Odgovorna urednica NT Milena Breči da je matična družba no- 1'lka veleprodaje, posamezne '^nice pa so na območju, ki pokrivajo, nosilke malo- prodaje. V skladu s takšnim Principom je Era prenesla na- ^^Vso veleprodajno dejavnost, po je prej opravljal Center. S • julijem sta tako pod Erino Jvilje prešla centralno skla- in nakupni center na H s 1. oktobrom pa še skla- I '^^e za sadje in zelenjavo na Iršičevi ulici. V Centru se torej od sredine leta odvija samo še maloprodajna dejavnost, Era pa je v Celju prisotna tudi z veleprodajno dejavnostjo; Prima cash&carry, ki smo ga uradno odprli 1. septembra, je namenjen predvsem gostincem in malim trgovcem, iz distri- bucijskega skladišča pa se os- krbujejo Petrolovi bencinski servisi in brezcarinske proda- jalne. Kaj napovedujete še do kon- ca tega leta? Čaka nas še kar nekaj ukre- pov, s katerimi želimo doseči čim bolj racionalno poslova- nje. Tu mislim zlasti na zmanj- ševanje vseh vrst stroškov, zlasti stroškov dela in stroškov na račun zalog. Poenotiti bo tre- ba delovanje poslovnih funk- cij oziroma služb in jih postopno organizirati na enem mestu. Še letos želimo konča- ti tudi cenitev družbe, da bo- mo lahko določili menjalno razmerje med Ero in Centrom. Čaka nas tudi nekaj investicij- skih vlaganj. V prodajalnah Savica, Solidarnost, Voglajna in Sedmica bo treba namestiti POS terminale, ponekod pa bomo morali posodobiti do- trajano in zastarelo opremo. Projekt pozicioniranja, ki je končan že v celotni Skupini Era, bomo nadgradili s tako imenovanim ekonomskim mo- delom. Seveda pa je naš os- novni cilj zaključiti poslovno leto pozitivno in zagotavljati takšne pogoje, da bomo lahko upravičili stari in novi slogan, ki pravita, da je Center trgovi- na s tradicijo dobrega nakupa in trgovina prijaznih nakupov. Zaradi prenosa veleprodaje na Ero letošnji poslovni rezul- tati najbrž ne bodo primerljivi s tistimi v preteklih letih. Fizični obseg prodaje bo vse- kakor manjši od lanskega, za- to bo prihodkov manj kot za tri milijarde tolarjev. Ker pa bomo letos imeli tudi nižje stroške, pričakujemo dobiček. Letos se je število zaposle- nih v Centru zmanjšalo kar za dobro četrtino. Kam so šli vsi ti ljudje? Ko je Era prevzela velepro- dajo, je skupaj z objekti prev- zela tudi ljudi. Tako se jih je do danes prezaposlilo v ve- lenjsko družbo že 42, preosta- lih petnajst, ki prav tako niso več na plačilnem seznamu Cen- tra, pa je podjetje zapustilo bodisi zaradi prenehanja za- poslitve za določen čas, upo- kojitve ali pa na lastno željo. Trenutno dela v Centru 145 ljudi, oziroma 57 manj kot na začetku leta. Proces racionali- zacije bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj se bo zaradi prenosa poslovnih funkcij na Ero v Velenje moralo preseliti še nekaj ljudi. Era se najbrž ne bo zado- voljila le s tistim tržnim dele- žem v Celju, ki ga je pridobi- la s prevzemom Centra. Ka- ko namerava svojo prisot- nost v mestu in okolici še okrepiti? Z lastnimi ali franšiznimi prodajalnami bomo malopro- dajno mrežo širili zlasti na tistih območjih, kjer Center oziroma Era sedaj še nista pri- sotna. Lokacije nameravamo pridobiti še letos, gradili pa bomo prihodnje leto. Razvija- li bomo tudi nove oblike pro- daje, na primer dežurne in specializirane trgovine, ter v skladu s filozofijo bližnjega oskrbovalca z blagom dnevne potrošnje povsod še bolj pove- čali ponudbo sadja, zelenjave in delikates. Veliko pozorno- sti bomo namenili tudi izo- braževanju zaposlenih, tako da kupcem v naših trgovinah ne bodo na voljo le ugodne cene, ampak tudi izurjeni in prijazni prodajalci. Kako gledate na prihod Mer- catorja v Celje? Upam, da bo dober sosed. MMMMi JANJA INTIHAR Boris Krajnc Esotech pridobil certif iicat SiST-EN-729 Evropska varilska federacija je velenjskemu Esotechu kot prvemu v Sloveniji podelila certifikat za zagotavljanje kva- litete del na varilskem področ- ju. Certifikat dosega vse stan- darde, ki veljajo v Evropski uniji, in je torej nadgradnja certifikata kakovosti ISO 900L Ob podelitvi certihkata je di- rektor Inštituta za varilstvo dr. Janez Tušek poudaril, da je bilo za pridobitev potrebno zadostiti številnim strogim kriterijem, ki so popolnoma v skladu z evrop- sko zakonodajo. O sodelovanju Inštituta za varilstvo z Esotec- hom pa je dejal, da je to vzorčni primer sodelovanja med proi- zvodnim podjetjem in inštitu- tom, kar velja tako za področje izobraževanja kot za prenos znanj iz teorije v prakso. »Presenetila sta me velika samozavest in optimizem zaposlenih ter njiho- va želja po uspehu«, je še pou- daril dr. Tušek. Direktor strojnega programa v Esotechu Iztok Hrastel je pove- dal, da je bila odločitev o certifi- ciranju logična posledica razvoj- ne poti, ki so jo v podjetju začrtali pred osmimi leti. Sam postopek je trajal šest mesecev, in sicer na projektu Soproizvodnja električ- ne in toplotne energije na bloku 5 v Termoelektrarni Šoštanj. JI Direktorici Esotecha Zofiji Mazej Kukovič je certifikat podelil direktor Inštituta za varilstvo dr Janez Tušek. Vrednostni papirji deinišicih družb Vrednostni papirji investicijsicih družb Tečajnica Borzni indeksi Še sedem podjetij v zadnjih treh mesecih je certifikate kakovosti ISO dobilo še sedemdeset slovenskih podjetij, med katerimi jih je sedem tudi iz širše celjske regije. Gradiš Celje je pridobil certifikat po standardu ISO 9001, družbe APS Velenje, Cigale Nazarje, Selmar Celje in celjska območna enota Zavarovalnice Triglav po ISO 9002, podjetji Emo Orodjarna Celje in Pori iz Velenja pa sta prejeli okoljski certifikat ISO 14001. JI 8 KULTURA Vrhunska izvedba v živo Uvodni koncert v abonmajsko sezono 2000/2001 v Narodnem domu je v to- rek, 3. oktobra, izzvenel pr- vi izmed petih abonmajskih koncertov, ki jih pripravlja Zavod za kulturne prireditve Celje. Nastopili so člani or- kestra Slovenske filharmo- nije pod umetniškim vod- stvom znanega ruskega diri- genta Rudolfa Baršaja; soli- sta sta bila flavtist Aleš Kac- jan in harfistka Nicoletta Sanzin-Fabbri. Program je bil v znamenju glasbe W. A. Mozarta. Na spo- redu sta bili Simfoniji (v D- duru, KV 385 imenovana Haff- ner in C-duru, KV 551 imenova- na Jupiter) ter Koncert za harfo in flavto v C-duru KV 299. Kot prvo skladbo celovečer- nega koncerta smo slišali Haff- nerjevo Simfonijo v D-duru, KV 385, ki jo je Mozart v izredno kratkem času za zna- nega naročnika napisal na Du- naju. Čeprav jo danes uvršča- mo med simfonije, izhaja iz Serenade (KV 250 št. 2). Sim- fonija je vsebovala na začetku in koncu Koračnico (KV 408,št.2), srednji stavek (An- dante) pa sta oklepala dva Me- nueta (od katerih je eden naj- verjetneje izgubljen). Kakor je razvidno iz pisem, ki jih je Mozart pisal svojemu očetu, je simfonijo prvič v štirih stavkih kot jo poznamo danes (Alle- gro, Andante, Menuet in Fina- le), na Dunaju 23. marca 1783 na svojem koncertu oz. akade- miji, sam dirigiral. Na abon- majskem koncertu je dirigent Rudolf Baršaj z ustrezno izved- bo skupaj z orkestrom ustvaril prepoznaven duh Serenade, ki še danes veje iz simfonije. Sledil je Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV 299. Delo je nastalo v Parizu leta 1778 za glasbena amaterja plemiškega rodu (očeta in hčerko). Čeprav Mozart ni imel posebne afinitete do flav- te in harfe kot solističnih in- strumentov, je ustvaril vrhun- sko delo, vredno izvedbe v francoskih salonih. Napisal jo je v najlažji tonaliteti. saj jo je namenil amaterjem, ki so te- daj prirejali koncerte in nasto- pali tudi kot izvajalci. Danes takšne skladbe na koncertnih odrih izvajajo profesionalni glasbeniki, kakršni so solista flavtist Aleš Kacjan, harfistka Nicoletta Sanzin-Fabbri in or- kester Slovenske filharmoni- je. Tako solista kot orkester so izkazali dobro medsebojno uigranost in tehnično dovrše- nost. Koncert je bil na visoki izvajalski ravni, saj jih je s pretanjenim občutkom za pravilno interpretacijo sklad- be galantnega sloga diskretno in temu ustrezno vodil skozi partituro izkušen dirigent. S to izvedbo je delo dobilo nove razsežnosti, kakršne si je ver- jetno zamislil skladatelj ob pisanju koncerta. V drugem delu večera je bila na sporedu simfonija v C-duru, KV 551 imenovana Jupiter (znana kot zadnja izmed treh poslednjih simfonij skladateljevega sim- foničnega opusa). Doživeli smo jo konceptualno celovito in tehnično brezhibno - skrat- ka odlično izvedbo Jupiterje- ve simfonije pod taktirko iz- kušenega dirigenta. Glede na to, da je bil pro- gram zelo znan (dela spadajo v t.i. železni repertoar klasičnih koncertov), je imel dirigent težko nalogo. Publika, večino- ma razvajena z najrazličnejši- mi tehnično in akustično pre- čiščenimi izvedbami, ki na zgoščenkah nastajajo v studiih, pričakuje temu primerne kon- certne izvedbe. Rudolf Baršaj je na torkovem koncertu pre- pričal, da lahko vrhunske iz- vedbe slišimo tudi v živo. Z izvrstnim poznavanjem orke- stra, kot izvajalskim korpu- som, dobrim občutkom za for- mo in stil ter izkušnjami, je skupaj s solistoma in orke- strom, ki so dosledno in brez- hibno sledili njegovim diri- gentskim kretnjam, poustvaril izjemne glasbene umetnine, kakršne redko slišimo na kon- certnih odrih. Prvi abonmajski koncert je bil tako dober uvod v novo koncertno sezono Zavo- da za kulturne prireditve Celje v sezoni 2000/2001. KATJA KRAŠEVAC Dvajset let čakanja Za Rogaško Slatino bo ju- trišnji petek, 13. oktobra, ve- lik dan. V nedokončanem kuhurnem domu, ki se sedaj imenuje Kulturni center, bo- do predali namenu prostore, pridobljene v I. fazi nadalje- vanja gradnje. Kulturni center je že več kot dve desedetji nedokončan, za- to so imeli doslej na voljo le prostore za mestno krajevno skupnost, matični urad, knjiž- nico ter dva lokala. Nova ob- čina Rogaška Slatina se je predlani odločila za nadalje- vanje gradbenih del, za kar je iz občinskega proračuna na- menila v treh letih 95 milijo- nov tolarjev. Kulturni center bo za kon- gresni turizem ter za obsotelj- sko kulturno dogajanje izjem- nega pomena, saj v tem mestu dvorane z odrom še nimajo. Sicer pa bo morala centralna dvorana počakati na 11. fazo gradnje (v letih 2001-2002), saj so morali najprej zgraditi pomožne prostore, med kate- rimi so garderoba in kotlovni- ca. Med največjimi pridobitva- mi 1. faze so različni prostori za športna in kulturna druš- tva, za Ljudsko univerzo, za mladinski center, za vaje mla- dih glasbenikov ter sejna dvo- rana. Po končanih gradbenih delih so prostore v zadnjih dneh opremljali, tako da se bo Ljudska univerza vselila v pri- hodnjih dneh, klubi in društva pa v prihodnjih tednih. Veliko pridobitev Rogaške Slatine, ki je bistveno pribli- žala konec velike slatinske na- ložbe, bo predal namenu žu- pan mag. Branko Kidrič. Ob tej priložnosti bodo nastopili v kulturnem programu pred- vsem tisti izvajalci, ki bodo koristili prostore. BRANE JERANKO Razstava del likovnikov kolonije prijateljstva Do sobote, 14. oktobra, bo v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli odprta razstava del desetih likovnikov 10. jubilejne likovne kolonije prijateljstva. Letošnja kolonija, vsako leto jo pripravljajo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Območna enota Žalec, Občina Polzela in Kulturno umetniško društvo Polzela, je bila na kmetiji Konrada Brunška v Andražu. Na slovesni otvoritvi razstave je zbranim najprej spregovorila Jožica Ocvirk, strokovna delavka območne enote sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, nato predsednik KUD Polzela Marko Slokar, strokovno oceno razstavljenih del in same kolonije pa je podal dr Marjan Juteršek (na posnetku). Razstavo je otvoril polzelski župan Ljubo Žnidar, v kulturnem programu pa so nastopili kvintet Lastovka s Polzele in učenci OŠ Polzela. T. TAVČAR i Jože Domjan Zlata medalja Domjanu Uspešen in tudi na tujem uveljavljen oblikovalec Jože Domjan, ki živi in dela v Kasazah pri Libojah, je eden od petih dobitnikov zlate medalje na 17. mednarod- nem bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 2000), ki so ga pred tednom odprli v Ljubljani. Na BIO bo do 5. novembra razstavljenih okrog 350 eks- ponatov oblikovalcev iz 17 dr- žav. Mednarodna žirija je Jo- žeta Domjana nagradila z zla- to medaljo za kolekcijo gleda- liških plakatov dveh sezon za celjsko Slovensko ljudsko gle- dališče in dveh plakatov za angleško dramsko skupino Gimnazije Celje-Center, ki jo vodi Karen Polimac. Na bie- nalu pa razstavlja tudi koledar Cetis 2000. To je Domjanova prva zlata medalja na BIO, medtem ko je pred leti že prejel častno poh- valo. Sicer pa je ves čas priso- ten tudi na podobnih tujih oblikovalskih prireditvah in tekmovanjih, kjer se predstav- lja v kategoriji kulturnih pla- katov. V tem času so njegova dela na ogled na Japonskem, Poljskem, Slovaškem in v Me- hiki. TC ZAPISOVANJA Enajst ožigosanih Piše: TADEJ ČATER Zelo natančen je bil kolega ] Peter Kolšek, ki je izračunal, no ja, preštel, da je med tisoči- j nenim kandidatom (kako ze- \ lo pravljična številka!), ki se j potegujejo za svoje mesto v i državnem zboru, ki bodo mo- . rala skozi taka ali drugačna i volilna rešeta, le enajst takih. . ki imajo neposredno zvezo s >, kulturo, ki so ali pa so bili ■ nekoč kulturno aktivni, ki ni- i so le nedeljski kulturni zane- i senjaki, se pravi modeli, ki za i svoje kulturno poslanstvo šte- j jejo že en obisk razstave na i mesec, enkratni obisk kino - predstave na teden in dva- i kratni gledališki obisk na le- ^ to. Pravzaprav zna šteti do ^ enajst vsak. hmm. skoraj ^ vsak. le redki pa imajo voljo \ med temi kandidati izbrskati \ tiste, ki se ali so se ukvarjali : aktivno s kulturo. In pred Pe- , trom zato kapo dol. Sam se i skozi tiste sezname, ki jih je objavila Republiška volilna i komisija, niti nisem prebijal. \ Niti nisem imel te volje. ■ Ja. enajst kandidatov iz I vrst kulture. Od katerih so \ nekateri že zdavnaj kultur- ' no »mrtvi«. Od katerih jih je < le še nekaj takih, ki jim kul- : tura ne predstavlja le po- ; slanstva, pač pa tudi vir pre- živetja. Kar pomeni, da je tista številka še zmanjšana. ' Da vsega skupaj ne znese \ niti en sam odstotek vseh \ kandidatov z volilnega sez- • nama. Žalostno. Ja. po eni: strani res! Interesi kulture ] utegnejo biti v novem držav- - nem zboru zastopani zelo ' slabo. Katastrofalno slabo. ! Ker se izmed tistih enajstih ' kandidatov uspe v poslanske ' klopi naseliti le eden ali dva ; izmed njih. Zelo malo. In po \ teh podatkih sodeč se sloven- : ski kulturi ne piše nič dobre- '■■ ga. In. če smo zlobni, potem ; lahko ugotovimo, da je svoj: kulturni čut do samih meja \ skrajnosti pokazal državni \ zbor v sedanji zasedbi, ki je ] sprejel predlog nacionalne-1 ga kulturnega programa, ] kakršnega je v parlament ■ poslal aktualni minister za ' kulturo. Po hitrem postopku, ] seveda. Ker vemo, da se je \ nacionalni kulturni pro- ] gram pripravljal vse od prve i slovenske vlade tam v začet-: ku devetdesetih. Hja. še v: prejšnjem stoletju. Ja. če bi; bili ciniki, bi se s tem lahko' celo strinjali. Resnica pa je vse prej drugje. ■ \ Kaj torej pomeni tista enaj-i sterica? Tistih enajst ožigosa-'^ nih. Pravzaprav nič. Pa če bi \ jih namesto enajst bilo; dvaindvajset. Ali pa triintri-. deset. Ali pa tristo. Petsto.' Številka je popolnoma nepo-' membna. Ker so kulturniki v ] slovenskem parlamentu, v- slovenski vladi, v slovenskem ] političnem življenju sodelo-; vali že od vsega začetka, in to | v precej večjem številu, zgodi-, lo pa se ni nič. Ali so bili\ poslanci kot vsi drugi. Ali pa\ so prestopili bregove kulture' in se zapisali v notranjepoli-] tične, zunanjepolitične, so-^ cialne, obrambne... formaci-j je. Na kulturo in na svoje-, poslanstvo, na svoj kulturni] vpliv, zaradi katerega so bilil pač izvoljeni, ja, takrat $: predvsem zaradi tega, pa j kmalu pozabili. In od pre(, stavnikov kulture v slover, skem političnem življenju. ^ ostalo nič več. Še več. L/g/ed, ki ga je kultura v javrieju življenju uživala, je strmo del. Kulturniki pa so izgubij svoj imidž. In od teh enajstil letošnjih kandidatov nihk ne bo izvoljen zgolj zarii^ tega, ker prihaja iz vrst kultni, re. Na to nihče več ne padt Ups, kako je že rekel J. Goeh bels? Ko slišim za besedo ki- tara, primem za revolver Ta- ko nekako! In zelo resničm Na kulturo nihče več ne pa- da. Kulturniki so ali pa smo, saj je vseeno, slovensko poe- tično klimo onesnažili. In h kulturnikov naredili ali poli- tike ali politikante. Kar jt posredno pripeljalo do tega, da je bolj udobno in prei- vsem bolj ugledno ostati f senci kulture, kot pa se sonft ti na soncu politike. Ja, li posebej, če je ta senca kultm na. Če gre za kulturo. In vsi kar lahko ugotovimo ob ti številki enajst je to, da ji prišlo do osipa kulturnikov i slovenskem političnem živ- ljenju. To pa je tudi vse. Krivce za tako stanje ne gre iskati med politiki, ki men^ nimajo občutka za kulturo, na svoje strankarske liste m uvrščajo tudi kulturnikov, K nikakor, pač pa med kultum ki samimi. Zlasti med tistimi ki so že okusili slast politike«^ slast oblasti in med tistimi, k so politični boj za kulturo ra- zumeli kot strankarski boj kulturo ali še slabše, kot ide(^ loški boj za kulturo. Ki so s[ bolj kot kulturniki izkazi' kot ideologi. Kot strankarsk ideologi, ki so s svojo ideologija posegali v preteklost, volivci in vse nas pa je vseskozi zani- mala prihodnost. Še posebej' če s to preteklostjo nismo imdi nobenega in nikakršnei^ opravka. Z drugimi beseda- mi; sami so si ali pa tudi - s^^ si - krivi! KULTURA 9 Abonma godalcev ^ Zvezi kulturnih društev felje so v ponedeljek začeli jgovati abonente letošnje- \, koncertnega abonmaja ^Ijskega godalnega orke- Cena abonmaja za 5 ^ncertov je 6 tisoč tolarjev. Celjski godalni orkester ^d vodstvom Nenada Firšta [g bo občinstvu s solistoma lijjiiistom Hinkom Haasom ■j, violončelistom Igorjem jvjrcem prvič predstavil 24. 0bra. Novoletni koncert s -glistko sopranistko Andrejo ^onjšek je napovedan za 15. decembre!. Marca bo kot dirigent v Celju gostoval Ste- fjno Pelegrino Amato, kot jolisti pa bodo z orkestrom j^stopili violinist Andjelko Krpan, sopranistka Andreja ^konjšek in mezzosopra- nistka Dragica Kovačič; aprila bo v Celju gostoval Obalni l(omorni orkester Koper z di- rigentom Markom Vatovcem, junija pa bodo celjski godalci letošnjo koncertno sezono zaključili z Vivaldijevimi Štiri- mi letnimi časi s solistom vio- linistom Markom Zupanom. Vsi koncerti bodo v veliki dvorani celjskega Narodne- ga doma, začenjali pa se bo-| do ob 19.30 uri. I^ Zemlja pod vašimi nogami v avli Narodnega doma Celje so v ponedeljek odpr- li razstavo Zemlja pod vaši- mi nogami, na kateri so predstavljena največja ar- heološka odkritja na trasah avtocest v Sloveniji, najde- na v obdobju zadnjih šestih let. O razstavi, ki bo v Celju na ogled do 23. oktobra, avtor dr. Bojan Djurič pravi, da gre v primeru gradnje slovenskih avtocest za uveljavitev načrt- nega dela in arheoloških razi- skovanj zemljišč še pred za- četkom gradbenih del, saj je bilo le tako mogoče priti do nepoškodovanih odkritij. Pr- va arheološka dela pa so bila opravljena prav na odseku avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim, od koder je ob 14 najdiščih tudi na razstavi predstavljena rimska opekar- na iz okolice Vranskega, ki je služila zlasti potrebam vojske Marka Avrelija, ki je pri nas bivala v času borb z german- skimi ljudstvi. Po Celju se bo razstava, ki so si jo doslej že lahko ogle- dali v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih krajih, pre- selila na Bled, zatem pa v Kranj. m IS, Foto: GAŠPER DOMJAN Danes za konec brezdomstva s performansom Danes odo v petek, 13. oktobra, ob p.30 uri, pred dvorano Fo- um plesalke in gostje Ple- inega foruma Celje začeli otvoritveno slovesnost, s ka- ero bodo tudi uradno odprli prostore prenovljene dvora- ne. V Plesnem forumu Celje praznujejo letos 25-letnico ielovanja, prenovljene dvo- rane Forum, v kateri so z ■adbo in tudi prireditvami za- čeli že lani, pa so toliko bolj 'eseli, ker so zadnja leta z Sostovanji v različnih dvora- lah, brez lastnih vadbenih prostorov, na svojstven način delili usodo brezdomstva. Dvorana Forum je v prvi vrsti seveda namenjena vsakod- nevni redni vadbi sodobnega plesa otrok in mladine, v njej je prostor za rekreacijo odra- slih ter ustvarjanje plesnih projektov. S pripravo različ- nih prireditev, uveljavljeni so zlasti Večeri z..., tematskih glasbenih in literarnih priredi- tev, od oktobra naprej tudi potopisnih večerov v sodelo- vanju z društvom Mati Zem- lja ter pripravo plesnih, gleda- liških in lutkovnih gostovanj, novoletnih rajanj in poslovanj pa v Forumu odpirajo vrata širšemu občinstvu. Slednjemu je namenjena tudi klubska kavarnica, v ka- teri bodo člani lahko pobr- skali tudi po strokovni litera- turi s področja umetnosti ter publikacijah o kulturnem do- gajanju v Celju, občasno pa bodo v njej pripravljali tudi razstave in projekcije video filmov. Performans na petek, tri- najstega, je umetniška vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič Erjavec zasnovala kot ritual plesa, glasbe, poezi- je in gledališča; področij, ka- terim bodo tudi sicer v dvora- ni Forum namenjali kar naj- več pozornosti. Ob plesalkah Plesnega foruma Celje bodo v programu sodelovali še gle- dališka igralca Jagoda Vajt in David Čeh, poet in publicist, sicer doktor bioloških znano- sti, Artur Štern, vioUnistka Maruša Zupančič, pianist Igor Feketija ter dolgoletne plesal- ke Plesnega foruma Celje An- dreja in Tjaša Cepuš ter Polo- na Dolžan, ki se bo predstavi- la v dvojni vlogi gibalke in pevke. IS Ptičja strašila v Celju „J^a II. likovni delavnici Ptičja strašila, ki jo je v Celju pripravila Območna izpostava ^^»ada RS za ljubiteljske dejavnosti Celje, je sodelovalo 13 osnovnih in srednjih šol s %no 27 udeleženci. ^r-ikovno delavnico je tudi to pot strokovno vodila prof. Urška Vrečko, likovna pedagoginja III. Jnovne šole Celje in Osnovne šole Ljubečna, otroci in dijaki pa so strašila izdelovali po lastnih 1 l^islih, z oblačili in rekviziti, ki so jih prinesli s seboj. Seveda je tudi domišljija naredila svoje, l^^o pa so pri tem uspeli, lahko presodite sami, saj so ptičja strašila Celjanom in obiskovalcem '^^Žjega mesta na ogled do 20. oktobra na zelenici pred celjskim Narodnim domom. ŽIVKO BEŠKOVNIK, Foto: GREGOR KATIC Ubijalci muh in DonJuanna Borštnikovo Organizatorji tradicional- nega slovenskega gledališ- kega festivala, letos že 35. Borštnikovega srečanja v Mariboru, so za uvodni dan prireditve izbrali petek, 13. oktobra, festival pa se bo za- ključil 29, oktobra. V tekmovalnem programu bo z dvema predstavama za- stopan tudi ansambel SLG Celje, ki se bo občinstvu po okvirnem programu predsta- vil v Veliki dvorani prihodnjo soboto, 21. oktobra, z Ubijalci muh Matjaža Zupančiča v re- žiji Mileta Koruna, v SLG Ce- lje pa z Molierovim Don Jua- nom ali Kamnito gostijo v re- žiji Jerneja Lorencija pa v so- boto, 28. oktobra. IS PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Markiza de Sade 12., 13., 14., 17. in 18. 10. ob 20. uri, za abonma po posebnem raz- poredu in za izven, na Odru- pododrom; Korenčkov pal- ček 14. 10. ob 10. uri za abon- ma Družinski lutkovni in iz- ven. Kulturni center Laško 13. 10. ob 19.30 monokomedija Rekviziter. t KONCERTI Narodni dom Celje 17. 10. ob 19.30 letni koncert celjske- ga okteta Studenček, KUD Marija Goršič. Zdravilišče Laško 16. 10. ob 20. uri koncert Ženskega pevskega zbora Laško Kulturni dom Šentjur 13. 10. ob 19.30 koncert Policij- skega orkestra, za prireditve- ni abonma. Zdraviliški dom Dobrna 13. 10. ob 20. uri koncert or- kestra Akord iz Celja. Jedilnica hotela Atomske toplice 13. 10. ob 20. uri kon- cert mojstra cimbal Adama Bicskeya. Mladinski center 14. 10. ob 21. uri koncert d&b, funka, acid ročka in psihadeličnega trans ročka skupin Colorstar in Masrel iz Budimpešte. RAZSTAVE Galerija Kulturnega cen- tra Velenje 13. 10. ob 19. uri odprtje jubilejne razstave Ar- pada Šalamona, ob njegovi 70-letnici. V Galeriji K.C.I.N. bodo na ogled grafike, v Raz- stavišču Barbara akvareli, v Galeriji Vegrad olja - vse do 4. 11. Likovni salon Narsic Kan- tardžič in Nebojša Šerič-Šoba, do 21. 10. Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna razstava otrok in mladih iz 22 držav sveta. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. Razstavišče Kulturnega centra Laško Petar Petrovič. Cerkev sv, Danijela razsta- va Slomšek in Celje. Mladinski center Celje razstava fotografij Ane Troj- nar. Mestna galerija Riemer razstava Huiguin Wang. Minoritski samostan v Olimju razstava fotografij Božja znamenja ob Slovenski planinski poti Cirila Velkovr- ha. Špitalska kapela Celje lon- čarski izdelki II. poletne lon- čarske delavnice. Kulturni dom Šentjur pro- dajna razstava Henrika Plan- ka in Aleša Kovačiča. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Minerali Štajer- ske in Koroške. Ipavčeva hiša Šentjur fo- tografska razstava »Kuhurna dediščina Občine Šentjur«. Galerija Volk razstava II. slikarske delavnice »Mravljica 2000«, do 30. 10. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 8. 10. od 16. do 17. ure ter 11. 10. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 ure predstavitev obrtne kuhurne dediščine v Celju, demonstracija obrtnice modi- stinje Marte Žohar. Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Avla Splošne bolnišnice Celje razstava »Teden otroka in duševnega zdravja«, do 15. 10. Jedilnica Splošne bolni- šnice Celje Boris Černjul in Janoš Šešler, do 30. 10., Gale- rija Borovo risbe otrok iz vsega sveta na temo Konj (re- vija Likovni svet); Etol Saša Grad, do 30. 10.; Merx Boris Ščetina, do 6. 11. OSTAL Mladinski center Celje 12. 10. od 17. do 18.30 francoska, od 18. do 20. računalniška de- lavnica, ob 20. uri potopisno predavanj e^^ozdravljena Hi- malaja, Francija Horvata; 13. 10. ob 11. uri informativni dan za dijake 4. letnikov, od 16. do 19. ure likovna delavnica, ob 22. uri Iku reduktor; 16. 10. od 17. do 18.30 nemška delavni- ca; 17. 10. od 17. do 18.30 fran- coska delavnica, od 18. do 20. ure računalniška delavnica AutoCAD; 18. 10. od 16. do 18. angleška, od 18. do 19.30 nemška in od 18. do 20. ure računalniška delavnica. Knjigarna Kulturnica Ve- lenje 12. 10. ob 19. uri predsta- vitev pesniške zbirke Tomaža Šalamuna »Gozd in kelihi«. Kulturni center Laško 10. 10. ob 19. uri potopisno pre- davanje Francija Horvata z naslovom Moja Afrika. Zdravilišče Laško 12. 10. ob 20. uri večerni nastop fol- klorne skupine iz Kompol. Knjižnica Šentjur 13. 10 ob 19.30 pravljica za otroke. Dvorana Forum, na parki- rišču spodnjega Celjskega gradu 18. 10. ob 19. uri bo Danica Ilič iz Zagreba pred- stavita Turčijo. Osrednja knjižnica Celje 17. 10. ob 18. uri predstavitev knjige Aleksandra Videčnika: Vijuge in čeri. Knjižnica pri Mišku Knjižku 18. 10. ob 17. uri ure pravljic. Podsreda 14. 10. prireditev »Kozjansko jabolko«. Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje 17. 10. ob 18. uri predstavitev spominov Aleksandra Videčnika Vijuge in r^pri Stari grad se pripravlja na zimo V Lokalni turistični organizaciji Celeia so za prihajajoči zimski čas prilagodili odpi- ralni čas na Starem gradu nad Celjem. V oktobru je grajsko območje za obiskovalce odprto med 10. in 18. uro, ko so odprta tudi vrata Galerije likovnih del mladih v prostorih bivše grajske restavracije, Hermanova krčma pa vabi^ goste ob petkih, sobotah in nedelja med 10. in 18. uro. Grajski odpiralni čas in čas, v katerem bo odprta Hermanova krčma, se tudi novembra ne bosta spreminjala, zato pa bo Galerija likovnih del mladih odprta le ob sobotah in nedeljah med 11. in 17 uro. Najavljene skupine pa bodo tako v galeriji kot krčmi pričakali tudi med tednom. IS 10 NASI KRAJI IN UUDJE Vsako soboto na Glavni trg Začetek organiziranega trženja ekološko pridelane hrane v Celju v Sloveniji je trend hitrega naraščanja števila ekoloških kmetij. Po dosedanjih podatkih je pri kontrolni službi za ekološko kmetovanje prijavljenih 600 kmetij, od katerih so v Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Dete- ljica včlanjene 104 ekološke kmetije. Te kmetije ležijo v pasu delovanja Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje, ki se na grol)o rečeno razprostira od Koroške pa vse do Kozjanskega. Tako se kmetije nahajajo v zelo različnih področjih, kar narekuje tudi veliko pestrost pridelkov, ki pa jih zaradi velike oddaljenosti od večjih mestnih središč težko prodajo direktno potrošniku. Zato smo se v združenju odločili, da naredimo korak naprej in organiziramo eko- loško tržnico v Celju, kjer bodo potencialni potrošniki, ki želijo kupovati ekološko pridelano hrano s certifika- tom kontrolne službe, to tu- di lahko dobili. Iz rezultatov raznih razi- skav v tujini in doma lahko ugotovimo, da so najbolj po- goste oblike trženja direktno potrošniku na kmetiji, preko tržnice, organiziranje proda- je preko večjih trgovskih mrež in pa hitro razvijajoča se oblika trženja preko elek- tronskih medijev in direktne dostave na dom. Raziskave dajejo tudi podatek, da se vse več ljudi oskrbuje s po- trebnimi dobrinami v pro- stih dneh ob koncu tedna. Tako je tržnica ekoloških pridelkov ob koncu tedna ena od zelo primernih oblik ponudbe, kjer lahko proi- zvajalec poleg prodaje vzpo- stavi direktni kontakt s po- trošnikom, saj je prodaja ekoloških pridelkov nekoli- ko drugače osnovana kot prodaja klasično pridelane hrane. Ekološka tržnica na Glav- nem trgu v Celju je odprta vsako soboto med 9. in 13. uro. Na tržnici v glavnem prodajajo kmetije, ki so v tretjem letu prehodnega ob- dobja in bodo v naslednjem letu potrjene kot certificira- ne ekološke kmetije, ki bo- do lahko uporabljale za svo- je pridelke blagovno znam- ko BIODAR. Blagovna znamka biodar je znamka, s katero bodo označeni vsi certificirani pridelki in proizvodi, ki izhajajo iz slo- venske kontrolirane ekološ- ke pridelave. Razvoj Kozjanskega Občina Kozje ustanavlja lastni razvojni zavod z ime- nom Zavod za razvoj občine Kozje. V zavodu ne bo v začetku nobenega zaposle- nega ter bo pravna oseba, ki bo služila za potrebe kandi- diranja na državnih in evrop- skih razpisih. Občinski svet je sprejel prejšnji teden od- lok ustanovitvi tega zavoda v prvi obravnavi, v drugi obravnavi pa še odlok o usta- novitvi razvojne agencije Sotla (s sedežem v Šmarju pri Jelšah), ki naj bi služila za pospeševanje podjetniš- tva v vseh šestih občinah Šmarskega. Občina Kozje bo za njeno ustanovitev zagoto- vila 40 tisoč tolarjev. Pri tem so nekateri svetniki menili, da gre za podvajanje z zavo- dom občine Kozje, vendar je na koncu prevladala odloči- tev za oba zavoda. (BJ) v spomin na prvo bitko na Čreti Združenje borcev in udeležencev NOV ob- čin Spodnje in Zgornje Savinjske doline in Domicilni odbor II. grupe odredov Celje so pripravili na Čreti na Dobrovljah spominsko slovesnost, s katero so počastili spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorsko vojsko jeseni leta 1941. Kljub hladnemu, deževnemu in meglenemu vremenu se je pri spomeniku zbralo veliko število borcev, med njimi tudi podpredsednik slovenske borčevske organizacije Jože Božič in drugi. Zbrane je najprej pozdravil župan obči- ne Nazarje Ivan Purnat, slavnostni govornik pa je bil Vlado Gorišek iz Območnega odbora ZB NOV Spodnje Savinjske doline, ki je poudaril tudi pomen ohranjanja spomina na tako po- membne dogodke, kot je bila bitka na Čreti. Nekaj besed je zbranim namenil tudi udele- ženec te bitke, prvoborec Ivo Ludvik Zupane, podpredsednik slovenske borčevske organiza- cije Jože Božič pa je Območnemu odboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Ivanu Purnatu izročil srebr- ni plaketi ZB Slovenije. V kulturnem progra- mu so nastopili učenci OŠ Vransko, harmoni- karji z Raven pri Šoštanju, godbeniki Tekstilne tovarne Prebold in Jožica Ocvirk. T. TAVČAR Hišne številke za okras v nekaterih naseljih občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje so že nadomestili tradicionalne tablice s hišni- mi številkami (bele z rdečo podlago) z novimi v prijaz- nejših barvah, opremljene tudi z občinskimi grbi. V občini Zreče so se o dru- gačnih barvah in oblikah tab- lic s hišno številko začeli po- govori pred dvema letoma, ko so preuredili in preimeno- vali naselja v krajevni skup- nosti Stranice. Že jeseni iste- ga leta so se ob novih imenih odločili tudi za novo podobo hišnih tablic - zelene z belim napisom, na katerih je tudi grb občine. Denar zanje je zagotovila občina. Kot je de- jal tajnik Štefan Posilovič, so v Zrečah že sprejeli sklep, da bodo v prihodnjih letih za- menjali vse stare tablice z novimi, vendar bo vse to dra- go, zato se bodo projekta lo- tevali postopno. Če kdo od občanov želi zamenjati seda- njo tablico z novo, to lahko stori na lastne stroške. Obči- na bo zaenkrat financirala za- menjavo le tam, kjer bodo opravljena preimenovanja ali preoblikovanja ulic. V občini Slovenske Konji- ce so, kot je povedal župan Janez Jazbec, tablice s hišnimi številkami zamenjali v Ločah, ko so tam uredili ulice. V mestnem jedru Konjic se z novo podobo hišnih številk ponašajo stavbe v Starem trgu, načrtujejo pa tudi zamenjavo tablic še v drugih naseljih. V občini Vitanje so za nove podobe hišnih številk poskr- beU pred dobrim letom, ko so urejali ulični sistem. Takrat so bile novih tablic deležne zgradbe v urbanem naselju (do koder sega ulični sistem). S preimenovanjem Skomarja v Vitanjsko Skomarje so tudi tamkajšnji krajani dobili nove tablice. Te so zelene barve z obrobo in občinskim grbom. Drugi deli občine imajo zaen- krat še stare tablice. Kot je zatrdil vitanjski župan Slavko Krajnc, pa bodo v prihodnjih letih zamenjali tudi te. B.H. VSPOMIN Hiida Kaučič Smrt nam je zapisana že ob rojstvu. Pa vendar hudo boU, ko se zgodi in še huje takrat, ko je nenadna, mnogo prezgodnja in ko nam vzame ljubega svojca, dragega prijatelja ah cenje- nega sodelavca na višku življenjske moči. Žal, za- hrbtna bolezen je bila moč- nejša od njene življenjske volje in oktobra nas je zapu- stila Hilda Kaučič, dolgolet- na uspešna in cenjena taj- nica krajevnih skupnosti Medlog in Škofja vas. Ko nas je dosegla pretres- ljiva vest, kar verjeti nismo mogli, da je to res. Da se je to zgodilo naši Hildi. Pa toliko delovne vneme, življenjske radosti in volje je imela. Res je, da smo vedeli za njeno bolezen, toda Hildin večni optimizem in močna živ- ljenjska volja, s katero je doslej premagovala vse te- žave, sta nas navdajala z upanjem, da bo ozdravela, da se nam bo radoživo zopet pridružila. Hilda Kaučič je v naše vrste stopila pred dvanajsti- mi leti. Delovne razmere in dogodki v obdobju osamos- vajanja so jo prekalili, saj takrat ni bilo časa za poči- tek. Nikoli se ni omejevala z delovnim časom, pa naj je šlo za obrambne naloge, po- moč in delo s socialno ogro- ženimi, delo s krajani na komunalnem področju ali nesebično pomoč organiza- cijam in društvom. Preda- nost svojim življenjskim vo- dilom je praktično na vsa- kem koraku dokazovala, ta- ko v kritičnih razmerah po- plav in vojne kot vsakod- nevno s sposobnostjo pre- pričljive govornice in borke za resnico in pravico, ki da- ne besede ni nikoli prelomi- la. Za vse je imela čas iti svoje delo je opravljala vest- no, zanesljivo in pravoča- sno. Sodelavci in krajani smo to znali ceniti, še po- sebno- pa njen prispevek v boju za pravice zaposlenih, za prijateljski odnos in za odkrito besedo. Delovne us- pehe in srečo je znala pre- šerno deliti tudi s krajani in sodelavci. Širok krog prija- teljev in znancev je iz dneva, v dan osrečevala s prizadev- nostjo, pozornostjo, duhovi-\ tostjo in iskrenim prijateljs- tvom. Živela in razdajala se je za krajevno skupnost, za dobro krajanov in do zad- njih ur je ohranila dosto- janstvo, razum in odloč- nost. Živela je skromno a polno življenje, ki so ga raz- veseljevale tudi drobne ra- dosti, razdajala se je dru- gim, mogoče včasih tudi s premalo pozornosti zase. * Praznina, ki jo je zapusti- la, je nenadomestljiva, a njerm osebnost, označena z besedama človek in prijatelj, napisano z velikimi črkami, nam daje moči in življenj skega optimizma, ki ga Hildi nikoli ni manjkalo. Še vedno je tu nekje z nami, v vsakem od nas je pustila delček sebe in bo tako ostalo za vedno.. SODELAVCI IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI Asfaltirana cesta, obnovljen križ Ena od pomembnih pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku občine Polzela je i^^^ 600 metrov asfaltirane ceste Založe - Arclin in obnovljen križ ob cesti. Na slovesnosti, ki so jo pripravili ob tem, je zbranim spregovoril predsednik režijskega odbo'^ za modernizacijo ceste Branko Železnik in dejal, da so krajani, ki največ uporabljajo to cesti"' prispevali po 230 tisoč tolarjev in opravili 300 ur prostovoljnega dela. Župan občine Polz^'" Ljubo Žnidar se je vsem ljudem, ki tu živijo, zahvalil za precej zbranega denarja. PolzelS"" župnik Jože Kovačec je najprej blagoslovil novo asfaUirano cesto, nato pa še obnovljeni križ- Cesto so namenu predali polzelski župan Ljubo Žnidar, Ivan Zotel in Branko ŽelezniM'1 sliki). T TAVCAi* TEMA TEDNA 11 Ljudje brez nagrobnikov V Sloveniji vsak leto pogrešijo več sto ljudi, no območju PU Celje več deset fjekega dne izginejo. Za jgkaterimi ostanejo poslo- vilna pisma, za drugimi sa- 0 obledele fotografije. In vprašanja svojcev, kje so, kaj počnejo, so sploh še živi. Na j^oncu pa tisto najbolj muč- „0. Zakaj so sploh odšli? Slovenski pravni sistem pojma pogrešana oseba ne opredeljuje podrobno. Polici- ja jih obravnava kot pogreša- ne, kadar je prijavljena oseba nenadoma in nepričakovano odšla iz kraja, kjer je dotlej prebivala, ter če je njena od- sotnost daljša od običajne, predvsem pa, če je nepojas- njena. V Sloveniji vsako leto izgine več sto ljudi - otrok, mladost- nikov in odraslih. Tako je sa- nio celjska policijska uprava (PU) lani obravnavala 69 tak- šnih primerov. V večini prime- rov pogrešane tudi najdejo. Ži- ve ali mrtve. Pogrešani se po- navadi pojavijo po nekaj dneh, policisti pravijo, da se v prvih štirinajstih dneh izkaže, kako resen je primer. Še hitreje naj- dejo otroke in mladoletnike, ki pobegnejo od doma. Sled- njih je bilo lani v PU Celje 33. Kadar svojci ali prijatelji po- grešijo svojega bhžnjega, se ponavadi hitro obrnejo na po- licijo. »Najprej jih prosimo, naj sami natančno preverijo, kje bi se lahko zadrževal po- grešani. Če se izkaže, da ga ni, izpolnimo poseben obra- zec,« pravi Karol Turk, vodja skupine za splošno kriminali- teto na PU Celje, ki se ukvarja s takšnimi primeri. Na doku- mentu so navedeni vsi osnov- ni identifikacijski podatki: po- droben osebni opis, osebne značilnosti, opis oblačil in obutve, čas in kraj, kjer je bila oseba nazadnje videna, kaj so do prijave že storili svojci, kje ima pogrešani sorodnike, pri- jatelje in znance ter morebi- ten namig, kje bi se pogrešani lahko zadrževal. Pomemben je tudi podatek o tem, kako seje oseba pred pogrešanjem Ma, pa tudi dejstvo, ali je že ^ila kdaj pogrešana in zakaj. Prav tako je pomembno, ali obstaja možnost, da .bi bila pogrešana oseba ugrabljena. »Več kot je podatkov, lažje je ugotavljati, kje lahko pogre- šanca iščemo in kaj je treba v najkrajšem času preveriti,« zagotavlja Turk. Policija se preiskovanja pri- merov pogrešanih oseb loti z enakimi metodami kot prei- skovanja kaznivih dejanj, če- prav pri tem pogrešani (ki je odšel po lastni volji) ni prekršil nobenega zakona, saj ustava vsem jamči svobodo gibanja. V najslabšem primeru lahko pogrešanega in najdenega od- peljejo k sodniku za prekrške, ker ni prijavil spremembe pre- bivališča pristojnemu organu za notranje zadeve. Za izrazito kriminalistično policijsko delo gre predvsem takrat, ko domnevajo, da je pogrešani žrtev ali storilec kaznivega dejanja. V teh pri- merih mora policija storiti vse potrebno, da ' pogrešanega najde in da se zavarujejo do- kazi in sledi. Ko pa izginotje ni povezano s kaznivim deja- njem, gre v večini primerov za socialno tematiko, pri kateri policija ne more narediti veli- ko, razen iskati pogrešanega. Najbolj značilen tovrsten pri- mer so mladoletniki, ki več- krat zbežijo od doma in jih policisti vedno znova iščejo. Takrat obveščajo tudi ustre- zen center za socialno delo, ki preveri družinske razmere. »Pri izginotju otrok, mla- dostnikov, ostarelih oseb ali če so pogrešane osebe du- ševno bolne in nevarne za okolico, vedno takoj po prija- vi sprožimo iskalno akcijo. Ta je najprej usmerjena v krog družinskih članov. Če ni uspešna, jo razširimo v večje akcije, v katerih sodelujejo poleg policije še gasilci, lovci, gorski reševalci in še kdo,« pravi Turk. Če je pogrešani zapustil poslovilno pismo, opravijo pregled terena, kjer bi ga lahko našli. Iskalne ak- cije organizirajo tudi, ko po- grešanemu grozi nevarnost - na primer pozimi - ah če je pogrešani prej svojcem napi- sal pismo, da bo naredil sa- momor. Za hitrejšo najdbo včasih objavijo osebni opis in fotografije v sredstvih javne- ga obveščanja. Čeprav so iskanja ponavadi uspešna, pa včasih pogreša- nega ne najdejo tudi po več mesecih. »Če takojšnje pre- verjanje na terenu ni uspe- šno, naredimo razpis za po- grešanim, neke vrste tiralico, ki jo razpošljemo vsem eno- tam (pohcijskim postajam, op. p.) na območju naše upra- ve, obvestimo pa tudi mini- strstvo za notranje zadeve,« pravi Turk. Ministrstvo nato z» generalnim razpisom obvesti ostale poUcijske uprave, te pa po potrebi, če na primer su- mijo, da je pogrešani na nji- hovem območju, tamkajšnje policijske postaje. Naslednja stopnja je Interpol, prek kate- rega lahko iskanje razširijo na mednarodno raven. Iskanje pogrešane osebe ne zastara, zagotavlja Karol Turk, tako da dosje vedno ostaja odprt, z njim pa se ponavadi ukvarja vodja poli- cijskega okoliša, v katerem je imel pogrešani svoje biva- lišče. Policisti dosje o pogre- šanem zaključijo samo v dveh primerih. Ko ga najdejo ah če dobijo obvestilo, da je razglašen za mrtvega. Sled- nje storijo sodišča na podlagi zakona o nepravdnem po- stopku. Sodišče lahko razgla- si pogrešanega za mrtvega, če v zadnjih petih letih o njem ni nobenega poročila, ugotovljena dejstva in oko- liščine pa kažejo na to, da verjetno ni več živ. V zakonu obstajajo nekatere izjeme, kot na primer pri potopu lad- je ah pri letalski nesreči, pa tudi v vojni. Postopek se zač- ne na pobudo zainteresirane osebe, se pravi na predlog, ki ga lahko vloži vsakdo s prav- nim interesom. SEBASTIJAN KOPUŠAR Pogrešani Marijan Antolič, rojen 20. 3. 1955. Klatež, ki se je preživljal z delom na kmetijah v okolici Šoštanja in Velenja, je po policij- skih podatkih izginil 9. maja leta 1998. Imel je težave z alkoho- lom, večkrat je za nekaj dni izginil s kmetije, kjer je ravno dŽal in spal, a se je vedno vrnil. Pred dvema letoma pa so se za njim izgubile vse sledi. Simon Goršič, rojen 15. 9. 1974. Zaradi odvisnosti je od- šel na zdravljenje v komuno v Španiji. Z mamo se je slišal vsaj enkrat na mesec ali pogo- steje. Nazadnje se ji je javil 10. maja letos in ji sporočil, da potrebuje denar za nova oča- la. Naslov naj bi ji poslal v pismu, vendar to nikoli ni pris- pelo, Simon pa je izginil iz komune. Ljubomir Jagodic, rojen 27. 10. 1938. Zagrebčan je 22. okto- bra leta 1995 z vlakom odšel v Laško in nato peš na Šmohor. V tamkajšnji planinski koči se je vpisal v knjigo obiskovalcev in nato nadaljeval pot proti Gozd- niku. Tam je v knjigo obiskoval- cev zapisal, da se vrača na Šmo- hor in nato v Laško. Od tu se je za Jagodičem izgubila vsaka sled. Viktor Jakt)b, rojen 15. 12. 1934. Viktorja so nazadnje videli 24. februarja 1999 v lokalu Upo- kojenec v Šoštanju, kjer je popi- val s še nekaj osebami. Potem je odšel proti avtobusni postaji v Šoštanju. Ko so ugotovili, da je izginil, so ga večkrat iskali, tudi s pomočjo gasilcev in sorodni- kov. Marko Kavčič, rojen 9. 3. 1956. Žalčan naj bi 13. septem- bra 1995 odšel v Ljubljano, kjer naj bi si poiskal delo. Nikoli več se ni vrnil domov ali pa se javil domačim. Franjo Kocen, rojen 24. 9. 1931. Celjan je imel navado, da je za nekaj dni odšel od doma in se klatil po okoliških kmetijah, vendar se je vedno vmil. 12. septembra 1995 je znova brez besed odšel, svojci pa nekaj ča- sa niso bili pretirano vznemirje- ni. A od takrat nihče ne ve, kje je. Jože Mokotar, rojen 21. 4. 1915. Za Radečana, ki je zaradi krajše noge uporabljal oporni- co, v policijskih dosjejih skopo piše, je 10. septembra 1995 od- šel neznano kam. Marija Napotnik, rojena 13. 11. 1932. Napotnikova, ki je tr- pela zaradi bolezni živcev, ob uživanju alkohola pa je dobila epileptične napade, je od doma odšla 25. septembra letos okoli 9. ure dopoldne. Od takrat je izginila. Preiskovalci so našli ne- kaj kosov oblačil, v kratkem pa naj bi pripravili novo iskalno akcijo. Anton Ojsteršek, rojen 18. 1. 1950. Laščan, ki je bil v pokoju zaradi srčne kapi, je 14. septem- bra 1993 doma pustil sporočilo »Pridem takoj«. Še vedno se ni vrnil. Ernest Padežnik, rojen 30.4. 1959. Padežnika svojci pogre- šajo že več kot deset let. Laš- čan je od doma odšel 8. aprila 1990. Jožef Plavčak, rojen 17. 2. 1943. Slatinčan je 1. maja 1993 odšel od doma, za sabo pa ni pustil nikakršnega sporočila. Jure Golob Plevnik, rojen 19.12.1981. Najstnik iz Mozir- ja je 7. aprila letos odšel v šolo, iz katere se ni več vrnil. Dan ali dva kasneje je na pre- nosni telefon njegove matere prišlo SMS sporočilo, da je zabredel v težave, vendar naj ne skrbi. Policija ga še vedno intenzivno išče, zadnjo iskal- no akcijo so opravili v torek. Atdhe Shala, rojen 8. 6. 1962. Celjan se je 24. avgusta leta 1992 odpravil po naku- pih v Zagreb, od koder se nikoli več ni vrnil. Marija Zagorc, rojena 10. 5. 1937 Zagorčeva je 21. oktobra 1993 zgodaj zjutraj odšla v Zdravstveni dom na Ljubnem, ker so jo boleli sklepi. Nazadnje so jo videli istega dne okoli 23. ure, od takrat naprej nihče ne ve, kaj se ji je zgodilo. Marija Sredenšek, rojena 25. 3. 1928. Šoštanjčanka je od do- ma izginila 15. septembra 1995. Od takrat se je za njo izgubila vsaka sled. Rudolf Zemljak, rojen 12. 4. 1929. Laščan Zemljak je 22. av- gusta 1994 padel v narasli potok Reka, ko je hotel privezati brv čezenj. Njegovega trupla niso nikoli našli, zato uradno še ved- no velja za pogrešanega. 12 REPORTAŽA Kantata kantonalija Adria Med prikoličarskimi kantoni na naši obali Ah, ubogi Madžari, pa Av- strijci in še kakšen narod na tem planetu bi se našel (sploh tisti v osrednji Aziji), ki ni- ma svojega morja. Mi ga ima- mo in tistih nekaj več kot 40 km obale je bogastvo, ki bi ga morali braniti z rušilci, če bi bila potreba. Priznajte, da ko zaslišite be- sedo Mediteran ali pa Jadran, vam pred očmi zažari tista nepozabna »prva izkušnja« mor- ja, ko ste kot otroci zaklicali tam nad Črnim Kalom, spon- tano, z mešanico tega, kar ste ugledali in še neusahlega, ne- strpnega pričakovanja, da ug- ledate tisto modrino, ki se izgublja v neskončnem hori- zontu: »Morje! Glej (ata, ma- ma, Jože, Fani), morje!« Po- tem ste locirali Trst, ki je sko- raj naš, uzrli nekaj čezoceank, ki že s tem, da so pač tam, simbolno vsiljujejo misel o tem, da je svet danes resnično majhen tudi za vas, da ste se ga na nekakšen način dotaknili. Ta izkušnja; zanjo je vredno umreti! In potlej, ko se že zapeljete tja proti razlitju Ri- žane, ko zavohate sol, spet že z Martinom Krpanom zasidra- no v naši kolektivni podzave- sti, sol, ki diši tako slovensko, takrat si ne morete, da bi ne potrdili tega, kar sem zapisal: ah, ubogi Madžari (z Blatnim jezerom, kjer namesto ribiš- kih krikov galebov slišiš reg- Ijanje žab) in Avstrijci (s štrud- larsko koroško riviero). »Sol, bratje Avstrijci, sol daje ta vtis; vam po nostalgiji, nam po dopustu,« privoščljivo po- misliš. S Hrvati in njihovim morjem se tokrat ne bomo primerjali, čeprav si lahko mi- slite, kaj bi mi, Slovenci, na- redili z njihovo obalo. Švico, bratje, Švico! Da gre to sku- paj, Švica, mi in Jadran na- mreč, ni misel za odmet. P«t V duhu akcije »Dobrodošli doma« sem se kot zaveden Slovenec odločil za našo oba- lo, je pa tudi res, da imajo starši tam prikolico. Železni- čarski duh je zmeraj v sebi nosil nekaj tiste rdeče vihra- vosti in tudi kopalni vlak je del te socialne tradicije, ki nam siromakom, ki si avta ne moremo privoščiti, omogoča, da kdaj namočimo noge v mor- je. Kaj je še lepšega kot vožnja brez zastojev na negostoljub- nem kraškem svetu! V Kopru smo doživeli tisti vznemirljivi prihod, ki smo ga omenjali za črnokalsko panoramo in odšli do Izole, luštnega avtokampa, tik ob cesti, ki povezuje Koper z Izolo. Tistim, ki jim je cesta neznana, naj bo za orientir ladjedelnica tam čez zaliv, kjer so nekoč izvohali celo termal- ne izvire. Morje je že odcvetelo in razen plavajočih odkruškov ladijske barve, ki so živo priča- li, da izolska ladjedelnica še ni v stečaju, da dopoldanska iz- mena še dela, smo si lahko obetali čudovite počitnice. Kantonalija Ob prihodu v kamp sem se- veda lahko v hipu zaznal, da tista o naši zmožnosti narediti iz nečesa Švico, le ni tako iz trte izvita. Kamp je bil razde- ljen na prikoličarske kantone. Kako nastane prikoličarski kan- ton? Najprej postaviš prikoli- co, pred njo baldahin, zatem »Gadafija«, na koncu pa vse oviješ z meter in pol visoko plastično ograjo, ki jo lahko še malce razširiš za kakšno blazino, da sosedje ne bulijo ravno v vsak, v usta ponesen grižljaj. Vse skupaj pa seveda ne sme izgledati kot kakšen bunker, zato pročelje kantona olepšaš z gredami rož (nekate- ri imajo tam tudi kakšno ko- ristnejšo glavo endivje), tisti z okusom, bolj domiselni, pa so na količke, ki so držali pla- stično ali platneno ograjo, od- visno od okusa, nabili še stor- že, da ne bi brezdelno ležali po kampu. Dobro je tudi, če imaš kakšno opeko ali pa gaj- bico, ki jo postaviš pred vhod v kanton, ker ti kakšna baraba lahko zaparkira vhod. Pamet- no je postaviti tudi ograjo, luštno plastično, ki jo dobiš že za par tolarčkov, saj so nekate- ri popolnoma ahortikulturni in ti, bodisi iz hudobije ali pa v nočnem pijanskem pohodu, še vse skupaj pomendrajo. Da pa ne bi obveljale splošne mi- sli, kako Slovenci vse skupaj le slepo ponavljamo za zahod- njaki, moram pojasniti, da je med temi kantoni tudi nekaj takšnih, katerih^ uradni jezik je nemški, sicer z bolj južnimi naglasi, pa vendar v okviru Dudna. V nekaj kratkih stav- kih mi je bila pojasnjena gene- za sosednjih kantonov, kaj ljudje počno v prostem času, ko niso v kampu, socialni status, sta- novski pedigre, geografsko po- reklo, osebnostne značilnosti, vključno z morebitnimi »po- sebnimi znaki« (šepanje, ta- tooji, morebitna pretirana vda- nost alkoholizmu...)... Ljudstvo intprovizatorjev Za Slovence velja, da naj bi ne bili preveč domiselni, im- provizatorski. Že po kratkem sprehodu izven našega kanto- na pa se človek zave, da je naš občutek za improvizacijo en- kraten, da imamo tudi dosti bolj razvito ekološko zavest, kot za nas običajno velja. Do- kaz za to so koristno uporab- ljeni, običajno zavrženi »boj- lerji«. Domiselni slovenski člo- vek je to odvrženo železje znal uporabiti koristno in naravi neškodljivo. Lepo je s črno premazal zunanjost, ga natak- nil na kovinsko palico, ki bi lahko prav tako obležala rja- veča v kakšnem obcestnem j^f. ku (nekateri, modernejši, jo pisano obarvali, fluorej. centno, da malo poživi, ali pj kar klasično "s črno, da izstopa preveč). Ni boljšega za spiranje žgečkljive soli s telesa (pa še doma si, prejj prikolico, ne pa v skupniii sanitarijah, kjer se še kakšen smrduh pokaka - namesto v školjko - kar v tuš kabini). Naš človek je uporabil najcenejše možno energijo, energijo brez stranskih učinkov na okolje. | Morda še misel o spontano izoblikovanih prehodih med kantoni in dostopih na obalo Kantoni prostor kampa izrab Ijajo z racionalnostjo, ki meji že na neverjetno, na nekai metafizičnega, če hočete, ko- renini pa verjetno v zgodo- vinskem dejstvu, da je znal slovenski človek, ki je bil po- večinoma tlačan, že zelo zgo- daj izkoristiti tisto malo zem- lje, ki mu jo je podelil fevda- lec ali pa cerkev. Med kantoni se skorajda ne da hoditi, prav tako je zelo težko najti do- stop do obale in je boljše, da greš čez restavracijo, kjer se lahko še sproti odžejaš ali poješ kakšen čevapčič, obča- sno imajo tudi ribe in morsfo sadeže. Ta ljubezen do detaj- la, do zasebnosti, ki jo tuj turist še kako potrebuje, h pot na plažo skozi restavraci- jo, gledano z ekonomskega stališča, so samo majhni ka- menčki v mozaiku naše potiv kruti svet mednarodne turi- stične industrije, ki se nam bodo bogato obrestovale v na- slednjih letih. MOHOR HUDH Ilustracija: ZZUPA Strmine njunega življenja Pravnik in planinec dr. Tone Strojin je dolga leta zbiral podatke in iskal primernega založnika za izdajo knji- ge, v kateri je opisal življenje in delo plezalne naveze Mire Marko Debela- kove in Eda Deržaja. V jubilejnem letu 2000 mu je uspelo pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju šport- nih zvez in Slovenski olimpijski aka- demiji v zbirki Pomembne osebnosti slovenskega športa in pod uredništvom prof. dr. Rajka Šugmana ter strokovne- ga recenzenta prof. dr. Stojana Burnika izdati to delo v nakladi 500 izvodov. Delo je natisnila Tiskarna Skušek. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je delo izšlo le na 151 straneh ter z le maloštevilni- mi fotografijami in brez drugih reproduk- cij umetniških del. Škoda! Mira Debelak in Edo Deržaj sta bila rojena leta 1904. Oba sta se že v mladosti zanimala za slikarstvo, zato sta se šolala v tedanji Probudi v Ljubljani pri slikarju Mirku Šubicu in Saši Šantlju. Oba sta se izpopolnjevala tudi v tujini, Deržaj pa je dosegel tudi naziv akademskega slikarja. Kot pedagog je dolga leta služboval na raznih šolah, veliko pa je tudi razstavljal doma in v tujini. O njegovem umetniške delu doslej še ni izšla nobena monografija. V mladosti je bil odličen športnik, atlet z naslovi državnega prvaka v tekih na srednje proge in v krosu. Poleg tega je bil še kolesar in smučar; leta 1926 je zmagal na prvem triglavskem smuku s Kredarice. Mira Debelak in Edo Deržaj sta se spoznala v letu 1921 ustanovljenem Turi- stovskem klubu Skala, ki sicer ni bil vključen v okvir Slovenskega planinske- ga društva. Sčasoma sta postala najboljša slovenska plezalna naveza, saj sta skupaj preplezala veliko prvenstvenih smeri, tu- di v tujini. V njunem zakonu se je rodil Matjaž Deržaj, ki je bil eden boljših plezalcev po 2. svetovni vojni. Mira Debelak se je proslavila leta 1926 z vzponom po direktni smeri v severni steni Špika v navezi s Stanetom Tominš- kom. S tem so ji bila odprta vsa vrata za odlično pripravljena predavanja doma in v tujini: na Dunaju, v Miinchnu, Londonu in drugje. Kot prva ženska je bila sprejeta v Akademski klub Osterreicher Alpena- verein. Z drugimi softlezalci je Mira ved- no plezala prva, zato Mira Marko Debe- lak. Edo Deržaj pa je bil gentleman v najširšem pomenu besede, zato je vedno on plezal pred njo. Tako je prišlo tudi do nesrečnega padca Eda Deržaja v severni triglavski steni, kjer je padel prek 50 metrov globoko; in če ga ne bi zadržala njegova soproga - soplezalka, bi bil padec lahko še globlji in usodnejši. Te neverjetne okoliščine so imele za posledico, da sta bila »izobčena« iz Turistovskega kluba Skala; zato pa sta bila vse bolj podjetna in gorniško dejavna v domačih in tujih gorah. Le dr. Henrik Turna je bil njun zagovornik in je kasneje Miro vključil v kulturo - literarni odsek Slovenskega planinskega društva. I Mira Marko Debelak je prevedla delo Iz življenja gornika Julijusa Kugyja ter pripravila Zbornik o Triglavu, ki pa zara- di druge svetovne vojne ni izšel. Med domačini je zbirala triglavske pripovedi ter izdala priročnik Plezalna tehnika- prvega v Sloveniji; ilustracije zanj pa jf prispeval njen mož Edo Držaj. V zadiijil' letih pred zgodnjo smrtjo leta 1948 risala gorsko cvetje po naročilu. Edo Deržaj je imel značilen slikarski slog. Opremljal je številne otroške slikani- ce (Kapljice idr.) ter svoje gorniške knjiga (Gruh, Pod špiki in Podobe), v katerih 5^ je norčeval iz stremuštva in zavisti nekat^" rib gornikov in odbornikov. Ta knjiga je in bo verjetno edina, kif posvečena njima, idealni slovenski alp'' nistični navezi med obema vojnama.^ njo je dr. Tone Strojin postavil spomenil* obema v imenu nas vseh, ki smo ju im^'' radi in smo ju občudovali. K postavitvi tega spomenika pa je veliko prispev^ tudi urednik dr. Rajko Šugman, ki je t" knjigo uvrstil kot četrto delo v Zbir!^' pomembne osebnosti slovenskega špot' ta, čeprav alpinizem ni olimpijska dis'^'' plina. CIRIL VELKOVRl^ NASI KRAJI IN UUDJE Kot zakleta Trnuljčica Javna razprava o tem, kako oživiti in prenoviti celjski Spodnji grad, ki že dve desetletji čaka na boljše čase jCnežji dvorec, imenovan Iji^i Mestni ali Spodnji grad, v listinah prvič omenja Ijta 1323. Skozi stoletja je ijoŽivel številne prezidave - v ^jsu Marije Terezije sredi |g. stoletja v vojašnico, kar jg ostal vse do začetka osem- desetih let, torej več kot dve jtoletji. Od takrat že skoraj jve desetletji čaka na svojo nadaljnjo usodo. I Raziskave so pokazale, da se pod prezidavami in fasado jlcriva srednjeveški dvorec Celjskih grofov, ki bi mu v evropskem prostoru težko našli primerljivega. Zato je nerazumljivo, da takšen spo- menik, ki mu je z odlokom priznan državni pomen, še vedno nima vsebine in urejene podobe. Na to temo sta Zavod za kulturne prireditve Celje in Mestna občina Celje pripravi- la javno razpravo. •-- Alenke Domjan, direktori- ca zavoda za kulturne prire- ditve, je ugotavljala, da so obnovitvena dela do sedaj po- tekala le na južnem traktu, pa še ta nesistematično in brez dolgoročnih vizij (v pritličju ^ Najboljši mladi gasilci Konec septembra so v De- sterniku na državnem tek- movanju društev Mladi ga- silec, ki delujejo na osnov- nih šolah, nastopili tudi mlajša in starejša ekipa OŠ Vojnik, ki sta dosegli lepe rezultate. Mlajša ekipa, ki so jo se- stavljali Jaka in Marko Mar- guč, Sara Špes in Uroš Jur- gec, je dosegla prvo, starejša pa dvanajsto mesto. Fantje in dekleta so morali pokazati znanje iz prve pomoči, gasil- ske preventive, gašenja z brentačo, vezanja gasilskih vozlov in drugo, uspešno pa so sodelovali tudi v delavni- cah in zaključnem progra- mu. M.J.^ sta na primer Galerija sodob- ne umetnosti in trgovina s tekstilom, v nadstropjih mestne službe). Prvič letos pa so odprli dvorišče za poletne prireditve. Celje ne razmišlja o objektu, ki ima s svojimi 3500 kvadratnimi metri in lokacijo sredi mesta velijo možnosti. V neobnovljenem delu se tako zbirajo klošarji, na dvorišču je parkirni pro- stor, jarek pa postaja smetiš- če. Janja Romih, podžupanja MOC, je menila, da bi morali biti pri določanju vsebin do- volj realni in prožni, da bi našli ravnovesje med eko- nomsko donosnimi, ki bi po- magale vzdrževati objekt, in ostalimi. Arheološke raziskave antič- ne Celeie v dvorcu so v glav- nem končane, je povedala Dar- ja Pirkmajer, direktorica Po- krajinskega muzeja Celje. Stroka pa si sicer še ni na jasnem, kako naj bi prenovili objekt v celoti, je priznal An- drej Malgaj iz Zavoda za vars- tvo naravne in kulturne dediš- čine Celje (ZVNKD). Obstajajo tri variante, od popolne rekon- strukcije dvorca iz 15. stoletja do predstavitve le delčkov. Stroka se je pred leti nagibala k popolni rekonstrukciji kom- pleksa razen že prenovljenega južnega dela. Ivo Prodan, direktor ZVNKD, je menil, da je bilo to razumljivo v času osamosvojitve Slovenije, ko je bil objekt nekakšen simbol na- še državnosti. Za spomenik bi morala poskrbeti država, pa tudi Celjani bi se morali bolj zavedati njegovega pomena. Friderik Polutnik, arhitekt v MOC, pa je menil, da je popol- na rekonstrukcija vprašljiva z vidika prostora ob gradu, ki gotovo ne bi sodil k prenovi v maniri 15. stoletja, ki bi bila poleg tega v veliki meri stvar domišljije strokovnjakov. Udeleženci razprave so se strinjali, da bi bilo treba naj- prej določiti vsebine objektu in ko bi bila jasna njegova funkcija, bi bilo mogoče tudi kandidirati za državni in evropski denar. Gotovo pa tak- šen objekt ne more biti profi- tabilen, so opozoriU. TC Sanacija hudournika na Kropi se lepo prilagaja naravnemu okolju. Sanacija na Dreti in pritokih Deset let mineva od kata- strofalne poplave, ki je poleg ostale škode povzročila tudi globoke rane na vodotokih. Še preden so bile posledice povsem odpravljene je za do- datno škodo poskrbela vod- na ujma leta 1998. Na območju občine Gornji Grad so bili poleg Drete precej poškodovane brežine glavnih pritokov, z odgovornim pri- stopom in razpoložljivimi sredstvi so največje zajede že sanirali. Precej dela pa še ča- ka. Na Dreti so celovito obno- vili podpornik in jez pri Rjavčevi žagi v Bočni, že lani so uspeli tudi delno sanirati zgornji tok Bočnice, z deli pa nadaljujejo tudi letos, saj želijo Bočno v največji meri obvarovati pred morebitni- mi posledicami dolgotraj- nejšega deževja. Opravljena je bila sanacija hudournika na Kropi, v samem Gornjem Gradu pa bodo poskrbeh za brežine med graščinskim je- zom in izlivom Pripravne (Šokatnice) v Dreto. Jože Poznič, tajnik občine Gornji Grad, nam je zagotovil, da bodo posledice poplav po sa- nacijskem programu izvajah tudi v naslednjih letih. Obči- na je sodelovala pri usklaje- vanju prednosti, sicer pa dela izvaja podjetje PUV iz Celja, ki se, po zagotovilih Pozniča, dosledno drži do- govora o izvajanju del. EDI MAVRIC Plakete novim Zoisovim štipendistom Prejšnji četrtek so v celjskem Narodnem domu ob prijetnem kulturnem programu podelili flakete 135 novim Zoisovim štipendistom iz celjskega območja. 'Nadarjeni učenci so izpolnili strokovne kriterije in si pridobili Zoisovo štipendijo, ki je v Povprečju višja od ostalih štipendij. Zoisova štipendija pa ni le pravica, temveč tudi obveznost, zahteva vsakoletno izpolnjevanje kriterijev za ohranitev. '^a celjskem območju je letos skupno 1140 Zoisovih štipendistov. SK, foto: GD (P)ostaninio aktivni ali pasivni? Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kako vi preživlja- te letošnji začetek jeseni, ampak meni se zdi strašno naporen. Spremljanje olim- pijskih iger je pred televizijo obremenilo telo z dodatnimi kalorijami, opazovanje bo- jev kandidatov za čestitke pa z raznimi bolečinami v glavi ali v duši. Res, komaj čakam, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost ali pravico ali kako je že defini- ran tisti odhod na volišče, da ugasnemo televizor in gre- mo malo migat... K temu nas ta mesec spod- bujajo tudi taki kalibri, kakr- šen je Mitja Rotovnik v rekla- mi za rekreacijo, ki je menda namenjena vsem. Z njenimi brezmejnimi izzivi naj bi nas seznanili prospekti, ki so jih natisnili v nakladi 650 tisoč izvodov, a žal do našega nabi- ralnika ni našel poti niti eden. Pa do sosedovih tudi ne. In do hiše mojih staršev na drugem koncu mesta prav tako ne. Še tašča, ki živi rav- no na pol poti, ga ni videla. Se zgodi, a ne? No, ker je poleg pozivov, ki nas prepričujejo, da živimo zdravo za zabavo, zapisan tudi spletni naslov, sem za dobrobit družine te- meljito prekrižarila celjsko ponudbo. Na koncu sem se morala pa vseeno zateči k prijateljskim priporočilom. Spletne informacije, ki so prospektnim enake, želja ni- so potešile. So pa sprožile nekaj pomislekov... Med domala 200 ponudba- mi s Celjskega, ki po nekak- šni ljubljanski logiki vključu- je tudi Trbovlje in Zagorje, jih je zares celjskih - se pravi tistih na območju Mestne ob- čine Celje - le peščica. Med vsemi ponudniki jih je iz Ce- lja, če se nisem kaj uštela, le 15. Za skoraj polovico razpi- sanih dejavnosti lahko najde- te ponudnike od Gornjega Grada do Podčetrtka, v Celju pa jih ni. Če pokukate na ljubljanske strani, boste od- krili vsaj še 25 dejavnosti, ki jih celjska ponudba ne poz- na. Iz česar sledi, da se Celja- nu, ki bi rad malo miganja in ne ve, kam bi se obrnil, ob Rekreaciji 2000 najbrž ne bo- do zasvetile oči. Že res, da bolj izkušeni migotalkarji ve- do za marsikakšno možnost. ki jo boste v katalogu zaman iskali in je potemtakem mož- nosti očitno precej več, kot jih kaže zbirka Zavoda za šport Slovenije, ki ga te dni tako ali tako ukinjajo. Pa ven- dar: ali ni za mesto malce žalostno, da celo pri rekrea- ciji kaže takšno podobo kot npr. pri ponudbi gostiln - na- mreč, če hočeš dobro in zani- mivo, moraš ven iz mesta? V celjski mestni občini živi kakšnih 42 tisoč ljudi, starej- ših od 15 let. Če bi posplošili statistiko, ki za državo pravi, da se z redno najmanj dvakrat tedensko rekreacijo ukvarja 20 odstotkov odraslih, bi to v Celju potemtakem pomenilo le dobrih 8 tisoč aktivnih lju- di. Kako naj bi s takšno števil- ko, ki je povrhu vsega še zelo hipotetična, Celje postalo »mesto športnega ponosa«, kar je bilo - če me spomin ne vara - del Šrotovega župan- skega programa, si težko predstavljam. Če se ob tem spomnim še na te dni večkrat omenjani slovenski Nacio- nalni program športa, ki si je za strateško usmeritev dolo- čil, da bomo do leta 2010 postali kar športna nacija, postanem pa kar malce ža- lostna. Zato, ker nam nobene na videz zajetne ponudbe ne bodo pomagale, da bi pove- čali delež športno aktivnih prebivalcev, če ne bodo mož- nosti za rekreacijo resnično dostopne za vsakim vogalom, če ne bodo znane in odprte vsakomur ne glede na globi- no žepa. Žal mi je, ampak v Celju res nimam občutka, da me rekreacija (z izjemo plani- narjeiija in pohodništva) ča- ka za vogalom. Niti nimam občutka, da bi bilo rekreira- nje res samo stvar volje in ne tudi denarja (zakaj pa misli- te, da ljudje še vedno najraje hodijo v hribe?). In ob vsem tem mi je še posebej žal, da nimam niti občutka, da so me kam zares povabili ali me o večini možnosti obvestih. Nak, tudi za to sem se mora- la potruditi. Sede... P.S.: Konec septembra je bila v Velenju zaključna prireditev akcije Slovenija teče za zdravje. Med 110 rekreativnimi tekači, ki so se letos udeležili vsaj petih športnorekreativnih prire- ditev, jih je bilo s širšega savinjsko-šaleškega ob- močja kar 25. Lepo, a ne? Kakor se vzame: 15 jih je bilo iz Velenja. Iz Celja so bili samo trije... PLANINSKI KOTIČEK | Rabei jsice špice in Slolpniic Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi do konca meseca še na dva pohoda. Prvi pohod bo 21. oktobra na Rabeljske špice. Odhod bo ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji. 28. oktobra pa bodo organizirali pohod na Stolpnik, kamor se bodo odpravili ob 7. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. Prijave sprejemajo po telefonu 452-927. Na Hom Planinsko društvo Zabukovica in OŠ Griže vabita to soboto, 14. oktobra, na 20. tradicionalni pohod krajanov na Hom. Zberete se lahko ob 8. uri pred osnovno šolo v Grižah. V primeru dežja pohod odpade. M. MAROT 14 NASI KRAJI IN UUDJE Začelo se je s f ižolovko... Velenjcan Janez Hudej se bo udeležil že svojih tretjih zaporednih paraolimpijskih iger - Kariero želi končati z olimpijsko medaljo v Sloveniji se je olimpij- ska mrzlica že polegla. Tri zlate heroje sicer še slavijo na raznih lokalnih priredi- tvah, vsi ostali športniki in navijači pa so že usmerjeni v jesenska tekmovanja, ki jih čakajo. V Sydneyju pa temu še ni tako. »Down under« gosti še paraolimpijske igre, na katerih tudi naši pred- stavniki niso brez možnosti za osvojitev katere izmed me- dalj. Med njimi je tudi Ve- lenjcan Janez Hudej, pred- sednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. 37-lelni pelerobojec je ude- leženec že svojih tretjih zapo- rednih paraolimpijskih iger, ki so vedno na sporedu dva tedna za oUmpijskimi igrami, na istih prizoriščih, letos pa se jih bo udeležilo rekordnih 4000 tekmovalcev. Janez Hudej tek- muje v peteroboju, ki je se- stavljen iz treh metov (disk, krogla, kopje) in dveh voženj, v svoji kategoriji pa je tudi državni rekorder v vožnjah na -100, 200, 400 in 800 metrov ter v metu kopja in krogle. »Rekorda v metanju diska mi kljub dolgoletnim prizadeva- njem še ni uspelo podreti, saj ga ima še vedno sedanji pod- predsednik Zveze paraplegi- kov Jože Okorn, ki je obenem moj vzornik, s svojim metom pa je na paraolimpiadi 1980. leta osvojil naslov evropskega prvaka.« Janezova športna pot je bila polna vzponov in padcev. »Po nesreči z motornim kolesom 1981. leta sem bil na rehabili- taciji v zavodu, kjer je bila animatorka za šport Boža Can- kar. Ona me je navdušila za šport, saj sem se med drugim naučil tudi plavati,« pojasnju- je težke začetke svojega vzpo- na na športni Olimp. »Ker sem bil za igranje košarke preveč poškodovan, sem se zaradi po- trebe po gibanju odločil za atletiko.« Janez na začetku sploh ni imel ustreznih pogo- jev za trening. »Namesto kop- ja sem najprej vadil s fižolov- ko, namesto diska pa sem imel sklopko starega >fičota<, do- kler ni moje prizadevnosti vi- del znanec, ki mi je priskrbel pravo opremo.« 1988. leta se je uvrstil v državno reprezentanco in za- čel trenirati s pokojnim Val- terjem Štajnerjem po poseb- nem programu v Atletskem klubu Velenje. Na svetovnem prvenstvu v Assnu je v metu diska osvojil četrto mesto, na 01 v Barceloni je bil v vseh disciplinah ob robu deseteri- ce, v peteroboju pa je bil spet za las ob medaljo. Na Češkem je na evropskem prvenstvu v peteroboju končno osvojil ta- ko želeno medaljo - bil je bronast, na olimpiadi v Atlan- ti, s pokojnim trenerjem An- drejem Peterko, pa je izbolj- šal pet osebnih in štiri državne rekorde, a bil spet četrti. Bron v peteroboju je ponovil na svetovnem prvenstvu v Birming- hamu pred dvema letoma, v metu krogle je bil peti, v metu diska pa spet - četrti. »Toliko četrtih mest je grozna stvar,« pojasnjuje Janez, ki je kljub dvema bronastima obližema težko prebolel predvsem za las pobeglo medaljo iz Atlan- te. Letos s trenerjem Kladivar- ja Martinom Stepišnikom ne napovedujeta ničesar, želi si le dober nastop in kanček šport- ne sreče, ki je do zdaj ni imel dosti. »Po igrah v Sydneyju pa se bo moja športna pot končala,« zatrjuje Janez. »Zaradi napor- nih treningov v Celju in pred- sednikovanja društvu mi za mojo družino ostane zelo ma- lo časa, saj sem po cele dneve zdoma.« Janez mora vstajati vsak dan ob pol šestih zjutraj, iti na delo v Gorenje, ob enaj- stih pa je že na treningu. »Na enem treningu dvignem po de- set tisoč kilogramov uteži, na leto pa z vozičkom prevozim dva tisoč kilometrov. Pride čas, ko se človek vsega skupaj na- veliča,« trdi Janez, ki mu je še edini motiv za nadaljevanje kariere dvajsetletni Okornov rekord v metu diska. »Dokonč- no se bom odločil po nastopu v Sydneyju.« Naslednika v svoji skupini poškodovanih še ne vidi, poudarja pa, da je za uspeh potrebno trdo delo. »V Sloveniji in v svetu je šport paraplegikov v velikem vzpo- nu. Slovenci se z vsakega tek- movanja vrnemo najmanj z medaljo, konkurenca v svetu pa se strahotno povečuje. Na zadnjem mitingu pred olim- piado, na Češkem, je bilo po- stavljenih kar šest svetovnih rekordov. Pri nas je trenutno zame najperspektivnejši mla- di Novogoričan Marko Sever, ki tekmuje v maratonu,« na- poveduje svetlo bodočnost špor- ta paraplegikov pri nas in v svetu. PRIMOŽ CIRMAN Foto: GAŠPER DOMJAN Janez Hudej Na Polzeli veliko krvodajalcev Krvodajalske akcije na Pol- zeli imajo že tradicionalno najštevilčnejšo udeležbo na območju Območne organiza- cije Rdečega križa Žalec. Tudi zadirje se je udeležilo 218 krvodajalcev, od tega 129 iz Tovarne nogavic Polzela in 31 iz Garanta. Ti dve podjetji namreč tudi sedaj, ko so druga že zdavnaj prenehala, podpi- rajo to humanitarno dejavnost. Med polzelskimi krvodajalci je veliko takih, ki so kri daro- vali desetkrat, dvajsetkrat in večkrat, posebno razveseljivo pa je, da je med njimi vedno tudi nekaj novincev, kar daje upanje, da bo krvodajalstvo na Polzeli tudi v bodoče mno- žično. T TAVČAR DESKANJE PO SPLETU Amnestv inlernalioiial Za tO spletno stran mi res ni bilo treba dolgo časa raz- mišljati o naslovu članka. Vsi vemo, za kaj gre. Na spletnem naslovu www.am- nesty.ofg boste našli vse in- formacije o tej organizaciji, ki se z več kot milijon člani in podporniki v 162 državah sveta bori za človeške pravi- ce, pa naj gre za organizira- nje peticij, dobrodelnih pri- reditev ali demonstracij, ali pa za izobraževalno dejav- nost na tem, vse prevečkrat spregledanem, a hkrati tako pomembnem področju naše- ga življenja. Spletna stran je dobro orga- nizirana, tako da si boste na njej brez nepotrebnega iska- nja lahko pogledali cilje in delovanje Al, trenutno aktiv- ne kampanje, obsežno knjiž- nico dokumentov, lahko pa se boste tudi takoj pridružili ak- tivistom. Če se vam bo seveda zdelo, da lahko vaš podpis ali kakšna drugačna pomoč po- maga žrtvam mučenja po sve- tu. V tem trenutku bi se sicer moral spustiti v prepričeva- nje, da je vsak podpis pomem- ben, vendar mislim, da je po tolikih letih govorjenja o glo- balizaciji to pravzaprav nepo- trebno. Prav Al se je med prvi- mi organizacijami na svetu za- vedla neslutene moči povezo- vanja ljudi, ki jo omogoča internet. Da - danes ne bomo kupovali in ne bomo igrali igric. Danes bomo poskusili nekomu pomagati. Kar poglejmo primer. Če je bilo širjenje informacij in zbi- ranje peticij na klasičen nači,, dolgotrajno in mučno opravj. lo, je to danes s pomočjo sv^, tovnega spleta in elektronska pošte veliko lažje in hitreje Kar nenazadnje pomeni tudi to, da utegnejo ljudje, ki sonj takšen ali drugačen način po. stali žrtve nasilja, trpeti manj kot bi sicer. Če bi moral našte- ti nekaj poglavitnih prednosti Interneta, bi gotovo med prvi. mi izbral to dejstvo. Med trenutnimi akcijami, k jih organizira Al, tako najde- mo tudi tisto proti smrtni kaz- ni, mučenju zapornikov v Savd- ski Arabiji aU poboju demon- strantov na Trgu nebeškega mi- ru, o Kosovski krizi, pobojih? Afriki, kakor tudi za pravice otrok. Že samo med pregje dom dejstev ne morete ostati ravnodušni. Da, tudi kršitvf človekovih pravic v ZDA vani bodo zledenele kri v žilah, k dejstvo, da se takšni zločini nekaznovano dogajajo v eni izmed najbolj demokratičnili držav na svetu, kot nas mediji tako radi prepričujejo, vas tu- di ne bodo kaj posebej razve drile. In prav je tako. Ta spletna stran ni namenjena razvedri- lu, temveč ozaveščanju in de- lovanju proti takšnemu po- četju. Vsi vemo, da je en ano- nimen glas skoraj nepomem- ben, toda milijon glasov po- meni dejansko moč, ki lahko rešuje življenja. Morda bo najbolj presunljivo branje o tem, kaj se dogaja v naši so- seščini ali celo pred doma' čim pragom. Na strani se nahajajo pove-' zave do nacionalnih podruž- nic gibanja, zato vas utegn« zanimati, kako Al deluje pr' nas. Morda ne bi bilo slabo, bi si tudi prebrali poročil" Visokega komisarja ZN za Člo; vekove pravice, ki v Sloveniji opozarja na pravice Romov i" beguncev. Ja, včasih je treba vključiti računalnik, da bi spomnili, da smo vsi ljudje enaki. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.coiT Rekreacija kot sodoben način življenja Projekt Rekreacija 2000 - Živimo zdravo za zabavo, ki teče pod sloganom Postanite RekreAtivni in ga organizi- rata Zavod za šport Sloveni- je in ministrstvo za šolstvo in šport, je po ocenah prve polovice akcije tudi letos na- letel na dober odziv. Temeljni namen projekta Re- kreacija 2000 je pritegniti ob- čane k rednim športnim aktiv- nostim. Tako je iz leta v leto več redno športno aktivnih pre- bivalcev, tako med moškimi. ženskami in tudi mladino. Stro- kovnjaki ocenjujejo, da je za ugodne rezultate na področju množične rekreacije odloču- joča pestrejša in kakovostnej- ša ponudba, večja osveščenost prebivalstva, večja vloga druž- benih in državnih institucij in nenazadnje tudi umestitev šport- ne aktivnosti med osnovne po- trebe in nove oblike življenj- skega stila sodobnega člove- ka. Letos so poleg dejavnosti, ki jih ponuja 734 izvajalcev šport- norekreaktivnih programov po- sebej zanimivi Vikendi pla- ninstva, pohodništva in hoje, ki jih organizatorja ponujata v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Največ organizira- nih pohodov je na območju Maribora s Koroško, sledi ob- močje Celja in Ljubljane z Zasavjem. Po prvih podatkih so dobro obiskani. Dobro so do sedaj bili obi- skani tudi dnevi Polarja, ko so športni in medicinski strokov- njaki s pomočjo najsodobnej- ših priročnih merilcev srčne- ga utripa Polar izmerili stanje telesne kondicije vsakega po- sameznika. Do danes je bilo opravljenih 21 meritev v 18 slovenskih krajih. Zanimive in koristne prire- ditve tečejo tudi pod okriljem ClNDl Slovenija in Športne unije. Le-ti organizirajo preiz- kus hoje na dva kilometra in na osnovi izračunov telesnih zmogljivosti, ki jih izmerijo, priporočajo zdravju prijazno športno vadbo. ML VOLITVE 2000 15 Mozartov princip za Celje ^^isem za obljube a la dedek Mraz, bližja mi je notranja zaobljuba človeka, ki verjame, da je mogoč preboj Celja med tri regionalna središča Slovenije,« pravi dr. Slavko Gaber pr. Slavka Gabra, po rodu Celjana, slovenska jvnost pozna kot ministra za šolstvo in šport v Lh mandatih vlade, v času, ko se je po Iji^eljiti strokovni razpravi krojila prenova do- mačega šolstva. Poznan pa je tudi kot človek, ^Ije le nerad obljubljal, če pa je besedo že dal, gotem je obljubljeno tudi izpolnil. LDS ga po [gsedah predsednika stranke dr. Janeza Dr- 0Ška v strankini najmočnejši ekipi doslej l^andidira na državnozborskih volitvah v 2. in 3. molilnem okraju 5. volilne enote. Zakaj prav v jbeh celjskih okrajih? Več razlogov je. Prihajam z Ljubečna oziroma Iz 2ačreta, kjer sem živel do konca srednješolskih let In iy še vedno živi moja družina, zato poznam probleme pbmočja. Ne skrivam, da sem se odločil kandidirati jycii zaradi želje dr. Drnovška, da gre na volitve i^jmočnejša ekipa. Da poskušamo z ljudmi, ki so doslej nekaj že naredili, povabiti državljane in držav- ljanke, da skupaj stopimo nekaj korakov naprej s Slovenijo. Ker so potrebni, ker jih je treba storiti zdaj In t)o pozno, če jih bomo naredili v obdobju 2004 do 2008. NI vseeno aH jih bomo zmogli narediti kvalitetno ali tako (nazaj), kot jih dela ta oblast, ki zdaj nekaj mesecev vodi Slovenijo. Zanimivo je, da na rojstne kraje ne gledate nostalgično, ampak precej kritično. Da znate Celjanom poočitati marsikatero napako... Ravno zato, ker gledam na Celje nostalgično, sem kritičen. Ker so tu ulice, po katerih smo posedali, stadion, kjer sem skozi atletiko pustil precej znoja, ker gre za ljudi, na katere sem navezan, ml ne more biti vseeno, aH je to ena od povprečnih slovenskih občin, kar Celje zdaj je, ali pa bo - in to mora biti - ena od jajbolj propulzivnih občin. In aH je z zaledjem, ki je i«kdaj bilo enotna celjska občina, in v navezi z ostalimi območje dovolj močno, da nekaj pomeni v Sloveniji, (litičnost Izhaja iz Izkušenj, ki sem jih dobil v sedmih !tih kot minister; vem, da smo nekaj stvari v Celju aredili težje, čeprav z več pripravljenosti na moji Irani, kot z nekaj drugimi občinami. Dr. Slavko Gaber: »Dilema poslanec ali minister Je umetna; ni prava dilema. Če bi sam gledal po tem, kaj lahko dobimo kot Celje od ministrskega (denimo šolskega, ki se bo združilo z znanostjo in imelo okoli 200 milijard tolarjev javno finančnega po- tenciala) ali poslanskega mesta, že vem, kako bi stavil. To res ni prava dilema. Pomembno je drugo; če nekoga izvolite in ga z glasovi zavežete tudi, če gre v vlado, dobite drugo razmerje med okoljem in to osebo. Zato je pomembno ali bomo dobili dovolj glasov in bomo imeli dovolj moči, da bomo lahko kaj storili za Celje in Slovenijo.« Kaj torej najbolj manjka Celju? Povezovanje moči, vseh, kar jih imamo. O ljudeh, ki so iz Celja šli, se pogovarjamo kot: »No, saj ti so pa odšli...«, namesto: »Tam so pa naši.«, kar bi moral biti pristop. Celjani Imamo ljudi na pomembnih položajih, a v Celju samem nismo povezani, ni povezanosti v različnosti. Zamere med različnimi ljudmi, ki namesto, da bi si pomagali na določeno raven, od tam naprej pa tekmovali, so tolikšne, da vse skupaj Celju škoduje. Preprosto škoduje! Ne vem, če je treba, da to govorim, dejstva so namreč tista, ki najglasnejše govorijo... Drug problem je, ko so projekti že dome- njeni in potrjeni, Celje ne sodi v »špico« tistih z dobro realizacijo. Ce je kaj dogovorjeno, če so zadaj stotine milijonov denarja, potem pač nihče ne pričakuje, da bomo mi tisti, ki zamujamo. Celje gre naprej v Sloveniji, Slovenija gre naprej pa je tudi slogan LDS. Evropska unija ni več dilema, vprašanje je le, kam naj bi se v njej Slovenija uvrstila. Visoko, je moj odgovor Enako velja za Celje v slovenskih razmerah. Biti zadnji, nekdo, ki velja za dobrega in pridnega, nI pa konkurenčen, je pač premalo. Ne moremo si privoščiti nadpovprečne brezposelnosti na dolgi rok, predolgega urejanja vpadnic v mesto, pregovarjanja o čistilni napravi, da stoji gradnja avtocestnih priključkov... To so projekti, ki jih je treba preprosto Izpeljati! A ne bodo jih tisti, ki so v Ljubljani, kot tudi ne sami v Celju - treba je vzpostaviti sprego in zato navijam zanjo. Lahko rečem, da je glede na pogovore zadnjih tednov, kar nekaj pripravljenosti, da bi skupaj šli v te projekte. Pogovarjal sem se z gospodarstveniki, šolniki, kultumiki, z županom, skupen jezik za te projekte vsaj načeloma je! SkrtD, da ljudje spodobno živijo in se mesto poziclonira, nI vprašanje strank, to je nuja; od tu naprej pa naj stranke tekmujejo! LDS ima zastavljenih 10 korakov naprej... Novo ekonomijo je treba uveljaviti; smo za Slovenijo dveh milijonov »briht- nlh glav« - ta mora nadomestiti Slovenijo štirih milijonov pridnih rok. Tako bomo povečali socialno varnost ljudi, kar je zelo ppmembno, saj ljudje težko živimo v negotovosti. Čas je, da se navzgor pomakneta zdravstvo in ekologija,... vse do zuna- nje politike, kjer so naši cilji jasni. Ne delam si utvar o delu poslanca; nI na njem, da posega v lokalno samoupravo, pač pa mora omogočati lažji dostop do sredstev, lobirati In pridobivati za Celje naklonjenost v državi. Za Celje velja, da ga bo znanje peljalo naprej. Sam sem pristaš policentrič- nega razvoja in odpiranje višjih In visokih šol ter oblikovanje nukleusov znanstvene podpore razvo- ju je cilj tudi za Celje. In seveda še skrb, da se država umakne z dela zemljišč, ki jih v Celju Ima (območji vojašnice, Ema...). Trenutno mrtev kapi- tal je treba oživiti, spustiti v tok. Prijaznost je pomembna, a kapital je moč. V glasbi poznamo iz obdobja 18. in 19. stoletju dva principa; Beethov- nov temelji na dominantah in subdominantah, Mozartov pa išče sozvočja in instrumente ter glasove pušča čimviše, zelo vzporedno - in ta tip razvoja potrebuje Celje. V javnosti ste bili kot minister prepoznavni po tem, da niste radi obljubljali. Bi le lahko zaključila s kakšno obljubo? Lahko - vendar bo zopet dana na moj način. Obljubljam, da bom, če bom izvoljen, za vsak dobro pripravljen projekt, ki je upravičen do javnih financ poskušal najti mesto v javnih financah; to mislim, je lahko temeljna obljuba. Sam namera- vam v veliki meri sodelovati tudi v vzpodbujanju In nastajanju projektov. Mislim, da je zdaj mogoče obljubljati tudi stvari, za katere je jasno, da jih brez velikih napak moramo dobiti. Izgradili bomo čistil- no napravo In zdravstveno šolo, prometne vpadni- ce; ampak mene takšne obljube ne ganejo pre- več. To nI čas dedka Mraza, zato mi je bližje notranja zaobljuba človeka, ki verjame, da je mogoč preboj v kakovost, ki omogoča premik navzgor. Da se nam ne bodo več dogajale Kovlno- tehne in podobne zgodbe... 16 VOLITVE 2000 Naj se sliši ljudski glas V primeru uspeha na volitvah bo združena SLS+SKD za mandatarja predlagala dr. Franca Arharja. Kaj lahkcl pričakujemo od Mira Terbovca in Bena Podergajsa, kandidatov za poslanca v DZ? v soboto dopoldne je bila gneča v centru. Nekaj se je dogajalo. Dežniki, kamera, fotografi... glej in že me je doletelo nenavadno povabi- lo - na »čaj In pivo«. Pisalo je: poglejte, kdo sem, vpra- šajte, kaj mislim in povejte, kar hočete. Zelo zanimivo. Miro Terbovc in Beno Po- dergajs, kandidata za poslan- ca na listi združene SLS+SKD, sta imela javni pos- vet z volivci. Dobro, bilo je tudi nekaj znanih obrazov iz sveta gospodarstva, politike, kultu- re in znanosti. Ampak, da se kandidata takole odprto poja- vita na najbolj frekventni ulici v Celju, debatirata z neznanci, poslušata upokojenke, priki- mavata pametnim in razlagata nepoučenim... je več od sa- me predvolilne kampanije. V trenutku ju lahko preslikate z njunih plakatov: toleranca in neposredna komunikacija; človeka iz ljudstva, ki ne pri- stajata na izkrivljene delitve na »naše, vaše in njihove«. Do- volj jasno. Nebo nad Celjem »Enkrat bomo premagali ta nasprotja, ker tole ne more več dolgo trajati. Razlike je treba manjšati, ne pa poglab- ljati,« slišim mimogrede. Si predstavljate, če bi jutri kreni- lo po Sloveniji deset aposto- lov dobre volje in med ljudmi širili vero v sožitje, moralne vrednote, socialno pravič- nost in pomen znanja, bi ver- jetno potrebovali kakšnih dvesto let, da bi Slovence spet spravili na skupni ime- novalec. Na srečo živimo v informacijski dobi in veliko možnosti je, da ta spravni tre- nutek doživimo že vtem življe- nju. Mogoče se bo proces začel že po nedeljskih voli- tvah in kdo je človek, ki lahko preseže polarizacijo v sloven- skem političnem prostoru. Samo eden je, ki ga spoštuje- jo vse stranke, ki lahko komu- nicira z vsemi sprtimi ideolo- gi. Dr. France Arhar, guver- ner Banke Slovenije, je edini kandidat za predsednika vla- de, seveda v primeru, da združena stranka SLS+SKD uspe na volitvah. Enačba se izide in vredno je poskusiti. Toda, gremo po vrsti. Miro Terbovc in Beno Podergajs sta bila dobro razpoložena. Pridružil se jima je predsednik dr. Franc Zagožen, človek, ki je Slovenijo rešil pred večin- skim volilnim sistemom. »Z vremenom pa ras nimate sreče,« sem pobarala prvega moža stranke. »Veste, če ne bi nič padalo, ne bi nič zraslo,« se je nasmehnil. Prvič slišim, daje dobro, če te pred volitvami namoči. Po- dobna kombinacija kot črepi- nje in sreča. Toda promocijski lončki so ostali celi. Pravilno. Kdor v politiki stavi na srečo, konča na Loteriji. Kandidata z izkušnjami Ker nisem imela primerne jesenske opreme, sem se od- pravila v bližnji lokal, kjer sta se mi čez pol ure pridružila Terbovc in Podergajs. Ampak do takrat sem bliskovito naštu- dirala njuno biografijo. Za vsak primer. Sedeminpetdesetletni Miro Terbovc je državni se- kretar na Ministrstvu za obrambo. V TO je aktiven že več kot dvajset let; bil je na- čelnik pokrajinskega štaba za Zahodno Štajersko, v ča- su osamosvajanja je vodil občinski sekretariat za obrambo, kasneje pa je bil direktor regijske uprave za obrambo Zahodnoštajerske pokrajine. Leta 1994 je po- stal podpredsednik prvega celjskega Mestnega sveta, katerega član je - po zadnjih lokalnih volitvah - še danes. Zanimivo je, da se je Terbovc z računalniškim programira- njem ukvarjal že daljnjega le- ta 1968, sicer pa je diplomi- ral iz organizacije. Kot pred- sednik skupščine kluba je tesno povezan z zadnjimi us- pehi celjskih košarkaric, svoj športni duh pa najraje aktivira s potapljanjem. Rad ima vodo (po nebesnem zna- menju je vodnar), zato ni nič čudnega, da je tudi pred- sednik celjske gasilske zve- ze. Deset let mlajši Beno Po- dergajs je priljubljeni župan Vojnika. Po izobrazbi je ekono- mist, čeprav je v mladosti obi- skoval tudi salezijansko sred- njo versko šolo. Pred leti je vodil Celjsko mestno hranilni- co, dokler ni na prvih lokalnih volitvah, leta 1994, postal žu- pan Vojnika. Ko sta prisedla in naročila kavo, sem imela občutek, da ju že nekoliko bolje poznam. »Ko bosta popila, vama lah- ko slogam, kakšen bo nedelj- ski rezultat,« sem bila pogum- na, čeprav vem, da resni ljud- je ne marajo tovrstne mistike. »Bojim se, da je kava v lokalih preveč vodena za resno anali- zo prihodnosti,« je bil skepti- čen Terbovc. Zdrava vizija Tudi prav. Zanimalo me je, kaj bi mi predlagala - kot tre- nutno še neopredeljeni volivki sredinske usmeritve - komu naj pravzaprav zaupam svoj glas? Podergajs: »Če sedite na sredini, tako kot zdajle med nama, potem ne vidim kakšne velike dileme. To je politični prostor, ki ga pokriva združena SLS+SKD. Na desni sem jaz, na levi Terbovc« Terbovc: »Nekdanji ustavni sodnik, dr. Matevž Krivic, je zadnjič v Mladini zapisal, da vsem neopredeljenim voliv- cem sredinske usmeritve, ki se iz čiste inercije na koncu odločijo za LDS, resno svetu- je, naj zaupajo svoj glas stran- kama, ki sta rahlo desno oz. levo od nje. V nasprotnem primeru bomo - vsaj tako ka- žejo raziskave - dobili pre- močno LDS, kar seveda ni dobro za demokracijo v tranzi- ciji.« Podergajs: »Odgovor na močno levico, je prav tako močna desnica. In spet pride- mo do dveh polov, ki počasi, a zanesljivo razjedata slovenski narod.« Terbovc: »Ja začaran krog. Zdaj je čas, da premagamo ta nasprotja in se odločimo za kvalitetno prihodnost, ne pa za nadaljevanje neplodnega dia- loga med gluhimi. Dva bloka sta premalo za demokracijo v tranziciji.« Podergajs: »Zgolj močni opciji sta že vnaj obsojeni na medsebc obračunavanje na račun ( teklosti. Zato nujno potre jemo še tretjo, sredinsko, vezovalno in neobreme no. Treba je gledati naprc A mislita, da je volilnoj že toliko zrelo, da 1^ vajin poziv k razumn< dialogu nagradijo s po( ro? Terbovc: »Jaz ne bi p( cenjeval volivcev. V pretek letih so se marsičesa nau^ Ljudje dobro vedo, kdo trosi demagogijo in kdo nj^ da, da bi ostal politično živ Podergajs: »Kot ljudski pan sem ves čas v stiki ljudmi in vem, kako diha o lica. Kaj nam pomaga prav do dela, če je stopnja br poselnosti na Celjskem rr najvišjimi v državi, medtem podjetniška iniciativa ni nobene prave podpore. T( problem, ki ga je treba re od zgoraj, na državni ravni. Terbovc: »Minili so časi panja velikanov, ogromnoi narja je šlo takorekoč v samo zato, da se je ohn nek navidezni socialni i Če bi ta sredstva premišlja vlagali v zasebno podjetni tvo, bi imeli danes popoln ma drugačno ekonomsko i ko.« Odnos do kmetijstva Ko je bila vaša strank vladi, je bilo čutiti drugai odnos do kmetijske po ke. Smo na tem podrocj zdaj bolj pripravljeni n vstop v Evropsko unijo? Podergajs: »Neprimern bolje. Minister Smrkelj in d žavni sekretar dr. France Bil ki koordinira zaščitno poi ko in usklajuje evropsko zi konodajo na področju kni tijstva, sta naredila prece šen korak naprej. Res pa i' da nekoliko višje odkup" cene pridelkov in živine t' različne subvencije še ve( no ne omogočijo vsega d' dega vajenemu kmetu vr^ no življenje.« j Terbovc: »Treba je ved^ kaj hočemo. Alternativni grami dopolnilnih dejavnos na kmetijah so preverjena of cija, toda sami od sebe verj^' no ne bodo zaživeli. Lju^^j treba motivirati, jih podpi^ tako ali drugače. Slovens" podeželje je izjemno vitaii' toda vasi postajajo čeda'' bolj neposeljene.« Podergajs: »Žal prevladi^' takšna mentaliteta, da je in^ strijski kruh boljši od doma^ ga. To je trend, ki traja des^ letja in dobesedno unic^ kulturno krajino. Verjan^elJ da se bodo stvari obrnile, if^,^ se bodo ljudje počasi za^ zavedati prave vrednosti ži^' nja na podeželju. Marsikdo'^ Deževno sobotno dopoldne, zabava za Celjane in predstavitev obeh kandidatov v družbi s predsednikom stranke, dr. Francem Zagožnom. VOLITVE 2000 17 Vedno med ljudmi, vesel vsake pridobitve, človek iz ljudstva, Beno Podergajs. V Evropskem parlamentu za spominsko sliko, v slovenskem za premagovanje nasprotij. ve, kaj pomeni kozarec čiste vode iz domače pipe.« Bojim se, da je v sloven- skem parlamentu preveč klorirana, da bi jo poslanci pili... Podergajs: »Ja, tudi čiste- ga vina si redkokdaj natočljo.« Terbovc: »Verjetno bo zdaj drugače, ko prenavljajo parla- mentarno dvorano. Čisto vino in pitno vodo bo mogoče na- ročiti prek Interneta.« Živimo v isti državi? Ampak kljub medmrežni povezavi bo Celje od Ljub- ljane še vedno oddaljeno bobrih sedemdeset kilome- trov... Terbovc: »Čeprav so razda- lje vsak dan krajše, je Celje vse dlje od Ljubljane. Prepad med prestolnico In provinco je vse globlji. Kot da ne živimo v isti državi. Res je, imamo svoje prednosti, ki jih počasi razvijamo, toda ponesrečen projekt lokalne samouprave nas je bolj ohromil kot poživil.« Podergajs: »V bodoči Evro- pi regij je centralizem obsojen na propad. Prav je, da Imamo reprezentativno prestolnico, toda ne na račun regionalne- ga razvoja Slovenije.« Večina strank v letošnji predvolilni kampaniji se uk- varja s Slovenijo kot emo- cionalno blagovno znamko >n sicer tako, da jo uvršča v pas: tukaj, zdaj, naprej, plus •n minus. Pravzaprav nihče '^e obljublja nič oprijemljive- 9a. Črno-belo. Podergajs: »In vsi dajejo Prednost znanju. Kar je edina I Prava pot. Toda najprej je tre- začeti pri enakih pogojih izobraževanja. Vsi državljani 'No pravico do znanja, ki žal zastonj In socialne razlike v ^^ni primeru Igrajo usodno ^ogo. Skrajni čas je, da tudi ^6lje postane univerzitetno "^ssto, saj je to edini način, da Jstavimo >beg možganov< prek ^an.« Terbovc: »Predvolilne l^nipanije tako ali tako nima- ^ Pretiranega vpliva na odlo- %v volivcev. Stranke se og- ?šujejo z obrazi najvidnejših ^'anov samo zato, da se pozl- [ ^'^nlrajo In osvežijo v spoml- ''^ Volivcev.« Med dvema ognjema Vaše geslo »Premagajmo nasprotja« je eno od bolj otipljivih in - če dobro premi- slim - dovolj pogumno v blo- kovsko razdeljenem politič- ne n prostoru. Terbovc: »Moj program je raznolik in konkreten. Težko ga je spraviti v dve besedi, ki naj bi prepričali volivca. Ljudje pač nimajo časa, da bi se ukvarjali z branjem predvolilnih romanov. Zato sem Izpostavil ravno to škodljivo Igro med dvema og- njema, ki dolgoročno Sloveniji ne more prinesti nič dobrega.« Pravite, da živimo v družbi, ki jo nevarno razjeda delitev na »vaše, naše in njihove«, da vse to blokira razvoj, relativi- zlra znanje, prikriva odgo- vornost in ustvarja napetost med državljani. Ali ni to mal- ce pretirana ocena stanja? Demokracija je pač sistem, ki dopušča različno mišlje- nje. Terbovc: »Absolutno se stri- njam z vami.. Prav je, da imamo različne poglede glede poroke Istospolnih partnerjev, legali- zacije mehkih drog, umetne oploditve samskih žensk, prio- ritete glede izgradnje avtocest- nega omrežja, oprostitve do- hodnine revnejšim slojem pre- bivalstva, tehtnega premisleka ob vstopu v EU in NATO, dena- clonalizacljskih zahtev, legali- zacije prostitucije ali višine po- slanskih plač in nenazadnje pravice do splava. Toda, pri nekaterih elementarnih stva- reh - kot je Narodno osvobo- dilna borba ali temeljni akti konstituiranja slovenske držav- nosti - je treba najti soglasje. Razcepila nas je preteklost. Svet gre naprej, Slovenija pa ostaja v 20. stoletju. Gospodar prihodnosti ni suženj preteklo- sti.« Vi pravite, da ste človek iz ljudstva. Ali mislite, da po- slanci, ko stopijo čez parla- mentarni prag, izgubijo stik z volivci? Podergajs: »Natanko to se zgodi. Resda obstajajo poslan- ske pisarne v okrajih, kjer so bili Izvoljeni, toda prepričan sem, da bi jih lahko bolj Inten- zivno Izkoriščali. Morajo postati centri za stike s stvarnostjo. Kajti realnost je zunaj, ne zno- traj parlamenta.« Kandidati z Marsa Za Celje in okolico je izjem- no pomembno, da dobi v parlament svojega poslanca, takšnega, ki je tu doma in dobro pozna razmere. Kaj pravita na odločitev LDS, ki je s svoje kandidatne liste umaknila nekdanjega župana in poslanca ter namesto nje- ga postavila preverjenega strankarskega ideologa, ki že dolgo ne živi več v Celju? Terbovc: »Ne bi se spuščal v kadrovanje LDS, je pa res, da Celjani najbolje vemo, kaj je dobro za Celje.« Podergajs: »In ne pozabite na Vojnik, Štore, Dobrno...« Medtem, ko sem gledala v kavno usedlino, je zunaj pre- nehalo deževati. Dober znak. Terbovc je opazil moje početje In iz svoje skodelice prelil ostanke kave v Poder- gajsovo. »Zdaj smo združeni, če že res hočete šlogati, dajte Iz ene.« Hm, nekaj seje dalo razbrati, nekaj zelo zanimivega, ampak ne povem. Miro Terbovc (v sredini) med kolegi iz regijskega štaba civilne zaščite. 18 NASI KRAJI IN UUDJE Pometanje le pred lastnim pragom Komaj so se med prebival- ci Lok v spodnjem delu Ljub- nega pomirili duhovi zaradi menda nestrokovne izvedbe Marčinkovega jezu čez Sa- vinjo, se stanovalci, ki jih od Savinje loči letos sanirana cesta, upravičeno bojijo je- senskega deževja in možno- sti poplave. Pravzaprav je spornih več stvari, najbolj pereča je goto- vo preureditev izvedbe me- teorne kanalizacije. Najboljša rešitev je iztok pod jez, dela v vrednosti 1,2 milijona naj bi izvršila Družba za državne ce- ste. Prizadeti krajani seveda pričakujejo, da bodo ta kon- čana v kratkem, obenem pa se sprašujejo, zakaj niso bila opravljena ob sanaciji cestne- ga odseka. V sklopu investicije na ka- nalizaciji bo narejen tudi gli- neni naboj in zatravitev desne- ga brega Savinje pod Delovim mostom, za kar je zadolžena občina Ljubno. Odgovorni na občini so nam zatrdili, da je občina z naročilom za izved- bo del svoje obveznosti izpol- nila, sama ureditev brežine Savinje v vrednosti 13 milijo- nov pa je odvisna od razpolož- ljivih sredstev, ki naj bi jih zagotovila država preko mini- strstva za okolje in prostor. V zapisniku o izvedbi del sicer jasno piše, da naj bo rok izvedbe čim krajši, ljudje se tudi zavedajo, da vsega ni mogoče postoriti čez noč, ne- koliko manj pa jim je jasno, zakaj se od Delovega mosta navzgor neprimerno višja bre- žina, kot je ob njihovih domo- vih, ureja malodane z vrtnar- sko natančnostjo. Na občini so ob tem vprašanju samo po- menljivo molčali, namige pri- zadetih ljudi, da v tem delu stanuje Drago Povh, na Pod- jetju za urejanje voda odgovo- ren za urejanje brežin Savinje, pa občinarji niso ne ovrgli ne potrdili. Upati je torej, da bo jesen prizanesljiva s padavina- mi in da bodo odgovorni ure- dili vsak svoj del obveznosti strokovno ter tako pomirili prebivalce Lok in jim zagoto- vili varnost. EDI MAVRIC Veliko lepega cvetjaj Turistično društvo Polzela je v letošnjem letu razpisalo natečaj za najlepši balkon oziroma okno. Prijavljene na natečaj je ocenjevala šestčlanska komisija in vsem, ki so za svoje bujno cvetoče balkone in okna zbrali 140 in več točk, podelila priznanja. Najbolje ocenjenim družinam je priznanja izročila predsednica TD Polzela Alenka Žnidar. Prejeli so jih Ribičevi in Bašičevi z Brega (na posnetku), Vašlovi in Krivčevi iz Ločice pri Savinji ter Cevzarjevi, Blagotinškovi, Brunškovi, Krkovi, Pižornovi, Jelenovi in Mešičevi iz Andraža. Hortikulturno društvo pa je občane povabilo k tekmovanju za najdaljšo sulfinijo in bršljanko. Priznanja je podelil predsednik Hortikulturnega društva Rudi Jazbec. Najdaljšo bršljanko je vzgojila družina Turkuš z Brega, najdaljši sulfiniji pa Pušnikovi iz Orlove vasi in Bašičevi z Brega. T TAVČAR Kurilna sezona trka na velika vrata V Gornjem Gradu je trenutno okoli sto porabnikov toplot- ne energije iz sistema daljinskega ogrevanja, ob podatku, da v nekurilni sezoni obratuje en kotel s komaj 30 odstotki zmogljivosti, pa je želja župana Tonija Riflja, da bi se čim več gospodinjstev vendarle odločilo za biološki sistem ogrevanja, povsem razum- ljiva. Dosedanja vlaganja v kotlar- no s štirimi kilometri razvo- dov so vredna 650 milijonov tolarjev, preko konzorcija šti- rih občin pa v Gornjem Gradu pričakujejo dodatna sredstva s strani države in Phare progra- ma. Po zagotovilih Tonija Rif- lja naj bi potrebno dokumen- tacijo oddali na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ravno v teh dneh. Denarja le- tos seveda ne bo na razpolago, bolj pomembno pa je, da bo- do lahko nadaljevali s preki- njenim delom.; Ob nenehnem dvigovanju cen kurilnega olja, se je pove- čalo tudi zanimanje posamez- nikov za napeljavo daljinske- ga ogrevanja, dosedanji izva- jalec Vegrad iz Velenja pa je dela odstopil Podjetju za ure- janje prostora, prav tako iz Velenja. Okoli 40 hiš iz Nove- ga naselja nameravajo priklju- čiti še letos, ker pa so zaradi različnih vzrokov gradbeni stroji stali celo sezono, je veli- ko odvisno od tega, kako ostra bo letošnja zima. EDI MAVRIC Martinovo v Laškeit Kljub denarnim stiskam martinovanje v Laškem bo, so se na skupnem sestanku odločili člani Organizacij- skega odbora za pripravo in izvedbo Martinovega v Laš- kem ter pripravili tudi pred- log programa prireditve. Organizirano mai*inovanje v Laškem je že četrte, po vrsti, letošnje, ki bo trajaio od 10. do 12. novembra, pa naj bi se tudi nekoliko navezovalo na A. M. Slomška, ki mu je bila nedavno posvečena cerkev v Rečici. Cerkveni kip Slomška je stvaritev akademske kipar- ke Dragice Čadež, v sodelova- nju s katero naj bi Knjižnica Laško pripravila program s prepevanjem ljudskih pesmi in degustacijo vina iz dcKano- ve kleti. V sobotnem večeni naj bi v Kulturnem centru po novili del svečane akademiit ob posvetitvi cerkve v Rečia v drugem delu pa bodo mordi tudi prikazali martinovanje- Beli Krajini. Nedeljsko jutr naj bi se pričelo s tradiciona! nim kramarskim sejmom n Aškerčevem trgu, nadaljevali s praznično sveto mašo, sledi la pa naj bi še lepa nedelja i Godbo na pihala Laško in raz ličnimi skupinami ter Marti nova pojedina v gostiščih Lai kega. Predlogov o dopolnitvi pro grama je bilo še več, o njih pJ bo med drugim na današnji seji razpravljal tudi Odbor a etno dejavnost Možnar. ' B. JANČl^ Žabec je zrastel na vrtu Zofka Selič iz Osredka kar ni mogla verjeti svojim očem, ko f na vrtu odtrgala papriko. Kot da ji bo v rokah oživela in jo pon^s'^ v svet lutk... Pravi žabec, ni kaj. Foto: GREGOR KATI'^ NASI KRAJI IN UUDJE 19 Častilci jabolka V Podsredi tridnevno veselje zaradi kozjanskega jabolka podsredi, središču Koz- ijglcega parka, kjer so se v jnjem času lotili obnove i^fih sadovnjakov, se danes j^enja tridnevni Praznik ji^janskega jabolka. Zvrsti- le bodo predstavitve raz- jnih projektov, razstave in ^pdavanja, pokušine, dru- jbne igre... \led la/.licnnni piDjekli bo- 0danes, v četrtek, 12. okto- predstavitve dokumenti- inja tamkajšnje podeželske .^vbne dediščine, etnološke- j projekta Kozjansko 2000, ppisa ptic tega parka in obT ove travniških sadovnjakov, opoldan bo še okrogla miza dediščini kot sestavini po- eželskega razvoja ter odprt- I razstav o obnovi travniških jdovnjakov ter sadjarskega rodja ter jabolčnih sort. Jutri, v petek, bo na gradu odsreda predavanje o nacio- alnem projektu oživitve avniških sadovnjakov in jdnih vrtov, nato bo sreča- je županov številnih občin, yjučenih v omenjeni projekt ter ustanovni občni zbor sad- jarskega društva. V popol- danskih urah bo predstavitev starih načinov »prešanja« in žganjekuhe, ki jo bo popestri- lo peka kostanja, otroško ri- sanje s kredami ter kulturni program, med drugim s pil- štanjskim sojenjem na pra- gerju. V soboto, tretji dan čašče- nja kozjanskega jabolka, bo- do od zgodnjega popoldneva različna tekmovaiij in dru- žabne igre. Tako bodo ugo- tavljali, kdo ustvari najdaljši olup, plesali bodo z jabolkom na čelu, streljali z lokom, iz- kazali se bodo najhitrejši jed- ci jabolk, izbrali bodo »naj« sadež, treba pa bo tudi ugiba- ti imena jabolčnih sort in gla- sov ptic. V kulturnem progra- mu, obogatenem s tkanjem lanu in lončarstvom ter degu- stacijami, bodo nastopili koz- janski glasbeniki. Za konec sobotnega praz- novanja bo posebnost mletje in stiskanje sadežev najstarej- še jablane, sadežev sto let sta- rega Juhartovega drevesa iz Zdol nad Kozjem. BRANE JERANKO MODRI TELEFON Zvonjenje v prazno Celjanka Olga je v noči s 1. na 2. oktober pripeljala v dežurno ambulanto zdravs- tvenega doma v Celju svoje- ga moža, ki je imel hude bolečine. Trajalo pa je kar petdeset minut, pravi ogor- čeno, preden ji je s pritiska- njem na zvonec le uspelo priklicati dežurno medicin- sko sestro. Jezo so sicer ne- koliko ublažili prijazna de- žurna zdravnica in reševal- ci, ki so moža morali takoj po pregledu odpeljati v bol- nišnico, vendar še vedno ne more verjeti, kako se kaj ta- kega sploh lahko zgodi. Direktor Zdravstvenega do- ma Celje mag. Brane Mežnar, dr. med, možnosti, da se je takšen, sicer nedopusten spo- drsljaj res zgodil, ne zavrača, vendar zaradi skopih podat- kov, ki nam jih je posredovala gospa Olga, zadeve ni mogel objektivno preveriti. Zato jo prosi, da ga pokliče po telefo- nu ali pa mu napiše pritožbo. Ne upajo na cesto starejša bralca Franc in Alojzija Romih, ki zelo tež- ko hodita, opozarjata na prometno ogroženost stano- valcev v Prijateljevi ulici 1, 3 in 5, v okolici rondoja na Hudinji. Pločnika pred hiša- mi ni, vozniki vozijo prehi- tro, zato si bralka že dolgo sploh ne upa več na cesto. Bralec predlaga rešitve z »le- žečimi policaji«, omejeval- nim prometnim znakom ali z gradnjo pločnika. Kljub te- mu, da so občino za pomoč že prosili, ta še ni ukrepala, sporočajo. Pomočnik načelnika oddel- ka za okolje in prostor ter promet v Mestni občini Celje Iztok Uranjek odgovarja: »Cesta in obcestna zazidava je bila določena v zazidalnem načrtu Hudinje. Za cesto so v zazidalnem načrtu določene širine, prometni pasovi in hodniki za pešce, za stano- vanjske hiše pa odmiki od ceste in lokacije priključkov. Prostor je v celoti izgrajen, prav tako je določeno lastniš- tvo parcel vse do roba cestne- ga telesa. Zato so vsi gradbeni posegi v prostor za širitev ce- ste ali gradnjo pločnika veza- ni na odkup zemljišč strank, ki vprašanje postavljajo. Reši- tev s hitrostnimi ovirami je nesmiselna, saj promet umir- ja že krožno križišče na Prija- teljevi in Podjavorškovi. Po- leg tega pa je Prijateljeva ce- sta najvišje kategorije lokalne mestne ceste, kjer se hitrost- ne ovire ne nameščajo. Zato je edini strokovno pravilen ukrep izgradnja pločnika ob zahodni strani ulice. Seveda pod pogojem, da bodo stran- ke občini zemljišče zanj pro- dale.« Odvetniške tarife Bralko iz Celja zanima, kakšne so odvetniške tarife. Želi tudi izvedeti, čemu od- vetniki obračunavajo svoje informacije kot posvet, kar je po njenem opažanju bis- tveno dražje. Kako naj laik ve, kdaj gre za informacijo in kdaj za posvet? Iz Odvetniške zbornice Slo- venije so nam odgovorili, da »uporabljajo odvetniki pri obračunavanju svojih storitev veljavno odvetniško tarifo«. Tako je treba, na primer, pla- čati za pravni nasvet (za zače- te pol ure) 4500 SIT, vendar po njihovih podatkih večina odvetnikov tega ne zaračuna- va. Glede »informacije« so po- vedali, da le-ta ni tarifirana. Informacija je kratek podatek o zadevi, posvet pa o kon- kretni zadevi, na primer vlo- žitvi takšne ali drugačne tož- be. JI, BJ Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Bo- jana Jančič. Na telefonsko številko 031 569 581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po tele- fonu 42-25-000. Srečanje, ki združuje Pred petimi leti sta rečički upnik Ferdinand Lukman in nani glasbenik Darko Atel- eIc s pomočjo kulturnikov iresničila zamisel in na Reči- iob Savinji organizirala prvo 'ečanje cerkvenih pevskih liorov. Tokratno, že peto po fsti, so pevci, pred številnimi oslušalci, odpeli v gornje- ^ajski katedrali, kar dokazu- da se je edinstvena priredi- ^ v Sloveniji lepo prijela v Jilturnem delovanju Zgornje ^yinjske doline. Šestnajst cerkvenih zborov "skupin iz gornjegrajske de- ^ije je zaokrožilo spored s ^smijo o blaženem škofu ''°nišku, za katero je besedilo prispeval Janez Gregorc, melo- dija pa je delo Antona Petka. Tudi tokrat se zborovodje niso izneverili tradiciji iz prejšnjih srečanj, saj so posegali po do- kaj zahtevnih avtorjih - med kar nekaj skladbami posveče- nih Slomšku, se ni nihče domi- slil uvrstiti v program Slomška samega. Sproščujoča poučnost njego- vih napevov je blagodejna pred- vsem glasbeno manj izobraže- nim ušesom - tistim torej, ki jim je srečanje zborov tudi name- njeno. Popolnoma neopazen je ostal Vodopivec, uglasbene sti- he Simona Gregorčiča še naprej razjeda prali... naštevali bi lah- ko v neskončnost; omenjena sta morebiti poleg petih Aljaža in Tomca najbližja preprosti du- ši. Razumljiva in celo dovolj di- namična. Pomislek, ki celovite lepote srečanja nikakor ne zmanjšuje in posebej hvalevredno od or- ganizatorjev - Območne izpo- stave sklada za ljubiteljske kul- turne dejavnosti Mozirje in žup- nije Gornji Grad - da so na srečanju omogočili nastop sku- pinam, ki po specifiki ne sodijo med klasične cerkvene pevske zbore. V tem primeru Savinjski rožmarin in Viva la musica iz Luč, skupini, ki kvalitetno in tudi sicer izstopata iz okvirov slišanega. EDI MAVRIC, Foto: CIRIL SEM Nastop nazarskega otroškega cerkvenega zbora Petje in druženje Konec minulega tedna so v Ruški koči na Pohorju gosto- vali pevci mladinskega pev- skega zbora Osnovne šole Vojnik, ki so pod vodstvom zborovodkinje Emilije Klad- nik Sorčan, Aleša Kolška in Sabine Penič pridno prepeva- li in se pripravljali na prihod- nje nastope. V večernih urah so se učenci predstavili tudi s kulturnim in zabavnim pro- gramom, pri čemer so jim pomagali tudi učitelji, za or- ganizacijo in prijetno vzdušje pa je poskrbela njihova rav- nateljica Majda Roje. M.J. Pridite na icostanj v soboto, 14. oktobra, od 11. ure naprej vas Planinsko društvo Laško vabi na Šmo- hor, kjer bodo pripravili ko- stanjev piknik. Planinci bodo poskrbeli za peko kostanja, dobrodošlo bo, če ga boste nekaj nabrali tudi vi in ga prinesli s seboj, odrasli si bodo lahko nazdra- vili z dobrim moštom, poskr- beli pa bodo tudi za mlajše. Kostanj pa bodo pekli ta dan tudi na Celjski koči, ka- mor se bodo podali člani Pla- ninskega društva Grmada Ce- lje. Štartali bodo z železniške postaje v Šentjurju med 8. in 9. uro, štartnina bo 300 tolar- jev in 1 kg kostanja. Na cilju obljubljajo bograč, pečen ko- stanj in mošt. M. MAROT 20 ŠPORT Sezona domačih jubilejev in evropskega podviga RK Celje Pivovarna Laško cilja na 10. domači kroni in finale lige prvakov - Pojutrišnjem obračun Celjanov in Velenjčanov Po olimpijskih igrah se kot zadnje med moštvenimi špor- ti začenja rokometno držav- no prvenstvo za moške, ki so ga - tako kot vsa pokalna tek- movanja v samostojni Slove- niji - že devetkrat osvojili ro- kometaši Celja Pivovarne Laš- ko. Tudi letos so največji favo- riti za zmago v obeh tekmova- njih, obenem pa so si zadali najvišji cilj doslej - uvrstitev v finale LP. Po štirih zaporednih udelež- bah v polfinalu najelitnejšega evropskega klubskega tekmo- vanja je bilo višje cilje pričako- vati, saj je javnost postala še zahtevnejša, lačna podvigov in še odmevne) ših rezultatov. Zadnje sezone sta bila za Ce- ljane v LP usodna Barcelona ali Badel 1862 Zagreb. Vsaj slednji je sodeč po zadnjih do- godkih nekoliko padel, je pa vselej neugoden in kot takšen najhujši tekmec rumeno-zele- nih v predtekmovalni skupini LP, kjer pivovarji načrtujejo osvojitev 1. mesta, s čimer bi se izogniU četrtfinalnemu sre- čanju s Katalonci. Ogromno je dejavnikov, ki bodo vplivali na razplet tekmovanj v sezoni. Pozna olimpiada in svetovno prvenstvo v začetku prihod- njega leta, sredi klubske sezo- ne, puščata tvorcem forme najboljših evropskih moštev silno malo manevrskega pro- stora. Najbrž se bodo v števil- nih velikanih, med katere pri- števamo tudi Celje PL, najbolj ubadali z vprašanjem, kako spočiti igralce in jih motivirati za odločilne spopade. Josip Šojat, izkušen strokovnjak, ki je deloval večinoma na Hrvaš- kem, s Celjani pa že bil član elitne lige prvakov s takrat še osmimi člani, se zaveda, kaj ga čaka, verjetno pa bo moral v prihodnjih mesecih uporabiti kar nekaj improvizacij skih sposobnosti. Še nilcoii močnejši »Sezona je specifična in če- prav smo s pripravami začeli že 14. avgusta, se je pravo delo z vsemi razpoložljivimi močmi začelo šele v ponedeljek, ko so se vrnili vsi olimpijci. Imamo odlično ekipo, na vseh igralnih mestih imamo vsaj dva kako- vostna rokometaša, vzdušje je dobro, odnos do dela tudi. Op- timalno formo načrtujem sredi novembra, ko se bo za nas začela evropska sezona. Že do novega leta, ko bo za nami polovica DP in predtekmova- nje v LP, pa bom lahko okvirno ocenil storjeno in konkretneje spregovoril o naših možnostih v drugi polovici sezone,« pravi »Šojka«, ki je, sicer nerad, pri- merjal letošnjo zasedbo z lan- sko: »Že lani je bila v Golovcu zbrana dobra ekipa, toda kon- kurenca na posameznih polo- žajih je bila preostra. Brez ovin- karjenja, gre za mesto levega zunanjega igralca. Moji pogledi na rokomet so drugačni kot predhodnikovi. Cenim hitre in eksplozivne univerzalce, zato bodo nekateri dobili več prilož- nosti kot lani. Pajovič in Bede- kovič bosta igrala več, kar velja še za nekatere, obenem pa moram poudariti, da nisem obremenjen z imeni. Zakaj bi bil, če sem treniral že večja zvezdnike od celjskih: Sarače- viča, Bašiča, Smajlagiča... Le- tošnja sezona bo za nekatere prelomna, saj se bo izkazalo, ali so dejansko veliki igralci ali se bodo izgubili v povprečju,« se je hrvaški strateg brezkom- promisno dotaknil lanskih problemov in jih za letos izklju- čil. Nasprotnika Celjanov v Li- gi prvakov bosta znana pri- hodnjo soboto, ko bosta na sporedu povratni kvalifika- cijski tekmi med švicarskim Suhrom in turško Ankaro ter izraelskim Hapoelom Rishonom Le Zionom in švedskim Redbergslidsom. Z optimizmom so »nabiti« tudi ostali člani rokometnega giganta, ki je na uradni lestvici Evropske rokometne zveze trenutno na 3. mestu. »Novinci so izjemno pozitivne osebno- sti in odlični rokome-taši. Zato imam dober občutek in me- nim, da se lahko resnično pre- bijemo v finale,« je pojasnil razloge za smele napovedi ka- petan Uroš Šerbec, s katerim se strinjajo vse letošnje okre- pitve. Edina prava novinca sta 21-letni vratar Mustafa Torlo, ki je izkušnje nabiral v mostar- skem Veležu, banjaluškem Borcu, djakovski Ceteri, va- raždinskem Varteksu in Treb- njem, ter 8 let starejši Stani- slav Kulinčenko, ki je iz kra- snodarskega SKlF-a prek Bad- la 1862 Zagreba prispel v me- sto ob Savinji. Prvi upa na čim več priložnosti in čim boljši izkoristek le-teh, Rus pa je navdušen nad novim okoljem. »Prišel sem v velik klub z do- brimi soigralci in dobrim tre- nerjem. Zaenkrat je vse v naj- lepšem redu. Premagali bomo Zagrebčane,« je organizator igre že napovedal bitko s svo- jim nekdanjim klubom. Med najizkušenejše v prenovlje- nem celjskem moštvu pa sodi Alvaro Načinovič, Šojatov ljubljenec, specialist za igro v obrambi in nepopustljiv bo- rec. »Komplimenti godijo in upam, da bom svojo igro še izpopolnil ter zadržal stare od- like. Moštvo je res odUčno, zato sem prepričan, da nam bo uspel korak naprej,« napo- veduje krožni igralec, ki bo marca prihodnje leto napolnil že 35 let. S poicroviteljem še pet let Ob igralskih okrepitvah so letos v Celju PL poskrbeU še za strokovno. Slavko Ivezič se je posvetil vlogi športnega direk- torja in predstavil svoje nalo- ge. »Z nazivi in funkcijami ni- sem obremenjen, ampak pri- segam na delo, ki mora prine- sti dobre rezuhate. V prvi vrsti bom spremljal delo članske ekipe in spremljal dogajanja v nižjih selekcijah, iz katerih moramo v bodoče črpati čim več kakovostnih rokometa- šev. Celje je že vrsto let prvi rokometni center v Sloveniji in tako mora ostati,« je kategori- čen Ivezič, ki se je s Preven- tom uvrstil celo že v polfinale pokala EHF, trenerskemu po- slu pa se je zaenkrat odrekel. V 1. krogu LP bo Celje PL gostovalo v Švici ali Turčiji 11. novembra, potem pa bo- do tekme konec vsakega ted- na. Najprej z Izraelci ali Šve- di in Zagrebčani v Golovcu, potem gostovanje pri Red- bergslidsu ali Hapoelu, nato v Golovec prihaja Suhr ali Ankara, za konec pa bo na sporedu vselej neugodna tekma v Domu športov. Upoštevajoč okrepitve in spremembe ter pritiske javno- sti in navijačev so v klubskem vodstvu pred začetkom sezo- ne le popustili in napovedali še višje cilje. Po desetih letih sim- bioze med rokometnim klu- bom in našo največjo pivovar- no so spoznali, da je čas za premik navzgor. »Morda tre- nutek ni pravi, saj vsaj 4-5 klubov goji podobne ambicije kot mi. Toda spoznali smo, da si moramo zaželeti več kot le polfinale LP. In ne samo to: želimo si na evropski vrh. Le- tos kaj podobnega morda še ne bo izvedljivo, v naslednjih letih pač,« napoveduje pred- sednik Tone Turnšek in že predstavlja osnovne cilje za prihodnja meseca: »Na vsak način moramo osvojiti 1. me- sto v predtekmovalni skupini LP, saj bi se tako izognili Bar- ci.« Pivovarna Laško je z roko- metnim klubom podpisala no- vo pokroviteljsko pogodbo in se zavezala pomagati roko- metašem vse do leta 2005. »Menim, da je bilo sodelova- nje doslej vzorno in verja- mem, da bo tako tudi v bodo- če. Hvaležni smo našemu predsedniku za ogromno po- moč pri doseganju vrhunskih rezultatov. Obljubljam, da bo- mo v prihodnjih petih letih prišli na evropski vrh,« pa je dejal direktor Vlado Privšek. »Zdaj ali nikoU,« so si očitno dejah v Golovcu, niso pa želeli izdati podrobnosti sponzor- ske pogodbe. Osnovni znesek naj bi bil nizek, nagrade za predvidene uspehe pa primer- no visoke. Doma suvereno! »Skupaj do uspeha,« je Tone Turnšek uporabil marketinški slogan Pivovarne Laško za do- datni dvig samozavesti, o do- mačem tekmovanju pa raz- mišlja: »Višja kakovost tekme- cev je koristna in dobrodošla. Ne podcenjujemo jih, toda od- ločeni smo osvojiti jubilejna 10. domača naslova. Verjemite, ne bo nam spodletelo.« Neosvoji- tev obeh lovorik bi bila za pivo- varje pač ogromno razočara- nje, za športno Slovenijo pa prvovrstna senzacija, večja od lanske blamaže košarkarjev Uniona Olimpije ali morebitne- ga spodrsljaja mariborskih no- gometašev. Vratarji Peric, Torlo in Lorger, desni krili Pungart- nik in Šantl, levi Kokšarov in Žvižej, krožna Načinovič in Tomšič ter zunanji Pajovič, Be- dekovič. Praznik, Kulinčenko, Stefanovič, Šerbec in Vugrinec, to je pač šestnajsterica, ki se ji na papirju nihče ne bi smel približati. Toda previdnost naj- brž ne bo odveč. V letošnjem državnem prvenstvu ne bo play-offa, vsak spodrsljaj uteg- ne biti usoden, zato si jih Celja- ni ne bodo smeli privoščiti. Še zlasti ne na tekmah s Prulami 67, Preventom ali Trebnjim. Slavko Ivezič se v novi vk zaenkrat dobro počuti Gorenje med S že uvod v DP pa bo pos| gel z lokalnim derbijem, bodo Celjani v 1. krogu p, trišnjem gostili velenjsko ( renje. Kot izraziti favoriti i mišljajo izključno o zia čeprav se zavedajo, da se zanjo potrebno potrui »Prijetno je biti olimpijski vak, toda Sydney moram zabiti. Pred nami so novi i vi, nova dokazovanja,«- metno razmišlja Eduard šarov, ki bo najbrž »pole že na prvi tekmi v novi se ni. Velenjčani, ki bodo v venstvo krenili s podol mlado zasedbo kot lani, s 1. krogom ne obremenjuj! zavedajo se moči nasprol ka, a bolj razmišljajo o sv( željah. Gorenje, ki je orgi zacijsko bistveno napredfl lo, se je okrepilo s tremi Ce ni, ki so branili barve Ra( David Kovač na levem, N ko Bon na desnem zunan in Mitja Slamnik v vratih dodatno poostrili konkuij co na velenjskih igralnih d stih. V Rdeči dvorani si že ohraniti lanski status (5. i sto), prežah pa bodo na d rebitno priložnost za ma! kost višjo uvrstitev. »Potrp Ijivo in zavzeto delo bo slej prej prineslo rezultate. Zi krat želje niso neuresničlj Delali smo dobro in upam solidno sezono,« pravi tre Gorenja Miro Požun, ki zavoljo težkega začetka ne beli glave. »Naša formi nekoliko padla, kar pri dobno mladih ekipah ni čudnega. Je pa res, da v so to najbrž nimamo veli možnosti za presenečal Celjski olimpijci so kljub pornim tednom dobro | pravljeni, kar so dokazali t na prijateljski tekmi s Prev tom. Predali pa se ne bom napoveduje Požun. Prvi lenjski adut naj bi bil t letos Sergej Rutenko, ki postaja zanimiv tudi za bo tejše klube. Pred dnevi je bil povsem konkretno pog bo jugoslovanskega prvs Lovčeiia. A cetinjskih lOO' soč DEM za sezono ni z^tj' voljilo apetitov mladega B^' rusa, ki ga vleče v Španija Nemčijo. V Gorenju vedo,- je Rutenko »vroča roba«, s'^ teg pa o konkretnih pon^ bah ne ve ničesar: »Zdi se ^ da mu bodo menedžerji z^" šali glavo. Z nami ga veže' 4-letna pogodba, v klub I nismo dobili nobene po^^ be.« Gorenje brez Sergeja^ tenka bi se zagotovo le ste borilo za vstop v enega iz'^ evropskih pokalov, BeK' pa menda še ni podaljšal | re pogodbe (1+4 leta)... 1 TOMAŽ LUKJ Foto: GREGOR K^^ Direktor Vlado Privšek (desno) predsedniku Tonetu Turnšku ob podpisu nove pogodbe: »Upam, da bomo v petih letih prišli na evropski vrh.« Okrepitve (od leve proti desni): Robi Šantl, Mustafa Torlo, Luka Žvižej, Josip Šojat, Alvaro Načinovič in Stanislav Kulinčenko. ŠPORT 21 Kiks Laščanov, Šentjurčani prvič Največje presenečenje v 3. krogu Lige Kolinska je v Treh lilijah pripravil Geoplin Slovan sjretjem krogu državnega košarkarskega ^gnstva je prišlo do prvega večjega prese- ^gnja, saj je ekipa Slovana sredi Treh lilij večjih težav ugnala Pivovarno Laško. |j(je na rezultate v pripravljalnem obdobju t)ledo predstavo proti Triglavu, morda Ljoben razplet ne bi bil tolikšno presene- „je, a ker so pivovarji v prejšnjem krogu |,0ietli s Polzelo, smo pričakovali zaneslji- ^ '^»ilMWiWiiilillHliiilllM foda zgodilo se je ravno nasprotno. Laščani I igrali slabo v obrambi in še slabše v napa- ^ saj so zgrešili kar 35 metov iz igre ter še hjatnih 13 s črte za proste mete. Takšen jjtotek seveda ne more prinesti uspeha niti [0ti mnogo slabšim ekipam kot je Slovan, ki za nameček celo izgubil skok, a imel 55- jstoten met iz igre in pokazal več želje po jiagi. Poraz Laščanov v tem delu prvenstva ,veda ni usoden, lahko pa služi kot opozori- ^ da ne gre podcenjevati prav nobenega jsprotnika. Košarkarji Pivovarne Laško so jeli možnost za popravni iz- ii že na včerajšnji pokalni Ioni v Šentjurju, medtem ko I v soboto čaka nov lokalni jrbi v Zrečah, tokrat za toč- i v domačem prvenstvu. Poraz za porazom še ved- )nizajo na Polzeli, kjer ob- ktivno v tekmi z Unionom topijo niti ni bilo moč pri- i(ovati kaj drugega, toda iza postaja vse globja, zato ) tekma prihodnjega kroga oti Kraškemu Zidarju odlo- u, ne samo za nekatere alce, pač pa morda celo tudi za nadaljnjo usodo tre- nerja Počeka, ki zaradi števil- nih težav nima mirnega span- ca. »Trije porazi so predvsem posledica težkega razporeda, saj smo igrali proti obema pivovarnama, edini spodrsljaj je morda le poraz proti Loka kavi, kjer bi morali iztržiti več. Nedopustno je, da smo v dosedanjih treh tekmah izgu- bili že 51 žog, ob tem pa je treba poudariti, da smo zelo >tanki< pod obročema, zato tu- di ni rezultatov, kakršne pri- čakujejo naši navijači. Očitno potrebujemo okrepitve, zato na tem že delamo, saj smo vzpostavili kontakt z dvema igralcema onstran >luže< in pričakujem, da se nam bo vsaj eden pridružil že v teh dneh. V soboto moramo zmagati,« je odločen strateg Savinjskih Hopsov, ki je neza- dovoljen predvsem z igro Ka- nadčana Molnarja, ki bo v pri- meru prihoda dveh novih tuj- cev verjetno moral zapustiti Polzelo. Prvenec Kemoplasta Alposa Po zmagi v prvem krogu prvenstva so dva zaporedna poraza doživeli tudi košarkarji Rogle. Poraz s Krko je bil celo nižji od pričakovanega, med- tem ko bi sodeč po igri s prve- ga dela, Zrečani lahko več iztr- žili v Škofji Loki, kjer so doma- či, podobno kot proti Savinj- skim Hopsom, znali izničiti dokaj visoko vodstvo gostov. Zrečani pa so z mislimi že na sobotnem derbiju proti Pivo- varni L^ško. Trener Gorazd Bokšan je bil v napovedi za to srečanje zelo kratek: »Če bo- mo igrali tako kot proti Krki, lahko presenetimo.« Še najboljši vtis so v nas- protju s pričakovanji zaenkrat pustili Šentjurčani, ki so po dveh nesrečnih uvodnih go- stovanjih, kjer so bili prekratki za točko, tokrat zabeležili svo- jo prvo zmago v elitnem tek- movanju. Po porazih so se to- krat pošteno znesli nad Dom- žalčani, ki so bili kljub smelim napovedim, popolnoma brez moči. »Imeli smo izjemen dan, ki ga bo težko še kdaj ponovi- ti, saj smo odigrali dobro v obrambi in odlično v napadu, kjer nam je uspevalo praktič- no vse. Prve zmage smo seve- da zelo veseli, kljub temu pa se ne morem znebiti občutka, da bi z malo več sreče lahko zmagali vsaj še eno tekmo. V Sežani so na rezultat direktno vplivali sodniki, za nameček pa sta se nam poškodovala še Kočar in Novakovič. Slednji je v Zagorju sicer poskušal igrati a ni šlo, zato sem moral po- novno rotirati moštvo, kar se nam je še kako poznalo v končnici, kjer nismo znali iz- koristiti zadnjega napada, ki bi nam lahko prinesel zmago«, je uvodna srečanja komentiral trener Igor Pucko, ki upa, da bo kmalu urejena dokumen- tacija za novega tujca v moš- tvu. Gre za 202 cm visokega krilnega centra Živka Misira- čo, ki je lani uspešno igral za Kraški Zidar, sedaj pa že živi in trenira v Šeiitjurju, kjer se bo letos očitno igrala dobra ko- šarka. V soboto bodo Šentjur- čani gostovali v Kranju, kjer bodo poskušaU presenetiti mlado domačo ekipo, ki sicer nima višine, a to uspešno na- domešča s hitrostjo. Problem trenerja Pucka pred omenjeno tekmo je seveda tudi ritem igranja tekem, sobota-sreda- sobota, saj je igralski kader ob omenjenih poškodbah vsaj za odtenek preskromen. DEJAN OBREZ Foto: SHERPA Igor Packo - prva zmaga v Ligi Kolinska. Usodni poškodbi? v soboto se je začelo dr- UTio prvenstvo v 1. in 2, ovenski ligi za judoiste, ier Celje zastopajo ekipe Iva tye in Sankakuja. Prvo loštvo Iva Reye je edino elitne konkurence, štar- io pa je z dvema zmagama. V Slovenj Gradcu je prema- lo gostitelje (4:3) in Šiško cl), obakrat so slavili Borut faer, Klemen Ferjan, Mile ližak in Darko Petelinšek, 'Ipa sta se težje poškodova- Branko Holer, ki ima težave hrbtno mišico, in Darko Pe- 'inšek, čigar koleno je po- fbno počitka in zdravljenja, ■zmagama sem zadovoljen, skrbita me poškodbi Ho- in Petelinška, ki v nasled- iti^ krogu ne bosta mogla 'Stopiti. To pa pomeni, da na proti Dravi in Olimpiji '"lamo pravih možnosti za ^Peh, posledično pa verjetno ^bomo izpolnili pogojev za 'Stop na finalu DP,« je za- obljen trener Štefan Cuk. N zadovoljen je njegov \a pri Sankakuju Marjan '")an. Njegovi mladi varo- ^'''^i so, podobno kot.druga ^Pa Iva Reye v drugoligaški Jl^urenci, dvakrat slavili in % se zgodi, da bosta na urnirju, najbrž v Ce- li'tiastopili dve domači ekipi, ^^rno na 1. mesto, kar bi bil ' "^aše tekmovalce največji ^^h doslej. Nastopili bodo "'^'■»c, Drakšič, Rudolf, Šme- Kačičnik, Bevc in Lukše. J ženski konkurenci ni dr- '^'^^ga prvenstva, saj ima- ^sega dve ekipi - Sankaku in Bežigrad. Zato se Celjanke pripravljajo na mladinsko SP v Tuniziji od 23. do 25. okto- bra. Tam bodo nastopile tri predstavnice Sankakuja: Pe- tra Nareks (-52kg), Urška Žol- nir (-63kg) in Maja Frece (70kg). Fabjan že nestrpno pričakuje veliko tekmovanje: »Zagotavljam, da bodo vse naše tekmovalke dobro pri- pravljene, kljub manjšim zdravstvenim težavam, ki jih je povzročil virusni prehlad. Želimo si kolajne, saj smo do- bro delali, je pa res, da bo konkurenca izjemno močna.« JOŽE KUZMA Uduč novi predsednik Hokejski klub Celje se je tudi letos zatekel izključno k delu z najmlajšimi. Celje spet ne bo imelo predstavnika v najvišjem domačem razredu, v HK pa je prišlo do nekaterih sprememb. Najpomembnejša se je zgodila na predsedniškem mestu, ki ga je zasedel Cveto Uduč, lastnik Pekarne Uduč. Le-ta bo tudi eden izmed pokroviteljev kluba, v katerem si želijo še večjega napredka pri delu z mlajšimi selekcijami, medtem ko je 6 obetavnih članov odšlo v Maribor, kjer bo po dogovoru med obema kluboma branilo barve tamkajšnjega prvoligaša. Konec tedna pa se bodo v ledeni dvorani v Mestnem parku zbrale najboljše slovenske hokejistke. Drago Mlinarec je na selektivne priprave povabil po pet predstavnic iz vseh sloven- skih klubov, tehnični vodja reprezentance Miran Koštomaj, ki je v Celju zadolžen za žensko ekipo, pa upa na kakšno reprezentantko tudi iz mesta ob Savinji. Kandidatke so Sergeja Zimšek, Maja Pogladič, Urša Končan, Alja Gajšek in Karmen Arnuš. T.L. Vombek premočen Savinjski šahovski delavci so minuli konec tedna spra- vili pod streho Griže open 2000 - šahovski turnir z mednarodno udeležbo, na katerem je slavil domačin Dani Vombek. Vombek je v drugi polovici tekmovanja nanizal kar 4 za- poredne zmage in zlahka ug- nal konkurenco. Drugouvrš- čenega Milana Lesjaka je pre- magal za točko, 6,5 pa jih je zbral tudi Mitja Urisek, ki je bil nekaj časa tudi vodilni na turnirju in je potrdil, da pred kratkim pridobljeni naslov MK ni naključje, saj je edini premagal kasnejšega zmago- valca. Za najboljšimi so si v razmaku pol točke sledili Iva- čič, Virant, Florjančič, Štrucl, Kukovec, Sakelšek in Novak. Organizatorji so bili z opravljenim na turnirju zado- voljni, izkazal se je tudi mladi sodnik Gregor Bombek, po- grešah pa so številčnejšo ude- ležbo savinjskih šahistov. JOŽE GROBELNIK NA KRATKO Rečica pri Laškem: v 7. krogu I. strelske lige v streljanju s pištolo je zmagala SD Dušan Poženel, z revolverjem pa SD Kranj. Med posamezniki je bil s pištolo najnatančnejši Kranjčan Franc Peternel ml., z revolverjem pa Rečičan Andrej Brunšek. SD Celje je v obeh kategorija med ekipami zasedla 3. mesto. Zagorje: na 17 mednarodnem turnirju v taekvvondoju v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije in Pondokwan kluba iz Zagorja je Društvo za borilne veščine Slavko Šlander iz Celja nastopilo z desetimi tekmovalci. Najbolje sta se odrezala članica Tanja Derbuc, ki je bila 2. v kategoriji do 65 kg in mladinec Luka Andrej, ki je v kategoriji do 65 kg osvojil 3. mesto. PANORAMA NOGOMET 11. SNL 10. krog: Šentjur - Dravinja 2:0 (1:0); Poštrak (22.), Pipen- baher (46.). Esotech Šmartno - Živila Triglav 4:1 (3:1); Re- povž (18.), Arlič (21., 33.), Bin- go (82.). Vrstni red: Živila Tri- glav, Jadran Šepič, Elan 20, Ivančna Gorica 19, Nafta 18, Zagorje, Dravinja 17, Fero- term Pohorje, Esotech Šmart- no 15, Aluminij, Šentjur 14, Viator&Vektor 12, Železničar 7, Beltinci 6, Renkovci 4, Brda 3. lil. SNL - sever 9. krog: Usnjar - Zreče 2:0 (0:0), Hajdina - Vransko 0:1 (0:0), Kovinar Mascom - MonsClaudius2:l (1:1). Vrst- ni red: Ptuj 22, Usnjar 20, Paloma 18, Montavar Rogoza 16, Zreče, Kozjak 15, Vransko 12, Stojnci, Fužinar, Mons Claudius, Kovinar Mascom 9, Hajdina, Gerečja vas 7, Krško 6. KOŠARKA LIGA KOLINSKA 3. krog: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 81:93 (57:67, 35:45, 17:27); Lisica 20, Maro- jevič 17, Jurak 15, Duščak 8, Miletič, Dragšič 6, Udrih 4, Ovčina 3, Delič 2. Union Olim- pija - Savinjski Hopsi 92:54 (68:42, 45:36, 25:16); Plotni- kau 10, Čmer 8, Kadič, Koba- le, Josipovič, Molnar 7, Simič 6, Cizej 4, Ručigaj 2, Belina 1. Loka kava - Rogla 89:77 (67:56,39:40,16:25); Dundovi- č 15, Šporar 14, Petranovič 11, Zarič, Starovasnik 9, Temnik 7, Sivka, Benič 6. Kemoplast Alpos - Hehos 104:79 (77:53, 51:34, 29:17); Petrovič 28, No- vakovič 25, Čovič 14, Rovšnik 11, Kahvedžič 9, Maček 8, To- mažin 5, Ribezi, Jovanovič 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Telekom, Kraški zidar 6, Pivovarna Laško, Geoplin Slovan, Loka kava 5, Kemo- plast Alpos, Rogla, Zagorje 4, Triglav, Helios, Savinjski Hop- si 3. 1.BSKL 2. krog: Banex - GD Hrast- nik 81:76 (53:60,33:36,18:15);- Ravnihar 23, Tomašič 19, T. Keblič 16, Makovec 6, Lušenc, Pučnik 5, Strnad 3, Pavlin 2. Nova Gorica - Elektra 77:88 (58:67, 39:42, 24:23); Tajnik 21, Vugdahč 19, Karlo 16, Riz- man, Milic 12, Brinovšek 6, Maličevič 2. Vrstni red: Ko- per, Jurij Plava laguna, Banex, Elektra 4, Ilirija, Maribor, GD Hrastnik Bežigrad 3, Union Olimpija ml. Radenska crea- tiv, Radovljica, Nova Gorica 2 I. SKL - ženske 4. krog: Merkur Celje - Po- murje Skiny 92:59 (84:44, 59:33, 37:14); Deak 28, Obrov- nik 24, Veble 8, Barenjova 7, Arbeiter, Potočnik 6, Brkič 5, Knez 4, Perlič, Ramšak 2. Vrstni red: Lek Jezica, Mer- kur Celje 8, Legrand BTC 7, Cheddite lUrija, Wels 6, Mari- bor 5, Odeja Marmor, Pomur- je Skiny 4. ROKOMET ^ 1. DRL - ženske 4. krog: Vegrad - Izola 23:25 (10:12); Stevanovič 6, Dečman 5, Rodič, Nojinovič 3, Kranjc, Omerovič 2, Ibralič, Topič 1. Gramiz Kočevje - Ža- lec 23:32 (9:16); Potočnik, Derčar 9, T. Dolar 5, V. Dolar 3, Jager, Uranker 2, Bubik, Korotneva 1. Vrstni red: Krim NR 8, Izola, Olimpija, M-De- gro Piran 6, Žalec. Jelovica 4, Sava Kranj, Vegrad 2, Gramiz Kočevje, Burja 0. ODBOJKA 1. A DOL - moški 1. krog: SIP Šempeter - Po- murjeO:3 (-23,-18,-13) 1. A DOL-Ženske 1. krog: Miklavž - B&L Utrip Šempeter 0:3 (-23, -20, - 14). MALI NOGOMET 1. SLMN 5. krog: Maxi klub Celje - TF Beton 2:0 (1:0); Brečko (13.), Hostnik (24.). Vrstni red: LI Litija 13, Beton MTO 10, Naja, Sevnica 9, Meteor- plast 7, Puntar Alpkomerc 5, TF Beton 4, Maxi klub, To- maž MP, Mizarstvo Širovnik 3. 221 ŠPORT Žalčani na SP Kaj lahko pričakujejo naši najboljši karateisti? Predvčerajšnjim se je na pot v Miinchen podala slo- venska reprezentanca v ka- rateju, ki se bo na tamkajš- njem svetovnem prvenstvu potegovala za čim višja me- sta. Med člani izbrane vrste so tudi štirje Žalčani: Matjaž Končina, Grega Jančič, Da- mir Vrbanič in Teja Šavor ter njihov trener in sekretar KZS Silvo Maric. Zalčdni so v zadnjem deset- letju redni udeleženci največ- jih tekmovanj, Damir Vrba- nič ima celo srebro z EP in je s 25 leti najbolj izkušen žalski reprezentant. Nastopil bo v kategoriji do 60 kg. Po dolgo- trajnih težavah s skočnim sklepom je letos povsem okreval in je eden naših glav- nih adutov. Matjaž Končina bo nastopil v naslednji kate- goriji, kjer bo skušal dokazati svoj napredek, podobno pa velja za Gregorja Jančiča v kategoriji do 80 kg. Žal je imel Jančič smolo in si je poškodo- val koleno, vendar bo najver- jetneje stisnil zobe in se podal v boj s svetovno elito. Tako Jančič kot Končina bosta tudi člana ekipe v moštvenih obračunih, na ekipni tekmi pa bo nastopila najmlajša repre- zentantka Teja Šavor, ki je še mladinka. Letošnje priprave na veliko tekmovanje so bile še pose- bej kakovostne, izpostavljajo v vodstvu naše reprezentan- ce, saj je za kondicijsko pri- pravo skrbel priznani stro- kovnjak Nejc Šalamon, za tehnično-taktične podrobno- sti pa so najeli enega najbolj- ših trenerjev na svetu, Novo- sadčana Dušana Dačiča. »Že dolgo, ali pa sploh nikoh, se nismo tako dobro pripravljali, zato smo optimistično razpo- loženi,« je začel pripoved o načrtih pred SP Silvo Maric, in nadaljeval: »Od tekmova- nja pričakujemo veliko, naših adutov za visoka mesta je vse več, zato verjamem, da bo kateremu izmed naših uspel podvig. Vsaka uvrstitev med 8 najboljših bi bila za nas lep uspeh, odličij pa si ne upam napovedovati. Precej bo na- mreč odvisno tudi od sojenja, saj Japonci gojijo povsem drugačen slog kot Evropejci. Pa tudi konkurenti z ostalih celin so nepredvidljivi in zelo kakovostni,« je kljub vsemu previden Maric. SP se začenja danes v Olim- pijski dvorani v bavarski pre- stolnici, ki sprejme kar 15 ti- soč obiskovalcev in je za so- boto in nedeljo že razproda- na. Obeta se torej vrhunska prireditev, ki jo bodo začinili predstavniki velesil, kot so Francija, Španija, Italija, Ja- ponska, Brazilija, Avstralija, Nova Zelandija in nekatere vzhodnoevropske države. Majhnim, kamor sodi naša reprezentanca s selektorjem Borutom Markoškom na če- lu, bodo prepustili le drobtini- ce... Žalčani na SP v karateju: Gregor Jančič, Damir Vrbanič, Teja Šavor, Matjaž Končina. Vivod končal z zmago Celjski veteran Branko Vivod je z nastopom na 10. atlet- skem tekmovanju za pokal Alpe - Adrija v Vidmu končal letošnjo sezono. V konkurenci domačinov, Avstrijcev, Ma- džarov in Hrvatov je v skoku v višino prepričljivo zmagal. Preskočil je 167 centimetrov, kar sicer ni vrhunski rezultat, vseeno pa je bil po tabeli mednarodne atletske zveze prav njegov dosežek najboljši v Vidmu. »Rezultat res ni nič posebne- ga, sposoben sem boljših skokov, toda vremenski pogoji so bili slabi. Dež in veter sta opravila svoje,« je povedal Vivod, ki je z letošnjo sezono zadovoljen, za naslednjo pa načrtuje udeležbo na dveh velikih tekmovanjih. Marca bo namreč v Franciji 3. dvoransko EP za veterane, julija pa v Avstraliji SP. T.L. Učinkoviti Šmarčani Prvoligaški nogometni premor so izkoristila slo- venska drugoligaška moštva in pritegnila pozornost na- vijačev, ki so na osmih tek- mah videli kar 26 zadetkov. Med najučinkovitejšimi so bili v Šmartnem ob Paki, kjer je Esotech Šmartno go- stil Živila Triglav in jih od- pravil kar s 4:1. Visoka zmaga Šmarčanov je vsekakor presenetljiva, saj so doslej le stežka dosegali zadetke, na zadnjem obraču- nu pa so jih zabili polovico vseh prejšnjih (8). Trener Vo- jislav Simeunovič je po 4. kro- gu in katastrofalnem startu z eno samo osvojeno točko us- pel stabilizirati razmere v klu- bu in moštvu vlil potrebno samozavest. Z varovanci je v šestih tekmah zbral kar 14 točk in Esotech Šmartno spet vrnil med najresnejše kandi- date za zgornjo polovico pr- venstvene lestvice, kjer je bil v zadnjih letih in kamor ned- vomno sodi tudi letos. Toda prvenstvo postaja vse bolj ne- gotovo in najbrž bo prišel čas tudi za kakšen spodrsljaj, a najbrž še ne v naslednjem krogu, ko bodo »vijoličasti« gostovali pri Ivančni Gorici. Polni pričakovanj pa so bili ljubitelji nogometa pred lo- kalnim derbijem med Šentjur- jem in Dravinjo, na katerem pa Konjičani niso upravičili slovesa naj prijetnejšega pre- senečenja v 11. SNL. Domačini so od prve minute zaigrali ostro v obrambi in nasprotni- ka povsem onemogočili ter imeli pobudo skoraj vseh 90 minut. Šentjurski strateg Jo- sip Vugrinec je bil izjemno vesel svoje druge zmage na šentjurski klopi, saj so soi- gralci dokazali, da s primer- nim pristopom lahko parirajo vsakemu nasprotniku, res pa je, da trenuten položaj Dravi- nje na lestvici ni najbolj rea- len, česar se zaveda tudi tre- ner Bojan Hrovat. »Sijajno sa- mo začeli, a tako dobro nam ne bo šlo skozi vso sezono. Če bi prezimili med osmimi najboljšimi, bi bih izjemno za- dovoljni, še vedno pa Q^ mo na trdnih tleh in se ^ damo, da smo novinci v kar pomeni, da ne bi s,^ biti razočarani niti z 10-i2|j stom,« pravi Hrovat, ki v jurskem športnem parku^ nulo nedeljo razen Sirc^ Kračuna ni imel posebej položenega moža. Naspro^ ka v lokalnem derbiju čaj v naslednjih srečanjih tei( ca z dna - Renkovci in Ž« ničar. Medtem ko se Kon ni neugodnih Prekmurcev koliko bojijo, pa se v Šeni ju zavedajo, da bodo ni( slaviti tudi v Mariboru. Le ko lahko namreč ohra stik z najboljšimi, kar je len domet ekipe, ki je i najbolj kakovostnimi v li| tega zaenkrat še ni potrdi TOMAŽ LUl Športniki se predstavijo športna zveza Celje bo ju- tri in v soboto v sodelovanju s Celjskimi sejmi in Mestno občino Celje v sklopu dne- vov promocije športa pri- pravila prireditev Športni vikend mesta Celje. Osnov- ni namen je ponuditi druš- tvom in klubom priložnost za predstavitev in pritegniti k sodelovanju čim več mla- dih. V dvorani D in pred njo na celjskem sejmišču se bo predstavilo blizu 30 celjskih športnih društev in klubov, ki bodo promovirali svoje panoge. Obiskovalci, ki si bodo prireditev lahko ogle- dali brezplačno, bodo imeli priložnost pobliže spoznati delo v klubih in spremljati demonstracijske prikaze športov v živo. Organizator- ji so k sodelovanju povabili tudi Olimpijski komite Slo- venije, ki naj bi zagotovil udeležbo enega izmed treh »zlatih« olimpijcev iz Sydneyja. Toda potrditev o prihodu Luke Špika, Iztoka Čopa ali Rajmonda Debevca v Celje še ni prispela. Se bodo pa zagotovo predsta- vili nekateri celjski udele- ženci letošnjega največjega dogodka. Promocija celj- skega športa bo oba dneva od 11. do 18. ure, obiskoval- ci pa se bodo lahko preiz- kusili tudi v badmintonu, tenisu, nogometu in In line hokeju. T.L. Naši tik pod vrhom Velenje je še drugi vikend zapored gostilo smučarske skakalce in nordijske kom- binatorce. Tokrat so se mla- dinci pomerili na tekmova- nju za alpski pokal, ki so se ga udeležili predstavniki še- stih alpskih držav, v skokih pa še gostje z Japonske, Nor- veške in Nizozemske. Kljub neugodnim vremen- skim razmeram so organiza- torji spet poskrbeli za lepi tekmi, še posebej razburljiv pa- je bil obračun skakalcev. Naš reprezentant Primož Zu- pan Urh je s prvim skokom napovedal boj za sam vrh. V uvodni seriji je namreč pre- skočil vso konkurenco in de- loval tudi najbolj zanesljivo. V dobršnem delu drugega po- skusa je svojo premoč le še potrdil, a le do doskočišča, kjer mu je drobcena napaka prekrižala načrte. Pristal je si- cer celo pri 93 metrih, a podr- sal in tekmovanje končal na 4. mestu. Vseeno je bil naš najboljši predstavnik, saj je bil Jernej Damjan 8., komaj 14-letni Rok Benkovič pa 12. Med dekleti so Avstrijke vno- vič potrdile svojo premoč, Volčjakova pa je končala na 6. mestu. Med nordijskimi kombina- torci so slovenski reprezen- tantje po skakalnem delu kandidirali za zmago, saj so bili v vodstvu kar trije: doma- čin Uroš Kočnik, Marko Ši- mic. Dejan Plevnik, 5. pa je bil Matevž Šparovec. Toda 10-ki- lometrska tekaška preizkuš- nja jim očitno ni bila pisana na kožo, rolarji niso stekli ta- ko kot so si želeli in priznati so morali premoč Avstrijca Patricka Hagenarsa. Naši Ver- bajs, Jezeršek in Šimic so se zvrstili za severnim sosedom. Rezultati: skoki-mladinci: 1. Andersen (Nor) 237,0 (86,88m), 2. Kurschner (Nem) 232,5 (83,5, 89,5) in Tschuschnig 232,5 (84,5, 87,5), 4. Hafele (oba Avs) 229 (83, 88,5) in Zupan Urh (Slo) 229 (87,93). Ženske: 1. Irasch- ko 207 (80,5, 81,5), 2. Ganster 190,5 (77, 76,5), 3. Kubh (vse Avs) 156,5 (70,72,5),...6. Volč- jak (Slo) 108,0 (62, 57). Nor- dijska kombinacija: 1. Hage- nars (Avs), 2. Verbajs +0:01,0, 3. Jezeršek +0:08,0, 4. Šimic (vsi Slo) +0:37,0, 5. Ulmer (Avs)+1:11,0. TL. ŠPORTNI KOLEDAl ČETRTEK, 12.107 KOŠARKA 1. SKL - ženske, 5. kroj Ljubljana: Cheddite Ilirija Merkur Celje (20:30). PETEK, 13.10. MALI NOGOMET 1. SLMN, 6. krog - P Tomaž MP - Maxi klub C (20.) NOGOMET III. SNL - sever, 10. kn Zreče: Zreče - Kozjak, Vi sko: Vransko - Usnjar, Ro tec: Mons Claudius - Hajd (vse 15.30). KOŠARKA Liga Kolinska, 4. kro Zreče: Rogla - Pivovarna 1 ko (19), Polzela: Savin Hopsi - Kraški zidar (19.: Kranj: Triglav - Kemoplast pos (20.15). 1. B SKL. 3. krog - Šošti Elektra - Radenska creJ (17.30), Ljubljana: Jurij Pl laguna - Banex (20). 1. SKL - ženske, 6. krc Celje: Merkur Celje - Legn BTC (17.30). ROKOMET 1. DRL - moški, 1. kro Celje: Celje Pivovarna Lašl Gorenje (18.30). 1. DRL - ženske, 5. kr( Ljubljana: Olimpija - Veg (17), Žalec: Žalec - KriiH: (19). ODBOJKA 1. DOL - moški, 2. krc Kamnik: Žurbi Team Kam - SIP Šempeter (19). 1. DOL - ženske, 2. kr( Šempeter: B&L Utrip - Ljutomer (18). NEDEUA, 15.10 NOGOMET I. SNL, 12. krog - Celje: Celje Publikum - Olimp Domžale: Domžale - Rudi II. SNL, 11. krog - Slo« ske Konjice: Dravinja - ^ kovci, Maribor: Železni^ Šentjur, Ivančna Gof Ivančna Gorica - Esot Šmartno (vse 15.30). PISMA BRALCEV 23 ODMEVI Gasilci, ne buldožer 0anek z naslovom Gasilci, j{,ulcložer, na 26. strani zad- Vštevilke Novega tednika, je |lo razburil tako gasilce kot IP\,ilne krajane, zato pričaku- da boste že v naslednji ijvilki objavili pojasnilo ali ^lf^go plat medalje«, ki jo je novinarka vede ali neve- g izpustila; je pa bistveno ljugačna od tiste, ki je bila v Ijiiku predstavljena bralcem, /^li z Novim tednikom res idite več? To se lahko vpraša- jo vsi, ki smo brali članek s ptografijo z gornjim naslo- ■oni in ki poznamo dejanske j^mere na terenu. Takoj po ibjavi sem si ogledal škodo, ki 5 je povzročilo gasilsko vozi- 3, Na prazni njivi je res videti ledi gum, ki so na mehki raz- ločeni zemlji nekoliko glob- e, Od druge škode pa je bilo ipaziti le tri prevožene rdeče lese. Sledi koles je mogoče z lavadno vrtno motiko izrav- lati v dobre pol ure - kar lomo oškodovani Ani Srebo- an tudi dokazali - takoj ko se 10 vreme izboljšalo. Višino Dorebitne dodatne škode ji 0 pač moral oceniti strokovni redenec in ne novinarka, ki uldožerja verjetno od blizu ■ni videla, kaj šele, da bi ga imerjala z interventnim ga- Iskim vozilom. In če se je že bilo, zaradi treh ečih pes, vredno pripeljati 10 lometrov daleč, se sprašu- m, ali bi bilo nemara tako ižko stopiti še 30 metrov dlje 1 pogledati, kaj je ostalo od ogorišča. V noči na torek je lamreč v celoti zgorelo gospo- sko poslopje Neže Reber- k Le hitra intervencija gasil- tv je preprečila, da bi bila gorela tudi stanovanjska hiša. «dmi sili seveda ni bilo vredno topiti k 78 let stari, dvakrat ivdoveli, bolni in zgarani žen- ^, ki živi sama. Zgorela so ji ^va za zimo, zgorela ji je izimnica, ogenj ji je uničil 'todje. Nihče se ne vpraša, ka- '0 bo ta ženska preživela zi- 10- Ali pa se vpraša, zakaj je zgorelo prav tisti dan, ko je ''la zaradi opravkov v Ljublja- 1 Dvanajst gasilcev je ponoči "v dežju gasilo štiri ure in ^sevalo, kar se je rešiti dalo. se je poveljnik z vozilom ^^čal vzvratno po veliko 't^ozki cesti, ga je na ovinku ^ razmočeni zemlji nekoliko ^eslo - k sreči se vozilo ni 'Jfvrnilo. Vozilo poklicnih ga- "(^ev iz Celja je na kraj prispelo '•^^ drugo in je ostalo na asfalt- " cesti, tako da nikakor ni poškodovati kakšne nji- ^sega tega niste mogli zapi- ker niste hoteli izvedeti še Jjge plati medalje. Seveda so ') brane afere kot pa stiske ^^Prostih in nemočnih ljudi, 1 '^rih jezičnost ni tako spretna K onih drugih. Sprašujemo se, "o bo Neži Rebernik pomagal j^^živeti zimo. Takšni sosedje U '^kšni novinarji prav gotovo ^~'Tiogoče pa gasilci. ALBIN APOTEKAR, tajnik PGD Šmartno v Rožni dolini k. PREJELI Izjava za javnost Kot direktorica Zavoda za šport Slovenija sem z velikim začudenjem prejela fotokopi- jo sklepov vlade Republike Slovenije št. 660-01/2000-1, ki mi jo je poslal državni sekre- tar za šport dr. Aleks Leo Vest. Sklepe je vlada sprejela na svoji 17. seji dne 21. sep- tembra 2000. O celotnem postopku ni- smo bili obveščeni ne jaz kot direktorica zavoda za šport Slovenije ne člani sveta zavo- da (čeprav je dr. Vest novi predsednik sveta) in ne de- lavci zavoda. S tem so bile grobo kršene pravice delav- cev, zato vas obveščamo, da bomo delavci zavoda sprožili tožbo pri Upravnem sodišču in pravni postopek za zaščito naših pravic. Sklepi so bili sprejeti na podlagi tretje alinee 54. člena Zakona o zavodih, ki določa, da se zavod ukine, če ustano- vitelj sprejme akt o preneha- nju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za ka- tero je bil zavod ustanovljen. Zavod za šport Slovenije ima dva ustanovitelja, kar pome- ni, da bi takšen sklep lahko sprejela soglasno le oba. Ta- ko zakon o zavodih, kot tudi akt o ustanovitvi zavoda za šport Slovenije, ne dajeta pra- vice enemu ustanovitelju, da ta lahko sprejme sklep o pre- nehanju zavoda brez soglasja drugih ustanoviteljev (v obravnavanem primeru brez soglasja Olimpijskega komi- teja Slovenije). Zaradi nave- denega je obravnavani sklep nezakonit in ne more imeti pravne veljave. Teoretično bi bilo sicer možno, da eden od ustanoviteljev odstopi od ak- ta o ustanovitvi zavoda, če- prav tudi takšne situacije ne predvidevata niti akt o usta- novitvi zavoda niti zakon o zavodih. To pravico bi lahko izkoristil eden od ustanovite- ljev na podlagi splošnih načel obligacijskega prava, da lah- ko trajna pogodbena razmer- ja načelno prenehajo vedno že z enostransko izjavo po- godbene stranke. V takem primeru bi bilo edino dopust- no uporabiti analogijo z ure- ditvijo odstopa družbenika, ki ga predvideva določba 106. in 107. člena zakona o gospo- darskih družbah. V prvem odstavku 107. člena navede- nega zakona je določeno, da družbenik lahko odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim druž- benikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Tudi če bi Vlada Republike Slovenije v svojem sklepu nedvoumno izrazila svojo voljo po odsto- pu od akta o ustanovitvi Za- voda za šport Slovenije, bi glede na zgoraj citirano do- ločbo in glede na čas spreje- ma sklepa lahko Zavod za šport Slovenije prenehal naj- prej s koncem poslovnega le- ta 2001. V prvem sklepu vlada ugo- tavlja, da so prenehale potre- be po storitvah zavoda za šport Slovenije, čeprav je svet zavoda, v katerem so pred- stavniki Ministrstva za šols- tvo in šport. Olimpijskega ko- miteja Slovenije - združenja športnih zvez in strokovne javnosti sprejel izjemno obse- žen letni delovni načrt zavo- da, glede na sistemizacijo pa je zavod letos zaposlil dva nova sodelavca (področje in- formatike v športu in področ- je športne rekreacije). Zani- majo nas strokovne analize in utemeljitve, ki so bile verjet- no predložene vladi in na podlagi katerih je vlada ugo- tovila, da so prenehale potre- be po storitvah zavoda za šport Slovenije. Državni zbor je na predlog vlade in s soglasjem Olimpij- skega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez ter pozitivnim mnenjem Stro- kovnega sveta za šport 3. marca 2000 sprejel Nacional- ni program športa. Ta v 6. poglavju opredeljuje naloge Zavoda za šport Slovenije. Zavod opravlja obsežen sklop nalog, ki jih določa 24. člen Zakona o športu. dr. MARJETA KOVAČ, direktorica zavoda Hrana za živali nameslo vstopnine Prejšnjo nedeljo je Društvo proti mučenju živali organizi- ralo kulturno prireditev ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali. Na prireditvi, ki je bila v dvorani Celjskega doma, so sodelovali učenci OŠ Lava, OŠ Frana Kranjca s Polul, Prve osnovne šole Celje in otroci iz vrtca Anice Černejeve iz Celja. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so lahko uživali v plesu Mišk in Gosenic, v petju otroškega zborčka, v uprizo- ritvi Obtoženega volka in v osebnih pogledih mladih na svet živali. Hkrati so si lahko ogledali lepo razstavo otroš- kih risb. Ob koncu prireditve smo obiskovalce in iiastopajoče pogostili s pijačo in ogromno torto v obliki muce, ki je bilo darilo naših sponzorjev, Ma- jolke - gostinstvo in turizem d.o.o. in Kolinske d.d. Rogaš- ka Slatina. Humana poteza ljudi, ki so prinesli hrano za živali (kot simbolično vstopnino), pa je bila v veliko pomoč našemu društvu. DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI CEUE Do ceste S skupnimi močmi Cesta Trnovlje - Selce je bila že pred davnimi leti glav- na povezovalna cesta z nase- ljem Selce, čeravno je bila to poljska cesta. Obnovljena in prevzeta v upravljanje krajev- ne skupnosti je bila leta 1961 (do Ofeglove domačije), ka- sneje pa do domačije Oprčka- lovih, vse to z delom naših starih staršev in staršev ter s pomočjo krajevne skupnosti. Tako je bila cesta vzdrževana in tako je služila svojemu na- menu do leta 1980. Cesta je vidno propadala, avtomobilov je bilo vedno več, sloge pa ne. Bila so opravljena le najnujnejša vzdrževalna dela s strani kra- jevne skupnosti. Takšno sta- nje je bilo vse do leta 1995, ko smo se uporabniki pričeli do- govarjati, da bi bilo vendarle potrebno cesto obnoviti in urediti odvodnjavanja ter se vključiti v plan krajevne skup- nosti za asfaltiranje. Z deli smo pričeli v letu 1996, žal so trajala le 5 dni, saj zaradi nesporazuma med uporabniki niso bila dokon- čala. Močno deževje in neurje pa je v zadnjih treh letih cesto popolnoma uničilo. Končno je le prišlo do sporazuma in dogovora med KS in upo- rabniki, da je potrebno pristo- piti k rekonstrukciji. Tako smo se na pobudo predsedni- ka sveta KS g. Slavka Jezerni- ka sestali 12. maja 1999 na prvem sestanku, imenovaU smo režijski odbor, se dogo- vorili o načinu financiranja ter pričetku del. Dela so se začela v letu 2000. Opravljenih je bilo 422 delovnih ur, 212 strojnih ur, 95 traktorskih ur, navozili pa smo 920 kubikov gramoza. Za opravljeno delo je bilo potrebno vložiti vehko truda, skrbi in finančnih sredstev. Ker denarja ni nikoli dovolj, smo krajani maja letos pri- pravili »družabno srečanje«, izkupiček pa namenili za re- konstrukcijo ceste. Ob tem, ko smo opravili uradno otvoritev asfaltirane ceste Trnovlje - Selce (v dolži- ni 800 m), se v imenu režijske- ga odbora in uporabnikov zahvaljujem občini Vojnik, po- sebej pa županu g. Podergaj- su, g. Tonetu Preložniku, refe- rentu za komunalo pri občini Vojnik, predsedniku sveta KS g. Branku Jezerniku in članu komunalne komisije pri KS g. Jožetu Klincu ter krajanom, skratka vsem, ki ste pomagali pri uresničitvi tega načrta. Hvala tudi dekanu gospodu Alojzu Vicmanu za blagoslov na otvoritveni slovesnosti. ANTON SITER, predsednik režijskega odbora Peticija Istospolno usmerjeni dr- žavljani in državljanke Re- publike Slovenije na stranke, ki tradicionalno zasedajo me- sta v slovenskem parlamen- tu, kot tudi tiste, ki se zanje potegujejo, v skladu z Resolu- cijo Evropskega parlamenta (A5-0050/2000, členi 56-60 in 76-77), z Amsterdamsko po- godbo (13. člen) s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (12. in 14. člen) in predvsem v skla- du z Ustavo RS (8. člen), ki določa, da se ratificirane in objavljene mediiarodne po- godbe uporabljajo neposred- no, naslavljamo sledeče zah- teve po enakosti in enako- pravnosti lezbijk in gejev v družbi: 1. Eksplicitno navedbo spolne usmerjenosti v 14. čle- nu Ustave RS. V omenjenem členu naj se zapiše: V Sloveniji so vsako- mur zagotovljene enake člo- vekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na na- rodnost, raso, spol, jezik, ve- ro, poUtično ali drugo prepri- čanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, spolno usmerjenost ali kate- rokoli drugo osebno okolišči- no. Vsi so pred zakonom ena- ki. 2. Enake človekove pravice in svoboščine za istospolno usmerjene ženske. Ženske imamo pravico do razpolaganja z lastno sek- sualnostjo in lastnim telesom. 3. Dosledno uresničevanje enakosti pred zakonom. 4. Enake pravice glede skle- nitve zakonske zveze in glede vključitve v vse pravice, ki iz nje izhajajo (socialne varšči- ne, priseljeniške pravice, po- kojninske in dedovanj ske pravice, itd.). Lezbične in ge- jevske skupnosti so družin- ske skupnosti. 53. členu usta- ve naj se v prvem stavku do- da: »Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev, ki so lahko razUčnega ali iste- ga spola«. 5. Enake starševske in pos- vojitvene pravice. Spolna usmerjenost staršev v ničemer ne določa njihove zmožnosti, da so dobri starši. 6. Enako zakonsko zaščito pred vsemi vrstami diskrimi- nacije istospolno usmerjenih. Zahteve po nediskrimina- torni zakonodaji niso zahteve po posebnih pravicah, tem- več po izenačenju pravic. 7. Enakost pri kazenski za- konodaji. 8. Enake možnosti na trgu delovne sile in zaposlovanja. 9. Enako obravnavo na po- dročju servisnih dejavnosti. 10. Enako obravnavo tema- tike homoseksualnosti v pro- cesih vzgoje in izobraževanja, s ciljem preprečevanja stig- matizacije homoseksualno- sti, lezbijk in gejev. 11. Korektno obravnavo na nivoju javnih medijev. Pomanjkanje informacij ali stereotipiziranje homosek- sualnosti vodi v diskriminaci- jo. 12. Enak in enakopraven položaj v širši družbi, z enako mero spoštovanja do istos- polne usmerjenosti, lezbijk in gejev. 13. Država mora zagotoviti azil za tuje državljane, ki so v svojih državah zaradi istos- polne usmerjenosti sodno preganjani. Prekinimo molk o kršitvah državljanskih in človekovih pravic lezbijk in gejev! Naše zahteve so zahteve po enakosti in enakopravno- sti. Zahtevamo polnopravno državljanstvo in družbo, v ka- teri bomo imeli lezbijke in geji enake pravice in odgovor- nosti kot ostali državljani in državljanke Republike Slove- nije. Lezbična sekcija ŠKUC - LL JfOHVAL^ Piknik in tombola za lep dan Vodilni v Domu upokojen- cev Šmarje pri Jelšah so nam stanovalcem pripravili poletni piknik s tombolo in bogatimi nagradami. To je bila že tretja letošnja tombola. V lepem sončnem septem- brskem popoldnevu smo se zbrali pred domom, kjer nas je že pričakal naš stari zna- nec, muzikant gospod Vlado Pajk. Dobrote na žaru so nam pripravljali naš glavni kuhar gospod Darko s pomočniki, stregli so nam gospe Špela in Jasmina ter naši štirje »vo- jaki«, za veselo razpoloženje pa je skrbel muzikant gospod Pajk, ki je neutrudno igral in zraven tudi lepo pel. Vmes je gospa Franja vlekla tombol- ske kartice ter klicala srečne dobitnike. Podeljenih je bilo šestnajst nagrad. Iskrena hvala upravi doma v Šmarju pri Jelšah, ki nam je podarila tako lep dan. To osamljenim in bolnim ljudem na jesen življenja veliko po- meni. Prav vse, kar smo doži- veli, nam bo ostalo v prijet- nem spominu. HILDA LOKOŠEK, DU, Šmarje pri Jelšah Pri srcu mi je bilo toplo Bila sem pri sveti maši v cerkvici svetega Urbana v Slivnici in bila nemalo prese- nečena nad pozornostjo, ki so mi jo namenili. Takrat, 22. septembra, sem namreč ob- hajala svoj jubilej -sedemde- setletnico. Po sveti maši me je nagovoril in mi čestital du- hovnik Marko, čestitala mi je tudi predstavnica RK gospa Nada Pungeršek, pevci na ko- ru pa so mi zapeli zdravico. Prisrčno se zahvaljujem vsem za pozornost in darila: gospodu Marku tudi za poh- valne besede. Jelenovi druži- ni, pevcem, društvu upoko- jencev za lepo darilo, prav tako vsem ostalim v cerkvi, ki so mi čestitali. Lepa hvala tudi trgovini Cvetke Grasselli in Miri za darilo, pa naši pridni poštarici Ivanki in cvetličarni na Gorici za podarjeni šopek. Neizmerno sem bila vesela tudi lepe knjige, ki sem jo prejela v cerkvi in ki mi bo drag spomin na jubilej. Hvaležna jubilantka CILKA KLADNIK Srečanje pesnikov in pisateljev Sklad RS za ljubitelje kul- turne dejavnosti Ljubljane in Sklad RS območne izpostave Mozirje, sta 30. septembra v gradu Vrbovec v Nazarjah pripravila celodnevno me- dobčinsko srečanje pesnikov in pisateljev - seniorjev Do- lenjske, Zasavja, Posavja, Zgornje Savinjske doline in Celja. Pripravili so zanimiv kultur- ni program, obogaten z našo lastno poezijo, prozo, črtico, humorjem in drugim. Oboga- tili smo ga tudi Celjani z last- nim recitalom naših poezij, proze, črtice, humorja in dru- go, kar smo poslali na Sklad RS Ljubljana. Na srečanju je bila tudi predstavitev tretje zbirke pesmi članov kultur- nega društva SLAP. Predstav- niki so nam prikazali še razne kulturne znamenitosti. Zah- valila bi se vsem, ki so se trudili. Posebna hvala men- torju novinarju in pesniku Pe- tru Kuharju. Hvala tudi za spominsko priznanje. IVANKA GODEC, Teharje 30 NOČNE CVETKE • v torek, 3. oktobra ponoči, je bilo v gostilni Turist v Fran- kolovem zelo bučno. Tam se je šopiril, razgrajal in vpil od vinca zadeti Alojz V. Lojze se ni poboljšal niti po tem, ko so ga prišli umirit policisti. Še več, takrat je hotel obračunati z natakarico, a so mu to name- ro preprečili. Ker je bil v zelo slabem stanju, so ga policisti odpeljali v prostore za pridr- žanje. • V sredo, 4. oktobra popold- ne, se je na policijsko postajo zatekel Damjan T, ker ga je pred tem pretepel Ervin K. Takoj za njim se je na policij- ski postaji prikazal tudi Ervin, ki je bil pripravljen Damjana tepsti kar vpričo mož postave. Seveda mu to ni bilo dano. • V petek zvečer so klicali iz gostilne Opoka v Štorah, kjer jih je z razbijanjem kozarcev vznemirjal in ogrožal alko- holno pregreti Miran Z. • Za vsak prepir sta potrebna vsaj dva. Tudi za pretep. V stanovanju na Milčinskega ulici sta se 7. oktobra popoldne pre- pirala Brigita 1. in Mihael Č. Prepir se je stopnjeval vse do pretepa. Tepel je Miha in tepla je Brigita, zato bosta pred ob- ličje sodnika za prekrške sto- pila oba. • V soboto zvečer pa so poli- cisti intervenirali v hiši na Ko- vinarski, kjer sta se drla in razgrajala Vida K. in Matjaž V. Ker v hiši ni in ni hotelo biti miru, .so sosedje obupali In zavrteli znano telefonsko šte- vilko. M.A. V Savinjo iztelcalo olje Po informaciji Regijskega centra za obveščanje je v minulih dneh iz potoka pri lesenem mostu čez Savinjo v Laškem (nad zdraviliščem) v Savinjo odtekalo kurilno olje. Madež olja na Savinji je,bil v ponedeljek dopoldne dolg 50 metrov in Širok 2 metra. Na delo so odšli celjski poklicni gasilci in gasilci iz Laškega, ki so na onesnaženo rečno gladino položili ustrezne pivnike. Preiskovalci rečne nadzor- ne službe in policije so ugotovili, da olje izteka iz cisterne v Zdravstvenem domu Laško. Izteklo naj bi okoli 60 litrov olja, preostalo olje pa so prečrpali v drugo cisterno. Pogina rib ni bilo, prav tako ne posledic za okolje. M.A. GORELO JE Kdo jepožigolec? V torek, 3. oktobra kmalu po polnoči, je zagorelo na gospodarskem poslopju v Bre- zovi pri Vojniku, last Neže R. Kljub hitri intervenciji ga- silcev iz Šmartnega v Rožni dolini je gospodarsko poslop- je popolnoma zgorelo, gmot- na škoda pa znaša približno poldrugi milijon tolarjev. Prei- skovalci so ugotovili, da je bil požar podtaknjen, zato storil- ca intenzivno iščejo. Iz stanovanja se je dimilo V sredo, 4. oktobra nekaj minut pred poldnevom, so stanovalci bloka v Ulici bra- tov Vošnjakov v Celju opazi- li, da iz stanovanja v pritlič- ju uhaja dim. Gasilci, ki so prihiteli na kraj, so pogasili ogenj v kopal- nici stanovanja Darje L., poli- cisti pa so ugotovili, da je zagorelo zaradi pregretja žar- nice nad toaletno omarico, od koder se je ogenj razširil na ostalo kopalniško opremo. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno pol milijona tolarjev. Pregrela se je mast V petek, 6. oktobra malo pred poldnevom, je nastal požar v kuhinji stanovanj- ske hiše na Arclinski cesti v Vojniku, last Karla in Hele- ne K. Lastnica je na štedilnik po- stavila posodo z mastjo in se od štedilnika oddaljila. Med- tem se je mast pregrela in vnela, ogenj pa se je razširil na napo in strop, obložen z le- som. Požar so z gasilnim apa- ratom pogasili domači, gmot- na škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. M.A. luknjo V nedeljo, 8. oktobra okoli 19. ure, se je pri delu na kmetiji v Arclinu hudo tele- sno poškodovala 43-letna Marta Š. Marta Š. je z vilami metala seno živini. Pri tem je v hlevu, ki je brez razsvetljave, nesreč- no prestopila in padla skozi odprtino na pod, dva metra globoko. Pri padcu se je hudo poškodovala. M.A. Cesta do Pavličevega sedla zaprta Tiste, ki ste se v prihodnjih dneh namenili v Avstrijo pre- ko mejnega prehoda Pavliče- vo sedlo, obveščamo, da je zaradi zaključnih del in asfal- tiranja državne ceste le-ta za- prta. Zaprta bo do 16. oktobra ter 25. in 26. oktobra, s tem pa tudi mejni prehod. PROMETNENEZGODE Trčenje V Velenju Na Koroški cesti v Velenju se je v sredo, 4. oktobra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Nasta- la gmotna škoda znaša oko- li pol milijona tolarjev. Luka D. (49) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Ce- sti Simona Blatnika in v kri- žišču zavijal levo na Koroško cesto. Takrat mu je nasproti pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 41-letni Velenjcan Marjan M., nakar sta vozili trčili. V nesreči je voznik Luka D. utrpel hudo telesno poš- kodbo. Na levo stran vozisca Na Liptovski cesti v Slo- venskih Konjicah se je v so- boto, 7. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, gmotna ško- da na vozilih pa znaša prib- ližno 400 tisoč tolarjev. Ana H. (35) iz Zreč je vozila osebni avtomobil iz smeri Škal- ske proti Šolski ulici. Na Lip- tovski cesti je zapeljala na le- vo stran vozišča ter trčila v sprednji levi bok vozila, s ka- terim se je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 43-letni Slavko T. iz Slovenske Bistrice. Voznica Ana H. je pri trčenju utrpela hudo telesno poškodbo. Na mokri cesti Na magistralni cesti zunaj naselja Velenje se je v sobo- to, 7. oktobra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč to- larjev. Terezija K. (41) iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz smeri Vinske Gore proti Velenju. Med vožnjo v blagem desnem ovin- ku je na mokrem vozišču zape- ljala desno v obcestni jarek ter nato trčila v betonski propust. Pri trčenju sta voznica in so- potnik, 49-letni Djuro K., utr- pela hude telesne poškodbe. MA Radarske kontrole bodo*.« v petek, 13. oktobra, od jutra do večera, na območju celotne regije, v soboto, 14. oktobra dopoldne in popoldne - na območju celotne regije, v nedeljo, 15. oktobra dopoldne, na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, ' v ponedeljek, 16. oktobra dopoldne, na območju Mozir- ja, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, ' v torek, 17. oktobra dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, ' v sredo, 18. oktobra dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Mozirja ter ' v četrtek, 19. oktobra dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju. Zmedene cestne oznake "'Zaradi obnove ceste Šempeter-Podlog je v Šempetru narejen obvoz mimo tovarne SIP p železniške proge do ceste Šempeter-Spodnje Grušovlje. Tu pa se pred zmedenimi vo; pojavita znaka za označevanje smeri obvoza. Le da kažeta eden proti drugemu, kar pomeni.i moral voznik, ki se drži cestnih predpisov, voziti od ene table do druge in nazaj, dokler mui zmanjkalo bencina. Težave so imeli tudi policisti, saj so vsaj enkrat zapeljali v napačno siti sta znaka po nekaj dneh Se vedno stala na istem mestu. J. MINIKRIMICI Ni dolgo bežal v torek, 3. oktobra, nekaj minut pred polnočjo, je mlad moški preplezal ograjo iz ži- ce, da bi vstopil v prostore Kmetijske zadruge v Mozirju. Tam si je pripravil plastenko timbitrola ter plastenko z naf- to, ki jo je iztočil iz vozila, ki je bilo tam parkirano. Ko je poskušal vstopiti v zaprti del skladišča, se je sprožila alarmna naprava in storilca pregnala. Mozirski policisti so kmalu izsledili osumljenca, 20-let- nega Dominika S. iz Ljubije. Na veliko vlamljol in kradel v noči na 4. oktober je nez- nani storilec vlomil v prostore vzdrževalne baze v RTC Ro- gla. Najprej se je sprehodil po ključavničarski delavnici, kjer ni našel nič takega, kar bi ga zanimalo, zato je vlamljal še v ostale prostore. V enem izmed njih je zagledal in ukradel mo- torno žago, kovinsko kaseto z orodjem, dve hidravUčni dvi- galki nosilnosti 5 in 10 ton, spotoma pa si je naložil še dva kovinska soda, v katerih je bilo po 200 litrov hidravlične- ga olja. Podjetje Unior Turi- zem iz Zreč je storilec oško- doval za okoli 800 tisoč tolar- jev. Vozil po levi in napadel v sredo, 3. oktobra zvečer, sta policista PP Laško v Rim- skih Toplicah ustavljala voz- nika osebnega avtomobila, 32- letnega Franca S. iz Vrhovega, ki je vozil po levi strani ceste. Franc pa potem ni hotel sode- lovati pri postopku, še več - policista je celo fizično napa- del ter ga telesno poškodoval. Agresivnega voznika sta po- tem policista le obvladala, za- radi kaznivega dejanja, ki ga je storil, pa ga bodo ovadili na pristojno tožilstvo. Prestovil govorilnico v noči na 5. oktober se je neznani storilec ukvarjal s te- lefonsko govorilnico, postav- ljeno blizu trgovine in bistroja Brglez v Vrbju. Govorilnico je odtrgal z nosilca in jo odpeljal neznano kam. Telekom Slove- nije je storilec oškodoval za okoli 270 tisoč tolarjev. Kaj bo s profili? v noči na 5. oktober je nez- nani zmikavt stopil na parkir- ni prostor pri športno-rekrea- cijskem centru na Dečkovi ce- sti v Celju in ugotovil, da bi mu prav prišli aluminijasti pro- fili. Ukradel je 10 profilov dolžine 5 metrov in 33 metr- skih profilov. Podjetje Expo biro je oškodovano za okoli 600 tisoč tolarjev. S tovornjakom po bukovino Policisti so bili 5. oktobra obveščeni, da je z deponije lesa ob lokalni cesti v Vetrniku izginil les. Neznani storilec je s tovornjakom odpeljal okoli 15 kubičnih metrov bukovega tehničnega lesa. Lastnik Janez V. je oškodovan za približno 250 tisoč tolarjev. Roparji V parku v petek, 6. oktobra okoli 16. ure, je sedem mlajših moš- kih v celjskem mestnem par- ku obstopilo 16-letnega Izi- dorja Š. iz Rogaške Slatine. Potem ko so ga pretepli, so mu pobrali ročno uro in denarni- co z manjšo vsoto denarja, bančno kartico ter osebnimi dokumenti. Policisti za storil- ci še poizvedujejo. Medtem ko SO stregle... v soboto, 7. oktobra zgodaj zjutraj, je neznani storilec vsto- pil v priročno skladišče bi- stroja Club barka v Migojni- cah. Iz omar tam zaposlenih delavk je ukradel tri torbice z denarjem in dokumenti ter 3 mobilne telefone Nokia. Moj- ca R, Alenka G., Mateja S. in Monika P. so oškodovane za okoli 90 tisoč tolarjev. Iskal samo denar Minulo soboto med 10. in 22. uro je neznani storilec vlo- mil v stanovanjsko hišo Ivana V. na Obrtniški ulici v Trnov- Ijah pri Celju. Brez haska je pregledal in razmetal prostore v pritUčju, v zgornji etaži pa je iz predalov ukradel tisto, kar je iskal: denar v skupni vrednosti 34 tisoč tolarjev. Okradel dijaka v ponedeljek, 9. oktobra, je neznani storilec izkoristil od- sotnost dijakov in učitelja v Šolskem centru Velenje in iz odklenjenega kabineta ^ del dva GSM telefona. Ja| O. in Matija H. sta oškodovj za pribUžno 40 tisoč tolarji Podjetje >rr&RC d.o.o., direktor: Branko Stamejčiž, Poslovni sekretar: Suzana Rob Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsi tržno dejavnost. Naslov: PreŠen va 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrta Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 toki Za tujino je letna naročnina 24; tolarjev. Številka žiro računa: 50700-60M069C Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov ii revij d.d., Ljubljana, Dunajska. direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvod za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. MKIJfDNI Odgovorna urednica: Milena Brečko-Poklič. Urednica Novega tednika; Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašp Domjan, .lanja Intihar, Bojaw Jančič, Brane Jeranko, Gregor Kai Sebastijan Kopušar, Urška Seliš« Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca W Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelo" Robert Kojterer, Igor Šarlati Oblikovanje: Minja Bajagi^ E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-niail tehnični uredništva tehnika.tednik@nt-l RADIO CELJ Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez. Vesna Lejič, Nataša Leskovše' Sergeja Mitič, Mateja PodjP' Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Sp«^ Vodja tehnike: Bojan Piše'' Telefon studia (za oddaje v (03) 49 00 880, (03) 49 00 6^ E-mail: radio@nt-rc.SI AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prosi"* v Novem tedniku in Radiu Celj^' nudi ostale agencijske storitv«^ Vodja Agencije: Franček Pung^ Propaganda: Valter Leben, Vof Grabar, Zlatko Bobinac, Caro^ Koprivica, Vesna Matjaši^ Tfelefon: (03) 42 25 000 J fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43| Sprejem oglasov po elektrons''^ pošti: agencija@nt-rc.si 31 Pozimi, ko rožice ne cveto«.* Čas je, da se pripravimo na zimske vozne razmere - Policisti opozarjajo na nekaj novosti jezimo se je dobro pravo- .^0 pripraviti, da se ne bi Uflvilo stanje iz minulih 1^0 je bila pri vulkanizer- jn trgovcih povsod gne- veliko povpraševanje po jjkih gumah in ostali opre- pa je povzročalo tudi po- jjijkanje in slabo voljo. Policijski upravi Celje so pravili obširno informacijo yse udeležence v prometu, jjise izognili težavam, pove- lini z zimskimi razmerami cestah. Sneg in zimske voz- razmere voznike vedno zno- presenetijo, večina jih šele prvem snegu začne razmis- li o opremi vozila. Kako- stne zimske gume, ustrezne j, očiščena stekla, preverje- hladilna tekočina, brezhi- nsistem za gretje in še neka- e druge podrobnosti bodo jotovile, da bo tudi vožnja zimi varna za voznike in vse lale udeležence v prometu. Ker je v zvezi z zimsko opre- ikar nekaj novosti (ki so er formalno veljale že v nuli sezoni), policisti opo- [jajo na nekatere, ki jih mo- f oštevati vsak voznik. Čnister za notranje zadeve ielani izdal odredbo o ome- jitvi prometa na cestah v Slove- niji, v kateri je v 4. členu zapi- sano, da morajo imeti vsa vozi- la, ki so v cestnem prometu, med 15. novembrom in 15. marcem in ob vsakršnem sne- ženju ter poledici nameščeno predpisano zimsko opremo. Voznike, ki nimajo predpi- sane opreme, lahko policist kaznuje z denarno kaznijo 20 tisoč tolarjev, poleg tega pa lahko policist takšno vozilo izloči iz prometa. Skladno s Pravilnikom o na- pravah in opremi motornih in priklopnih vozil v cestnem pro- metu je zimska oprema dolo- čena: 1. Za motorna vozila z naj- večjo dovoljeno maso 3.500 kg in priklopnike (osebni av- tomobili, kombinirana vozi- la, terenska vozila ipd.) so zimske pnevmatike potreb- ne na vseh kolesih ali - poletne pnevmatike in (v priboru) ustrezno velike snež- ne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pri- pomočki. Vozila s štirikole- snim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snež- ne verige vsaj za zadnjo os, v primeru priklopljivega pogo- na pa snežne verige vsaj za stalno vklopljeno os; 2. Za motorna vozila, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3.500 kg (tovorna vozi- la): ■ - zimske pnevmatike naj- manj na pogonski kolesih aH - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snež- ne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pri- pomočki. Vozila s štirikole- snim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snež- ne verige vsaj za zadnjo os, v primeri priklopljivega pogo- na pa snežne verige vsaj za stalno vklopljeno os; - ta vozila morajo biti oprem- ljena tudi z lopato. Kanali pnevmatik, ki štejejo za zimsko, opremo, morajo biti globoki najmanj 4 mm. Zimske pnevmatike so tiste, ki imajo na boku proizvajal- čevo oznako M+S ali podobno kombinacijo M, S ali M&S. Če na pnevmatikah teh oznak ni, gre za pnevmatike, ki niso zimske. Pred zimsko sezono, pripo- ročljivo pa je tudi pred vsakim daljšim potovanjem v času zi- me, naj voznik (ali pooblašče- ni serviser) preveri naslednje sklope in naprave na motor- nem vozilu: 1. kontrolira gladino in ka- kovost zavorne tekočine, saj je brezhibno delovanje zavor v zimskem času še kako po- membno. Slabša zavorna te- kočina zmanjšuje učinkovitost zavor in zaviranja, kar v pove- zavi s slabšimi voznimi raz- merami pomeni bistveno dalj- šo zavorno pot, s čimer se podaljša čas med zaznano si- tuacijo in zaustavitvijo vozila; 2. preveri delovanje luči in jih pri vožnji dosledno upo- rablja. Z uporabo luči bo vozi- lo bolje vidno, pa tudi uporab- nik vozila bo ob slabši vidlji- vosti hitreje zaznaval razne situacije na cesti; 3. preveri še nekatere druge dele vozila in brezhibnost ob- vezne opreme. Pomembno vlo- go imajo pozimi otiralke spred- njega vetrobranskega stekla, pomembna je tudi brezhibr nost naprav za ogrevanje vozi- la, kamor sodi tudi ogrevanje stekel. V zimskem času v vozi- lo vsekakor sodita metlica in strgalo za čiščenje stekel. Te- žavam pri odstranjevanju ledu s stekla se lahko izognemo tako, da na stekla položimo različne zaščitne folije ali večje krpe blaga. V vozilu naj bo dovolj gori- va, če pa potujemo dlje časa, pa ne bo odveč dodatna poso- da z gorivom, saj v nepredvi- dljivih vremenskih razmerah lahko nastanejo zastoji na ce- stah, ki jih povzročajo sneg. poledica ali hujše prometne nezgode. Pri motornih vozilih z dizel- skim pogonom je treba upo- števati dejstvo, da to gorivo pri nižjih temperaturah izloča parafinske kristale. Da do tega ne pride, je treba plinskemu olju dodajati ustrezne aditive, ki omogočajo normalen za- gon in delovanje agregata. Odveč pa ne bo odmrzova- lec ključavnic, ki bo vozniku olajšal vstop v vozilo. Če smo dlje časa na poti, naj bo v vozilu tudi odeja, ki nam bo prav prišla v času zastojev na cestah, ne bo pa odveč, če bodo v vozilu tudi lopatica, rokavice in vrv. Lopata za pomoč pri odstranjevanju snega izpod koles, rokavice pa bodo dobrodošle pri stiku s sne- gom, naprimer pri namešča- nju snežnih verig. V vozilu naj bo vedno metli- ca, s katero je treba vedno očistiti ves sneg z vozila. Če tega ne bomo storili, bo naše vozilo porabilo več goriva, sneg pa bo med vožnjo padal in drsel z vozila ter s tem oviral nas ter ostale udeležence v pro- metu. Če še ne verjamete, da je sneg dobro odstraniti z vozila, vas morda lahko prepričamo s podatkom, da vas policist zara- di neočiščenega vozila lahko kaznuje z 10 tisoč tolarji kazni. Lanski sneg, lanska poledica in nesreča zaradi neustrezne zimske opreme. 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Po Sloveniji lepotomanija, pred Trstom jadrnice Ni res, da vsa Slovenija živi samo za politiko in bližnje volitve. Po tem, kar se dogaja na slovenski lepotni sceni, bi lahko rekli, da je del Sloven- cev prevzela predvsem žen- ska lepota in se za čedalje bolj umazane politične igri- ce sploh ne zmenijo. Tako je bilo pred dnevi v Ljubljani, točneje v velikem studiu nacionalne televizije, tekmovanje za supermodel Slovenije, ki so ga skupaj or- ganizirali nacionalna televizi- ja, revija Glamour in Sloven- ske novice. Zakaj se je nacio- nalka lotila tega projekta, ne ve nihče, saj gre tu predvsem za mlada dekleta, preveč mla- da, tako rekoč najstnice, ki morajo imeti pri vseh odloči- tvah poleg še mamico ali oč- ka. Sicer pa je to njihov prob- lem. Tudi tokrat so premočno zmagale Primorke. Naj spomnimo, da je že leta 1996 postala zmagovalka Jadran- ka Mikič iz Kopra, lani je zmagala petnajstletna Bojana Dujmovič iz Izole, ki je bila potem na svetovnem tekmo- vanju v Pekingu celo druga. Po tem, kako redkobesedna je bila na letošnjem Supermo- delu v Ljubljani, tam je bila kot gledalka, bi lahko rekli, da kakšne drage in uspeha obetajoče pogodbe še ni pod- pisala. Letos je zmagala pet- najstletna dijakinja Srednje turistične šole iz Izole Nika Tomažinčič iz Izole, druga pa je bila Nika Slokar iz Ko- pra. Deklet iz tega konca Slo- venije skorajda ni bilo, vsaj takih ne, ki bi uspele priti na vidnejša mesta. Niso se še dobro ugasnile odrske luči za Supermodel, ko je Leon Ribnikar iz Kra- nja, nekoč je bil lastnik revije Sara, ki pa je počasi utonila v dolgovih, podobno, kot je to že pred njo storila revija As, last Romana Leljaka, razvpi- tega mariborskega plajboya, sporočil, da bo od mrtvih obudil Kraljico Slovenije. Ven- dar ne letošnjo, ampak se pri- pravlja na tekmovanje za leto 2001. Začel je v velikem stilu in na tiskovno konferenco na Bledu je priletela kar Kraljica Evrope Line Therese Hansen iz Norveške. Med drugimi jo je na zagrebškem letališču sprejela nekoč najbolj znana jugoslovanska manekenka, oboževana, osovražena, raz- vpita in slavljena Anka Sen- čar, edina ženska, za katero lahko resnično trdimo, da je dosegla svetovno slavo. Celo Bernarda Marovtova, doma iz Savinjske doline, ni bila ni- koli tako s slavo ovešena kot je bila to mična in prsata An- ka Senčar, ki je še vedno, kljub temu, da je javno pove- dala vsem, da jo je že srečal Abraham, privlačna ženska. Poleg Anke so bile na tiskovni konferenci tudi lepotice in do- sedanje Kraljice Slovenije Iris Mule j, pa Barbara Cencič, Renata Bohinc iz Kranja, ki jo svet bolj pozna kot dekle povratnika v slovensko smu- čarsko skakalno elito Primo- ža Peterke, in Vesna Dolenc, manekenka in lepotica, ki se je pred kratkim ločila od glas- benika Primoža Ogrizka in ki je bila na evropskem tekmo- vanju za Kraljico Evrope v Moskvi četrta. Prišle so hr- vaške Kraljice Valentina Ča- plinski, Antea Kodžoman in Tamara Roglič, ki so se ob- našale čisto drugače, kot se je hrvaška mišica na POPovem tekmovanju Mis Slovenije za Mis sveta, ko je s svojo nadu- tostjo vzbudila splošen od- por. Včeraj pa je bila v prijetnem okolju Fužinskega gradu modna revija, kakršnih je v Sloveniji malo, saj so mladi modni ustvarjalci, predvsem pa ustvarjalke, zanimivo, naj- več jih je bilo iz Celjskega konca, dali domišljiji prosto pot. Rezultatov, katera obli- kovalka je zmagala, danes še nimamo, vemo le to, da bo s temi oblekami odšla na pot v London, na že 50. svetovno tekmovanje za izbor Mis sve- ta naša mišica Maša Mere iz Maribora. Dejstvo je, da so prejšnja leta naša dekleta vzbujala veliko pozornost ravno z oblekami. Tudi letos je bila na regat- nem polju pred Trstom velika tekma jadrnic, 32. Barcolana, na kateri so slovenski jadralci dosegli lep uspeh. Res je, da je zmagala italijanska jadrni- ca Shining, toda drugi je bil Mobitelov VeUki viharnik s skiperjem Dušanom Puhom na čelu. Upoštevati pa mora- mo, da jim je siloviti sunek burje raztrgal tako imenovani genovese, pa so fantje vseeno uspeli priti na cilj. In zakaj pišemo o Barcolani? Zato, ker je bilo na njej prejšnja leta veliko celjskih jadralcev, veli- ko znanih celjskih podjetni- kov pa si jo je navadno ogle- dalo s krova svojih jaht, letos pa nismo opazili nobenega. Veter je naredil svoje. Wm NINA KAVRAN ADLEŠIČ Hruška cveti že drugič Hruška viljamovka je letos pri Simončičevih v Podvinu Žalcu cvetela dvakrat. Prvič spomladi, kot se za tak drevo spodobi in ko je tudi bogato obrodilo, sedaj pa cveti že drugič. Ker je osem let staro drevo še vedno v polnem razcvetu, se lastniki sprašujejo, če ne bo treba organizirati še spravila zim- skega pridelka. ŠS VITEZI BELEGA MESTA NASI KRAJI IN UUDJE 33 Reševanje zagonetk za sprostitev Priznanja dijakom za izjemne uspehe na tekmovanjih v matematiki, fiziki in kemiji Konec septembra je župan Mestne občine 0jc Bojan Šrot v Narodnem domu sprejel ^(f maturantke in maturante ter ob tej prilož- jjosti čestital tudi štirim dijakom, ki so svoje galije dokazali na mednarodnih tekmovanjih. *\1atjaž Urlep je letos maturiral na Splošni in jirokovni gimnaziji Lava, sedaj pa nadaljuje študij jiateniatike. Matjaž je dosegel izjemne uspehe p3 niatematičnih tekmovanjih tako v osnovni kot jednji šoli. Sodeloval je na mednarodni matema- jčni olimpiadi, kjer je lani prejel bronasto prizna- nje, letos pa še na mednarodnem matematičnem lelcmovanju mest. Sredozemskem tekmovanju jT j avnem tekmovanju. Zase pravi: »Sem zelo tekmovalen in rad tek- iijem. Oče je računalničar, zato se že od malega zarjam s številkami. Matematika me že od (kdaj zelo zanima in velika zahvala gre učite- em. ki so me ves čas spodbujali. Verjetno teh pspehov ne-bi bUo brez pomoči mag. Dragice všek, ki je na šoli organizirala priprave na kmovanja.« Matjaž se večinoma zadržuje doma, v svoji sobi, kjer rešuje matematične naloge: »Ukvarja- nje z matematiko mi predstavlja način sprošča- nja. Razveselim se, ko pravilno rešim nalogo, fčasih grem tudi s prijatelji na igrišče, kjer se malce rekreiramo in razvedrimo.« Aleksandra Franc je dijakinja tretjega letnika I. Gimnazije v Celju. Sodelovala je na mednarodni matematični olimpiadi, kjer je prejela pohvalo (vsi srednješolci tekmujejo na isti ravni), na med- narodnem matematičnem tekmovanju mest, na Sredozemskem tekmovanju in na državnem tek- Bovanju, kjer je dosegla tretje mesto. Aleksandra k Matjaž sta bila dva izmed šestih Slovencev, ki o sodelovali na mednarodni matematični olim- liadi. Aleksandro zanima vse, kar je v zvezi z mate- natiko, kemijo, fiziko, logiko in računalništvom, tavi, da srednješolska matematika na tekmova- ijih ne pomaga kaj dosti, zato mora ogromno Mati tudi sama. V Ljubljani je obiskovala pripra- le na matematična tekmovanja, pa tudi v šoli je bila deležna vse podpore in pomoči: »Vesela sem, da sem sodelovala na vseh teh tekmovanjih. Vesela sem tudi pomoči in podpore šole; ravnatelj se je zelo potrudil za nas in za maturante.« Aleksandra večino prostega časa preživi doma ob matematičnih zagonetkah, ob tem pa najde čas tudi za igranje klavirja. Iztok Pižom je obiskoval I. Gimnazijo v Celju, sedaj pa študira fiziko, smer matematična fizika, v Ljubljani. V nižjih letnikih srednje šole ga je zelo zanimala matematika, nato pa se je našel v fiziki. Udeleževal se je tekmovanj iz fizike in na regij- skih tekmovanjih vedno zmagal. Sodeloval je tudi na državnem tekmovanju iz fizike in bil na izbirnem tekmovanju eden izmed petih sloven- skih dijakov, ki so jih izbrali za sodelovanje na Internacionalni fizikalni olimpiadi. Ta je bila julija letos v Angliji. Iztok se je uvrstil v prvo ti^etjino in prejel pohvalo. V prostem času se poleg fizi- ke ukvarja tudi z računalniš- tvom, gorskim kolesarjenjem, planinarjenjem in zelo rad potu- je. Ob vikendih pa kdaj tudi zažura s prijatelji. Jasmin Mecinovlč je obisko- val I. Gimnazijo v Celju, sedaj pa v Ljubljani študira kemijo. V nižjih letnikih gimnazije se je udeleževal kemijskih tekmo- vanj za Preglovo priznanje, kjer je dosegal zelo dobre rezultate. Sodeloval je tudi na državnem tekmovanju. Uspehi so ga pri- peljali na mednarodno kemij- sko olimpiado. Lani je bila na Tajskem, letos na Danskem. Obakrat je prejel bronasto priz- nanje. Na teh olimpiadah so sodelovali samo po štirje dijaki iz vse Slovenije: »Moram priz- nati, da sem za letos imel višje cilje. Lani je bila konkurenca hujša, saj sem bil leto dni mlajši, tekmovali smo pa vsi na isti ravni. Če imaš hudo konkuren- co, imaš tudi večjo motivacijo.« Jasmina so za kemijo navdu- šili znanstveniki in kemiki, ki so ustvarjali sto in več let nazaj: »Občudoval sem njihovo delo. bili so moj vzor, kar me je tako prevzelo, da sem se tudi sam začel ukvarjati s kemijo.« Tudi Jasmin meni, da priprave v šoli niso dovolj in je potrebno ogromno individualnega dela na profesionalni ravni. V prostem času hodi ven s prijatelji in zelo rad potuje: »Vsak ima nekaj, kar ga navdihuje za delo. Mene navdihujejo potovanja, kjer sem se tudi ogromno naučil.« Moti pa ga premajhna medijska pokritost znanstvenih dosežkov: »Na televiziji le redko kdaj zasledim kaj o kemiji in kemikih, prav tako v časopisih. Mislim, da je veliko slovenskih kemi- kov zelo uspešnih in si zaslužijo večjo medijsko pozornost.« SABINA KRANJEC Foto: GAŠPER DOMJAN Aleksandra Franc Iztok Pižom Jasmin Mecinovič Matjaž Urlep V nesreči spoznaš prijatelja Verjetno je vsem ostal v spominu požar, v katerem je zgorel na novo zgrajen gostinski lokal ob Šmartinskem jezeru in lastnika, družino Muzelj, oškodoval za 20 milijo- nov tolarjev. Župnijska Karitas iz Šmartnega v Rožni dolini se je odločila pomagati in v ta namen prireja dobrodelni koncert, ki bo v soboto, 14. oktobra. Nastopili bodo ansambli Braneta Klavžarja, Francija Zeme- ta, Amadeus in pevski zbor Šmartinčani, izkupiček pa bo namenjen družini Muzelj. Že drugi dan po požaru je dal vodja Karitas, na novo ustanovljene humanitarne organizacije v Šmartnem v Rožni dolini, pobudo, da se sproži dobrodelna akcija. Krajani so se odzvali v velikem številu in vsak po svojih najboljših močeh pomagali družini. SK 34 NASI KRAJI IN UUDJE Strah je sopotnik brezdomcev Devetnajstletni Patrik je brezdomec, ki se je še pred kratkim bol bližajoče zime v vsakdanjem utripu življenja skoraj ne opazimo ljudi, ki živijo na socialnem dnu. Družba jih je izrinila tako daleč na obrobje, da se počutijo nepomembne, nemočne in manjvredne. Skoraj vsak brezdomec skriva svojo kruto življenjsko zgodbo, Patrikova pa je še posebej žalostna. Malokdo je danes sploh še hvaležen, da ima toplo posteljo, kamor lahko leže, da ima kaj za pod zob in da ima koga, kateremu lahko odpre svoje srce. Devetnajsdetni Patrik še prejšnji teden ni imel ničesar od tega. Sedaj pa je v njegovo življenje posijal droben žarek upanja. Patrik je otroštvo preživel pri očetu v Srbiji: »Ko se je oče napil, ni poznal meje. Pretepal je mačeho in mene. Nekega dne me je tako pretepel, da mi je zlomil roko, za povrh pa me je začel še dušiti. Sosedje so pokUcali policijo in tako sem od osmega leta živel v domu za zlorabljene otroke.« Ko je dopolnil osemnajst let, ga je mama, ki živi v Velenju, pripeljala v Slovenijo. Takrat je postal brezdomec, saj se mu je mama odpo- vedala. Nekaj časa je živel v celjskem zavetiš- ču za brezdomce, sedaj pa je že nekaj mese- cev na cesti, saj je zaradi kršenja tamkajšnjega hišnega reda izgubil pravico do bivanja. Vodja zavetišča za brez- domce Danijel Bedrač je po- vedal: »Patrik je štirikrat te- meljito kršil hišni red, zato je izgubil pravico do bivanja v zavetišču. Patrik ni klasični brezdomec, ni alkohoUk, ima pa vedenjske motnje, s čimer se mi ne moremo ukvarjati. S to problematiko bi se morale ukvarjati pristojne službe. Takšno vedenje ima verjetno zaradi razmer, v katerih je odraščal. Fant se mi smili, vendar s svojim vedenjem ru- ši dinamiko celotnega zave- tišča.« »Živeti na ulici je zelo tež- ko. Spim v parku ali pa v kletnih prostorih zavetišča. Cele dneve tavam po mestu. da mi nekako mine dan. Ob- leko dobivam od Karitas, umivam pa se v Savinji, ker se ne morem drugje,« pripove- duje Patrik. Komaj devetnajst let ima, življenje pa ga je pripeljalo na cesto: »Tega, kar se je zgodilo meni, ne privoščim nikomur. Vsak dan te skrbi, kaj boš jedel in kje boš spal. Včasih se počutim ogroženega, saj sem sam na ulici. Najbolj strah me je ponoči, zato nobeno noč ne morem mirno spati. Želim si, da bi našel prostor, kjer bi lahko živel in kasneje še služ- bo. Želim si tudi iti v šolo in se izučiti za kuharja.« Življenje na ulici pa je včasih zelo nevarno: »Nekega dne so me napadli neki fantje in me z nožem zabodli v trebuh. Polici- ja storilcev ni našla, saj so po- begnili. Tudi v soboto ponoči sem imel smolo. Postopal sem pred diskoteko Jungle, kjer so mi neznanci ponudili sok. Zbu- dil sem se v bolnišnici, kjer so mi povedali, da sem bil za- sd-upljen. Hvaležen sem gos- podu, ki me je baje našel neza- vestnega in poklical reševalce.« Zelja se je uresničila še pred tednom dni je Pa- trik trepetal, kje bo preživel zimo. Vendar se mu je na- smehnila sreča. Čeprav je spr- va kazalo, da zanj nikjer ni prostora, mu je socialna de- lavka s Centra za socialno de- lo Velenje, Judita Podjavor- šek, priskrbela stanovanje. Jelka Fužlr, direktorica Centra za socialno delo Vele- nje, pa je povedala: »Družina se je Patriku odpovedala. Pre- ko zavoda za zaposlovanje smo ga vključili v program usposabljanja za zaposlitev. Pomagali mu bomo, da se bo osamosvojil. Patrik se zelo rad pogovarja, vidi se čustve- na lačnost, saj mu nihče ni nudil ljubezni.« Patrik bo moral nekaj časa še živeti na ulici, dokler mu ne uredijo stanovanja v Vele- nju, vendar je v njegovih očeh opaziti iskrico veselja. »Izgubil sem vse prijatelje, ker sem pač brezdomec. Ljudje se me izogibajo. Pogo- sto si žeUm, da bi imel koga, s katerim bi se lahko pogovar- jal, se mu izpovedal, ko mi je hudo. Ko prideš med ljudi, drugače gledajo nate, češ da si klošar. Počutiš se manj- vrednega. Če bi se ljudje sku- šali postaviti v naš položaj, bi nas razumeli in o nas dobili drugačno predstavo, saj po večini nismo sami krivi za to, kar smo. Včasih je že dovolj prijazna beseda ali vsaj prija- zen pogled, pa se človek ne počuti več tako nepomem- bnega in nekoristnega.« Brezdomstvo je začaran krog, iz katerega se je zelo težko rešiti, vendar je Patri- kova zgodba dokaz, da se najde tudi rešitev. To naj bo spodbuda vsem tistim, kate- rih dom je še vedno siv in mrzel beton. SABINA KRANJEC Bo žalost na Patrikovem obrazu zamenjal nasmeh? Celjan prispeval k zmagi Kostunice Celjan Igor Avžner je bil kreativni direktor skupine G17 PLUS, ki je sestavila program predvolilnih aktiv- nosti za Demokratično opo- zicijo Srbije. Skupina stro- kovnjakov je uspešno poma- gala Demokratični opoziciji Srbije, ki je zmagala že v prvem krogu volitev, njen kandidat Vojislav Koštunica pa je pred kratkim prisegel kot novi predsednik Zvezne republike Jugoslavije. Igor Avžner je zelo dolgo živel v Beogradu in tam ostal vse do konca bombardiranja Nata, nato pa se je vrnil v Slovenijo. Lansko leto pa ga je izvršni direktor skupine G17 PLUS, ki že več kot leto dni pomaga Demokratični opoziciji Srbije, povabil k so- delovanju in Igor se je vrnil v Beograd. »To, da sem vojno preživel v Beogradu, je bila zame do- datna motivacija za delo. Prejšnji režim je deset let izzi- val vojne in prepričan sem, da je zdaj tega konec. Nova ob- last pomeni začetek konca prejšnje oblasti in komuniz- ma v Zvezni republiki Jugo- slaviji. Ta država ne more os- tati edina komunistična drža- va v tem delu Evrope. Srbski Igor Avžner narod je jasno in odločno na stopil proti staremu režimu ii se že v prvem krogu volite odločil za Vojislava Koštuni co, kar smo tudi pričakovali,« pravi Igor. Organizacija 017 PLUS jf za svoje uspešno delo pre jela številne nagrade: »Naj večja nagrada je zmaga De mokratične opozicije Srbiji na volitvah, ker vem, di sem - čeprav z majhnim de lom - pripomogel k temu Če narod ne bi želel spre memb, bi bilo vsakršno de lo zaman.« SABINA KRANJE( Dober dan S Terezo v turistični agenciji Dober dan iz Šempetra so letošnjo počitniško sezono in pose- zono na območju Dubrovni- ka zaključili s tridnevnim iz- letom in vključitvijo te agen- cije v akcijo Dnevi Bleda - dnevi Slovenije, ki je v Du- brovniku potekala od 6. do 8, oktobra. Letošnja sezona je bila za agencijo Dober dan nadvse uspešna, saj so kot' največji slovenski partner južnega Ja- drana v spomladanskih in po- letnih mesecih na to območje pripeljali in s svojimi razgiba- nimi programi zadovoljili oko- li 11 tisoč gostov iz vseh delov Slovenije. Več kot 200 gostov, ki so se udeležih izleta ob koncu mi- nulega tedna, so turistični de- lavci agencije Dober dan pos- premili na ogled Dubrovnika in prireditve v okviru omenje- ne akcije ter jih z barko pope- Ijah na otok Koločep, kjer so jim pripravih celodnevni pik- nik. Posebna poslastica pa je bil nedeljski obisk pri legen- darni in povsod priljubljeni hrvaški pevki Terezi Kesovi- ja, ki je za goste iz Slovenije pela v imenitnem hotelu Al- batros v Cavtatu. M.A. Goste iz Slovenije je Tereza Kesovija sprejela v svoji vili v Konavlju, od koder izvira njen rod. NASI KRAJI IN UUDJE 35 Kot resnična intervencija Mesec varstva pred požarom v znamenju velike reševalne vaje in dežja dobro poučeni so minu- l^onec tedna v Velenju lah- opazili, da uniformirana ^ožica gasilcev, reševal- ^ z zdravniško ekipo, pri- ^(jnikov Civilne zaščite, fpfesionalnih gasilcev ter jjakov Slovenske vojske jpio simulira. Tako izurje- ^ in prizadevno so v veliki jji kombiniranih enot za jj^lto in reševanje gasili ,f reševali ljudi in premože- je v središču Velenja. i jklestna občina Velenje, ga- ilsko poveljstvo, štab Civilne jjčite in 15. letalska brigada Slovenske vojske so mesec varstva pred požari izkoristili za tridelno gasilsko reševalno vajo, ki so jo kljub obilnim padavinam uspešno izvedli v soboto dopoldne. »Zagorelo« je v zgornjih prostorih Mestne hiše (MO Velenje), požar pa je zajel več nadstropij in ogrozil nekaj delavcev. Gasilci PGD Skale, Pesje in Šentilj pri Vele- nju so ob sodelovanju heh- kopterja z reševalno posadko ter gasilci - alpinisti rešili »ujete« ljudi, več poškodova- nih pa so rešili iz višjih nad- stropij tudi po drsnem kanalu ter s skokom na blazino. Ob tem so nudili pomoč poško- dovanim reševalci urgentne skupine Zdravstvenega doma Velenja. Le pol ure kasneje je prišlo do »naleta dveh osebnih vozil v križišču Kidričeve in Šaleš- ke ceste«, vkleščene osebe v vozilih pa so reševali iz obje- ma pločevine gasilci PGD Ve- lenje - poklicnega gasilskega jedra, PGD Šalek in Bevče. Ponesrečenim so pomagali reševalci ter reševalni heh- kopter slovenske vojske. Ga- šenju so se pridružili tudi ga- silci PGD Premogovnika Ve- lenje ter ostali gasilci Gasil- ske zveze Velenje s posebni- mi nalogami. Z veliko vajo so ponovno preizkusili pripravljenost ga- silcev in reševalcev za hude intervencije, tehnično brez- hibnost gasilskih naprav ter usklajeno delovanje različ- nih enot, sredstev za zveze, urejanje prometa, mobilizi- ranje članov civilne zaščite ter možno sodelovanje obča- nov. Vajo so že temeljito ana- lizirali in ugotovili, da »vaja dela mojstra«, da so takšne operativno kombinirane vaje zelo potrebne, saj se je sled- nje izkazalo tudi ob nedav- nem katastrofalnem požaru v Gorenju. JOŽE MIKLAVC »Andraž - oktober 2000« Pod tem naslovom sta Gasilska zveza Žalec in Občinsko loveljstvo Polzela pripravilo gasilsko taktično vajo. V njej e sodelovalo pet gasilskih enot s svojo opremo. Kot je povedal po vaji poveljnik občinskega poveljstva Lado (ošec, je bil namen vaje preveriti operativno sposobnost gasil- ildh enot na področju občine Polzela. Kljub slabemu in deževne- BU vremenu je vaja dosegla svoj namen. T. TAVČAR Sprostitvene dejavnosti Na Grevenbroichovi 13 v Celju se bodo v prihodnjih dneh pričele odvijati številne sprostitvene dejavnosti društva Sreči naproti, ki jih v okviru Irse d.o.o. organizira Irena Naglic. »Sprostitev vsakodnevnih napetosti, ozaveščanje in ure- sničitev lastnih hotenj in želja je temelj dobrega psihičnega in fizičnega počutja vsakogar med nami. Zato smo se odlo- čih ustanoviti center za prijet- no druženje, kreativne aktiv- nosti, vodene razgovore, alter- nativne dejavnosti, izobraže- vanje in terapije za boljše po- čutje,« pravi Irena Naglic. Ob ponedeljkih bodo pote- kale meditacije, ob četrtkih usmerjeni pogovori na dolo- čeno temo, to soboto pa bo moč prisluhniti predavanju o jogi. Sicer pa v oktobru in novembru pripravljajo še te- čaje reikija kot naravne meto- de zdravljenja, tajske masaže, akopresure in masaže stopal, prerokovanja iz kart, tečaj o moči misli kot instrumentu za uravnavanje toka življenja, predavanje o auro-somi, lite- rarni večer, kreativno delavni- co izdelovanja novoletnih da- ril in terapije hujsanja pod zdravniškim nadzorom. SABINA KRANJEC Gasilci so s pomočjo helikopterja reševali ljudi, ujete v »goreči« zgradbi velenjske mestne občine. Požar v težko dostopnem predelu Igle v soboto okoli tretje ure ipoldne so gasilci iz Luč ejeli sporočilo, da je udar rele zanetil požar na lese- em objektu pod skalno Ig- i,tri kilometre od občinske- J središča. Sunki vetra so gnjene zublje zanesli pre- a ceste, kjer se je najprej žgalo listje, požar pa se je itro razširil na hektar veli- 0 gozdno površino na tež- 0 dostopnem skalnem ob- ločju ob znamenitem kam- »tem obelisku. Zaradi tega so lučki gasilci tavirali dobro usposobljeno Ipinistično gasilsko enoto, je obstajala možnosti širi- le požara na večje gozdne ovršine, pa so na pomoč po- licah kolege iz Gozda in ^mniške Bistrice. Takojš- njem uposredovanju in dežju, ki je pomagal gasid požar, se velja zahvaliti, da je bilo ob- močje požara hitro omejeno in v dobri uri tudi pogašeno. Nastalo škodo še ocenjujejo, zahvaljujoč petdesetim gasil- cem, ki so pokazali visoko usposobljenost, pa ta ni še večja. Ob tem se kaže zamisli- ti nad prometno kulturo neka- terih voznikov, ki so promet- no signalizacijo in gasilsko stražo malodane ignorirali, na srečo brez večjih posledic. Še večja sreča je, da se je v resnici zgodila samo dobro načrtovana in izpeljana vaja, ki je dokazala, da se lahko lučki gasilci, seveda ob pomo- či alpinistov, ki so jih ravno zaradi goratega območja pred leti vključili v operativno društveno-enoto, spopadajo s požarom tudi v najtežje do- stopnih predelih. Tudi v tem primeru se je cestna povezava preko Kranjskega Raka poka- zala za optimalno, saj so gasil- ci iz Gozda in Kamniške Bi- strice potrebovali za prihod na kraj »požara« komaj kaj več kot pol ure. Škoda, ker si vaje ni ogledal nihče od odgovor- nih v občini Luče in se nepo- sredno prepričal o upraviče- nost sleherne naložbe za gasil- ske namene. Med njimi je go- tovo nakup nove gasilske ci- sterne - dosedanja še komaj zmore zadovoljevati potrebe in zahteve, ki jih pred gasilce postavlja čas in nenazadnje tudi država. EDI MAVRIC Foto: CIRIL SEM Wk i gasilci so se izkazali s posredovanjem na zahtevnem terenu in v najtežjih pogojih Naši Icraji so najlepši V letošnji akciji Moja deže- la - lepa in gostoljubna, ki jo pripravlja Turistična zveza Slovenije, se je visoko uvrsti- lo več krajev celjske regije. Na dve prvi mesti sta se uvrstila Slovenske Konjice in Zreče. Tako so Konjičani zma- gali med srednje velikimi me- sti, kjer so pred Mursko Sobo- to in Idrijo, Zrečani pa med turističnimi kraji pred Jezer- skim in Kamnikom. Med večjimi mesti je na 2. mestu Velenje (za Novo Gori- co ter pred Ljubljano), med izletniškimi kraji na 3. mestu Olimje (za Kostanjevico in Slivno).V kategorijah manjša mesta, izrazito turistični kra- ji, drugi kraji in hribovski kra- ji žal ni nobenega kraja s Celj- skega. Podelitev priznanj naj- lepše urejenim krajem Slove- nije bo v Slovenskih Konjicah IZ novembra. V bližnji prihodnosti bodo znani še rezultati ocenjevanja zdravilišč in šol, med ocenje- vanjem mejnih prehodov pa se je v kategoriji mejni preho- di s Hrvaško uvrstil na 2. me- sto Dobovec (za Metliko in pred Dragonjo). BJ Na Smiglov lirib po asfaltni cesti Kljub dežju so se krajani Kaplje vasi v občini Prebold v velikem številu udeležili otvoritve nove asfaltirane ceste Gorica - Šmiglov hrib. Slovesnost je bila na začetku ceste na Gorici nad Kapljo vasjo. Predsednik KO Kaplja vas Anton Toman je zbranim povedal, da so bile želje po modernizaciji tega odseka ceste stare več let, vendar se je v nekdanji krajevni skup- nosti Prebold vedno našel izgovor ali pa je zmanjkalo denarja za obnovo. Z ustanovitvijo nove občine se je našel denar tudi za ta odsek, za kar se je Anton Toman zahvalil tako občini, svetnikom in županu Vinku Debeljaku. Podžu- pan Franc Kukovnik je v imenu občine dejal. da je to v letošnjem letu prvi, najdaljši in najdražji odsek ceste, ki so ga zgradiU. Stal je 22 milijonov tolarjev, vsa sredstva pa je prispe- vala občina Prebold. Slovesnosti se je udeležil tudi župan sosed- nje občine Duško Goričar, ki je k novi delovni zmagi čestital in obljubil, da bodo v prihod- njem letu asfaltirali okrog 500 metrov dolg odsek ceste, ki povezuje občino Braslovče in Prebold. Novo cesto je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec in vsem zaželel srečno in varno vožnjo, s prerezom traku pa sta jo predala namenu podžupan Franc Kukovnik in predsednik režijskega odbora Franc Bur- keljc (na sliki). T. TAVČAR 36 KAJ BI DANES KUHALI? ■tmum mm Obogatimo jedilnilc z oiirovtom Iz ohrovta pripravimo okusno enolončnico, izda- ten narastek, pripravimo ga v juhi ali v prikuhi. Obogati- mo vsakdanji ali pa tudi praznični jedilnik - zele- njavne jedi so zdrave, oku- sne, nasitljive, pa tudi ne drage. Oiirovt s smetano Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg ohrovta (eno glavo), 3/4 1 kokošje juhe iz kocke, 30 g masla ali margarine, 20 g mo- ke, 3 do 4 žlice pikantne gor- čice, 1/8 1 belega vina, 3/8 1 sladke smetane, sol, poper, žUčko sladkorja. Priprava: ohrovtovo glavo očistimo. Zunanje liste od- stranimo. Ohrovtovo glavo narežemo na četrtine. V vreli juhi kuhamo ohrovt na majh- nem plamenu in v pokriti po- sodi 25 do 30 minut. DebeU konec izrežemo, da ostanejo samo listi. Pripravimo preliv: v kožici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi pre- pražimo moko, da rahlo za- rumeni, nato dodamo še gor- čico in dobro premešamo. Med mešanjem zalijemo z vi- nom, nato pa prilijemo še smetano. Na majhnem pla- menu kuhamo omako 10 do 15 minut. Močno jo začinimo s soljo in poprom, po okusu tudi malo sladkamo. Omako ponudimo k vročemu kuha- nemu ohrovtu. Za prilogo pri- pravimo krompir v kosih. Ohrovt s smetano lahko po- nudimo kot samostojno jed, da je obrok izdatnejši, lahko ponudimo zraven še kuhane ali pečene hrenovke. Olirovtov narastelc s sirom Za 6 oseb potrebujemo: 1 glavo ohrovta (900 g), sol, 3 kose toasta, 2 čebuh, 750 g mešanega mletega mesa, 1 jajce, 2 žlici gorčice, poper, šopek peteršilja, maščobo za pekač; za preliv; 125 g gaude v kosu, 30 g masla ali marga- rine, 40 g moke, 1/8 litra mle- ka, sol, poper, muškatni ore- šek, 125 g gaude v tankih rezinah. Priprava: ohrovtovo glavo očistimo. Kocen izrežemo. Celo glavo ohrovta damo v vrelo in osoljeno vodo. Ko zunanji Usti odstopijo, jih oluščimo in jih kuhamo sku- paj s preostalo glavo še 15 do 20 minut. Liste poberemo iz vode in jih razgrnemo na pla- sti kuhinjskih brisač, da se odcedijo. Debele srednje žile malo porežemo, da so ploš- čate. Odvzamemo 1/4 1 vode, v ,kateri smo kuhah ohrovt. To vodo potrebujemo za pre- liv. Toast namočimo v mrzli vodi. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Mleto meso zmešamo s sesekljano čebulo, z namočenim in ože- tim kruhom, z jajcem, gorči- co, soljo, poprom in drobno sesekljanim peteršiljem. Na- maščeno nepregorno posodo obložimo z ohrovtovimi listi, ki naj pokrivajo dno in stene posode. Na liste dajemo pla- sti mesnega nadeva in ohrov- tovih listov. Na vrhu naj bo ohrovt. Pripravimo preliv: sir grobo nastrgamo. V kožici segreje- mo maslo ali margarino. Do- damo moko, premešamo in prepražimo, nato pa zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali ohrovt in z mlekom. Dodamo tudi nastrgan sir. Med meša- njem kuhamo vse skupaj na majhnem plamenu 10 minut. Preliv pikantno začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Porazdelimo ga na vrh ohrovta in pokrijemo z rezinami sira. Damo v pečico in pečemo pri temperaturi 200 stopinj na srednji rešetki 40 do 45 minut. Piše: MAJDA KLANŠEK MOJA POKOJNINA Ur gnnnn Odgovori o upoicojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Z ženo celo življenje dela- va na srednje veliki kmetiji, ki si jo deliva vsak pol, razen travnika, ki sem ga kupil. Dopolnil sem 60 let, žena 54 let starosti in naju zanima, kdaj bi se lahko upokojila, če imam z dokupom dobe že 39 let, žena pa 28 let delovne dobe. Imava tri otroke, ki so že vsi poročeni. Veljavni zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju je za vse tiste, ki so zavarovani kot kmetje določil omejitev, če želijo pridobiti pravico do pokojnine, kajti oddati morajo kmetijo prev- zemniku, jo prodati ali dati v dolgoročni najem. Oddajo kmetije v zakup lahko zavarovanec dokazuje s pri notarju overjeno zakup- no pogodbo oziroma s pred- logom za vpis zakupnega raz- merja v zemljiško knjigo, medtem ko predajo in proda- jo kmetije dokazuje z zemljiš- koknjižnim izpiskom ali predlogom za vpis v zemljiš- ko knjigo. Pogoj predaje kmetije je izpolnjen tudi ob sklenitve pogodbe o preživ- ljanju, na podlagi katere pride do dejanske prodaje kmetije šele po smrti kmeta. V primeru, ko kmet na podlagi javno objavljene po- nudbe za prodajo ah zakup kmetijskih zemljišč ali goz- dov v 30 dneh ne more preda- ti kmetije prevzemniku, se šteje, da je pogoj predaje iz- polnjen, kar zavarovanec do- kazuje s pisno ugotovitvijo pristojnega upravnega orga- na. Za predajo kmetije se ne šteje, če kmet preda kmetijo uživalcu pokojnine. Ko kmet proda ali odda kmetijo v zakup, si lahko za lastne potrebe zadrži do 1 ha primerljive kmetijske površi- ne, kot je: 1 ha njiv oz. vrtov, 2 ha travnikov ali sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plan- tažnih sadovnjakov, vinogra- dov ter hmeljišč, 8 ha gozda, 5 ha gozdnih plantaž. Pri predaji, prodaji in oddaji zemljišč v najem se ne upo- števa zemljišč, ki so v solast- nini, kar pomeni, da tisti, ki je kmečko zavarovan in ima ce- lotno kmetijo v solastnini z drugo osebo, lahko izvede odjavo iz zavarovanja brez dodatnih aktivnosti, predaje kmetije. Potrebno je opozoriti, da mora kmet - solastnik, ki ima posamezne parcele iz- ključno v svoji lasti, le-te pre- dati, prodati ali oddati v na- jem, kljub dejstvu, da si pre- težni del kmetije deli s so- lastnikom. Vaša žena se bi kot solast- nica kmetije predvidoma lah- ko upokojila v juniju leta 2005 ob dejstvu, da se za znižanje starostne meje upoštevajo vsi trije vajini otroci. Starostna meja, ki se bo takrat zahteva- la za ženske, je 60 let, le-ta pa se zniža za 1 leto, 1 mesec in 15 dni, kar pomeni, da bi gos- pa lahko, uveljavljala pravico do pokojnine pri svoji starosti 58 let 10 mesecev in 15 dni glede na njeno pokojninsko dobo. Vaša prva možnost upoko- jitve je takoj, ko boste izkazo- vali 40 let pokojninske dobe, vendar boste morali ob odjavi iz zavarovanja kot solastnik kmetije prodati, oddati ah da- ti v zakup travnik, ki je iz- ključno v vaši lasti. Česen za zdravje Za sajenje česna je prime- ren jesenski čas, vse dokler tla ne zamrznejo. Že z začet- kom oktobra tako sadimo če- sen ozimnih in tudi pomla- danskih sort. Za ozimne sorte je značilno oblikovanje več- jih glavic, ki imajo zato manj- še število večjih strokov, med- tem ko pomladanski česen oblikuje manjše glavice z več- jim številom manjših strokov. V Sloveniji je predvsem uve- ljavljena pridelava zimskega česna, v zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja tudi pri- delava pomladanskega. Tega lahko sadimo tudi že v jeseni, najpogosteje pa ga dajemo v odtaljena in nezamrznjena tla vse od februarja in tja do konca aprila. Česen je ena izmed najsta- rejših in užitnih čebulnic, ki izhaja iz Azije. Pridelujemo ga zaradi glavic, ki jih lahko uspe- šno shranjujemo tudi preko zi- me. V spomladanskem času lahko uživamo tudi mlade liste, steblo in nedozorelo čebulo. Farmakologi svetujejo vsakod- nevno uživanje svežega česna. Res je, da ima precej močan vonj, ki je marsikomu neprije- ten, vendar nam že dva stroka česna, na dan pokažeta svoj zdravilni učinek. Pomembno vlogo odigra česen v boju pred sodobnimi civilizacijskimi bo- leznimi kot so: visok krvni pri- tisk, motnje v; prekrvavitvah, zvišanja krvnih maščob, poap- nenja žil in bolezni srca. Ker preprečuje razvoj bakterij, nas varuje tudi pred raznimi infek- cijami ter nam krepi telesno odpornost. Le redke začimbe in druga živila vsebujejo v sebi toliko zdravilnih snovi in učin- kovin kot česen. Vedno več raziskav potrjuje, da so ravno neprijetno dišeče snovi v česnu tiste, ki mu daje- jo zdravilen učinek. V prehrani ljudi so v uporabi tudi razni preparati iz česna, ki značilen vonj razvijejo šele v prebav- nem traktu, to je tam, kjer je to najbolj pohebno. Veliko je tudi manj primernih preparatov, ki ne dajejo želenega učinka, zato je kljub že znanim posledicam (zadah) še najboljše uživanje svežega česna. Močan in za česen značilen vonj daje žveplova spojina ali- cin, ki ji pripisujejo največ zdra- vilnih učinkov. To je brezbarvna tekočina, ki se sprosti ob reza- nju shokov česna. Zavira rast bakterij, bacilov in glivic. Na črevesno floro nima negativnih učinkov in nanjo celo ugodno vpliva saj preprečuje infekcije in prebavne motnje. Strokovnjaki predvidevajo, da so alicin in nje- govi stranski produkti tisti, ki preprečujejo rast tudi rakastih tvorb. Aliin je predstopnja alici- na in je brez vonja, vendar vpli- va na raven maščob v krvi. Takoj po zaužitju česna se ra- ven holesterola v krvi zniža. aliin pa bi naj vplival tudi preprečevanje nastanka no ga holesterola. Tretja učinko« na v česnu je ajoen, ki ga česa tvori iz alicina. Ta snov in podoben učinek kot aspiiji Preprečuje namreč lepljeni krvnih ploščic in tvorbo str( kov. To bi naj upoštevali vsi tist ki imajo težave s hombozo ali motnjami v prekrvavitvah. Vse navedene lastnosti s vzrok za veUko razširjenos uporabe česna in njegovih pi pravkov v prehrani ljudi. Zdn vilni učinki so mnogim že dc bro poznani in prav bi bilo, d se tega dejstva zave še več ljui in bi ga zato čim pogoste) uvrščali v svoj jedilnik. Pesti prehrana, v kateri naj ne manj ka česen, naj bo stalnica v nafi nu prehranjevanja. Neprijeta zadah nam odpravlja sveža i lenjava in razna zelišča, ki vs( bujejo klorofil. Tako se za pif ganjanje neprijetnega zadali priporoča žvečenje svežega p teršilja ali poplakovanje ust mlekom. IGOR ŠKERBOl univ. dipl. inž. agi specialist za zelenjadarst\! pri ZŽV Celji ISCEMO DOM Več informacij o živalih dobite na tel: 7490600 zavetišča in hotela za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah in na spletni strani: http://come.to/zonazni. Ogledi psov so med 12. in 16. uro. 5-mesečnega križanca so našli v Trubarjevi ulici. V Šentjurju so našli 2-letnega nemškega ovčarja. BIO KOLEDAR 37 ZDRAVNIK SVETUJE Težave s prostato Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog Vprašanje bralca: pred ^\,\\7M0 tremi meseci sem jI operiran na prostati. Sedaj ^,11 dva problema. Prvi je, ^ne morem zadržati vode. J,ležim, čutim vsako uro, da jjjam na vodo. Posodo mo- 0 imeti tik ob postelji. Če pa .fgrnenim položaj iz ležeče- . v sedeči, moram na vodo jlioj. Če hodim pa mi voda jplja, tako da moram zame- ijjtl vložek vsako uro. Drugi foblem pa je, da mi ud sploh f nabrekne, zato ne morem „eti več spolnih odnosov. ^l(šno funkcijo ima prostata fi tem? Prej sploh nisem ve- ({, da imam prostato in zakaj luži- prostata je kot kostanj veli- a žleza in leži pod mehur- ,ni. Obkroža uretro, to je cev, ki omogoča odva- inja urina iz mehurja. Žleza 1 velika približno 3 cm, tvori )jo žlezno in mišično tkivo, prostati se tvori tekočina, ki E ob orgazmu pridruži se- lenu in izloči iz penisa. Ta 'kocina izboljša vitalnost se- lena in povečuje možnost ploditve. Mišica pa odpira in jpira sečno cev. Različne bolezni prostate se to pojavijo pri moških ieh starosti. Najbolj pogosta nenevarna debelitev žlezne- 1 tkiva, tako imenovana be- gna hiperplazija prostate, ki pojavi po 65. letu starosti I 70 do 80 odstotkov moš- kih. Ko se prostata povečuje in raste, stiska sečno cev in oteži izločanje urina iz mehurja. Stena mehurja se zadebeli, po- javi se pogosto uriniranje, tudi ponoči, curek pa postane slab. Rak in benigna hiperplazija sta bolezni moških po 50. letu starosti. Rak prostate je najbolj pogosta oblika raka pri starej- ših moških. Na začetku pov- zroča le malo težav. Šele poz- neje, ko se razraste, lahko pov- zroči motnje uriniranja, krvavi- tve in različne druge težave. - Vzroki za nastanek raka na prostati so različni, a še ne popolnoma raziskani. V na- stanek raka, so zanesljivo vpleteni moški spolni hormo- ni, vendar kako, še ne vemo. Najpogosteje obolevajo za ra- kom prostate črnci, najmanj pa pripadniki rumene rase. Za to razliko naj bi bila odgo- vorna razgradnja hormona testosterona, ki se reducira v prostati v dihidrotestosteron. Proučujejo še vlogo estro- genov, rastnih faktorjev, spol- ne aktivnosti a tudi prehrane. Vplivi dejavnikov okolja, uži- vanje velikih količin maščob in alkohola povezujejo s po- večano obolevnostjo. Sadje in zelenjava pa naj bi imela va- rovalno vlogo. Maščobe naj bi pospeševale rast tumorja, ze- lenjava, zlasti rumeno zelena oziroma čimbolj obarvana, pa varuje pred številnimi ra- kastimi boleznimi. Danes ra- ziskujejo, koliko te zaščitne vloge lahko pripišejo fitoe- strogenom (rastlinskim hor- monom), izoflavonoidom, lignanom ter različnim vita- minom (zlasti vitaminu E) ter mineralom kot je na primer selen. Fitoestrogeni imajo šibke estrogenske pa tudi an- tiestrogenske lastnosti in vpli- vajo tudi na rast (zavirajo) hormonsko odvisnih rakov, kot sta rak prostate in dojk. Manjšo obolevnost za ra- kom prostate v Aziji pripisujejo tradicionalni prehrani, ki vse- buje veliko fitoestrogenov. Od vitaminov naj bi najbolj zaščitil likopen, ki se v neaktivni obliki nahaja v paradižniku, v delujo- čo pa ga spremenimo s prede- lavo. Količina aktivne snovi se povečuje s kuhanjem in duše- njem. To snov so odkrili, ko so v Italiji proučevali nizko obo- levnost za hormonsko odvisni- mi rakastimi obolenji. Ljudje, ki so uživali veliko v mezgo predelanega paradižnika ali paradižnikovo polivko, so obolevali redkeje. Prav gotovo je imelo pri zaščitnem delova- nju pomembno zaščitno vlogo, tudi uživanje velikih količin vi- tamina E, ki se nahaja v deviš- kem olivnem olju. To olje je sestavni del mediteranske die- te in kuhinje. V nastanek raka na prostati so vpleteni tudi genetski de- javniki, fizična neaktivnost in prevelika telesna teža. Ugo- tovljeno je tudi, da so ljudje, ki so poklicno izpostavljeni povečani koncentraciji kad- mija, pogosteje obolevali za rakom na prostati. (Študija o onesnaženosti zemlje s kad- mijem v Celju in poročilo o stanju v Šaleški dolini). Rak na prostati lahko odkri- jemo že zgodaj, v začetni obli- ki.Takrat je zdravljenje tudi najbolj uspešno. Za zgodnje odkrivanje raka se uporabljajo trije testi: tipanje žleze s pr- stom ob rektalnem pregledu. ultrazvočni pregled prostate in določanje beljakovine PSA. Ob tem pa se pojavljajo vprašanja, kako in kdaj zago- toviti pregled pri urologu in ah potrebujejo tudi moški svoj dispanzer in izbranega, urologa, podobno kot imajo žene svojega ginekologa. Kdaj je potrebno opraviti pre- gled in kako ga omogočiti čim večjemu številu moških? Ali že ob minimalnih težavah? Zgodnje odkrivanje bolezni je nuja, kajti zdravljenje raka prostate je pogosto povezano z zapleti, ki pomembno vpli- vajo na kvaliteto življenja. Operacija, a tudi obsevanje lahko v dobrih 10 odstotkih povzroči puščanje urina, v 25 do 40 odstotkih pa impotenco. Večina bolnikov, operiranih na prostati, ima inkontinenco (ne morejo zadržati vode) v prvih 3-6 mesecih po operaci- ji. Težave se z okrevanjem po operaciji precej ublažijo, ta- ko, da inkontinenca ostane le pri manjšem procentu. Pogo- sto je potreben naknaden pregled in posvet z urologom, ki bo tudi svetoval dodatno zdravljenje, zdravila, manjši operativen poseg, različne pripomočke, med katere sodi tudi električni ali magnetni spodbujevalec. Za ohranjanje zdravja je preventiva na prvem mestu. Zahteva le redno fizično ak- tivnost, kontrolo telesne teže, zdravo in polnovredno hra- no, ki vsebuje stročnice (soja, leča), polnozrnat kruh, sadje in zelenjavo, vse pogosteje pa tudi zaščitne elemente in an- tioksidantne vitamioe. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako bi jih rešili, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje za rubriko Zdravnik svetuje. Moški, ki se odločajo za preventivi klinični pregled, morajo vedeti, da je bolezen pred 55. letom relativno red- ka. V Celju se posvetujte z urologom v urološki ambu- lanti Bolnišnice Celje, ki bo vam bo lahko svetoval in omogočil pregled v ambulanti za obolenje prostate tudi iz- ven rednega programa (naro- čanje po telefonu 44 11 33, int. 34 03, pri sestri Marjani). (nadaljevanje prihodnjič) 38 GUSBA Štajerski večer v Yo jnilcu Ob prazniku občine Voj- nik so pripravili večer na- rodno zabavne glasbe z na- slovom Štajerski večer, na katerem je nastopilo enajst glasbenih skupin. Na Štajerskem večeru so na- stopih predvsem ansambli iz vojniške občine, ki so tako kot drugi pokazali veliko glasbe- nega znanja, čeprav smo opa- zili malo pravih novosti. Slo- venski zvoki iz Rogaške Slati- ne so na prireditev pripotovali naravnost z nastopa v Nemčiji ter dopadljivo odigrali dve skladbi, med njimi tudi Naši prazniki, s katerimi so osvoji- li prvo nagrado občinstva na festivalu na Graški Gori. Vese- ljaki iz Dobja so ponovno opozorili, da se razvijajo v odlično skupino, ki bo z vest- nim delom lahko še veliko dosegla. Štajerski objem je bil klasično soliden, za novo leto pa bo razveseljeval goste na turistični kmetiji Goršek na Lipi nad Frankolovim. An- sambel Eks iz Dobja se pri- pravlja na nastop na festivalu v Crkvenjaku (2L oktobra). Družinski trio Pogladič pa je predstavil dve skladbi s tretje kasete z naslovom Ko v slogi družina igra. S to skladbo so osvojili drugo nagrado ob- činstva na festivalu Kum 2000. Družinski trio Pogladič (Franc, Milan in Mojca) je pred dnevi tudi uspešno nasto- pil na dobrodelnem koncertu ob prvi obletnici Doma starej- ših v Šentjurju. Ansambel Marjana Drofenika s Sladke Gore ima pripravljenih deset skladb za drugo kaseto, ki jo bodo posneli v studiu Zlati zvoki, nastopil pa bo tudi na festivalu v Crkvenjaku. Zaigral je tudi ansambel Francija Zemeta, kateremu je bil to še en nastop v 35 letih uspešnega igranja. Frajerji iz Vojnika so presenetili z izved- bo odlične skladbe Nagelj in zeleni rožmarin, ki jo je pred mnogimi leti uspešno izvajal ansambel Savinjskih 7 (pela sta Anka Hribovšek in pokojni Franc Koren), pohvalili so se s prvo nagrado strokovne žirije na festivalu v Majšperku. Fant- je izpod Rogle so prišh samo v instrumentalnem triu (vseeno so bih odlični), največ aplav- za pa sta bili deležni zadnji dve nastopajoči skupini. Vite- zi polk in valčkov ter Mladi vitezi. Slednji žal premalo na- stopajo in če bi se odločili za skupno pot, bi bil to prav gotovo čez noč eden izmed vodilnih slovenskih narodno zabavnih ansamblov. V njem igrajo Bojan in Andrej Zeme, Viki Ašič mL, Sandi Knez, Grega Kos in Petra Polutnik. Štajerski večer je uspel tudi zato, ker je bil prijetna prilož- nost zlasti za mlade skupine, ki tako nabirajo glasbene »ki- lometre« med glasbenimi mojstri. Obojega je bilo v Voj- niku dovolj, kar gre zasluga pripravljavcu programa Fran- cijo Zemetu. TONE VRABL Družinski trio Pogladič: Mojca, Milan in Franci. FULLCOOL DEMO TOP Minuli mesec smo v rubri- ki Full Cool Demo Top dobili kar dve zmagovalki. Tina Planinšek si je s skladbo Waiting for tonight pripela zmago, prav tako pa tudi Mateja Postružin s skladbo Fant iz pravljice. Obe sta se tako uvrstili v javno finalno oddajo, ki bo 12. decembra ob 16. uri v diskoteki Jungle v Celju. Včeraj smo vam na Radiu Celje v otroški oddaji Full Cool predstavili tri nove pev- ke. Predstavila se je Mojca Zupane s skladbo Ne kliči me, ki jo sicer prepeva Nuša De- renda. Nuša bo letos tudi v strokovni komisiji, poleg Voj- ka Sfiligoja in Staneta Špegla. Najprej bodo med tistimi, ki se z vašo pomočjo niso uvrstili v finale, določili še nekaj fina- listov, ki jim bodo pozorno prisluhnili na javni finalni od- daji. Takrat boste lahko na glasovnici tudi obiskovalci obkrožili svojega zmagoval- ca. Manuela Brečko je v glasbe- nem ateljeju Goda v Celju po- snela demo posnetek skladbe Moje ime in upa na čim več vaših glasov, prav tako pa Nu- ša Ofentavšek, ki se je predsta- vila z demo posnetkom sklad- be Zbudi se. Vpišite, kateri demo posne- tek vam je bil najbolj všeč. Vaše kupončke pričakujemo na naslov: Novi tednik & Ra- dio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Naslednji oddaji Full Cool Demo Top, ki bo tudi zadnja pred finalom, boste na Radiu Celje lahko prisluhnili 8. no- vembra. SIMONA EKSPRESEKSPRES • Madonna s svojim desetim studijskim izdelkom »Music« kraljuje na vrhu večine svetov- nih lestvic, med njimi tudi na najbolj prestižnih - v ZDA, Angliji in Nemčiji. Podobno se godi tudi naslovnemu sin- glu, ki je na vrhu ameriške in nemške lestvice, v Vehki Bri- taniji pa na najvišji poziciji še vedno vztrajajo irski fantiči Westlife in ameriška soul diva Mariah Carey s pesmijo »Against Ali Odds«. Na Hrvaš- kem že tretji teden najraje poslušajo skupni projekt sku- pine Cubismo in Gibonnija, pesem »Tempera«, pri naših severnih sosedih - v Avstriji - pa je na vrhu Britney Spears in njen drugi single »Lucky« z albuma »Oops! I Did It Again«. • Kreativnejša polovica legen- darnega ameriškega folk dua Simon&Garfunkel, Paul Si- mon, je končno le objavil svoj dolgo in težko pričakovani novi album. LP »You're the One« je njegov prvi studijski izdelek po desetih letih. • Po nekajletnem zatišju se je prejšnji petek na sceno spet vrnil pred leti najpopularnejši elektro-pop duo Erasure. Pe- vec Andy Bell in sintetizator- ski čarovnik Vince Clarke sta tokrat na LP »Loveboat« odti- snila enajst skladb, kot prva pa se je na single formatu znašla pesem »Freedom«. • Prvi zbirki hitov skupine Pretenders, ki je izšla že dav- nega leta 1987 in ne bo več ponatisnjena, se je te dni pri- družil nov izbor uspešnic. Pevka in šefica benda Chrisie Hynde je za tokratno kompi- lacijo izbrala kar dvajset pe- smi, petnajst izmed njih pa smo lahko že poslušali na pr- vemu izboru. • Čez slabih štirinajst dni pa bo na voljo tudi zbirka uspe- šnic ameriškega rockerja Lennyja Kravitza. Izboru 14 največjih hitov, ki jih je Lenny nanizal v preteklih desetih le- tih, se bo pridružil tudi njegov pred nedavnim objavljeni sin- gle »Again«. • Legendarni ameriški roc- kerji America so trideseto ob- letnico prisotnosti na svetovni glasbeni sceni obeležili s CD box-setom, na katerem je na treh kompaktnih ploščah po- leg uspešnic še cel kup do sedaj neobjavljenih posnet- kov. • AC/DC je v Evropi že raz- prodal večino koncertov, ki potekajo v okviru njihove sve- tovne turneje. Na njej brata Young, Brian Johnson, Paul Gregg in Chris Slade predstav- ljajo svoj aktualni album »Stiff Upper Lipp«, s katerega prihaja tudi tretji single »Sa- tellite Blues«. Avstralska ročk atrakcija bo nam najbližje na- stopila na Dunaju 21. novem- bra - nekaj vstopnic je še na voljo. • Prihodnji teden bo izšel drugi album trenutno najbolj vroče angleške najstniške za- sedbe S Club 7, ki se lahko pohvali s kar štirimi zapored- nimi UK Top 10 uspešnicami. Njihova popularnost narašča z neverjetno hitrostjo, k temu pa je precej prispevala tudi njihov lasten TV-show, ki ga predvajajo v kar 106 državah. Tem se bo menda v kratkem pridružila tudi ena izmed do- mačih TV postaj. • V petek, 13. oktobra, le en dan po uradnem izidu novega albuma »Ptič«, bo Vlado Kre- slin z Malimi bogovi svoje nove stvaritve predstavil v od- daji Izštekani na Radiu Slove- nija. • Skoraj leto dni po izidu pr- vega slovenskega DVD-ja »Pred'vašimi očmi« se na do- mača koncertna prizorišča ob spremljavi zasavske ročk sku- pine Hiša spet vrača slovenski Anglež Aleksander Mežek. Tokrat s svežimi skladbami, ki so letos nastale v Londonu s pomočjo uveljavljenih otoš- kih glasbenikov, med kateri- mi velja še posebej izpostaviti »britanskega Elvisa« Cliffa Richarda in Robbiea Mclntos- ha, nekdanjega kitarista sku- pin Pretenders in Paula Mc- Cartneya. Album bo v Slove- niji distribuirala založba Dal- las, izšel pa bo v začetku pri- hodnjega leta. • Bivša manekenka, zadnjih nekaj let pa tudi precej uspe- šna pevka Alenka Kolman, s popevko »Ljubezen ena je« svoje »oboževalce« pripravlja na izid nove kasete in kom- paktne plošče. STANE ŠPEGEL 0 MOJCA ZUPANC - NE KLIČI ME (2) MANUELA BREČKO - MOJE IME (3) NUŠA OFENTAVŠEK - ZBUDI SE lILM - TELEVIZIJA 43 Samo še 60 sekund ^brodošli na razbijaško 0nialsko zabavo, v kateri ^j^ljab vseprisotnemu testo- ^fonu prelije izjemno malo ^il Tako nekako bi se, po- ^^jio, moral glasiti podnaslov Ijjia. Sicer pa morda zado- ^je, kar obljublja plakat, 0reč po sledečem vrstnem 0: Nicholasa Cagea (to- 'jdt kot mačota), Angelino (kot p..., ne, celo pleh j, in v glavni vlogi, gleda- D tadi po bogastvu karakter- ^^ halo, še poimenovani so, l^/i. Avtomobili. Avtomobili. , 5^ enkrat, avtomobili. sme vas motiti, da vloga ^ od Cagea zahteva bolj aR 0] statiranje. (Zanima me, 00 voženj je odvozil sam, in 00 so mu pomagali kaska- ^i); AngeUrm Jolie, ki je za- lepotica in ena najbolj pro- limih mladih igralk Hollywoo- li, ki je prav pred kratkim ^cbila vlogo za filme, ki bodo meh po računalniški igrici 'mb raider, torej vlogo ozko- usovne Lare Croft, torej vhgo t zanesljivo blagajniško uspe- mo, ki smo jo pri rms nazad- nje videlo v rahlo prežvečenem Bone Collectorju, in kije najbolj slovela v pri nas še nevidenem Girl, interrupted (kdaj bo tu, če bo?), me do zdaj še ni prepriča- la, in zagotovo me ni prepričala v Gone... Še eno skulirano stati- ranje z dobro frizuro pač; in punca se v svoji vlogi še vedno, na žalost, ne sleče. Ko bi storila vsaj to. Ne sme vas motiti drugače odlični Robert Duvall, ki ima tukaj enostavno premajhno vlogo. Giovanni Ribisi, zna- nec iz Reševanja vojaka Rya- na (kmalu v Boiling room). ne naredi nič kaj posebnega. Vinnie Jones, bivši angleški nogometaš, pretepač iz Moril- cev, tatov in dveh nabitih ši- brovk, spregovori šele na kon- cu filma, sicer dokaj pametne stavke, dobro, to je pač fora, ampak dečko ima tako zani- mivo pojavo, da je znova ško- da, da ga ni več videti. Kar je moteče. Ampak, če vaš slučaj- no vse to moti, kaj potem še ostane... velikim, kot bi rekla reklama za, po kakšnem na- ključju, avto - čeprav to ni to? Zadnjih petnajst, dvajset minut filma - zadnjih dvajset minut preganjanja - je čisti adrenalinski šok. Priznam. Malce težko je čakati nanj, am- pak je šok. In še vedno ga težko primerjam z dolgimi kadri av- tomobilskega preganjanja iz Fraruioske zveze, ker se v naj- bolj vročih trenutkih zvozi na moderno kratko bliskovito ka- driranje, kar naredi učinek, lahko pa tudi marsikaj skrije, ampak dobro, je šok. Vendar je zame to, plus nekaj kvazi pametnih in avtomobilsko us- merjenih dovtipov, za zares dober film premah). Res pa je, po drugi strani, da nisem avto- mobilski zanesenjak, kar je za gledanje tega filma velikanska pomanjkljivost. Takšni zanese- njaki bodo film, ne glede na njegove druge napake (kupe klišejev, predvidljivosti), obo- ževali - in njim je tudi name- njen. Cesar film ne skriva in to je njegova dobra stran. Tisti, ki avtomobile le marajo, bodo zadovoljni. Tisti, ki jim je avto le nujno prevozno sredstvo in nič več, pa enostavno poveda- no pri filmu ne bodo imeli kaj početi. Industrija dela za indu- strijo, bi lahko rekli. In šli. Domov peš. Ali pa z vlakom. Zgodba: Ribisi je Cageov brat, ki se po sledeh svojega idoliziranega bratovskega vzornika spravi ugrabljat ozi- roma krast avtomobile, pa v tem ni tako uspešen. In ga mora veliki bratec potem spravljati iz kaše. Ki je tokrat skoraj pregosta tudi za velike- ga upokojenega Cagea. Petde- set avtov redkih znamk ukra- sti v eni noči? Drugače gre bra- tu glava stran? In še policija jim je tik za petami? Dominic Sena kot režiser je postregel s problemom, lahko se zanesete, da ima tudi rešitev zanj. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 12. do 18.10. ob 16., 18.30 in 21. akcijski triler Samo še 60 sekund. Mali Union: od 12. do 18.10. ob 20.30 drama Glasba mojega srca. Metropol: od 12. do 18.10. ob 16. in 17.30 risani film Ti- ger in medvedek Pu, ob 19. in 21.15 komedija Jaz, Irena in jaz, 13. in 14.10. ob 23.30 akcijski triler Samo še 60 se- kund, 14.10. ob 10. risani film Tiger in medvedek Pu. Kino Žalec: 13. in 15.10. ob 20. triler Trenutek odločitve, 14.10. ob 20. in 15.10. ob 18. drama 28 dni. SKRITA KAMERA • Stojan Auer, nekoč prvi me- dijski obraz, kljub opaznemu vodenju prireditve, na kateri so izbirali slovensko lepotico leta in jo je prenašala komercialna POP TV, še vedno zaman čaka, da bi mu kateri izmed televizij- skih šefov ali šefic s katerekoli TV ponudil vodenje kakšne oddaje. A kdor čaka dočaka. To je dokazal nekoč prav tako zelo popularni voditelj Vinko Šimek. Po tem ko se je nekaj let ukvarjal predvsem z vaški- Vinko Šimek mi veselicami in vodenjem od- daj na lokalnih TV postajah, je končno doživel, da mu bo mor- da vrata spet odprla nacional- ka. Dogovori z urednico Mišo Molk so menda v polnem teku, kar je še en dokaz, da stara ljubezen ne zarjavi zlepa. •Jonas Žnidaršič, voditelj kviza Lepo je biti milijonar, je zanikal trditve, da bi njegov kviz in on kot voditelj tekmo- val z Borutom Veselkom in njegovim kvizom Življenjska priložnost. Morda si bo premi- slil, ko bo po združitvi POP TV in Kanala A prostora samo še za en kviz. • Na nacionalki pa bo samo en sobotni večer na mesec poslej prostora za Ivano Šundov. Njeno vsakotedensko Petko bo namreč zamenjala Pika na i. Ivanina vrnitev na male ekrane je bila posuta s precej trnja. Ivana je naposled le pristala, da si bo sobotne večere izmenjaje delila z oddajami, ki jih bodo pripravljali Blažka Miiller, Mojca Mavec in Igor Bergant. Janez Čadež Menda je takšna programska shema razvedrilnih oddaj ce- nejša. Varčevanje, ki ga je zau- kazal generalni RTV-jevec Ja- nez Čadež, pa mora biti, naj stane kolikor hoče. • Mano Galunič in Desa Muck z novim konceptom od- daje in novimi gosti spet blesti- ta v nedeljskem večernem sho- vvu na TVS. Njuna oddaja Zoom iz tedna v teden privab- lja vse več gledalcev. Ob upada- nju gledanosti informativih od- daj pa se urednik tega progra- ma Uroš Lipušček sprašuje, kako naj dvigne gledanost teh oddaj. Naj spremeni koncept ali zamenja goste? Z zamenja- vo voditeljev je že poskusil, pa je bil rezultat še slabši. Edino, kar mu še preostane, je, da ugotovi, kateri od njegovih vplivnih urednikov je »rdeči komisar« in mu pove, da je v Deželi že deset let demokraci- ja. • Kako izgleda po novem vsakdanji jutranji pozdrav med novinarji in uredniki na TVS? Vprašanje urednika: »Kako si kaj?« Odgovor novinarja: »Hva- la, po kodeksu.« • Vodja projekta »Vohtve 2000« na nacionalni TV, ured- nik noUanjepolitične redakcije Rudi Medved, obilice dela ne zmore sam. Najbolj je vesel pomoči, ki jo v obliki navodil, kako in o čem naj v predvolil- nem času poročajo, novinar- jem pošilja urednik dnevnoin- formativih oddaj Jure Pengov. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: brata Far- relly in Jim Carrey so sodelovali že pri filmu Butec in butec. Nagrajenci so: Kristina Gradič, Zg. Rečica 53, Laško, Boštjan Brečko, Sp. Rečica 139, Laško in Primož Čretnik, Jenkova 38, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinemato- grafov. Nagradno vprašanje: v filmu Glasba mojega srca, ki je na ogled v Malem Unionu, se prvič predstavlja znana glasbenica. Katera? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 16. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. 44 ZA AVTOMOBILISTE Honda kliče na pregled če se je zdelo, da se letos ne bo ponovilo lansko leto t.i. izrednih pregledov, je se- veda vse drugače. Po tistem, ko so morala na izredni pre- gled vozila volvo S80, pa izjemno veliko mitsubishi- jev in tudi mercedesev razre- da C (prejšnja serija), sedaj podobno obvestilo prihaja iz japonske Honde. Tako bo treba v mehanične delavnice pripeljati skoraj pol milijona hond, ki naj bi imele težave z radijskimi sprejemni- ki in morebitno napako na pokrovu bencinskega rezer- voarja. Pregledali bodo 556 tisoč avtomobilov, ki so jih naredili v letih od 1991 do 1997, od tega 75 tisoč vozil, ki so jih sestavih v ZDA. Kot pravijo, so napake na hondah tako rekoč nepomembne, vendar je bila velika afera z Mitsubishi]em - tovarna je dvajset let sistematično pri- krivala pritožbe kupcev in ni odgovorila na vsaj 60 tisoč dopisov - očitno zelo koristna. Marsikatera tovarna, ki bi morda ravnala pri manjših na- pakah enako (se pravi, da tega javno ne bi priznala), bo sedaj verjetno storila drugače. Na sliki: honda civic. Lancia končno z lybro Italijanska tovarna Lan- cia je svoj novi avtomobil po imenu lybra predstavil že la- ni, sedaj pa končno vozi tudi na slovenski prostor. Zakaj je trajalo toliko časa, vedo pri Avto Triglavu, urad- nem predstavniku Lancie pri nas; pravijo, da je to pred- vsem posledica specifičnih okoliščin, pri čemer drži, da bodo avto oziroma lancie prodajali samo trije pooblaš- čeni prodajalci (že omenjeni Avto Triglav, pa Veit in Avto Plus). Lybra je na voljo kot limuzina s štirimi vrati in kot karavan, ki mu pravijo sta- tion vvagon (SW). Vsaj za slednjega je mogoče reči, da ponuja precej karoserijske izvirnosti in elegance, nekaj tudi prestiža, nekoč značilne- ga za to avtomobilsko hiši iz Italije. S 446 centimetri dol- žine je lybra predstavnik srednjega razreda in bo torej imela pri nas kot tudi na tu- jem hudo konkurenco. Za to- varno je avto skoraj izjemne- ga pomena. Pri tovarni ob tem zatrjujejo, da je lybra zelo varen avtomobil, pou- darjajo tako imenovano vzvojno čvrstost, dobro serij- sko opremljenost (tudi kli- matska naprava, pa protiblo- kirni ABS, tako imenovana varnostna zavesa ipd.), pred- vsem pa so ponosni na zvoč- no oziroma akustično oprem- ljenost avtomobila. Pri tem so si pomagali s tistim, kar ponuja ameriška hiša Bose, ki je priredila hi fi sistem posebej za limuzino in pose- bej za SW. Tudi podvozje je prirejeno in narejeno tako, da ponuja dobro kombinaci- jo udobja in primernih voz- nih lastnosti, kar pa ni šlo na škodo prtljažnika, ki je v os- novni postavitvi pri SW velik 420 litrov, enako tudi pri li- muzini. Motorjev je pet, od tega trije bencinski in dva turbodizla iz znane serije JTD. Prvi bencinski motor je 1,6-litrski s 103 KM, sledi 1,8-htrski, ki ponuja 131 KM, na vrhu 2,0-litrski agregat (154 KM). Turbodizelska motorja sta torej dva, pi ima pri gibni prostornini litra 105 KM, drugi s pros nino 2,4-litra pa 134 KM. Pri nas naj bi letos pro( od 25 do 30 lyber, prihoc leto pa nekako 80, pri čei stane osnovna izvedenka muzine 3,8, SW pa 4,4 mil na tolarjev. Na sliki: lai lybra. Mazda posodablja MX 5 Mazda že od leta 1989 izdeluje mali roadster MX 5, avtomo- bil, ki je šel na začetku tako dobro v prodajo, da so podobne avtomobile začele izdelovati še številne druge avtomobilske tovarne. V vsem tem času je tovarna MX 5 rahlo prenavljala, tako da je šel s časom, okusom in tehniko v korak. Na tokratnem pariškem avtomobilskem salonu pa bo na voljo znova prenovljeni MX 5, ki pa bo v trgovine pripeljal prihodnje leto. Tako so nekoliko spremenili prednjo masko in luči, drugačen je zadnji odbijač, znotraj pa je drugačna sredinska konzola, drugačni so športni sedeži ipd. Oba motorja sta ohranila sedanjo gibno prostornino, le moč je večja. Tako ponuja 1,6-litrski 125 konjskih moči, 1,8-litrski pa 160 konjskih moči. Prihaja opel astra coupe Sredi tega meseca bo nemški Opel začel pri nas proda astro kupe. Avtomobil je tovarna predstavila letos spomladi pa to ob limuzini, kombilimuzini in karavanu četrta karose ska izvedenka. Z njo naj bi nadomestili calibro, kupe, ki je tako rekoč izjemno dobro v promet. Opel astra kupe štirisedežnik, karoserijsko poteze pa jasno dokazujejo pore! Avto bo na voljo s tremi motorji: prvi bo imel 1,8 litra, sledil 2,2-litrski agregat in na koncu dvolitrski turbo motor. Osnov izvedenka astre coupe bo stala 4,2 milijona tolarjev ZA AVTOMOBILISTE 45 Porsche 911 turbo na Slovenskem pprschejeva slava v zad- A letih ni nič manj blešče- (-elo obratno, tovarna po- Jj3 čedalje uspešnejša, av- ^obili čedalje bolj priljub- ^i. Tovarna ves ta čas po- dporna povečuje letno iz- jljvo, tako da se počasi ijeininja iz skoraj butične- iV dokaj velikega izdelo- jca vozil. Osnovni model je še vedno ^endarni porsche 911, ki se Ulje pred leti pridružil manj- jn cenejši boxster, počasi pa .pripravljajo tudi na začetek ijelave avtomobila, ki bo na- jjal v sodelovanju s koncer- ,in Volksvvagen. Najmoč- in najdražji v ponudbi ,911 pa je izvedenka z ozna-j ko turbo; slednjo pri tovarni uporabljajo že četrt stoletja in predstavlja vrh tistega, kar je na voljo. Povsem novi porsche 911 turbo je odslej na voljo tudi slovenskim kupcem, pri čemer pa naj bi bilo slednjih vsaj dvakrat več kot je avto- mobilov (letos naj bi jih pri nas prodaU približno 12). 911 turbo se od drugih, manj zmogljivih in cenejših različic 911 razlikuje po razširjenih blatnikih (zadnji so za 65 mi- Hmetrov širši), širših gumah (zadaj 295/30 R 18), večjih in temno zamreženih odprtinah za dovajanje hladilnega zraka k zavoram in motorju, dvoj- nem spojlerju na zadku (ta spojler deluje v dveh stop- njah, druga stopnja se dvigne pri hitrosti nad 120 km/h) ipd. Posebna zgodba so zavore, ki so seveda štirikrat kolutne in dodatno hlajene, za skoraj 20 tisoč mark dodatnega de- narja pa Porsche pri tem avto- mobilu ponuja keramične. Te so 50 odstotkov lažje od obi- čajnih, veliko učinkovitejše, predvsem pa je njihova upo- rabnostna in življenjska doba izjemno dolga (do 300 tisoč kilometrov). Motor je seveda šestvaljni bokser z gibno pro- stornino 3,6 litra, s po štirimi ventili na valj, dvema turbin- skima polnilnikoma ter hla- dilnikom polnilnega zraka in s 420 konjskimi močmi ter navorom 560 Nm. S tem agre- gatom zmore 911 turbo največ 305 km/h in do 100 km/h pospeši v 4,2 sekunde! To je zagotovo eden najhitrejših se- rijskih avtomobilov, drži pa tudi, da je najhitrejši in tudi najdražji porsche, saj hočejo zanj v osnovni varianti malen- kost manj kot 30 milijonov tolarjev. Na sliki: porsche 911 turbo. Renault predstavlja laguno II Francoski avtomobilski tovarni Renault gre v zadnjih letih zelo dobro. To dokazujejo tržni deleži tako doma kot v Evropi in tudi na nekaterih izvenevropskih trgih. Med naj- bolj uspešne avtomobile spada laguna, ki je bila doslej na voljo v limuzinski in break (karavanski) izvedbi. Sedaj je tovarna avto povsem prenovila, pravzaprav bi bilo prav reči, da ga je naredila na novo. Tudi laguna 11, kot ji pravijo, bo na voljo kot kombilimuzina in kot break, po sedanjih napo- vedih pa bo na trg pripeljala marca prihodnje leto, ko naj bi bil avto na voljo tudi slovenskim kupcem. Nova laguna je daljša od prejšnje (457 centimetrov), kar pomeni, da hoče prerasti dose- danji srednji razred, je pa hkrati tudi višja in z večjo medosno razdaljo (274 centimetrov). Pri Renaultu pravijo, da bo laguna 11 opremljena tako, kot se spodobi še za nekaj višji oziroma prestižnejši razred. Razvili so jo v šestnajstih mesecih, kar je bistveno prej kot pri laguni 1. Na voljo bodo seveda vsi dosedanji motorji, zaneslji- vo pa bo do marca naprodaj še kakšen, ki ga doslej nismo poznali. Na sliki: laguna II. z OTROŠKEGA SVETA Hci mesečine Ko luna zašije, tvoj cvet se odpre, v bledi pomladni mesečini v svet se zazre. Tako nežna, ranljiva in mila, kot hi te ustvarila vila. Najlepša poleti očarljivo zacvetiš, podarjaš mi čarobnost, sanje, jaz pa zmeraj znova tonem vanje. Otožna jesen, tvoj odhod, postavljanje. Prosim te: »Ostani.« In čeprav ne vem, zakaj, vseeno greš, me zapustiš, v meni prelepe spomine obudiš. Zima je, razmišljam: nič ni večno, vse nekoč gre. Tudi ti si odšla, hči mesečine, vrtnica. INA ŽIVANOVIČ, 8.a oš Polzela Preveč avtomobilov Prvi športni dan OŠ Glazija Celje smo preživeli v različnih aktivnostih in sicer: vzdržlji- vostna hoja po Srčni poti, vzdržljivostni tek (30 minut), kolesarjenje (30 km) in tokrat prvič tudi rolanje (3 ure). Učenci so bili razdeljeni v skupine glede na svoje spo- sobnosti in interese, zato je športni dan zelo uspel. S kolesi pa so se nekateri naši učenci in učitelji odpra- vili na pot skozi Celje in okoli mesta tudi na evropski dan brez avtomobila in se tako priključili akciji, ki je to leto prvikrat potekala tudi v Ce- lju. Veliko učencev se je peš odpravilo v mesto v sprems- tvu učiteljev in z žalostjo ugotovilo, da je bilo parkira- nih avtomobilov povsod pre- več. Kar pa morda tudi ni tako slabo, ker bomo sedaj iz po- višanih parkirnin, ki so tega dne veljale, pridobili vsaj kakšno novo kolesarsko stezo okoli našega lepega mesta. Tako bomo prihod- nje športne dni na kolesih opravili še bolj varno kot doslej. SK, OŠ Glazija Celje Objem mladosj in starosti Prvi teden oktobra je ng- njen otrokom po SlovenijH naši šoli je potekal pod gesj Hočem, torej zmorem. V pq deljek, 2. oktobra, smo prij^ li radijsko oddajo, ki je bi^ menjena tej temi. V njej 5 razmišljali o težavah v živijo strahu pred samoto, ljubej skih težavah, slabem socialn stanju... Na koncu smo ug vili, da so vsi problemi reši nekateri hitreje, drugi poča je, če nanje gledamo z opt stičnimi očmi. K temu spQ nju nam je pomagal tudi ra\ teljičin nagovor, v katerem je spomnila na mednarodni starejših in teden otroka, kj tako skupaj, kakor da gre »objem mladosti in starosti, ni naključje, saj naj bi si mla( stari med seboj pomagali in šali življenje.« V tednu otroka smo vsi ui ci odšli na ekskurzije v razi kraje Slovenije, osmošolci p si ogledali košček italijan obale. Pisali smo tudi razmi nja o tem, kaj se nam dogaja srcu, ko storimo dobro delo.; piko na i smo si zadnji šci dan v tednu ogledali poiJ predstavo z naslovom Hočj torej zmorem. J Učenci OŠ VraJ Dogodelcspočitaic Zadnji mesec počitnic so se začele priprave na obiranje hmelja. Z bratom sva počistila sušilnico, ati pa je z mehani- kom pripravil obiralne stroje. Prvo obiranje smo opravili sami, brez delavcev. Strojnik mi je dovolil, da sem mu lah- ko pomagal. Pazil sem, da hmelj ni padel iz košev. Pri drugem obiranju smo že do- bili delavce, zato sem poma- gal v sušilnici. Tam sva z bra- tom stresala in vlažila hmelj. Obiranje hmelja je bilo razno- liko in zanimivo. MITJA ŽAGAR, 4. a OŠ Petrovče Mini živalski vrt na Lipovcu Ljubitelji malih živali na OŠ Ljubečna smo že na začetku šolskega leta začeli s svojimi aktivnostmi. Obiskali smo mini živalski vrt na Lipovcu. Njegov lastnik je učenec naše šole Simon Cirkulan. Na Lipovcu, kjer starši gradijo nov dom, ima v zelo urejeni oskrbi 16 različnih vrst živaH. Živali so ograjene v prostornih kletkah, v katerih je dovolj prostora za njiho- ve življenjske potrebe. Posveča jim veliko pozornosti, nege in ljubezni. Med mnogimi vrstami živali so našo pozornost najbolj pri- tegnili različni kunci, hrčki, golobi, kokoške. želve, papagaji, paličnjaki in drugi. Krmili st muškatne race, kunce in mlado kozo. M poletnimi počitnicami je s pomočjo starS uredil nove bivalne prostore za par zlai fazanov, pavjih golobov, golobe bobnarje; pritlikave kokoške. Med njimi kraljuje srel^ italijanski peteUn. Mladi člani Šolskega društva ljubiteljev lih živali smo se tega dne zadovoljni in pol vtisov vrnili domov, saj nam je bil obisk 1 Simonu zelo všeč. JERNEJ MIRT, 6 OŠ Ljubeči 47 li/loška »chic-manija« Med futuristicnimi in zimzelenimi modnimi vzdušji l,di nova jesensko-zimska modna filozo- fa moške je v znamenju novih linij, jgačne barvne kombinatorike s prikritimi očitnimi androgenimi elementi. Pa ven- jle se skoraj v vseh njenih vizijah opazi jtalgija za staro, klasično eleganco. Chic ^1(1 videz je postal pojem novomodne jobe za večino vrhunskih modnih ustvar- cev. mmmmmHmmmmmmmmmmmm te že? Pobrskali po vaših (oziroma one po govih) omarah in začeh s kombiniranjem, |,olnjevanjem novih ter izločanjem starih iskih oblačil iz garderobe za prihajajoče dne mesece? iflsebno radikalnih »čistk« letošnji trendi vas pravzaprav sploh ne pričakujejo, iibtemu, da predlagajo celo kopico novih, limivih druženj krojev, barv in materia- 'sekakor se lahko (vsaj začasno) poslovite Srokih, v pasu nagubanih hlač, tako širokih jc, ki so videti kot jadra, v katera se je ujel er in po rugbyjevsko podloženih ramen na irastih suknjičih. IJače so namreč dokaj ozke in ravno ijene, poloprijeta linija se nadaljuje tudi zgornjem delu telesa. Med barvno paleto Jjujejo na elegantnejšem moškem mod- n prizorišču temno modra, črno-siva in [najmočneje zastopana barvna skupina: lenki kostanjevo rjave, ste in kamel barve, ied materiali se v velikem [u vračajo rebrast žamet, zabrisane črte in priuči- le poule, potiskano usnje - )ogosteje v elegantnem enobarvnem kroko motivu ali atraktivnem vzorcu pitona. Največji finančni zalogaj je seveda nakup zimskega plašča in obleke, zato tokrat nekaj trendovskih pogledov na t.i. težka oblačila. Zimski plašč z letnico 2000/2001 prisega na večna- membnost, toploto in ele- ganco. Športni motivi so le- tos domala pozabljeni, opaz- ni ostajajo le v miniaturnih detajlih. Silhueta moškega telesa postaja ožja, zato so modni predvsem plašči do kolen oziroma v najdaljši va- riaciji nekaj centimetrov nad gležnji. Krzno! Pravo ali izdelano v tekstilnih laboratorijih se je iz ženskih preselilo tudi na moš- ke plašče. Predvsem v obhki podlog ali ovratnikov. Še en element se vrača na moške - pas, ki je bodisi zavozlan v stilu trenča ali se zapenja s sponko. Obleka - hlače ožje, pogo- sto z hlačnimi zavihki, suknji- či se praviloma zapenjajo enojno. Prihodnjič bomo slekli plašč, obdržali obleko in po- gledali še, s kakšnimi oblačili in dodatki se bo družila letoš- njo zimo. »Come-back« rebrastega žameta. Byblos. Ne bo ga zeblo. Uničen. Trussardi v pitanjem usnju. Gucci v kroko usnju. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Utrinek z modne revije polzelskih nogovičarjev. »Polzela« se predstavi •^arna nogavic Polzela je eden najstarejših in največjih proizvajalcev nogavic v Evropi, ^sto let pripravljajo enkrat letno modno revijo, na kateri predstavijo svoje novosti, "•^nja je bila v veliki dvorani Hotela Paka v Velenju, na njej so poslovnim partnerjem ''stavili modne smernice in novosti kolekcij za sezono pomlad - poletje 2001 in za Jfio jesen - zima 2000-2001. 'f^tJeli modne agencije Nina Lubarda iz Ljubljane in voditeljica Ivana Šundov so predstavih niodne smernice. Ženske nogavice so tanke in prosojne, za hladne dni pa tople in udobne v '^nih in pastelnih barvah. Moške nogavice so v klasičnih in modnih barvah z vzorci ali brez. J^ke nogavice pa so živahne, igrive in v vzorcih, ki poudarjajo otroško razigranost. Značilnost ^ izdelkov so naravni in mehki materiali, pogosto v kombinaciji z lycro. T. TAVČAR^ Vele za modno jesen in zimo Dvorana Narodnega do- ma v Celju je bila v petek zvečer kar pretesna za vse, ki so bili povabljeni na pr- vo modno revijo, ki jo je v Celju za vse svoje zveste kupce in poslovne partner- je pripravila blagovnica Vele d. d., v sodelovanju s Studiom DMD iz Ljublja- ne. Čar tovrstnih »domačih« modnih revij je predvsem v tem, da je mogoče izdelke priznanih domačih in tujih tekstilnih proizvajalcev tu- di otipati, pomeriti in ne- nazadnje kupiti v blagovni- ci Vele. Med barvami smo letos ogledovali predvsem vse odtenke zelene, od oliv- ne do barve kivija, nikakor pa ne gre prezreti bež, viš- njo rdeče, rjave, še vedno pa se najdejo tudi odtenki sive. Prikazali so vse - od spod- njega perila do večernih toa- let, največji aplavz pa so po- želi najmlajši manekeni, ki so predstavili otroška obla- čila. Za prijetno razpolože- nje pa je poskrbel Andrej Šifrer. MOJCA MAROT Foto: GREGOR KATIC Nagradno vprašanje oktobra: POJEM TIPIČNE ANGLEŠKE ELEGANCE IN LETOS ZNOVA MODNA TKANINA - TVID JE DOBIL IME PO: a) slavni angleški manekenki iz 60 let Tvviggy; b) škotskem tkalskem središču River Tvveed. KRONIKA S CEUSKEGA Ocvirlcovka, hmelj in policisti < Kmečka gospodinja odlično skrbi za promocijo Slovenije - Od žganega apna do turistične kmetije - Režiser se je poročil s kraljico - V Šentjur pridejo muzikalni policisti Kmečka gospodinja s Po- horja je pred dnevi promovi- rala Slovenijo v daljni Skan- dinaviji, upokojenec iz Vrb- ja je uspel nasmejati Savinj- čane do solz, Šentjurčanka zanimivih korenin pa bo očitno spet napolnila doma- či kulturni dom. Kmečka gospodinja Vilma ' Topolšek iz Križevca, vasice med Stranicami in Zrečami, je bila pred nekaj dnevi na Dan- skem. Topolškova, ki dela na domači turistični kmetiji Urš- ka ter je že tri leta predsedni- ca Združenja turističnih kme- tij Slovenije (sedež združenja je v Celju), je tam sodelovala na dvodnevni promociji Slo- venije. Pet slovenskih kmetij je skušalo navdušiti Dance za slovensko podeželje v mestu Arhus, kjer je pogostil naš veleposlanik Andrej Logar 220 povabljencev. Topolško- va s Pohorja je pripravila kot posebne poslastice njihove kmetije ocvirkovo potico, sadni kruh in druge polnozr- nate vrste kruha ter prinesla suhomesnate izdelke. Pred tem je bila trikrat na predsta- vitvi naših kmetij na turistični borzi v Londonu, na sejmu v Zagrebu ter še kje. V zadnjem času je bila na petem sejmu sadja, vina in kruha v Slovenskih Konjicah s svojimi kompoti in marmela- dami ter kot gostja okrogle mize o prihodnosti turističnih kmetij. V tistih dneh je bila tudi na predstavitvi nove revi- je V gosteh na kmetiji, ki jo izdaja združenje, kjer je pred- sednica v sodelovanju s kme- tijsko svetovalno službo. V drugi polovici oktobra bo kot predsednica spet na portoroš- ki turistični borzi in tako na- prej. Poleg vsega una na do- mači turistični kmetiji v teh kisMh dneh, tako kot vedno, polno gostov, predvsem Nem- cev. Treba je povedati, da je njihova kmetija pravi Babilon, saj so bih letos pri Topolško- vih na oddihu poleg domačih gostov in Nemcev turisti iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Izraela, Španije in ZDA. Mnogi se sprašujejo, kako vse to zmore. Njen delavnik na kmetiji se začne ob šestih zjutraj ter konča po deseti zve- čer ali pozneje. Tudi kadar ni gostov, je treba poskrbeti za marsikaj. Nekoč je hodila na delo v Kmetijsko zadrugo Slo- venske Konjice, nato so se po družinskem pogovoru odloči- li za turistično kmetijo. Pri- hodnje leto junija bo minilo 10 let, odkar so začeU. Danes imajo 9 sob in prvi slovenski apartma za potrebe invalidov. Njen mož Tone je zaposlen kot vodja vzdrževanja avto- cestnega odseka Maribor- Vransko ter se doma še pose- bej posveča vinogradu in kle- tarjenju, njun sin Andrej skrbi za promocijo ter kot smučar- ski učitelj za Urškino šolo smučanja (končal je višjo turi- stično šolo ter je zaposlen v Slovenski tmistični organizaci- ji v Ljubljani). Prav tako poma- ga hči Urška (po njej ima kme- tija ime), ki je končala celjsko srednjo gostinsko šolo, na do- brih 12 hektarjev zemlje pa so posebej prizadevni gospodi- njina starša Slava in Ivan Tin- če ter Stanko, ki je pri hiši več kot tri desetletja. Tinčeva kmetija je bila ne- koč znana po apnenici, kako- vostnem žganem apnu, danes slovi po turistični dejavnosti in različnih priznanjih. V akciji »naj turistična osebnost Slove- nije« je bila Topolškova letos na 4. mestu, maja je kmetija prejela turistični nagelj, med priznanji je Zlata Žlica Vikend magazina, kot najboljša v dr- žavi je prejela trikrat priznanja Turistične zveze Slovenije in agencije Vas, na steni je poseb- no priznanje kmetijskega mi- nistra Estonije Andresa Var- ka, ki je bil pri Topolškovih pred dvema letoma... In kako počitnikuje pred- sednica Združenja turističnih kmetij Slovenije? Z družino odhaja na dopust na turistič- ne kmetije v Sloveniji, Avstriji ali Italiji, pri čemer jo zanima- jo tuje izkušnje, obenem pa je prepričana, da neke dežele ne moreš spoznati iz hotela. Vsako leto se prav tako od- pravijo na morje. Obiralke in fantje Danes je na kmetijah čisto drugače, kot je bilo nekoč. Humomi plati kmečkega živ- ljenja so se prejšnji teden na- smejali do solz v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu, kjer so se spomnili časa ročne- ga obiranja hmelja. Z obira- njem hmelja so bile tesno po- vezane takšne m drugačne obi- ralke, ki so si jih savinjski fantje vsako leto vsaj dobro ogledali. Veseloigro v sedmih slikah z naslovom Halo! Obiralke so tu! je tako napisal kot režiral Ivan Mikek iz Vrbja pri Žalcu. Vsega skupaj je napisal pet celovečernih iger, med njimi Dva svetova. Vaško komedijo (iz spevoigre se je spremenila v opereto ter ima z več kot tisoč obiskovalci rekord let- nega gledaUšča v Grižah) in Pri lepi vdovi (v dveh delih). Prav tako je dramatiziral So- sedovega sina in Desetega bra- ta, ki so ga Celjani igrali na Starem gradu, izpod njegove- ga peresa so tudi številni ske- či (nazadnje so ga uprizorih igralci iz Vrbja za mednarodni dan starejših). V vseh njego- vih igrah so igrali igralci gle- dališke skupine KUD Svobo- da Griže. Igro o obiralkah hmelja je napisal v skrajšani obliki pred sedmimi leti ter jo letos pre- delal v celovečerno. Temelji na resničnih dogodkih, saj mu je dobro znano, kako so nekateri drugim »odtujili« hmelj in kure ter nato še žen- ske. Med obiranjem hmelja je bila dolina zelenega zlata ena sama pesem, saj so prišli obi- ralci iz severovzhodne Slove- nije, Hrvaškega Zagorja in Dolenjske. Nekatere obiralke so našle med Savinjčani svoje izvoljence, se poročile ter ži- vijo v tej dolini. Med njimi je 7 nekdanjih obiralk (vse iz Vrbja pri Žal- cu), ki jih zdaj same odlično igrajo v Mikekovi veseloigri. Premiera igre je bila julija, za Mikekov 75. rojstni dan, v dvorani v Grižah, nato dve ponovitvi v tamkajšnjem let- nem gledaUšču. Sedeži so ved- no zasedeni, prihajajo že po- vabila iz drugih krajev, Ivan Mikek pa je bil septembra proglašen za spodnjesavinj- sko osebnost meseca. Med več kot tridesetimi ustvarjalci predstave je večina iz Griž, v glavni ženski vlogi je Olga Markovič (dobra znanka iz oddaje Celjski žveplometer), ki zadnje čase režira, med igralci tudi Jaka Jeršič, znan režiser s Polzele. Ivan Mikek je bil med obi- ralci hmelja nekajkrat, vendar se je nato kot študent rajši pridružil boljše nagrajenim zidarskim pomočnikom. Oče je bil rudar, zato je do 7. leta živel v starem Velenju, nato v Migojnicah pri Grižah, dokler nista s soprogo Zofijo posta- vila dom v Vrbju. Spoznala sta se, ko je igrala kraljico v njegovi režiji Sneguljčice. Si- cer pa je v Grižah, kjer so ponosni na dolgo igralsko tra- dicijo, od konca II. svetovne vojne režiral večino odrskih del. Za svoje ustvarjanje je prejel letos spet Savinovo pla- keto, pred tem Savinovo na- grado ter Linhartovo značko. Zadnje desetletje in pol je upokojenec. Po II. svetovni vojni je začel kot ljudsko prosvetni referent okraja Ce- lj e-okolica, nato bil na vodil- nih mestih v gradbenih pod- jetjih ter ob delu postal grad- beni inženir. Zadnja leta pred upokojitvijo je imel gradbeno obrt. Danes je med tistimi upokojenci, ki nimajo nikoli časa. Pri hiši, ki se je drži nekaj zemlje (na njej je med drugim 320 trsov žlahtnine), je vedno precej dela, vsak te- den odhaja na spodnjesavinj- ske vrhove, kjer je bil med pobudniki postavitve planin- ske postojanke na Bukovici ter med tistimi, ki so zaslužni za dom na Homu. V Društvu upokojencev Griže-Zabuko- vica je predsednik komisije za šport in rekreacijo, v Žalcu predsednik sekcije upokoje- nih obrtnikov Zbornice za- sebnega gospodarstva. Kri ni voda v Žalcu je bila dvorana pol- na prejšnji teden, v Šentjurju bo zelo verjetno jutri. V okvi- ru Prireditvenega abonmaja Šentjur 2000 bo v kulturnem domu nastopil veliki Pohcijski orkester iz Ljubljane (pod taktirko novega dirigenta Franca Rizmala). Z uspe- šnim abonmajem je začela v začetku leta lani ustanovljena šentjurska izpostava repub- Uškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jo vodi domačinka Anita Kolesa. V dvorani je 240 sedežev, od tega jih je nad dvesto za abonente. Prva letošnja abonmajska predstava je bil Pigmalion Mestnega gledališ- ča ljubljanskega (s Tanjo Ri- bič v glavni vlogi, ki ima star- še v okolici Ponikve ter je govorila na odru v tamkaj š- ijem narečju). Z abonmajem so pridobili v Šentjurju stalno kuhurno ponudbo. Osnovno pozornost dajejo seveda lju- biteljski kulturi, še posebej med prireditvami šentjurske- ga jurjevanja, skupaj z Zvezo kulturnih društev. V prostorih sklada so dobih priložnost za razstave še prvi likovniki. Vodja sklada Anita Kolesa, ki je bila med drugim vrsto let moderatorka in napovedo- valka radia Celje, je že med stebri kulture mesta Voglajni. Je prav tako tajn Literarnega društva Šen^ kjer so tik pred izidom dru ga zbornika, v katerem ziij sodeluje več kot dvajset t ratov. Njene »kulturne« u nine so zanimive, saj je] njena danes 97-letna baj Anica Čretnik pred 11. , tovno vojno znana šentjuij igralka, ki je spoznala ^ Ivana med prodajanja vstopnic (kot obrtnik je loval kmetijske stroje v njem trgu in med tistimi katerimi so začeli proizv njo v predhodniku tovarne pos, so bili tudi njegovi). Ti po očetovi strani, po mam pa je bil v pihalni godbi a glasbenik ded Adolf Grač iz Dobja pri Planini, prav 1 pritrkovalec. Kri ni voda, očitno. A Kolesa si skupaj s soprog Markom (kot diplomi ekonomist je pooblaščeni n zor ene od največjih sveto)« revizorskih hiš Pricewaterb se Coopers ter v Ljubljani o nem član uprave) in njui krogom prijateljev rada ogli še različne prireditve v Ce Ljubljani, Mariboru ter tudi Dunaju. Njun sin Matevž (I dent ekonomije v Mariboru] bolj navdušuje za šport ta član atletskega kluba Kladii sicer pa se Šentjurčani njegi mame spominjajo iz osnov šolskih let kot športnice 1 Mlajša, hči Zala, je v pr^ razredu devetletke ter se nutno najbolj navdušuje plesom. Družina je letos v glavi končala z obnovo mamint še v Dobju pri Planini, kje precej zadržujejo. Anito K ša je mogoče redno sre tudi na teniškem igrišču, 1< se je v Olimju vpisala v t( golfa, s prijatelji prav tako liko hodijo in kolesarijo Šentjurju je dejavna še drugih področjih; tako jo { najo dva mandata kot obi sko svetnico (skupaj s Ta no Oset, ki je predsedi sveta šentjurske izposl sklada, sta med svetniki ^ ženski) ter pred tem de\4 ko občinske skupščine. I BRANE JERAf^ Vilma in Urška Topolšek iz Križevca^ Anita Kolesa iz Šentjurja Ivan Mikek iz Vrbja