' i1' -iftW WIIPBSSP?^

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

List slovenskih delavcev v cAmeriki.
first Slovenk: Daily in the Umted States. Issued every* day except Sundays and Holidays*
4
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.				
ŠTEV. 84.		NEW YORK, V PONEDELJEK, DNE 13 APRILA 1905.	---	LETNIK XII.
t
Josip Juraj Strossmayer. Jugoslovanski mecen.
NAJVEČJI JUGOSLOVAN IN NAJBOLJŠI TER NAJVEČJI HRVAT IN PRIJATELJ SLOVENCEV UMRL.
Vstanovitelj zagrebškega vseučišča in. nebroja narodnih šol.
VSE JUGOSLOVANSTVO ŽALUJE
-o-
Djakovar, Hrvatska, 0. aprila. Škof Josip Juraj Stros^amyer, škof Hrvatske in apostoljsk: administrator Srbije, najslavnejši Jugoslovan, najbolj' Hrvat in največji prijatelj sloven V-e-ga naroda, je včeraj v tukajšnjem mestu umrl.
Vsa Hrvatska in ž njo zajed no vse ostale jugoslovanske dežele žaluje jo ker so izgubile svojega najboljšega sina.
♦ • •
Josip Juraj Strossmayer je bil n jen dne 4. februarja L 1815 v Osjeku v Slavoniji; bogo .lovne študije je dovršil v Djakovar . na kar je slušal na tu v« rzi v Budini|»ešt: in v Augustinu-mu na Dunaju. I'o tem je postal profesor v djakovskem seminarju dvor i kaplan na cesarskrm dvoru na Dum u in ravnatelj Av-^stinuma. Na to je
stal leta 1849 djakovarski • :of. kje,r j<" radi svojega rodoljubja dob i najvi i"- ;i vpljiv na svoj hrvatski m-r< I. Leta	jo bil pozvan v držav-
ni zbor, kjer se je pridružil federalist om. Od ogrsko-hrvatske sprave nadalje ni več jxditično deloval. pač j? vri na<iopi! pri vatikanskem kor cilu k.vodja oi>ozieije proti papežev;j "nezmotljivosti'*. Povsodi v Hrvatske j ji- v stanovi j .i šole in Zagrb ima edin.de njemu zahvaliti, da je loir . >vo je vseiif.lišče. Tudi prekrasno katedralo v I »j ikovaru je on sez> ^
Hrvatje in Šimenci ostanejo "i-br.-z svojega škofa: dušnega pastirja kak—-n je bil blacopofcojni, )e »* iii-ri iskati na Hrvatskem in Slo t::
MENINGITIS POJEMA.
Sedaj umrje v New Yorku manj ljudi.
Zdravstveni kom:sar dr. DarVngton kteri z vso vnemo zasleduje epidemi-čno pojavo nevarne bolezni meningitis, se je včeraj z drugimi mestnimi zdravniki v poslopju zdravstvenega urada posvetoval. Dr. Herman M. Briggs naznanil je navzočim časni-škim poročevalcem, da sedanji položaj n: vznemirljiv in da je dolžnost časopisov pisati pomirljivo. Prebivalstvo je radi bolezni, oziroma radi poročil o bolezni bolj vznemirjeno, nego je potrebno. Zdravstveni urad dobiva vsaki dan pisma, v kterih meščani povprašujejo, ako je zavladala v New
Yorku 'kuga.
Za meningitisom umrje n. pr. manj ljudi, kakor za kako drugo boleznijo. V m nolem tednu, ne vštevši sobote, je umrlo v New Yorku za meningitisom 9G osob.
V prvih treh mesecih t. 1. narodilo se je v New Yorku IS,000 otrok — najmanj seveda v hišah na 5. Ave.
Naše vojne ladije v Evropo.
ngton. 8. aprda. Momaričm merava odposlati oddelek sent-koga vojnega brodov j a v , vodovje.
Pred pomorsko bitko.
Japonci morajo razdeliti svoje vojno brodovje. — Rožestvenskij se je približal brodovjn admirala Togo. Roško brodovje je v dobrem stanju plulo mimo.
VLADIVOSTOSKO RUSKO VOJNO BRODOVJE JE DOBILO POVELJE ODPLUTI NA BOJ. GLAVNE RUSKE VOJNE LADIJE PLUJEJO DRUGIM POTOM. LE JEDEN DEL ROŽEST-VENSKOVEGA BRODOVJA JE PLUL PO MALAJ-SKEJ MORSKEJ OŽINI. RUSKI VSPEHI V MANDŽURU.
Petrograd, 10. aprila. Admirali te t a'	pravljajo se tukajšnje angležke vojne
naznanja, da so vladivostoske velike	ladije na odhod na prosto morje. —
križarke Gromoboj, Rosija in Boga-	Oklopna križarka Sutlv odplula je da-
tir, dobile povelje odpluti na bo.], ka-	nes v Singapore in oklopnica Oeean
kor hitro je semkaj došlo poročil}, da	ter iedna križarka, jej bodo sledile,
se ;e Rožestvenskovo brodovje poja-	Singapore, 9. aprila. Rusko balti-
vilo v Kitajskem morju. Vendar pa	ško brodovje, ki obstoji iz prve in
ni znano, bode li vladivostoško bro-	drn„e divizije ^ vodstvom admirala
dovje odplulo takoj proti jugu, ali se	^žestvenskesra. je plulo včeraj popo-
bone mudilo blizo Vladivostok^ Iva-	ludne memo tukajšnjega mesta. Se-
kor hitro pridejo vo.pe ladije iz Via-	deminštirideset ^^' ladij< ktere so
divostoka na prosto morje, potem ima	^ z h;tvostjo g milj na nro admiral Togo veliko nevarnost za hrb
tom, in bode prisiljen več velikih svojih vojnih ladij ostaviti na severu, oziroma jih tjekaj poslati, tako. da je japonsko brodovje sedaj med dvema ^' trave
ognjema.
Strategično razpoložnje ruske vojne mornarice je sednj tako ugodno, da ji.*
severo-severo iztoku, po štiri v jednej vrsti. nudilo je preveličastni pogled Na njih je poznati sledove dolge poti, kajti na oklopili zraslo je dokaj mor-
Na čelu vsega brodovja pluje neka vel kamska križarka. kterej slede dru-
prav lahko mogoče, da dobe Rusi zo- ^e.tn vojne ladije. Za tenu plujejo pet gospodstvo na morju. Kakor knzarke, oklopn^ce, transportni par-hitro sedaj Rusi /magajo, potem je mkl Premorovi oamiki so večino-Japonska popolnoma poražena in	brodovja. Krovi vojnih ladij
mora sprejeti tak mir, kakoršnjega po naloženi z premogom. Oklopnice in jej diktira Rusija. Ako pa zmagajo (<knge vojne ladije ne plujejo globoko. Jar-onci, potem se vojna nadaljuje,! Brodovje je plulo sedem milj daleč kakor do sedaj. Xa sklenitev miru se- od kopnega.
daj v Rusiji nihče ne misli. Vsled i Rnski konzul je Ruse obiskal na ne-dejstva, da je Rožestvenskij dospel na kej torpedolovki in tem izročil poro-Kitajsko morje, poslala je tudi vojna čila svoje vlade.
stranka večja in v Rusih je zopet opa-: v brodovjn je šest oklopnie, devet žali naudušenje.	1 križark. osem torpedolovk, tri križar-
Moraarieni častniki so mnenja, da ke flru?e	šeBtnaist premogovih
zamore sedaj Rožestvenskij, ko	parnikov in dva bolniška parnika,
spel varno v Kitajsko morje, mirno. Rnsko brodovje se ni vstavilo, da bi čakati prihoda tretje divizije H ™l-;sprc1elo poročila. Konzul je odšel kon-stvom admirala >.ebogatova, ktero ^ ^ pride tekom 20 dni.
Včeraj je dobila admiraliteta dolgo
V" lrnd
Slava 20. s+oletja.
včerajšnjih večernih listih smo o knjižnici za slepce (v Brook-naravno) in o gledališkej pred-4' Florodora'prirejenej za glu-^Vli ni veselje živeti v 20. sto-
let.
F«
belo go

Na vešalih.
ille. N. ( .. 7. aprila. Tukaj be*ili zamorca Walter Parter je kritninelno napadel , L lhe Halesovo. Smrt je nastopila še le p»o preteku 19 minut.
Dragi poljubi
Poročali smo že. da je neka Phila-delphijčanrka, kterej je "on" vkradel štiri poljube, tožila za odškodnino v snesku $10,000, da je pa dobila le$300; tor4j vsak poljub $75. Sedaj se nam poroča, da jc neka druga žena v Cle-velandu dobil* za isto kupčijo $500 in še neka draga v Miehiganu $1000. Kolikor bolj daleč od newyorikega Ten derioina, — Um draiji so poljubi.
Rožestvenskovej vojnej ladiji, kjer je govoril z admiralom . Ko je zopet odplul. pozdrivHi so ga mornarji z grom o vi t i m i bura-kliei.
"NTa ladijah rabijo mehek premog in velikanski oblak dima je več milj daleč videti. Na ladije ne sme nihče priti. -Tedini čolni, kteri so se smek* Singapore, 10. aprila. Sedaj je do-'b^M. bili so oni ruskega konzula in "■nano. da je 51 ladij ruskega paeifiČ-; dop:snika "Ass. Presse". Vsi bregovi nega brodovja plulo tu memo. Naj- j *> bih polni razburjenih domačinov, ve^e vojne ladije, Knjaz Suvarov, Ruski topničarji in možtvo podvod-Aleksander IL, Borodino in Orel, z nib min. so ves dan na svojih mestih potrebnimi križarkami in torpedolov- \ pri toporih in vse baterije izgledajo kami. niso plule memo tukajšnjega-tako, kakor sredi bitke.
brzojavko iz Singapora, toda o njene] vsebini se časopisju ni sporočilo.
Tukajšnji listi pišejo zelo navdušeno in izražajo nado, da je Rožestvenskij določen za to, da preinači vojno srečo.
mesta in nihče ne ve, kje plujejo te ladije.
Z nekim francoskim parnrkom dospel je semkaj neki mornar ruske križarke Admiral Nakimov, kteri je padel v vodo in kojega so rešili potem, ko ie bil že 12 u. v vodi.
Brodovje je zginilo za obzorjem pc-poludne ob 5. uri.
London, 9. aprila. Pozorišče msko-japonske vojne se je hipoma preselilo iz kopnega na morje in ker je vsaki čas pričakovati odločilne bitke med ruskim in japonskim brodovjem na
London, 10. aprila. V tukajšnjih kitajskem morju, postalo je zanima-momariČnih krogih so mnenja, da pn-1 n]-e za vojno toliko, kolikoršno je bilo de do neizogibne velikanske pomorske j tekom prvih dni početka vojne. Ja bitki na Daljnem Iztoku še le po pre-1 p^]^ vojne ]a<3ije pojavile so se v teku 12 dni. Admiral Togo se namreč ne bode upal rusko brodovje napast; sedaj ;n bode raje čakal, da pride ru--ko brodovje do otoka Formosa.
Semkaj se poroči, da je vladivo-stoško brodovje dobilo povelje, odpluti proti jugu. da se združi z brodovjem Rožestvenskega, ali pa, ako mu to ni mogoče, naj vznemirja Japonce za hrbtom
Govorice o miru so sedaj popolnoma vtihnile in tudi v Londonu prevladuje mnenje, da bode admiral Rožestvenskij v bodočej bitki zmagal. Toda. tudi ako je poražen, do miru še ne pride.
Singapore. 8. aprila. Ob 3. uri po-poludne. Rusko vojno brodovje plulo je memo tukajšnjega mesta v severo-:zto<"nej smeri.
Angležki parni k Tara poroča, da bode plulo rusko, brodovje po ožini Durian, 37 milj jugozapadno od Singapora. Isti pnrnik je srečal Ruse že v petek v Malajske j morskej ožini. Vojne ladije je spremljalo 25 transportnih parnikov. Takrat je plulo brodovje v smeri Singapora.
Parnik Kumsang, je opazil 12 kri-žark, ktere so bile najbrže japonske, in ktere so plule pred ruskim brodovjem. Najbrže so bile to patrulne ladije.
Ta poročila so tukaj in v Penangu na zapadnem obrežju Malake obudila velikansko razburjenje, ker pride brezdvomno v malajskih vodah do velike pomorske bitke.
Hong-Kong, S. aprila. Ker sta se
Grozna katastrofa. Štiristo usmrtenih.
V MADRIDU, NA ŠPANSKEM, SE JE PODRL VODOVODNI REZERVOAR, VSE POLNO MRTVECEV MED RAZVALINAMI.
Nepopisna razburjenost vlada v Madridu. Rezervoar je bil slabo zgrajen.
—o—
CELI KUPI MRTVECEV.
Madrid, 9. aprila. Tukaj se je podrl nov, še nedodelani vodni Tezervoar in 400 osob je bilo usmrtenih in ranjenih. Do včerajšnjega večera našli so med razvalinami že 50 mrtvecev. Na lice grozne nesreče so takoj prihiteli princ Asturški, vojni minister madrLlrjenski governer in kraljev za-stopii'k, da nadzorujejo reševalna dela. Tudi vojaštvo je take j prihitelo na lice mesta in pričelo z rešilnimi deli ter iskanjem trupelj med razvalinami.
Vsled katastrofe je zavladala v mestu nepopisna razburjenost. Povsodi so z delom prenehali in ljudje so kar trumoma prihajali na mesto nesreče.
Kralj Alfonso je bil na lovu v Cara-bonchelu. Kakor hitro je zvedel o ka-
Potresne ruševine. Na tisoče mrtvili.
POTRES V INDIJI JE RAZDEJAL CELA MESTA IN VASI. ŠTEVILO VSMRTENIH VEDNO BOLJ NARAŠČA.
Potres še vedno traja. Podkraljeva poletna palača je poškodovana. Katastrofa je veino večja.
V MESTU KANGRI JE LE ŠE 500 ŽIVIH.
Kalkutta, Indija, 9. aprila. Brzojavna z,veza z po potresu razdejanem mest.»m Damzal-i. je zopet v redu. Zadnja poročila javljajo, da je bil potres mnogo bolj osodepoln, nego se je po-četkom domnevalo.
Od 5000 prebivalcev mesta Kangra je ostalo Ie še 500 ljudi pri življenju, vsi ostali so bili vsmrteai. Od tamoš-nje policije ostali so le še pomožni in spektor in trije policaji. "Mnogo vsmr-tenih je še pod razvalinami.
Mesta Darazala, Kangra, Palanpur, in vse okoličanske vasi so popolnoma razdejana. Niti jedna hiša ni ostala.
Tudi v mestih Haripur, Deragopi-pur, Nadanm in Hamirour, je škoda
V terr. Oklahomi, Zjedinjene države in Roosevelt v divjini.1 republika Hayti.
PREDSEDNIK JE KONČNO Z SVOJIMI LOVSKIMI TOVARIŠI V OKLAHOM3KEM TABORIŠČU.
Poslovil se je od civilizacije in lovi v gozdih Kiowa- in Komanche-Indijancev.
POTEM V COLORADO.
Frederick, Okia., 10. aprila. Predsednik Roosevelt se je sedaj poslovil od civilizacije in tabori na prostem z svojimi lovskimi tovariši v Panter Springs, 14 miij iztočno od tukaj ob Red Riverju. Lov se je danes pričel in bode trajal pet dni. Zajedno z predsednikom so na -lovu general Young, polkovnik Cecil l.yo<n, kapitan Burke Rurnett in traperja I. R. Abernathv ter Patrick Dool'ag kot vodnika. Slednji je član teksanrkih rangerjev. Predsednik je oba lovca po poklicu sprejel prav priirč-io. ko sta prišla na njegov posebni vlak v Fort Worthu.
Lov se bode vršil izključno le no "»(i štiri jaških m Tj velikem zemljišču KicAva- in Comma neb e-I nd i j a neev, ka-;tio zemljišče je najel kapitan Burnett. Iz vlaka so se vozili predsednik in njegova družba na vozovih do svojega taborišča.
POSLANIK ZJEDINJENIH DRŽAV V HAYTLJU NI PRILJUBLJEN IN BI SE GA RADI IZ-NEBILI.
Z svojimi senzacijonelnimi poročili je ugledu zamorske republike škodoval.
BODE LI ODPOZVAN?
ADMIRAL ROŽESTVENSKIJ, POVELJNIK RUS. PAC. BRODOVJA.
prvič pri Singapore že sredi marca, so brezdvomno še tamkaj in onih 12 japonskih ladij, ktere so opazili v Penangu. spada brezdvomno k japonskem brodovju. Rusko brodovje bode najbrže skušalo doseči francosko luk > Saigon v Coehinchini. Rusko brodovje šteje nad 40 ladij. Pri Horsburgh L ghtu je 22 japonskih ladij. Ako prištejemo k tem še prvoimenovanih 12 ladij, imajo Japonci na razpolago 34 ladij.
Petrograd. 9. aprT.a. General Linje-
vič hrzojavlja carju:
"Dne 7. t. m. trajal je pri Tsintsa-tunu boj z Japonci 12 ur Naši top-n čai ji so povzročili sovražniku veliko škodo. Zgubili smo stotnika, kneza Masni ak a in 4 kozake.
"Dne 5. aprila so naše prednje straže pregnale Japonske prednje straže iz Tajpinlina. Istega dne so pregnali naši Japonce iz Kukusekija in vas zasedli. Japonci so bežali."
Hirbin, 9. aprila. Švadrone ruske konjiče operirajo ob japonskih krilih in za hrbtom japonske vojske. Oddelek iozakov je dospel vse do vasi Er dalrrsi. Predno so se vrnili, so razd-3 jali železnico ter požgali kolodvor in japonska skladišča. Isti kozaki poročajo, da je 10,000 Japoncev pred 14 dnevi ostavilo glavno vojsko in odšle na Mongolsko. Pred j»ar dnevi jim je sled:lo nadaljnih 5000 Japoncev.
Kitajci poročajo, da Japonci traps-.
rusko in japonsko vojno brodovje po- portirajo oblegovalne topove proti Kija vila ▼ Malajske j morakej ožini, pri- rimi.	...»
tastix.fi, je oohitel v Madrid. Ljudstvo ga je od vseh strani pozdravljalo.
Čim bolj odstranjajo razvaline, temveč mrtvecev najdejo. Večina trupelj je grozno razmesarjena in mnogim manjkajo noge ter roke.
Nek ranjen dolavec naznanja, da se je rezervoar podrl tako hitro in tako popolno, da je bil beg nemogoč. Vendar so pa delavci pričakovali nesreče kajti pred 14 dnevi so se podrli trije oboki, dočim so štirje drugi popokali.*. Za katastrofo so vsekako odgovorni! inženerji in vlada je takoj odredila' preiskavo.	J
Kolikor bolj sc je dan bližal konca, tem večja postajala je katastrofa in toliko večje je bilo razburjenje. Povodom pogrebov nesrečnih žrtev, se jc bati resn:li izgredov, ako bi vlada prepovedala, da bi se sprevjd pomikal po glavnih ulicah. Tukaj so se že pričele demonstracije proti onim, kteri so za katastrofo odgovorni. Po okraju, kjer se je pripetila nesreča, korakajo skupinje žensk, z črnimi zastavami v rokah. Delavci so pris:Iili razne trgovce, da so zaprli svoie prodajalnice v znamenje žalosti. Vsi trgi so zaprti in vse počiva.
Rešilna dela ne napredujejo dovolj hitro, kajti jezna množic-a oblega vso okolico velikanskih razvalin.
Število ranjencev vedno bolj narašča, in po večini so težko ranjeni. Am-bulančne postaje so že prenapolnjene.
Podrto poslopje je bilo štiri vogla tO, 350 metrov dolgo in 150 metrov široko ter je stalo na obokih Podrlo se je radi šibkosti stebrov in druzih podpor, na kterih je stalo.
•Ker je večina xaizvalLi pod vodo, je prinašanje žrtev skrajni težavno. Do sedaj so 100 mrtvecev prinesli na površje ter jih odvedli tafcoj na poko-•j^ališče. Vlada |je odredila fefcropo preiskavo, da se dožene, fcedo je odgovoren ea katastrofo.
velikanska. Mesto Sijanpur, 66 milj daleč od Amritsara, je popolnoma razdejano.
Potres še vedno traja. Iz doline Kulu še ni poročil, toda kakor poročajo domačini, je škoda tudi tam ogromna. Reševalna dela v Damzali le počasno napredujejo, ker pomanj-kuje ljudi.
Simla. Indija, 9. aprila. Podkraljeva poletna palača, je vsled potresa tako poškodovana, da v njej ne more nihče več stanovati. Podkra\jeva žena se je z svojimi otroci nastanila v drugem poslopju.
-o-
Zlato v Wyomingu.
Cheyenne, "Wyo., 8. aprila. Uradnik vladine geologične postaje. A. J. Par-shall, kteri je dospel semkaj, poroča, da so pri KendaHu, Uintah County, Wyo., našli zlato.
O SLEPLJENJE VSLED ALKOHOLA.
Dr. R. E. Doolettle iz New YoTka je kemično analiziral večje število zdravil, ktera ponujajo izdelovalci po inseratih. in je pronašel, da je v večini teh zdravil lesni alkohol, kteri je smrtno nevarni strup. Neka deklica je namreč oslepela, ko je rabila takj zdravilo za mazanje svojega obraza. Nevedni izdelovalci pa ne rabijo lesni alkohol samo za mazila, temveč tudi kot lek pri ranah in za izdelovanje whiskey a in drugih pijač, ktere morajo pokončati želodec. Jedino sredstvo za. bolan želodec je Trinerjevo ameriško grenko vino, izdelano iz Čistega trtinega vina in izbranih zelišč. V njem ni niti kapljice kemikalij. Ono ozdravi vsaik želodec, kjerkoli je ozdravljenje mogoče. Ono Jnjaprarvi novo kari ter ojači vse živce, da delujejo iziborno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Štrajk voznikov v Chicagu.
Chicago, 111., S. aprila. V znamenje soeuvstva do štrajkujočih kroja-če\\ kteri štrajkajo že štiri mesece, je sedaj vseh 200 voznikov krojaške tvrdke Montgomery, Ward & Co. pričelo štrajkati. Bati se je, da se tem vodnikom ne pridruži še 20.000 družili voznikov v mestu. Policija ima vse polno opraviti, da spremijo je vozove krojaške tvrdke Montgomery & Co. na kolodvore.
Krvave volitve.
Huntington. W. Va_, 7. aprila. Povodom volitev v občinsko zastopstvo tukajšnjega mesta, prišlo je do konflikta med policijo in deputy šerifom, kterega so najeli demokratje. IV. ti-m se je izstrelilo kacih 30 krogelj. Policaj Roy Hill in deputy šerif H. Ad-kins sta težko ranjena.
Trakulja proti j etiki.
Washington, 7. aprila. Naš konzul Canada poroča iz Vera Cruza v Mehiki, da se je tamkaj znanstvenim potom dognalo, da je trakulja največj. sovražnik bacilov tuberkuloze. Dva ngledna zdravnika sta namreč prona-šla, da trakulja prepreči razširjanje bacilov v onem delu telesa, v ktere-n se ona nastani. Nek bolnik je z pomočjo trakulje popolnoma ozdravel. Da doženo, je li trakulja zanesljivo sredstvo proti jetiki, so zdravniki v Vera Cruzu tekočino, ktero so dobili iz trakulje. injecirali raznim za jetiko bolnim osobam, ktere vse so popolnoma okrevale in =o sedaj zdrave.
Delitev zemljišč Sioux-Indijancev.
Fort Yates, N. D.. S. aprila. Major McLoughlin je sklical veliko posvetovanje Sioux-Tndijancev tukajšnje rezervacije. Indijanci so skoraj jedno-glasno sklenili, da se njihove posesti razdele. Vsak Indijanec, kteri ima rodbino, dobi 640 oral veliko zemljišče, vsak nad 18 let star Indijanec dobi 320 in pod IS leti 100 oral. Ra-zun tega dobi še vsak Indijanec po dva konja, dve kravi, jeden voz in popolno poljedelsko orodje. Nato dobe Sioux-lndijanci državljansko pravico. Ona zemljišča, ktera po razdelitvi še ostanejo, bode vlada ali prodala, ali pa dala v najem.
Iz indijanskih krogov.
Lawton, Okla.. S. aprila. V Frede-ricku se vrše velike priprave za sprejem predsednika Roosevelta in Indijanci vsega teritorija so se že napotili tjekaj. Stari glavar Apachev. Ge-ronimo. kteri je "jetnik'* v vojaškej rezervaciji Fort Sili. je tudi odpotoval v Frederick, da še enkrat naprosi predsednika za svobodo,
Hayden, Colo.. S. aprila. Indijanci, ki bivajo ob White Riverju, so zelo nezadovoljni z čuvaji divjačine, kteri jih nameravajo pognati nazaj na rezervacijo Uintah. To poročilo sta prinesla semkaj traperja T. M. Wingro-ve, in njegov sin, ktera sta v tamoš-njih gozdih preeimila. Apachi neprestano love divjačino in se za čuvaje ne zmenijo. Apachi nameravajo prirediti v počast predsednikovega prihoda znani '' po w-wow''
Washington. 8 aprila. Vlada republike Hayti se jezi radi gotovih poročil ameriškega poslanika Win. F. Powell a v Port au Prince, in vse kaže na to, da bode zali+evala, naj ga wash-ingtonska vlada >dpozove. Powell se je bavtskej vlall zameril, ker je v Washington brzojavno poročal, da je v Haytiju pričakovati vsaki čas vstaje, radi česar bi bilo umestno, da pride tjekaj kaka ameriška vojna ladija. Vsled tega poročila je poslala wash-mgtonska vlada v naglici kri žarko Brooklyn ijz Gnantanamo, Cuba, v Port au Prince. Powell je namreč javil, da je havtska vlada vsled izganjanja asirskih trgovcev obudila po v=t.j republiki veliko razburjenje. Vlada je določila izgon na 1. aprila, na kar je pa zadevo preložila na IG. maja. Havtska vlada trdi. da njena odredba ni provzročila nikake razburjenosti, tla je pa Powell z svo;;-ni senzacijo-nelnim poročanjem republiki zelo ško-dovai. To je tudi danes tukajšnji havl-ski poslan k, Mr. Leger. povdarjal, ko je obiskal vojnega tajnika Tafta. On se je pritoževal radi Powella tudi pri izvršujočem državnem tajniku Mc-Ad^eju, k * emu je prostodušno na-nanil, da njegova vlada želi. da bi bil IV »cli od ['•>/., ar.. Ako bi j»a wash i tg-t< nska vlada tega ne storila, ga bod> Havtčanje jednostavno pregnali. Asir-c. kteri so dobili povelja, ostaviti Hayti. se pripravljajo na odpato\a-• je. sedaj pa nameravajo vladi kljubovati, ker vidijo, da imajo pod]>>ro ori Powellu. Poročilo, da se jc bari v Hayti revolucije, je tudi škodovalo havtskemu ugledu v inozemstvu, tako. da havtska vlada ni zam^gla v Evropi dobiti večje državno posojilo.
McAdee je poslanika Powella /e » zagovarjal in povdarjal, da je Po" c' 1 čuval koristi Asircev. kteri so natura-1'zirani državljani Z jed. držav. On nt Asircem svetoval, naj kljubujejo hayl-skej vladi, temveč jim je svetoval, naj svoje prodajalne zapro in počivajo. Kot doka;: temu, pokazal je Po-wellovo poročilo, v k t ceni Powell naznanja, kako je skušal nemire preprečiti.
V drž, uradu sedaj ne nameravajo Powella odpozvati, ker zv. dobro čuvati ameriške koristi. Powell je zamorec.
Na električni stol.
OsTining, N. Y.. 7. aprila. Y ponedeljek bodo v tukajšnjih državnih zaporih elektrokucijonirali Martina Ebelta. Tozadevna jx>vabila je warden že razposlal. Ebelt je v ljubosumnosti povedel svojo soprogo na samotni prostor blizo Mount Vernona. N. Y„ in jo tam zadavil. Njeno truplo so kasneje našli v nekem kanalu.
Parnik ponesrečil.
New Orleans, La.. S. aprila. Parnik Loufisittna od SouthernPacific Line. kapitan Whitney, se je blizo obrežja potopil. Parnik je dospel semkaj iz Havane. Preje je vozil med New Or-leansom in New Yorkom. Parnik bodo skušali dvigniti.
Strupene jagode.
Kingston, X. Y„ S. aprila. Sedem-letni John Braske, je na polju blizo hiše svojega očeta n;>šel lepe jagode, o kterih je mislil, da so vžitne in jih je jedel. Kmalo na to začutil je v trebuhu nepopisne bolečine in ipar minut za tem je umrl.
Romantika.
Romantika vendar še ni zginola iz javnega življenja. Nek newyorski milijonar. potomec aristokratične rodbine najstarejše Amerike, je ostavil 5. Ave. in Newport, in »»dšel kot misijonar med reveže dolenje iztočne strani. Tu je našel in vzel za ženo neko rusko Židinjo, ktera je — pesnikinja.
Nezgoda na morju.
Block Island, R. I., 7. aprila, premogom nakrcana jadranka Text •ktero je vlekel za seboj parnik vington, je na potu iz Newport Nei v Boston v viharju in megli zavozj na skalovje ki je izgubljena. Dva narja sta vtonila. Kapitan in mornarji so se rešili. Parnik Coi ton se pogreša.


__
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Urednik:	Editon
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher
FI(ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Ha leto velja list za Ameriko . . .	$3 00
" pol leta..........................1 50
Za Evropo, za vse leto..............4.50
" " " pol leta....... 2.50
M " " četrt leta............1.7.5
V Evropo pošiljamo list skupno	dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day. except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.CO. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rosimo. da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljal vam naredite naslov.
"Glas Naroda"
109 Greenwich Stre et, New York City. Telefon: 3795 Cortlniid.
šc
Straik.
d<
Za >ba O Br
stavo.
misHl To if
ija. P
je srečna inšpektor hnju po-vavil, dn i torn je z lopovi.
pa nowyorsko det-ktive tako vjezilo. da «o pričeli v minoli petek (!) štrajkat:. Av ni to i zborna ideja? Detektivom za njihov odločni korak srotovo ne b lf h i]n"e zameril, ka jti danda-ia~n.ii >tn ika>> pri na= ne le samo ljudje, temveč celo — stroji. Vsakdo, kteri ima še količkaj "časti v sebi", gotovo ne b—le pust:l očitati ono. ;ar je očital inšpektor O'Rrien našim detektivom. Mogoče je imel pri očitanju prav in se ni mot 1. tenia o takih zadevah se ne jrovori v pošlenej družbi državnih senatorjev. Ak-> >e f>a že to mora zgoditi, naj 5e to ne stori javno, pred vsem svetom, kajti v h -i. kjer se obeša, se običajno ne jrovori o vrvi.
Vendar je pa Štrajk detektivov ve-liee<ra p«-mena zlasti za ono cenjeno someščane, kteri poslujejo skrivaj in na tiliem. Resnica je. da detektivi, kadar ne štrajkajo. običajno zatisnejo jedno oko. Oko cn toraj p»-ed štrai-kom vedno zaprli, toda njihove roke fo bile redno odprte Sedaj ima pa vsak detektiv obe oči zaprti in več ne-c-o dve roki vendar ne morejo odpreti, ker imajo samo po dve.
Nastopila je toraj prava doba v znamenju "Public Ownershipa", in istoimenska jedva ustanovljena ne\r-vorška demokratična orjranizaeifa že pošilja povabila na tozadevna posvetovanja. Ako bodo sedaj naši cenjeni tatovi in roparji našli kako prodajalno. ki je polna diamantov, bodo jednostavno izjavili, da bodo postopni s trgovcem solUarično. Oni bodo lahko ixi mdečem načelu vzeli ono. kar je Itak ljudska last. Tretji v družb, bodo pa naravno štrnjkujoči detektivi. O takozvanili tatvinah potem ne bode niti srovor. in -ni jed na .Turv ne l»ode prištevala tatvino k zločinom.
V ostalem bi pa b'lo želeti, ako bi se Štrajki razširjali. Rilo bi namreč divno. ako bi na pr. pričeli tudi naši alderman i s štrajkom, na kar naj se vse spremeni v general ni štrajk. Uverjeni smo. da bi se vse naše mesto veselilo, ako bi občinski svetniki sklenili, da se v nadalje ne vrše seje in da druzeira ne bodo delali, nego dobival: svojo lepo plačo.
Tudi bi bilo dobro, ako prične naš mayor štrajkat i. ker potem bi oddaja pogodb prenehala! Ako bi šolski svet prenehal s svojimi skazami, ako bi se postavodajalei raz.šli, ne da bi povi šali davke, ako bi .John D. Rockefeller ne dajal več denarja za "pre-obračanje malikovalcev". ako bi bacili. ki razširjajo epidemijo "spinal mer.ingitV', izvršili samomore, ako bi se odšli vojni poročevalci solit, da bi ne bilo treba citati o večnem sklepanju miru, in iJco bi se naš komisar za ne-čistenje ulic, Mr. "Woodbury, zadušil v cestnem prahu, mesto da ga meče drugim ljudem v oči, — potem še le bi bilo naše mesto v popolnem redu in potem bi vsakdo veselim srcem zaklical: Živel štrajk!
Slika najbogatejšega mesta.
Minoli četrtek stala je pri vhodu v Madison Square Garden v New Torku neka ženska, ki je držala v naročju malo dete, dočim se je njene obleke držal mali deček. Krog nje so se gnetli lepo in bogato oblečeni ljudje, kater: so odhajali v krasno razsvetljeni vhod največjega neTvvorškega gledi šča, da vidijo predstavo, ktero je priredil cirkus Barnum & Bailev. Na tisoče in tisoče dolarjev odšlo je iz žepov ljudi, kterim ni za jeden ali dva dolarja v blagajno posestnikov cirkusa; toda nihče ni pogledal ubogo ženo. ktera je tiho, ne da bi spregovorila samo jed no besedico, opaževala veselo množico.
Naenkrat je pa uboga žena padla na tla. Njena otroka sta obupno zajokala in policaji, kteri opravljajo pri vhodu svojo službo, so prihiteli k '.esrečnici. da — odstranijo vzrok motenja cirkusovih gostov. Takoj nato je prihitel pred gled:šče patrolni policijski avtomobil: ženo in njena otroka so naložili na voz in vse tri odpeljali na policijsko postajo. Narednik. ki je imel nočno službo, je le enkrat pojrledal nezavestno ženo in že ie ukazal: "Nesrečniča umira lakote! llitro prinesite jej mleka in juhe!"
Z'ipet druga ambulanea je pr:pe Ijala nesrečnico potem, ko se je za vedla in povžila hrano, v bolnico. Tu je uboga žena \ toliko okrevala, da je zam< Lrla povedati o svojei bedi. In pripovedovala je:
"Y sredo so nas pocmali iz stanovanja. Moj mož je šol iskati delo, do-<"-:Tn sem Jja/z z otroci pričakovala v nekej mesnic1* Toda on se ni več vrnil. V sredo po noči spala sem na nekem praznem stavbenem prostem na 33. ulici. Oha otroka sem dejala v prazne sode ter ju tako dobro pokrila. kakor mi je bilo mocroče, na kar sem sama -pala kraj sodov. Od sn-de nadalje hodim po mestnih ulicah. Sram me je prosjačiti, venda pa sem dobila par centov od dobrih ljudi, kteri so mojo bedo videli na mojem obrazu.'"
Žena je bila oblečena samo v po vršnej obleki. Spodnjo obleko je porabila za otroke še ko je imela stanovanje. Njeni čevlji so bili brez podplatov. Njeno dete je bilo zavito v — staro kavino vrečo in 1(5 mesecev s*a-ri deček je bil oblečen v ponošeno suknjo odrašeenega Človeka, ktero je našla njegova nesrečna mati v smeteh.
To je jedna siika med mnogimi slič-nimi, koje se pojavljajo pogostoma sredi bogastva in razkošja v našem najbogatejšem mestu sveta — značilno za našo "civilizacijo"!
Pismo iz Srbije.
Bel grad, 17. marca.
Sleparstva pri poštni hranilnici je
zakrivil na Dunaju njen višji računovodja Josip Polehnia. Pri aretiranju se je hotel ustreliti, a si je le roko prestrelil.
Sobana umorila in oropala? Ni Dunaju so zaprli Celovčanko Kubov-ffcv, ker je sumljiva, da je leta 190? umorila in oropala svojega sobana Coehalmija.
Sreča ▼ nesreči. Stol ar jeva žena ^eopoldina Walitseh v Floridsdorfu Dunaju je dejala nedavno posteljna odprto okno v prvem nad-pjn, da se prezrači. Med tem, ko ati odšla v kuhinjo, vzpela se je 2 in pol leta stara hčerka na vrgla posteljnino na dvorišče di sama padla za njo. Otrok pa padel na posteljnino ter se v nič pobil.
Narodna sknpšč:na. ki je bila zbrana od 13. nowmbra. je bila včeraj zaključena. Vlada je hotela zadnje dni skupščini predlagati novo trsro-vinsko pogodbo z Nemčijo. Vprašanje pa je odloženo za tri ali štiri tedne, da se finai.čni minister dr. Paču vrne iz Berolir.a. kjer izknša dobiti novo posojilo. Mladi radikali se nam reč odločno vpirajo trgovinski pogodbi z Nemčijo, dokler ni gotova pogodba. z Avstrijo. Ker so 'mladi' pretili z obstrukcijo, je vlada skupščino zaključila. Ko v aprilu skupščina odobri novo posojilo, bode razpuščena. Novi skupščini vlada predloži pogodbo z Nemčijo.
Finančni minister dr. Paču je potoval skozi Dxmrg v Pariz in je sedaj v Berolinu. Kakor čujem, je posojilo zagotovljeno. Izprva je vlada iskala le 30 milijonov. Ker pa so pogoji usodni, najame vlada BO ali celo 100 milijonov, da povsem oboroži armado in zgradi nove železnice. Skupščina morda soglasno odobri posojilo, ako vlada zagotovi, da se denar porabi le za armado.
V kratkem se vrše poizkusi z novimi topovi v bližini Kragujevca. Poizkušali bodo topove peterih tovaren: Kruppove, Erhardtove v Diseldorfu,. Škodove v Plznu na Češkem in francoske Šnajdera in Sen-Samonske. Za te poizkuse je skupščina dovolila 300 tisoč dinarjev. Navzoč bode kralj s prestolonaslednikom, ki je sedaj narednik.
Predno so se poslanci razšli, je kralj povabil vse na obed. Pri tej priliki se je zahvalil skupščini na marljivem delu ter izjavil, da hoče vedno varovati ustavo. Vsled starosti kralj ne upa, da bi že on doživel popoln preporod Srbije, pač pa bode sin dovršil pričeto delo. Prosil je poslance, naj narodu povedo, da* so mu zagotovljena uradna prava in svoboda.
Komaj so se razšli poslanci na razne strani, pričela se je politična agitacija mladih in starih radikaleev, ker utegne biti ekupščina že v aprilu razpuščena. Poleg teh dveh sta še na rodna in socialno-demokratska stran •ka, toda obe jako slabi.
Iz Stare Srbije vsak dan dohajajo žalostna poročila. Arnavti v Stari Srbiji so pomešani s Srbi ter vedno napadajo mirno prebivalstvo. S kule Taš-Tepe napadajo turški vojaki (as-keri) vasi v oki lici ter mučijo narod. Kajmakam je zahteval 125 frankov, da jih saimo z:/sliši. V Prijepolju so zaprli trgovca Kirila Miniča, ker so v njegovi prodajalni našli zvezek "Učitelja", ki izhaja v Belgradu. Ko je Minie izjavil, da je knjiga učitelja iz Seljana, Miodragcuviča, zaprli so Turki oba.
V novopazarskem okraju so se Srbi uprli, da ne plačajo Turkom noibenega davka, Turki pa so v tem okraju izvrši i mobiliza-.-ijo "ilova", črne vojske. To kaže, da Turki nečejo brez krvi izgubiti niti pedi svoje zemlje. Za ljudstvo pa je ta mobilizacija največje zlo, ker t? vrste vojaki so naj-divjlši.
Tz Macedonije dohajajo enaki žalostni glasi. Tu se koljejo Srbi, Bolgari in Grki. Nedavno ste se bili pri Ojeogjeliju grška in bolgarska četa. Grki so se razpršili, a Bolgari so imeli do 40 mrtvih. Padel je tudi vojvoda Apostol. Turški vojaki pa gonijo čete in pustošijo vasi.
Tz Kumanova se poroča, da so Bolgari ubili tri srbske veljake,. Krstiča iz Tabanovca, Rističa iz Četirca in Nikola iz Kanareva. Srbi bodo to plačali Boltrarom in klanje se bode na daljevalo. Srb.±im učiteljem prete. da jih pobijejo, ako ne zapro srbskih sol. Od ljudstva pa zahtevajo denarja, sicer jim zapalijo hiše.
Vsa poročila o strahotah v Mace-loniji potrjujejo tudi macedonski izseljenci, ki prihajajo v Belgrad. Na dan prihaja v Belsrrad 50 do 00 Ma-eedoncev, ktero agenti pošiljajo v Ameriko. In to so večinoma mladi ljudje. To izseljevanje iz Macedonije najbolje kaže, da "reforme" niso za dlako izboljšale razmer v nesrečni deželi.
DROBNOSTI
sten obležal. Ko je prišel Kos zopet ik zavesti, je napadalec že izginil. Ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer so dognali težke rane, posebno na levi roki, kjer so mu morali odrezati dva prsta, ktera mu je napadalec zmečkal.
KOROŠKE NOVICE.
Ker ni hotel nemški govoriti, pravdo izgubil. "Mir" priobčuje i d celovškega sodišča, da je Slo tee Miha B. pravdo izgubil brez nadalj-nega raziskovanja samo zato, ker ni hotel nemški govoriti. In to pred sodiščem, v čigar okolišu celo po uradnem štetju biva nad 12,000 Slovencev!
Svetilka eksplodirala je v Pliberku ženi železniškega uradnika Pitamica. Gospa je nevarno opečena.
BALKANSKE NOVICE.
Izseljevanje Črnogorcev se vedno bolj množi.
Na ulici ustrelili so v Mitrovici redarja Ilija Gjorgjeviča. Redar je na ulici umrl.
Zverski čin. Iz Arandjelovca v Srbiji poročajo, da se je v nekem selu blizo Arandjelovca izvršil zverinski čin. Mati, sin in sinovec, so pobili na tla očeta; -žena in sin sta ga tiščala s 'koleni, sinovec ga je klal z nožem. Zločince so prijeli in oddali sodišču Priznali so vse.
Ne bode letos vstaje. V carigrad-skih diplomatskih krogih trdijo, da letos velike vstaje v Macedoniji še ne bode, dasi imajo vstaši nabranih že mnogo eksplozivnih snovi. V Carigradu upajo, da se bode ptujemu orož ništvu posrečilo zadušiti gibanje.
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
KRANJSKE
NOVICE.
Aretirali so v Šiški zidarja Ivana Revčiča iz Skaruč.ine, ki je hotel po begniiti v Ameriko z nedavno areti rano kramarico Alojzijo Janežič iz Grosupljega, ktera je poneverila mnogo blaga tvrdki Urbane
Nesreča v Kropi. Komisijska pre iskava je dognala, da je Matija La zar, beraš v Kropi, umrl naravne smrti vsled zaliva možvgan. V noči od 13. do 19. marca je šel vun in tam obležal mrtev. Preje je bil žrebljar. Občinski svetnik, kakor se je poročalo, ni bil.
PRIMORSKE NOVICE.
Vedno več častnikov v Puljn. Brez dvorano je premestitev velikega šte vila časnikov k 4. in 5. trdnjavske-mu topničarskemu polku fPulj in Ko-tor) izredni slučaj. V Pulju pravijo da bodo častniki nadzorovali nova utrdbena dela. V Pulju ne bodo pomnožili le utrdb na morski strani ampak tudi urrdbe na suhem bodo pomnožene. Nadalje dobi tudi Trst provizorlčne utrdbe. Po novem brani bovškem zakonu ustanove pehotne polke za službo v trdnjavah, in Pulj dobi stalno pehotno posadko.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Dobrna pri Celju je dobrnskim nemčurjem silno pri srcu, zato jo hočejo (na vsak način dobiti v svoje roke. Ko se približujejo zopet občinske volitve, delajo na vse kriplje, da bi poverili slovenske volilce, da ni bolj skrbnih ljudi na svetu za blagor kake slovenske občine kakor so ravno dobra.šk i nemčurji. Za svoj cilj so si pa izbrali že take agitatorje, da bi jih moralo biti sram, če bi imeli le količkaj pameti v glavi. Plačani nemčur-ski hlapci so prišli in rekli sloven skim volilcem: "Ti, naše može moraš voditi! Ti bodo skrbeli za občino. Doki ad ne bode nobenih, davka ne, še denar bodemo iz davkarije dobivali. Če bodeš pa s "SI o ven cam i" volil, ti bodo v vinogradu rastle kisle hruške in volom bodo rastli rogovi na hrbtu." Take bedastoče odpirajo ljudstvu ■le oči in bude v njem narodno zavest.
Nenadoma je zblaznela. V noči od 19. na 20. marca je blodila po celjskih ulicah neka ženska, ki je obračala nase splošno pozornost. V Gledališki ulici je ustavila dva moža in kričala Pomagajte, pomagajte, sovražnik gre!" Malo naprej pa je nadlegovala vojaško patruljo, dokler ni prišla po-
Na kraljervo zdravico je odgovoril licija in je odvedla. Vsi so takoj spo-
predsednik skupščine Stanojevič, zagotavljajoč, da hočejo poslanci podpirati kralja v blagor države.
Ruski poraz pri Mukdenu je porazil j jo spoznali kot tudi Srbe. Tolažijo pa se, da ruska Grada, Marijo
znali, da imajo opraviti z ubego žensko, ki se ji je zimešalo. Sama ni hotela več govoriti, ne jesti; slednjič so rostilničarico iz Gor. pende. Naznanili so
sila ni uničena in da bodo končno po- to njenemu sorprogu, in ta jo je od-raženi Japonci. Belgradski "Russkij vedel v graški opazovalni oddelek.
Kružok" je poslal ruskim vojakom v Mandžurijo mnogo obleke in drugih stvari. Dne 9. marca je general Kuro-patkin iz Mukdena poslal brzojavko-Najsrčneje se zahvalim dobremu srbskemu narodu na bratskoj pomoči in simpatiji ea naše hrabre vojake."
Napad. V nedeljo dne 19. marca ob 2. uri popoludne je šel posestniški sin Jurij Kos iz Drašje vasi pri Celju skozi gozd blizu Petrove. Naenkrat skoči iz gozda neznan mož, ki ga vrže na tla in bije po njem z nekim kolom tako dolgo, da je nezave-
Nemški parnik
GROSSES, KURFTJERST
odpluje dne 11. aprila ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 12. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA TOURAINE
odpluje dne 13. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
FINLAND
odpluje dne 15. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM II.
odpluje dne IS. aprila ob 5 uri zjutraj iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
POTSDAM
odpluje dne 19. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA SAVOIE
odpluje dne 20. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka MOLTKE odpluje dne 20. apr:la ob 10 uri dopo ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen
Nemški parnik na dva vijaka NECKAR odpluje dne 25. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Bremen.
Francoski parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 27. aprila ob 12. uri opo-ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. aprila ob 10:30 uri do poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 2. maja ob 5. uri zjutraj i* New Yorka v Bremen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New Tork, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v piaarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhe, ia al-?parj?v v New Yorku.
Vožnje listke za naveden« ptrnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK 8AKSEK, 109 Greenwich Street, New York City.
K U R Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-ljatev registriran^..
Slovensko katoliško
a
podp. društvo
Skužnja uči !
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, Iz najbolj« ših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-mh držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
<3=
=D
svete Barbare
25Jedlnjene državo Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
O art® 31. ]anuar)a 1902 v državi Panmviva nip,
.Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom v Miiwau kee, Wis., in okolici pri poro iun naj topleje svoj
SALOON,
na 175 Eeed St. v Milwaukee "Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro doš]i!
JAKOB RAKUN,
lastnik.
(19-jTm-05 3xw)
1 »Vb*' -Vb' M^l
Ako hočeš dobro postrežba
z mesom in grocerijo,
tako «e obrni na
Martin Geršiča,
30X-303 E. Northern Av.,
Pveblo, Colo. Tttdi naznanjam, da foam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso,
klobase, rebra, jezike,
šunke itd.	f
Govorim v v«eh slovanskih l jezikih. Priporočim se za obii- p
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Eox 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa..............
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,'pa,
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest Cily, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. FRANK S'JNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607 Forart City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
SLIYOVKA!
POZOR! Redka priložnost za salonerje.
splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil
najfinejših češpelj v Floridi in dal žgati siivovko po avstrijskem načinu.
Izborno pijačo razpečavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru
v Readin^u, Pa. gal.................. $3.40
V steklenicah po ^ gal., 12 steklenic skupaj____ $11.00
6 steklenic......................................................3 5.7 S
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od wliiskeya, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite na znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERTZ,
3:29 Penn Street, Reading, P
Opombax ]Sa željo priobčimo vse saloone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.
NIC VEG BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.

Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njili spričevala in zalivale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kteri h slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
Dragi eosp. doktor iz Universal Me-	SIIZ^S Universal Medical Institute New York
ucal Instituta V NfiW Yorku.	Ijenje po zaužitju Zdravil tega za- Jaz spodaj podpisani potrjujem stem
voda. Vspeh tega novega obtiči le	v-?1]e' Va sem več mesecev trpel na
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša	vtem, ker ima SVOj poseben zdrav- ninkrS ^^WnT,	in ol,rPnr
uspešna zd.-av a. s kter mi ste ozdravili -ti -	-i.	• •.• ^	nju Kriza, tako, da mi je bilo zi\ljenie
malega deteti Vi stToSk?«-	zbor raznih specialistov za neprestano trpljenje, banes pa sem
dravi:i popolnoma po jednomesečnem	VSakterO Sledečih bolezni: Iiavma- hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-
zdravljenii, d^si mu ni mogel nijeden	tizem, srčne hibe, nalezljive bolez- mesefne,m uživanju zdravil, ktere sem
zdravnik več pomagati.	ni kožue bolezni očesne iiš^no P^J«1 °<* Universal Medical Instituta.
. *	" ' .ue, "oiez.ni> očesne, ušesne Jaz dam s tem spričevalo — kot do-
Sprejmite dragi gospod zdravnik,	bolezni, bolezni v nosu, grlu ln kaz moje udanosti in visokega spoštova-
mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas	prsih. Ako zgubljate lase, Če vas nia zdravniške vede imenovanega zavoda
pooblaščam, da prijavite moje pismo	boli želodec dalie za si>olske bo in dovolJuiem, da se priobči to pismo
v časopisih s sliko mojo in mo ega de-	,	"uije, za spoisice Do- z m0-0 slJlko e^opi/h.	*
teta. Zagotavljam Vas da Vas hočem	lezm> za hemeroide, odrvenenje V znak zahvale srčno udani
priDoročiti vsakemu bolniku, najsi trpi	kakega uda, kapljavico, sifilis, im- Frank Tulliovič, — Springiield Ave,
nakterikoli bolezni.	potenco, neredno mesečno čiščenje,	Grantford., N. Y.
Ostajam vedno udana in hvaležna	krvne in trebušne bolezni oslabelost —0 !PriCeval° ie bil° podpisano v
IdaR«,ilsky - 3 - 116 _ DimlcyPa.	telesa in vsakojake druge bolezni.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se j>a ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specijalist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Oe imate priliko, posetite nas v XewYorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impoteneo, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tn ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v
vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker
ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W.	Street, New York, taliju Broadway.
raADHE UBE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure do©, do 5. ura pop., in od7. do 8. ure zvečer, — Ob nedeljah od 10. ure doji. do 1. ure pop.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
T"),.;>isi na.i >e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICIT. ELY. MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
I h-name p -i'.jatve naj <e pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105. ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Assessment štev. 22., za mesec april. Za umrlo soprogo Frančiško Per ko, soproga brata Franca Perko, uda društva Janeza Krstnika, štev. 37, v Clevelandu, O. Cnirla dne 27. februvarija 19ft.">. Fzrok smrti sušica. Opravičena podpora soprogu
§300.00
Za umrlega brata Josipa Gršiča uda društva sv. Ime Jezusa Št. 2."», v F velet h, Minn. Finrl <lne i». marca 1905. Uzrok smrti vročinska bolezen. Opravičena podpora sSOO.OO, usmrtnine in $100.00 za pogrebne
stroške.
Ta assessment je razposlan na 2403 udov. vsak ud lača po 50 ct. za umrle in 25 centov za izvanredne stroške Jednote. Vkupno za vsakega člana 75 centov.
j' AVSTRIJSKO DRUŠTVO j}
J \ V NEW YORKU, j J
S \ 31—33 Broadway, 4, floor. {\

4t
A
il
PRISTOPILI.
K društvu sv. Barbare štev. 47. Aspen, Colo., Frank Usnik rojen 1S77. cert. Štev. 33C5; Alojzij Ajdovšek roj 18GB. cert. štev. 3366; Blaž Strel roj. 1876, cert. žtev. 33G7: Ivan Knkar, roj. 1870, cert. štev. 3368.
Zopet sprejet Josip IJrovat cert. štev- 2711.
Društvo šteje 61 udov.
Iv društvu sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Ivan Kermec rojen 1865, cert. štev. 3369: Ivan Medle roj. 1864, cert. štev. 3370.
Društvo šteje 19 udov.
K društvu sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa., Josip Erjavec roj. 18S7. cert- štev. 3371.	Društvo šteje 133 udov.
K društvu sv. .Jožefa štev. 20, Chisholm, Minn., Anton Andolšek 1887, eert. štev. 3372: Fran Node roj. 1S7S, cert. štev. 3373.
Društvo šteje 48 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda žtev. 1, Ely, Minn., Josip Dejak 1882, cert. štev. 3374.	Društvo šteje 164 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 35, Dunlo, Pa., Andrej Palčič roj. 1885, cert. štev. 3377: Fran Juršič roj. 1880, cert. štev. 3378, Jakob Stražiščar roj. 1880, cert. štev. 3379.	Društvo šteje 46 udov.
Novo društvo sv. Jožefa štev. 53, v Little Falls. X. Y., želi pristopiti k J. S. K. J.
Imenu udov so: Ivan Marinič roj. 1875, cert. štev. 33S7; Alojzij Spacepan roj. 1883, cert. štev. 33*8: Fran Steržinar roj. 1878, cert. št. 3382; Ivan šile roj. 1875, cert. štev. 3383; Ivan Mlinar roj. 1883, cert. j te v. 3381; Jakob Pristopni k roj. 1884, cert. št. 3385; Matija Ruparžek roj. 1885, cert j štev. 3386: Jakob Mlinor roj. 1877, cert. št. 3387; Lovrenc Sečnik roj. 1869, cert. štev 3388; Jakob Kuparšek roj. 1878, cert. žtev. 3289; Andrej Spacepan roj. 1875, cert. štev. 3390; Anton Gruden roj. 1873. eerž. štev. 3391: Ivan Osredkar roj. 1871, cert. štev. 3392; Fran Itožauc roj. 1867, cert. štev. 3393.
__Društvo šteje 14 udov.
roj.
roj.
RAZNOTEROSTI.
Za pravoslavje -e širi agitacija med ('••hi. zlasti med protestanti in "sta-rukatolki", ki prestopajo iz narod Tiih vzrokov. V Pragi je v ruski cerkvi prestopilo 50 starokatoliških rodbin v pravoslavje.
Avstrijske trgovinske pogodbe s — Slovani. V seji avstrijske poslanske zborn ce ilne 11. marca je vse nemški }w»slanec Pescbke predlagal, naj bi Avstrija popolnoma zaprla svojo mejo m^ki in balkanski živini, češ, da se od ondi največkrat zanese v avstrijske kraje živinska kuga, kar potem provzroči. da se Nemčija brani avstrijske živine. Ta predlog je propadel z 20 proti 5 glasovom. Obveljal pa je predlo? poročevalca Garapieha, ki se pri as i, da naj avstrijska vlada, varujoč svoje poljedelstvo, prepove uvažati živino iz Rusije, Rumunije, Boljrarije in Turčije, pač pa jo dovoli uvažati iz Srbije. Čemu je bil odklonjen predlog Vsenemea Pescbke, ne moremo razumeti, ko pa je zbornica vendarle sklenila prepovedati uvoz živine iz Rusije jn Balkana! Posledica tej prepovedi bode, da bosta tudi Rusija in Balkan prepovedala uvažati k njim Izdelke — avstrijske industrije. In to je ono, kar je hotela doseč^ Nemčija s pomočjo — Pescbke. Nemčija hoče biti jedina zalagateljica Rusija in Balkana z izdelki svoje — poštene industrije A ista Nemčija se ne brani uvoza živine iz Rusije in Balkana kljub — živinski kugi! "Živinska kuga" naj bi bila vzrok, da Avstrija pretrga vse kupčijske zveze s Slovani in se oklene edino le iz-mozgovalne Nemčije. Vsenemeem gre pa po glavi nek? druga "kuga". Oni se boje vsakeka kontakta Avstrije s slovanskimi našimi brati, — to je kuga, to! Kaj pa kuga, ki jo zanašajo Prusi v Avstrijo, Rusijo in na Balkan in s ktero okužujejo slavjansko narodno zavest — v prilog Vsenem-eiji? Zdi se, da nam je bolj nevarna ta kuga, nego pa vsi "živinske bolezni" Rusije in Balkana.
Sueški prekop se je zadnji čas več-ikrat imenoval zaradi ruskih ladij. Ta iprčkop so delali od leta 1859 do leta 1%0, je 160 kilometrov dolg, 58 do 100 metrov širok in 8 metrov globok. Stroškov je bilo 83 milijonov frankov; imel je leta 1892 dohodkov 77 milijonov in je dal do istega leta 41 nnllijcmov frankov dobička. Od . leta 1887 je neutralen. Delal ga je Fran-
<-..z Lesseps, kteri je leta 1S79 vodil delo tudi pri panamskem prerovu in je bil leta 1^93 zaradi panamske goljufije zaprt. Leta 1900 se je peljalo skozi sueški prekop 3441 ladij s 13 m lijoni ton. in sicer 28 turških, 30 norveških, 34 španskih, G3 japonskih, 82 italijanskih, 100 ruskih,- 12G avstrijskih. 232 nizozemskih, 285 francoskih, 462 nemških in 1935 angleških ladij.
Vojne znamke. Rusko - japonska vojna — tako j>oroča pariški časnik "Gaulois" — je provzroČila v Rusiji novo serijo pisemskih znamk, ki so dobile ime ruskih vojnih znamk. Te znamke so dražje ko navadne in stanejo nasproti navadnim 6 (2), 8 (5) in 13 (10) kopejk, toraj po 3 kopejke dražje. Prebitek je namenjen "Družbi ruskih dam za podporo vojnih vdov in sirot". Prva znamka za 6 kopejk nosi podobo spomenika admirala Nabimova, druga spomenik Petra Velikega, tretja spomenik carja Aleksandra II. dn četrta podobo Kremi j a.
Nesreča na morju. Potniški parnik "Cairo" je dne 6. marca zadel ob skalo, ravno ko je hotel zapeljati v aleksandrijsko luko. Bilo je po noči. Kapitan je spuščal rakete, toda nobene pomoči ni bilo od nikoder. Ker se je začela ladija nagibati na stran, pometali so večino naloženega blaga v morje, da bi se morda ladija vzdi-emila. A vse zastonj. Ladija se je vedno bolj nagibaila na stran, dokler ni vdrla voda v kajite. Strašna zmešnjav va in obupni klici so nastali med potniki, kterim je voda segala že do prsi. Električna razsvetljava je ugasnila, da so bili vsi v temi, toda od nikoder nobene pomoči. Se le proti jutru se je posrečilo kapitanu spraviti potnike in možtvo v čolne, da so se rešili, vse pa, kar so imeli seboj, so požrli nenasitni valovi. Med potniki je bil tudi igralec Novelli s svojo družbo, ki bi morala prihodnji dan v Aleksandriji nastopiti. Ker pa so vsi kostumi in drugi rekviziti zapadli morju, je morala predstava izostati. Neka njegova igralka je napol znorela.
Jedna največjih stavb na svetu bode pač v kratkem izgotovljeni železniški most čez mogočno reko Sambezi v sredini Afrike nekaj sto metrov pod Viktorijskimi slapovi. Most se vzdi-«$uje 400 čevljev nad rečno gladino in bode imel le jeden velikanski obok Vlak 'bode voeil čez most štiri minute
H
il
Daje nasvete na infor- <f macije, posreduje brez- ^ | plačno službe, ter deli v potrebnih siuSajih pod« pore.
Pisarna odprta: od 9. are zjutraj do 5. ure popoiudne *«• vzemši nedelj in praznikov.
Zdaj pa prevažajo stavbni materijal z jed nega brega na drugi s zračno železnico. -kar je skrajno nevarno.
Tajne razvaline v južnej Afriki.
Anglež R. N. HaJl je izda! knjigo o izkopavanju v razvalinah Simbabje v južno-iztočnej Afriki. V kraju, v kterem se naliajo te razvaline, ozemlje Mašona v južnej Rhodesiji, je prebival narod, ki se je izselil iz Fenicije in Arabije ,in ki je pridobival tukaj mnogo zlata. Mislilo se je. da je to tista svetopisemska dežela Ofir, skrivnostna bogata dežela, iz ktere je kralj Salomon na svojih lad jah skozi tri leta dajal dovažati bajeslovno blasrn za gradnjo svojega tempelja. Hali -m:',ria za zelo veroietno, da ono bla--To v starem zakonu v resnici prihaja iz današnje dežele Mošona, omenjeni Ofir pa je bil le skladišče, ne pa dežela, kjer se je zlato kopalo. Iz teh razvalin se pokaauje. kakor meni ITall. prestara minolost v daljni Afriki,
ter je vsaj 3000 let starih zlatih in predizgodovinskih ostankov. Toda manjka nagrobnih spominkov, ti bi potrjevali to mnenje.
Bogastvo otrok v višjih angležkih krogih. Splošno a napačno se trdi, da imajo angležki višji aristokratski •krogi v primeri z delavskimi stanovi malo otrok. Lord Denbigh in lord Aucaster imata vsak deset, lord Leicester in lord Peuhvn po petnajst, lord Bovne devet, lord Tollemache dvanajst otrok. I>ružine s po 5 ali G otroki so med angležko aristokracijo zelo jroste. Lord Elcho ima 6, lord Cadcgan osem in najstarejši sin zadnjega je bogato obdarjen s tem blagoslovom. Lord TVimbome ima pet sinov in štiri hčere, lord Verulam šest hčeri in enega sina Pomanjkanje otroškega blagoslova ne vlada torej nikjer.
Slutil svojo smrt. O nekterih svetnikih se pripoveduje, da so sami napovedali dan smrti. Dandanes vemo. da se taka posebnost imenuje telepa-tija ter je iste zmožen čestokrat najhujši bogotajec. V Aradu je nedavno umrl odvetnik G. Lazar, ki je bil vse drugo -kot svetnik. Vendar je za svojo smrt popolnoma zdrav par dni poprej velel. Povabil je k sebi vse prijatelje in sorodnike ter se prisrčno poslovil od njih. Pisal je svojemu prijatelju v Temešvar. naj mu spremi domov hčerko, ki je bila v ondotnem dekliškem zavodu, da jo še vidi pred smtjo. Potem si je spisal mrtvaški list z vsemi svojimi naslovi in odlikovanji. Pozivati je dal ;k sebi tudi podjetnika pogrebnega družtva ter se ž njim pogodil za pogreb. Zagrozil mu je, da pokliče njegovega konkurenta, ako mu predrago računa. Ob 3. tiri popolu-dne je poklical k sebi v sobo ženo in otroke, sedel na posteljo, vzel v roke svečo ter rekel: "Sedaj um rem. z Bogom!" Po teh besedah se je zvrnil na zglavje ter izdahnil.
Državni pravdnik — zagovornik. Lani je vzela neka budimpeštaaaska pevka za svojega sina nekega gimnazijca kot inštruktorja. Kmalo pa se 'korist'in j a ni zadovoljila, da bi bil dijak sanno inštruktor, temveč tudi njen ljubimec. Neizkušeni mladenič se je res dal zapeljati, začel zanemarjati nauke in celo svoje stariše. Zaman je dijakova mati prosiila zapeljivko, naj ji vrne sina, končno pa je pri sinu vendar zmagalo materino srce, da se je odrekel zapeljivki. To je koristinjo tako razjezilo, da je dijaka ovadila sodišču, češ, da ji je poneveril denar. In res je bil dijak obsojen v osemdnevni zapor. Pri prizivni obravnava pa je sam državni pravnik uvidel di-jakovo nedolžnost ter toplo priporočal, naj ga oproste, kar se je tudi zgodilo.
Čudno žensko maščevanje. V Balu-tali pri Lodzu (rusko Poljsko) je tovarniški delavec Bybicki zapodil svojo ženo, mater štirih otrok, ter si vzel v hišo mlado ljubico Čez nekaj dni pa je prišla nepričakovano v mo ževo stanovanje njegova prava žena v spremstvu mnogih prijateljic in so-sedinj. Zgrabil; je svojo tekmovalko za lase ter jo izvlekla na ulico. Tu so jo njene tovarišice do nagega slekle ter jo namazale s katranom. Na to so ljubico ob viharnem smehu zbranega občinstva spodile po ulici. Zgodilo se je namreč to v najživahnejši ulici v navzočnosti stotine mladih in starih gledalcev, a nihče se ni hotel ganiti, da bi razjarjenim ženskam iztrgal žrtev.
"Slavna žaba." Leta 1899 je profesor fiziologije, dr. Vilber, na londonskem vseučilišču izvlekel navadni žabi ves mozeg, da dokaže, da je sedež zavesti in volje v mozgu (v obeh hemisferah). Žaba je kmalu po operaciji ozdravela. Djali so jo v veliko odprto posodo, kamor so jo hodili gledat učenjaki. Oči, možganski živci in'
optični lobus mzzga niso bili prizadeti. In žaba je živela tako celih devet let, sedaj pa naznanja zdravniški list. da se je "preselila v boljšo bodočnost," kjer bode imela mir pred trpinčenjem in radovednostjo učenjakov. Ves čas ni pokazala žaba niti najmanjšega znaka kake inicijative Lahko se je vrglo pred njo najboljšo hrano, ni je opazila, dasi je imela zdrave oči. Morali so jo krmiti na ta način, da so ji s kleščami odpirali gobec ter ji globoko v goltanec dajali jed in pijačo. Ako jo je kdo dregnil, se je pač premikala ali tudi 9kakala. Ako so jo spustili v vodo, je plavala, dokler ni zadela ob trd predmet, kjer je zopet mirno počivala. Ako so jo obrnili na hrbet, obrnila se je naglo in lahko na noge, toda z mesta se ni nikoli premaknila "iz lastne volje". Ker je s svojim nezavestnim življenjem odkrila biološke skrivnosti, je pač zaslužila, da ji medicinski list piše nekrolog. Ko bi ne bila imela "izpitega motzga", bi pač bila v teh letih krutega mučeništva preklinjala vso biološko znanost.
Zaroči: ,-k iz oblakov. Slavni švedski zra'koplovec Fraenkel se je nedavno s svojim zrakoplovom spustil na otok Oeland, kjer je bogati tovarnar slavil srebrno poroko Tovarnar je Fraenkla bogato pogostil. To poznanje se je skoro tako razvilo, da se je Fraenkel te dni zaročil s tovarnarjevo hčerko.
Češki vseučiliščniki v Pragi so si
po nemškem zgledu ustanovili dve zyq7a s kapami in trakovi. Trakovi l>odo v ruskih barvah.
Demonstracije čeških rekrutov. V Brno na Moravskem so se pripeljali k naboru mladeniči iz občine Babic na treh vozovih, ki so bili prirejeni kakor mrtvaški vozovi. Oviti so bili namreč s črnim suknom in venci, a z n.fli so plapolale črne zastave. Na velikih črnih deslkah so imeli vozovi sledeče napise: "Gremo, ker moramo iti! Kdor bode potrjen, postane suženj! Naše življenje hočejo imeti! našo dušo in naš jezik ubijajo! Armada je grob naše mladine, ječa naše svobode!" Orožniki so napise konli-skovali.
Maksima Gorkega je povabil gleda-za člana alkademije. V zaporu je spisal daljše delo :,V ječi".
Maksima Gorgega je povabil gleda-liščni ravnatelj v Monakovu k prenr-jeri njegove drame "Na dnu". Gorkij je odpisal, da se je pismeno zavezal, la ne zapusti Rusi j.
Križ v budapeštanskem vseučilišču. Da lurodi želji liberalnih in klerikalnih dijakov, je sklenil rektor predlagati, da se po vseh sobah obesijo ogrski grbi s krono in [križem
Mestnega policaja so ustrelili v Mi-trovici trije pijani kmetski fantje, ker jih je policaj svaril, nai ne raz grajajo.
Cigan Rigo Jancsi, znan kot bivši mož prmceainje Chimav, se je poročil v Berolinu z neko gospico Mueller.
Avstrijska vojna eskadra je prišla v Carigrad, kjer je sultan poveljnika, kontreadmirala Pietruskega, sprejel ter se mu — zahvalil za obisk eskadre.
Iščem mojega brata IGNAC OKORNA, doma iz Malega Gabra, fara. Št. Vid na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti: JOHN OKORN-u, 805—807 N. Chicago St., c. o. Ogulin & Sitar Brothers. Joliet, 311.	(7-10—1)
Iščeta se JAKOB LUŽAR, doma iz Jugarje pri Novem mestu; v Ameriki je okoli 6 let; in MIKLAVŽ LTJŽAR, doma iz Gaber je pri Novem mestu; v Ameriki je okoli ll/2 leta. Za njih naslove bi rad zvedel MARTIN LUŽAR iz Judarja, sedaj v Forest City: Pa. Kdor izmed rojakov ve za omenjena dva naslova, naj mi jih blagovoli naznaniti.
(6-10—4)
Iščejo se dediči po nagloma umrlem JANEZ MEKINDA, po domače Kranjc, iz Martinjaka pri Cerknici na Notranjskem, zadnji čas bivajoč v Collin wood, Ohio. Isti je zapustil več sto dolarjev, ktera svota pripade Z jed. državam, ako se dotičniki ne oglasijo v teku 6 mesecev. Natančno se poizve pri: LOUIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, Ohio.	(6-10—4)
Kdo izmed cenjenih rojakov ve za naslov ANTONA GABRENJA, ki je pred par dnevi pobegnil od tukaj? Za to mu plačam $2. Zgoraj omenjeni je komaj dva meseca v Ameriki. Postave je bolj majhne in ima debelo glavo. Na levi roki ima kazalec pohabljen, vsled česar se ga lahko spozna. — FRANK GABRENJA 520 Power St., Johnstown, Pa.	(4-13—4)
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja (JJ vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegllšče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
* Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
NAZNANJAM,
da imam še okoli 1000 galon dobrega rudeČega vina v zalogi. Cene ostanejo kakor dosedaj Manjšega naročila od 25 galon ni sila pošiljat iu denar naj se blagovoli priložiti z naročilom vred po Money Order, gladeč se na Post Office: Middiletown, Lake Co., Gal. Spoštovanjem
George Simonich,
Mirabel Mine, Lake Co., Cal. (6-10—4)
W	NARAVNA
| KALIFORNIJSKA VINA $
2»	NA PRODAJ.	{J
fit «
4
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3
galon s posodo vred. l^J Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko- /I ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
X $
& ft
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam nmjtopleje t«r „ ,	-Jm naznanjam, da prodajam raznovrstne X^^^^^fc^fc^frM
paro orodne listke, menjavam nove«, ■ '--
ter odpošiljam deaaxje v vtaro dome-rini.
Postrežba solidna in poštena.
Z vel eepoitovanj em
BOŽO GOJZOVIC
BODI
5SS OhMtanv «t., JOHNSTOWN. TA.
previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR, SAKSEKJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nai pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za te lefon prihrani dolarje!
NA INTERNACIJONALNEM ZBOROVANJU
o koristi in škodi opojnih pijač na človeške organe, ktero se je vršilo na Dunaju leta 1901, preiskavali so slavni zdravniki opojne pijače na naslednji način: l"sm -tili so več- vrst živali in deli pljuča v najrazličneje opojne pijače. Po osemdnevnej namaki preiskali nasledke pijač na pljuča. Uspeh: Nek t era bila so deloma druga popolno suh.t, druga zopet bolj ali manj ožgana, edino pljuča namočena v pristnej slivovki ostala so j*>poino-ma sveža. (Glej knjigo: '-'Getraenke und menschliche Organe''. AVien, 1901.) Za 'kar so tudi jedno^lastio sklenili, da za boleline in slabotne ljudi je le ona Dna pijača za. priporočati. Opozarjamo na oglas našega rojaka g. Jas. W. Wertz, 329 Penn St., Reading, Pa.
(6—1, 6x. 2x v ted)
naznanilo.
( Rojakom Slovencem In Hrvatom, kteri potujejo če« Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-xo kolodvora.
i MoJ SALOON se nahala pod št. . 409 W. Michigan St.,
I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, ) kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se ta vso dosedanjo I naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-ikemu najboljšo postrežbo zaeo-' tavljam.	b
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
'409 W. Michigan St., DULUTH, MINN.
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
\jtf	Mi tržimo na veliko « pravim hosnnskim irs tur-
J&f u1,"? tobaltolTi in zamoremo zato prodajati cignrcte, cigare ali
tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka. ^	a zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 5^0 ci- jl/i
garet, vas ve.ja samo ifi2--5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, >5f
toraj s»:upno 250 cigar, stane samo $3. — 6 velikih zavojčkov naiboiiše«a ^f bosanskega tobaka	— Cigarete, cigar© al tobak poši-
ljaino vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v nam-kan, s .etero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nain v pismu ^ natančen naslov in pošljite ga na
gf The Croatian Tobacco Co.,
S34 w* Street, NEW YORK, IV. V.
i »
#
tfS ----- ' * -	1>C,VV * »JK1V,	Y. w
telefon kadar dogpei na .tako postajo ▼ Nrr York in nt vei kmko priti k FRANK SAKSES-JT7. Pokliči iUvilko S795 Cortland in govori slovensko.
P0M0C IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. O. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, pepoinoma in temeljito spozna.
Zatoraj, rojaki Slovenci, v slučaju da Vam je treba zdravniške pomoči vam mi priporočamo samo im edino le tejja slavnega In izkušenega zdravnika
ker se mjedtu drugi zdravnik lie more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
iipp	-	ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega 02-
UlUKAVI Voh DULlZNSi dr^vivsem°žkein ženske bolezni bodisi akutne a!i pa zastarele (kro-
* nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljene vseli boleznij, kakor: bolezni na plučabj prsih, želodcn, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v g:rlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, nadulio, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gilit trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem
kakor tudi vse ostale notranje 111 zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi ,.siiilis>i, točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajuo). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ivtere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterlnii se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.
Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — na red nega mesečnega čiščenja, belega toka—botlljaja in krea v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Slavni gospod Profesor!
Naznanjam Tam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila sO'miza-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sein trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
M ari Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in sem zdaj Čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov •
Slovenec: JOHN STRAH 49. W. Feromt Str. — Massilon, 0.
Dr. E. C. Collins
Medical Institute
140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IV. Y«
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili
- ■
Žalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
Posest v o tega gospodarja je bilo zelo obširno, noč se je že poginoma storila, ko so pr .šli do zadnje ograje. Tukaj je stalo v nekej globeli kup dreves. dkozi ktera je sijala lučina evitloba.
"Tukaj so najbrž lope sužnjev", pravi Tomaž, "poskusimo, nemara IkkIo ti črni siromaki bolj usmiljeni, nego njihov gospod."
"Saj re->". cdvrne Viljem, "kar tukaj bodemn ostali."
Me<l javorjevino je stala borna ko-čiea. in nekolike dalje proč še mnogo druzih. Popotniki obstoje na dvori-šču, }>a žive di;<e n: bilo ven. Sedaj Btopi Tomaž pod okno, odkoder je bližala luč, ter pogina v sobo. — V kotu je stala lesena mizica, zraven nje štiri vogla t stol. na njem pa je klečala ženska z razpletenimi lasmi, ki po jej segali po ramah, v rokah imela je parameter ter opravljala svojo večerno mol tev.	lesenem -talcu .ie brlela leščerba. na steni viselo je raz-dobic, za durmi pa je >o<telj, pogrnjena Tomaža je ta prizor i mogel 7. mesta, tem-ne pre m a ki j: sobico. Vs i
pelo in nekaj pobila slamnata i platneno plahto, talko očaral, da t več. dolgo je in zrl v mal tukaj tako živo pre kmetih na Slovens! v mladih letih doma v družil bi. kjer se je tako rad poti hlapci in deklami, ki so m pripovedovale razne pravljici hovh, veš a h in druzih nočnih duhovih. — Ženska je odmolila, poljubila svetinico na patanoštru. j>otem pa šc razpelo na steni. Tomaž je bil ganjen do srca in tudi on se je pokrižal ter vzdihnil k Bogu. — Sedaj se je še le spomnil. da ga mi: čakajo in hočejo pod streho. Stopil je k zapahnjenim durim ter potrkal.
"Kdo je?" oglasi se ženska v sobi in odpre oknice.
O stal on.li mu je bilo čeno. kakor je pc m. Tako je videl nskej so-kal me.l i zvečer » o stra-
da jti koči. vem*
'j t A tri nam i Popofa kam <
t?
do
>n in
po-
v m	I,	i kf	i nam -	torite t<» dobroto "
Ž			nemil«!	>m a vzorne lue. vež ne
dur	jr	ašk	ripljej,	in popotniki stopijo
not<	ir.	Že	na jih i	irijazno j*zdravi, po
tem	P	okli	že pro?	«torno < i>K) kraj svo-
je,	in	tu	li stan	šee za \onja. Potem
odi'f	e.	I	rinese	ott'p >!am»-. napravi
post	el.	te	r jo po-	rnie s platnenimi rjn-
ban		"1	godite i	adovoljni - -hibo po-
stre			pravi	-vojim Lro>t<iin, <4ni-
man		«.le	še pri 1 . da <<	i-^i. Ko bi%i.ij pospo-
tiar				*m v;:- pn':in'-ila, go-
	h	i p	f- hudo\	al. kaj!'. 4• ii ne sprej-
me			luše p.	d svojo streho."
	T.	m	i že v t	mo". pritrdi Viljem, en človek ie."
Ž		;ka	je mol	•'la meti kaeih štiri-
		let	Njena	jHidoha. ."eravno že
rnnc			trpi jen.	a zelo upadla, kazala
	en	<1 ni	. da i<	bila žena v mladosti ...i.., . ,.. .i
ne	ah	* št	r ^t) j« vedno	>c:.»no pnii |c'\aie n.ic-
T	«>m	až	je veki	eas opazoval malo »1 '1 4'f1 T"'l V" TI i k liiinvi
	lai		tiažna.	'il cl« ' < lilVIIIP I F ■ ■ i 11 <4 . Xa steni zapazi pri-
lepi	ieji	Ije	no ]>ot	obie> Matere Božje
in s		la.j	napi-	v sloven-Kem ježku:
"M		B	ožja	Višarij, prosi za
n a c	> 7	N<	ka elek	trie na mo<" ira je pre-
StUl i	la.	kr	je bra	1 te besede, obrne se
k /a		k	i je sk	bno pripravljala pj-
s tel	ti	?r	>ra vi: '	'0*1 kod imate to po-
dobo na sten: T
"A to je spominek ranjkega mojega očeta, ki so mi jo prinesli z neke božje j>oti". pravi ženska in globoko vzdihne. "Imam jo že dolgo in ker nimam druzega lepotic j a v sobi, pri lepila sem to malenkost na steno, da je vsaj kaj božjega v hiši."
"In kdo je bil vaš oče?" vpraša dalje Tomaž.
"Moj oče so bili vinski kupec na Avstrijskem, v štajerski deželi. Umrli so že zdavnaj, — Bog jim daj nebe
«•1'"
"Da, tvoj oče je bil vinski kupec in Tomaž Senear njegov naslednik", vzkliUne Tomaž s tresočim glasom v slovenskem jeziku ter objame ženo.
"Tomaž Senear!" zakliče ta vsa zmešana, "on je bil moj mož."
"Tvoj mož je bi ter je še vedno, in ti si moja Marjeta, O. Marjeta, Marjeta, po dvajsetih letih..." beseda je zastala obema, solze so se vdirale po licih na sklenjeni roki in druzega ni bilo čuti po sobL koi glasno ihtenje.
Viljem in njegovo družtvo stali so kot začarani. Bil je že v drugič priča Tomaževega nepričakovanega združenja, prvič s sinom, danes s ženo.
Ko se je to nenadno veselje nekoliko poleglo, prične Tomaž s slovesnim glasom: "Vidiš, Marjeta, Bog me je še ohranil in to čudovito ter me pripeljal k tebi nazaj, ki si že gotovo mislila, da sera mrtev. Dokaj sem pretrpel hudega, pa Boga nisem nikdar pozabil, zato pa tudi on mene ni. Po čudnej naključbi našel sem najinega Venceslava—"
"Venceslava? Kje je moj sin Ven-ceslav, o povej ?!"
"Ni ga še tukaj, ikajti osoda nas je na poti ločila, ali upati smemo, da bode kmalo tudi pri nas; na ladiji tega gospoda je, ki je peljala blago v vzhodno Indijo. — Ali, Marjeta, jaz tukaj še nekaj pogrešam. Kje je najin drugi sin Ferdinand?"
Ženo polijo solze in dolgo ne more
govoriti, po-tem pa prične: "Odkar si ti odšel v južno Ameriko iskat sina, nisem imela več miru na svetu. Ve dno se mi dozdevalo, da se ti bode pripetila 'kaka nesreča. Noč in dan sem molila za srečno vrnitev ter te priporočevala v varstvo Materi Božji. Potekel je dan za dnevom, teden za tednom in minoli so meseci, tebe še le ni b:lo. Jelo me je zelo skrbeti, popraševala sem po onej ladiji, vsako jutro sem šla v luko, pa nihče ni vedel nič o njej. Preteklo je leto, tebe le ni bilo nazaj: sedaj sem bila prepričana. da se ti je morala zgoditi kaka vel ka nesreča, in najbolj me je vznemirjalo to, da ne bi bil tvoj strič-ni'k učinil groznega groznega hudodelstva ter te umoril zbog maščevanja. Potekla so leta. Ferdinand je postal zal deček in obadva sva te objokovala, kot zdavnaj umrlega. Moja jedina skrb je bila sedaj dobro odgo-jiti fantiča ter mu preskrbeti potrebnega uka. Vso hišo dala sem v najem in le jedno sobico sem pridržala za-se, da sern mogla ložje plačo odrajtovati. V Evropo se nisem hotela več vrniti, kajti oklenila sem tudi jaz ondS počivati. kjer je poginil moj mož, saj doma tudi ne bi imela druzega. nego še večje luge in britkosti. Anton je po-s Ijal vedno naiemščino najinega posestva, ali kaj ta malenkost tukaj v Ameriki! Sama sera se trudila noč in dan ter pridno šivala, pa tudi to ni dosti iznašalo. Deček je bil ukaželjen in čem večji je prihajal, temveč je potreboval, jaz pa mu nisem hotela krntiti veselja do učenja, ampak hotela sem ga popolnoma oskrbovati z vsem potrebnim, da bi sč mu kedaj bolje godilo, nego meni. Da bi vse stroške poplačala, prodala sem tukajšnje posestvo, naselila se v majhini sob:ci v mestu, kjer je Ferdinand lahko vedno pri meni bival. Dovršil ie šoie in jaz sem izdajala zadnji denar, odslej sem morala živeti le o svojem prislužku, ki pa je bil jako pi-čel. Po" dovršenih šolah si je Ferdinand izbral mornarski stan. in jaz mu nisem hotela braniti, ker ga je to najbolj veselilo, čeravno sem dobro vedela, koliko nevarnosti imajo ti ljudje. Pred jednim letom se je odpeljal z nekim bogat:m Američanom Robertom Lr... proti Afriki, da bi ondotne kraje ogledal in svet nekoliko posku- j sil. Robert mi je obljubil, da. ako sel bode Ferdinand dobro obnašal, pride; že kapitan nazaj, 'in to me je doka j j potolažilo, kajti takova stopinja na i
preobširno, zatoraj zapustimo malo amenkansko kočo, dokler se zopet kje drugej ne vidimo, in poglejmo nekoliko na "Lastavico", kjer najdemo Aleša, oziroma Venceslava. __(Dalje prihodnjič.>
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAffO « 2Set, in 5Oct. v vseh lekarnah ali prt
Ricliter
i Pearl Stre«
New York.
ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi sedaj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav Dotičnik je pri nas že več let vsluž ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda'
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
KAZNAICCLO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Cerner 4tk k Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstn. whiskey ter brandy, fine smodkt itd. Preskrbim stanovanje in hrane a najboljšo postrežbo.
f obilen obisk se priporoča: iSfcrito ****
STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * * * * * * * Philadelphijo in Antwerpenom


Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice«
Vozovi za tuiiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass.
Compagnie Generale Transallantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAYRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSfA IN LJUBLJANE,
POŠTNI PARNIKI SO i
S^e"*" ? d"a V1£ka..................^,000 ton, 25,000 konjskih mod
"La Savoie "LaTouraine" " " -"L'Aquitaine" " « *
"La Bie»2gne"..........
"La Chan.pagne"........
"La Gascogne"...........
...12,(JU)	"	25,000
.............10,000	"	12,000
.............10.000	"	16,000
■........... 8,000	"	9,000
............. 8,000	" 9,U00
............. 8,000	"	9,000
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parofld odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludoe iz prist* nišča it. 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA TOURAINE l*LA SAVOIE i^a Breta<rne •LA LORRAINE *LA TOURAIXE
13. aprila 1905.	"LA SAVOIE	IS maja 1P05.
20. aprila 1905.	"LA SAVOIE	Is?. maja 19U5
27. aprila 1905.	"LA LORRAINE	1. junija 1905
4. niaja 1905.	"La TOUR AI NF	S. i-miia 1905.
11. maja 1905.	*LA SAVOIE	15. junija 1905.
Parnika i svesdo xasnamovani imajo po dva vijaka.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
KROONLAND............
FINNLAND..............
dva vijaka 12782 .ton, ZEELAND.............. 11905 ton.
12760 ton 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine« dobra hrana, najboljša postrežba.
.adiji ni le imenitna, temveč tudi lepe:	-d - a *	- - j	._.........
i.,,	• » t- t , .	Fot cezAntwerpen ]e jedna najkrajših m najpnjetneiših za potnike i^all
dohodke prinaša. Ferdinand je hd v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, koroško, Primorje, Krvatskof Dalmacijo in
notrm preskrbljen. ':n to je hila <mojn druge dele Avstrije.
ifdina skrh. — Odslej sem bila «=ama i	IS'EVV YORKA odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30uri dopo-
čisto sama na svetu. V svoiej =obiei Si °d pomola štev. 14 ob vznožju pulton Street - Iz PHILADEL-, • v, . J ! •<',JCl PHUh vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street.
\	T'* ln	vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: "
^T^ŽZ	OFFICE BROADWAY, NEW YORK CITY.
s p <*lim za sinčkom, priporoeH me je 90—96 Dearborn street CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
■j:osj>odar one hiše. kjer sem stano-
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
vala. pošten in blasro^reen mož. nekej ------ ■------- -	■ ■ ____________________—---
premožnej irskej družini, ki je imela
v po>esti to plantažo, kjer se sedaj nahajate. Tukaj se mi je dobro go-; ^ dilo. 7. vsem sem bila preskrbljena, i ali kaj. Icer je to le malo easa trpelo. Tree se naveliča samotnega Življenja ter oklene povrniti se nazaj v svojo Inmovino. zatorij proda posestvo ne-ke.mu Angležu, ki se je ravnokar preselil v Ameriko ter si iskal pripravne^ mesta. Mene je hotel Tree seboj vzeti, pa jaz nisem hotela zapustit" Ameriko, zlasti ker sem vedno pričakovala. da se povrne moj Ferdinand.1 ki mi bode potem gotovo pomasral po svojej moei. Iree me je sicer priporočal novemu gospodarju, kot zvesto :n rv-šfeno služabnico, ali ta človek ie bil zelo surov in neusmiljen. Komaj se je dobro ustanovil, že je pokazal proti sužnimi svojo trdosrčnost.! Kakor neumno živino jih je pretepal, če niso neprenehoma delali, "in maWi-kt eri je obležal prehndecrn tepljenja. Tudi meni se ni bolje godilo. Trnek me je jed n ako zamorcem, za svojo sužnjo, in morala sem onravljati naj-teža\-neja dela. (Totovo bi me bilo ta-'covo trplienje že davnej snravilo v zemljo, ali po sreči mi pride o pravem času pomoč — ne od mojeira sina. o kterem nič ne vem. temveč neko v bla<r mi,s:ionar se je naselil v fe kra je, in ta je pregovoril trdosrč-1 f— ne?a toliko, da me ni več mučil, tem ,ree mi izročil v varstvo vse zamorske t ženske, da i:m odkaznieTn delo in | vrnvnavam. cesar je treba. Sicer tudi; to ni prijetna reč. ali bolje je vendar; nejro prej. Oni misijonar se imenm'.'l oče Alfonzo. bil je nekdaj celo v Ljubljani v samostanu, zategadelj mu je slovenska dežela dobro znana. Vsakih ; štirinajst dni me obišče, ko pride i podučevat zamorcev, in takrat je za-! me najveselejši dan. Njegove besede! li jejo človeku tolažbo v sree in ka-meneno bi moralo biti, ako ga ne bi j eranili njegovi pouki."
Oče Alfonzo?" pravi Tomaž. "O tem mi je že Veneeslav pripovedoval. Bila sta f&irpaj na Laškem."
"Je že res", pritrdi žena. "gospod Vlfonzo je porodn Lah. "Ravno jutri nemara pride, ker ga že dalj časa željno pričakujemo. Takovo je bilo: moje živl jenje doslej, polno tmre in' žalosti, le Ferdinand jedini je bil moja tolažba, ktereira že od dne do dne pričakujem — Bog pa je drugače sklenil: nenadoma mi je poslal onega če^ar kosti, sem menila, že zdavnaj trohne v zemlji."
Žena je končala povest in vsem pričujočim so stopile solze v oči. Mnogo, mnogo so se še pogovarjali, saj sta si imela Tomaž in Marjeta tolikaj povedati po dolgem, dolgem ločen ji dvaj-seterih let, ali vsega popisati bi bilo
ZASTOINJ !
Da. se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas a&ui ni treba ničesar pobijati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. <S[Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas j; toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicaeo, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimoj tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
* Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.,	New York, N. Y.
CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNNEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA SETANJE P0TNIK0T TRETJEGA RAZREDA
PfflBlA .......... ~
CARPATHIA
Torka dne 11. apr'la 1905.
nlr'-tie iz Sew York a dne IS. aprila 1095.
oflpln.-e iz New
Yor'
9.
maja 1905.
ULT0NIA, SLAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred, JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 B.roadw&y, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,
Tecoo"b	•
89 E. Madison Street, - - Chicago, III.
Slika predstavlja sr«;brto uro za go spode. 18 Size Screw B Davijak
Cena uram :
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrni '^ra.. ...
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potea priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 lf> "15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru? 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Jacob Sfonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, VLl^

TI


Frank
109 Greenwich Street, New York, N
^ c

USTANOVLJENO LETA 1893.
D
O O
ustanovljeno leta 1893,
NEBIROS ASTRO MEDICAL CURE
(XEBIROS ASTROLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jilijsama pripravlja.
Obče znano je, da se za more s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije /jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode d< bil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje na.iboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure 0op. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
214 E. 25. ST., NEW YORK, MED z-ln3-AVE
Na pismena vprašanja se >o£no odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
DENARJE
'I
I)OŠiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVlilljone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti t Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
i
d

Sedaj pošljem lOO kron za $20.45
in lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
—-;- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kain obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 35 centov In prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
F?RAINIC
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. Y.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
T«leforu 3795 Cortlandt
Telefon« 3795 Cortlandt

Tiim!'MMfflŽlrn i
v .	..... ...^fekiak^

'ŠSž&kžŠ:
. . -	iiiiitfi liiiiiiaiiiilii^iffrr-y ff .