Izdaja Podmladek Rdečega križa drž,narodne šole v Sodražici. Kaznovana neprevidnost. Lrh Hinko I ,b v.n.š. Mraz j a.Huda burja vlačo po dolini.Zemlja je vsa zmrzla.Snega si-ocr ni,čeravno se nahajamo v drugi pclovioi meseca januarja,ko je pri nas običajno visok sneg z večjimi snežnimi zameti.Kljub temu pa se ljudi''.; tesno zavijajo v svoje plašče,ker jim sili mraz de kosti.Preko vode se dola ledena skorja. Nekoga hladnega popoldne so delavci popravljali oesto,ki pelje proti Pakižev! ogradi,Posek in kamenje sc kopali tik nad levim bregom Bistrice.Kar priteče mej brat France k Pakižu in gleda,kak; popravljajo staro cesto.Öez vso Bistrico jo bil takrat precej debel led.Gre tja in hoče iti čez.Prvič in drugič so mu res posreči.Tratjič pa je prišel ravne do orede Bistrice,ko se mu led vdere in nesrečni Fran-oe pade v vodo.Bila mu je prav do pasu,Komaj sa je izkobaoal iz vode.Po nezaželeni kepeli se je moral pračej časa sušiti na peči. Vem,da bo brat France dobro premislil,predne bo šel drugič na led. •d' vv. V V.) Domač praznik. Arko Anica, I.b v.n.š. Ves čas,odkar 00 mi mama povedali,da bomo klali prašiča,sem težko pričakovala tistega'dne,Tieto jutro,sc nas mama malo prej poklicali kot navadno.Treba je bilo pripraviti mnogo reči,kar jih rabi mesar in mi,. Ob sedmih zjutraj je prišel mesar in takoj sc šli v svinjak po prašiča, Branil se je z vsemi Štirimi na življenje in smrt,toda pomagalo ni nič. Kc ga zunaj prav lepo očedili,00 ga odnesli v hišo na pripravljeno mizo,Nestrpno ramo vsi čakali,kako se bo obnesel.Radovedni sme bili,če bo imel precej masti,ker to je prvo in glavno-.Okrog desetih so nas mama razveselili s prav okusnimi jetroami.Tudi naše kranjske klobase sc bile prav imenitne.Ob štirih popoldne je bilo delo domalega končano,zakaj i-meli smo prav hitrega mesarja,Pikčevega strica.Sedaj je bilo treba raznesti koline našim bližnjim sosedom in sorodnikom.Za to delo so mama porabili mene,Jaz sem pa kaj rada ubogala,saj mi je padel marsikje kakšen dinarček v žep. Med tem se je počasi zvečerilo in naš domač praznik,katerega smo imeli letos celo dvakrat,je bil pri kraju. Na ledu. * Levstek Lado II.b Na ledu imamo otroci največj e veselje.Oj/kako je prijetno,ko tako drčim,da se še ustaviti ne morem.Včasih pa ne gre samo po Čevljih,ampak tudi po nosu.Zima je res huda za nas/ki smo daleč od šola doma,prinese nam pa veliko veseljal Strah v gozdu. Arko Jože Ill.r.v.n.š. Čez poletje nam je zmanjkalo drv in nekaj otrok se nas je zmenilo, da poj demo drug dan v gozd po drva. .Popoldne smo se odpravili vsak s svojim kosom kruha in pripravnim vozičkom.Veselo smo jo mahali po cesti in se menili kod bomo nabirali in vlačili.Če preden smo prišli v gozd,smo pojedli ves kruh,V gozdu smo si pripravili vrvi in smo šli po plazu navzgor.precej visoko,Stane je že vlekel svoj kupček doli a dolgo časa ga ni bilo nazaj.Kar zaslišimo daleč jok in zagledamo Staneta,kako se plazi po vseh štirih.Ko je prišel gori k nam,se jo zavalil na tla kakor snop.Ko smo ga s strahom izpraševali kaj mu je,n,-im je začel pripovedovati s 'Ko aem..privlekel ve'je v dolino,sem zaslišal govorjenje in rjovenje : "BoŠ šel,boš šel!'1 Pustil sem drva in jo ubral navzgor kakor zajec,da sem se nadrl do krvi. Ko ga tako prestrašeni sredi gozda poslušamo,zaslišimo tudi mi govorjenje,, \ pa jo tudi mi meni nič - tebi nič ucvremo v dolino,Naposled se ustavimo in posluštirno.Ko zaslišimo lomlenje drv,si mislimo,da mogoče ue kdo drugi nabira drva.Ilazkorujžiti se je treba,pravimo pa amen.In res smo se ojunačili in šli doli.Od daleč smo videli dva velika moža,ko pa pridemo bližj e,spoznamo dva fanta iz Sodražice,ki sta nas nalašč malo prestraši la.Vsi 3mo se smejali naši strahopetnosti,Ko smo se nasmejali,Brno mora» li iti nazaj po butare.Ko smo jih privlekli doli,smo jih naložili na voziček,pa " .ajde,teraj kola." Kakor Elija je šlo kakih 5o metrov.Tedaj se nam pa vse prevrne,morali smo privzdigovati in popravljati,a nato smo bolj pazljivo vozili.dokler nismo prišli na cesto.Potem smo pa spet vozili,kar so nas noge nesle. Doma,doma so se šele smejali naši strahopetnosti in nam zatrjevar li,da je strah na sredi prazen,okoli ga pa nič ni. ha ledu. Ivanc Evgen II.a Zima nam je prinesla dosti ledu.Jaz sem se šel tudi drsat.Padel sem že večkrat,posebno enkrat sem jo prav pošteno izkupil.Od takrat nimam več posebnega veselja za drsanj e.Ali vse eno še prav rad uidem mami na led.Sedaj pa upam,da bo zapadel sneg,potem se bomo prav veselo smučaT li. Naš psiček. Arko Anica I.b v.n.š. Pri nas imamo psička.Ime mu je Pazi.Imam ga zelo rada.Naš Pazi je bel in ima nekaj rjavih prog,pasme je domače.Vedno hodi za menoj.Jesti mu nosim jaz sama.Ponoči spi zunaj.Če čuti,da hodi kdo okoli hiše,začne lajati.Posebno rad laja na mlajše kolesarje,ki se vozijo mimo hiše.Velikokrat se igra z mucami in s psičkom Papsitom.Včasih hoče iti tudi z menoj v šolo.Kadar grem v trgovino ali kam drugam gre tudi Pazi z menoj. Če sliši,da kje laja pes,hiti tudi on tja,da bi pomagal,če bi bilo treba z združenimi močmi zapoditi predrzneža.Pozimi spi v svoji hišici,katero je napravil moj brat Ivan.Če koga sliši,gre takoj ven in laja.Ko nehaj časa laja in vidi,da je odpravil svojo dolžnost nočnega čuvaja se zopet vleže v svojo hišico.Ko se zjutraj zbudi,me žel/no čaka,da mu prinesem mleka in kruha. Ah,ljubi psiček,še dolgo bodi pri nas in varuj našo hišo! V prej snih Sasih je bil Tončkov vrt eden naj lepših v vasi.Tedanji gospodar pa je bil silno skop.Ako je šel bodisi tujec,bodisi domačin mi mc po cesti in pogledal po pplnem drevju,ki se je nizko sklanjalo pod te žo lepega sadja,je vsakega okregal :"Aha,jih gledaš,bi jih rad,pa sem jaz tu."Tako se je zameril skoro vsem ljudem v vasi. V jeseni je hodil spat v skedenj in pri priprtih vratih je čakal s palice na tiste,ki bi se predrznili priti ponoči na njegov vrt. Nekega večera,so se zbrali fantje na vasi in prav lepo zapeli.Nekaj časa so peli,potem pa pravi eden izmed njih:"Veste kaj,pojdimo podražit Tončka,ki gotovo straži v skednju." Ta navihanec je šel naprej in s kolom podprl vrata,da se niso mogla odpreti.Ko Tonček zasliši,da gredo fantje proti vrtu,vstane,otiplje v temi vrata in palice in se že veseli,kako bo padalo. "Le potresi,"pravi neki fant.Potresli so,da je sadje kar zagrmelo po tleh,Tonček zgrabi za vrata,vleče,da bi se odprla,upira se vanje kar more,a vrata se ne dajo premakniti,Začel se je jeziti,kleti,jokati.Kant je so pa tresli drevje po vrtu,zdaj tu,zdaj tam.Tonček se je ves izmučen sesedel na kup otave,ko je videl,da ne more odpreti vrat.Tako sedečega je Na ledu. Podlogar Nika II.a Led je nam otrokom v veliko veselj e.Ko smo opazili prvi led,smo šli takoj poskušat,če je dovolj trden.To je til vriščlDrsali sme se in skakali po ledu,dokler se nismo vsi upehali.Marsikateri je tudi že pošteno plačal drsanj e,ker se je ponesrečil. Na ledu. Fani Hudolin II.a Letuš je zelo veliko ledu,pa malo snega.Zato se lahko drsamo.Jaz sp zelo rada drsam.A dosti mi mama ne puste,le malo kedaj se grem.Pa še takrat so hudi.Drskati se je zelo nevarno po velikem ledu.Večkrat se je že pripetilo,da se je led razpočil in je kdo padel v vodo.Zato je boljše,da sem doma na peči. Ko na večer tihi mrak razpne krila čez vso ravan,se po vseh hišah in kočah zahleste lučice. Prvotni ljudje so svetili le s trskami,ki so kaj hitro dogorele,poleg tega je bilo še mnogo nesreč.Požari so bili na dnevnem redu.Kasneje so svetili z bakljami,ker pa tudi to ni bilo pripravno,so začeli ulivati lojene sveče.Pozneje so uporabljali svetilke z oljem,kjer pa niso imeli olja,so svetilke napolnjevali s svinjsko mast jo.Te svetilke pa so slabo in metno brlele,a ljudje si niso mogli z boljšimi pomagati,ker petroleja takrat pri nas še niso poznali.Znano je,da so petrolej rabili že Perzijci za časa njihovi^ številnih vojnih pohodov v obliki gorečih curkov,katere so metali na neprijatelja.Ravno tako je bil petrolej poznan rdečekožcem leverne Amerike,ki so ga uporabljali kot zdravilo.Ko pa so v letih lB5o-I860.V Severni Ameriki in nato tudi v Evropi spoznali,da se s petrolejem lahko in še boljše sveti kot z rastlinskim oljem ali mastjo,je petrolej 'zlagoma izpodrinil vsa druga takratna svetila. Kakor ob vsaki novotariji,tako so se slišale tudi v zvezi s petrolejem strašne reči.Pravijo,da je neki delavec prižgal z vžigalico cigareto v bližini petrolejevega studenca,in hipoma se je izpremenil studenec t ognjeno morje,v katerem je n^šlo 22 delavcev strašno smrt.O takih in sličnih nesrečah je bilo sprva mnogo čitati in slišati.Ni torej čuda,da ;e je preprosto ljudstvo petrolejeve razsvetljave v začetku od sile balo, i_n ni hotelo nič vedeti o njej. V starih časih se je moral vsak pri županu zglasiti,kdor se je pre-irznil kupiti petrolejko,ter svetiti s tem novim nevarnim oljem.Včasih oa je moral tudi tak "predrzneš11 petrolejsko razsvetljavo sploh opustiti ter svetilko razbiti,ker mu boječi sosedje niso dali miru,češ svetilka so bo razletela in grozen požar bo lahko spravil vse sosede v veliko nesrečo. Le polagoma je ljudstvo spoznavalo velike prednosti pred drugimi svetili. V Sodražico je prinesel podvzetni Ivan Pajdiga prvo petrolejko in nekoliko petroleja iz Trsta,kamor je pogosto zahajal po kupčijskih potih. Ko je zvečer prižgal in postavil petrolejko na mizo,so se okna zasvetila v tedaj nepoznani močni svetlobi in ljudje so se kar gnetli pod razsvetljenimi okni in iskali vzroka tej za tedanje pojme bajni razsvetljavi. Seveda petrolejka ni gorela vsak večer,saj so petrolej kupovali v daljnem Trstu in Ljubljani v majhnih količinah. V mestih je zagorel nate svetilni plin in izpodrinil petrolej in vso ostalo. Ni pa še dolgo,ko je zasvetila elektrika,ona čudna nevidna moč,ki jo človeški um uporablja že v najrazličnejše koristne namene.Pri nas je zagorela električna luč o božiču letci 1954.0 praznikih je bilo vse razsvetljeno in ožarjeno s to novo svetlobo,vsi smo bili veseli in ponosni na to novo pridobitev. Toda v marsikateri hiši pri nas in drugod . sveti še nadalje petro lejka tudi sveče,baklje in celo trske,te pa le- tedaj,ko hite v temnih zimskih jutranjih urah pobožne množice k sveti maši. Dolgo je že od tega,odkar je živela v Žimaricuh siromašna družina. Stari oče je bil bolan,gospodar pa ni mogel zaslužiti niti toliko,da bi v redu plačeval davke.Zato je moral rediti vojaka,kot je bilo v starih časih navada. Nekega dne gresta gospodar in gospodinja v gozd po drva,bila je že pozna jesen in zima z mrazom se je naglo bližala.Zadnji čas je bilo,založiti se z drvmi.Pred odhodom sta naprosila vojaka,naj da očetu vode,kadar si jo bo zaželel in naj popazi na dete,ki je ležalo v zibelki. Čas je tekel,vojak se je naslonil z glavo na mizo,misli pa so mu le tele tja daleč čez devet gora in devet voda,tja kjer mu je tekla zibelka. Bil je v to razmišljanje tako zaverovan,da bi vsak smatral,da je trdno zaspal.Naenkrat začuti nek šum,pomežikne z enim očesom proti postelji,kjer je ležal stari oče in vidi,kako vstane,in kako vzame izpod slamnjače vrečico ter odkrevsa ven.Vojak gre po prstih za njim in gleda,kaj bo stari oče naredil,postane v kuhinji in se skloni k okencu,odkoder se je videlo naravnost pred skedenj.Stari oče vzame v tresoče se roke lopato,gre pred skedenj,tam skonlje s težavo jamo in položi notri vrečico.Pri tem potolče trikrat z nogo ob tla in reče: "Ti si ga zakopala,ti ga boš odkopala." Ozre se na vse strani ter odkrevsa počasi nazaj v hišo,vojak hitre skoči za mizo in se dela kot bi spal.Zadovoljen se starec vleže v posteljo,začne mrmrati, se obrne in zaspi. Ko prideta gospodar in gospodinja domov,jim reče vojak:"Ne boste me več dolgo imeli pri hiši. ' Onadva gledata začudeno,ker ne razumeta kaj vo jak misli.Nato jima pove,k^.j je videl rekoč: "Obogatela bosta, le pojdita z menoj in vzemita s seboj lopato." Pelje jih pred skedenj,kjer potolče z nogo trikrat ob tla in govori iste besede kakor prej stari oče.Nato jima reče:"Sedaj pa le kopajte!" Gospodar res koplje in izkoplje vrečico z denar j em.Razvesele se in se zahvalijo poštenemu vojaka ter mu tudi darujejo nekaj denarja,Luknjo zopet lepo zadelajo,staremu očetu,ki je ta čas trdno spal,pa ne omenijo ničesar. Poplačali so davke,vojak se je od njih poslovil ter odšel tja,kamor ga je kli calo hrepenenj e.Stari oče ni več vstal iz postelj e,nekega dne je zaspal za večno.Kmalu za njim je odšla tudi gospodinja.Od tega časa je tepla gospodarja grenka usoda.Živina ni več uspevala. Zdaj to,zdaj ono živinče je poginilo.Ker mu ni bilo doma več obstanka, je vzel nekega dne dete in odšel brez slovesa v tuji svet. Nikoli več se ni vrnil v naše kraje.Bog ve,ali je našel v tujini srečo in mir? Travnogorski gospodar je nakupil dosti gozdnih parcel,kajti denarja je imel v izobilju,ljudem pa takrat tudi ni bilo dosti do gozdov.Samo, da so imeli drv,stelje in lesa za suho robo,pa so bili zadovoljni.Parcele je plačeval po 5 goldinarjev,toda dobil jih je tudi za pet litrov vina.Še veseli so bili ljudje,da so se parcel znebili,vsaj jim ni bilo treba pla-čevati"frankov", Tako si je Travnogorski gospodar nakupil lepo posestvo, ki je obsegalo baje okoli 18o ha zemlje.Za čuvaja si je izbral Grivca iz Podgore in Jagerbirta,moža,ki ju že nekoliko poznamo iz spisov v našem listu. Nekega lepega jesenskega dne se je Travnogorski potikal s puško po gozdu in lazih,ko zasliši nad seboj šumenje golobov.Ker je videl,da so se po parkratnem kroženju spustili nekje v bližini,jih je začel,gnan po lovski strasti,zasledovati.Na mestu,kjer je mislil,da so se spustili golobje, je našel jamo.Mislil je,da so se mogoče skrili notri,zato je vrgel v jamo /velik kamen,ki je dolgo časa odskakoval in donel v skrivnostni globočini.Golobov ni bilo na izpregled,Jami je dal ime Globoka jama. Ko so nekaj dni po tem dogodku lovili v bližini Globoke jame Trav-ncgorski,Grivec in Jagertirt,jim je prišla naproti srna,katero so le obstrelili ter ji sledili,ker se jim je zdelo škoda,da bi jo izgubili,Sled je kazala proti Globoki jami,najbrž je padla vanj o.Grivec se je popraskal za ušesom in rekel:"Prelepa je srnica,da bi jo pustili,jaz jo grem iskat." Ko so si preskrbeli štiri dolge vrvi,škripec in svetilko,so privezali korajžnega Grivca z vrvjo in ga spustili po škripcu polagoma v jamo,kj er je v temi zginil.Jama je kar požirala vrv,ko so prišli do konca tretje vrvi,so slišali globoko doli krik in vik:"Potegnite me 'hitro ven!Pošasti me bodo požrle.Za božjo volj o,hitita!Jama nima dna," Strahoma sta vlekla in vlekla,če morda ne bosta potegnila razen Grivca še koga drugega na svetlo,toda privlekla sta le prestrašenega čuvaja,ki jima je,ko se je nekoliko pokrepčal iz čutare,pripovedoval,kaKO jü'shotela neka grda pošast pregristi vrv,da bi se prekopicnil v jamo,ki nima dna."Že večkrat sem se spustil v jame,toda zdaj imam tega dovolj,nikoli več me ne opravijo v nobeno jamo in za noben denar ne! - Srna naj pa le ostane notri,bodo imele pošasti vsaj veselje z njo! Zaklad v Travni gori. Petrič Stane Ill.r.v.n.š, Pred več desetletji je živel v Travni gori v majhni leseni hiši mož, ki se je bavil kot vsi drugi ljudje v naši dolini s kmetijstvom ter z izdelovanjem suhe robe.Domačini so ga klicali Slik. Nekoč sta se odpravila Slik in njegov tovariš Urh,moj ega očeta stari cce na Hrvaško,kjer sta "obžirala" od vasi do vasi.Pripetilo se jima je,da sta morala nekega dne prenočiti v neki majhni gostilni,kjer se jima je po skromni večerji pridružilo več nepoznanih mož.Začel se je pomenek o v siku dnevnih stvareh. Vprašana, od kod sta, povesta, da je eden iz Sodražice, drugi pa iz Travne gore,Ker se je lotil Urha zaspanec,se poslovi od tovariša in možakarjev ter se odpravi k počitku.Ostali se pogovarjajo dalje pri kozarcu dobrega vina.Kc so se jim jeziki do dobra razvezali,zaupa e-den izmed njih Sliku veliko skrivnost.Razodene mu,da dobro pozna Sodražico,še bolje pa Travne gcrc:" Blizu hiše raste poleg studenca bezeg,par korakov vstran je zakopan zaklad,poln kotel samega suhega zlata je skritega v približno dva metra globoki jami,Ker sme danes postali -prijatelji,ti to povem in ti pravim :"Odkoplji in naj bo tvoje,mi ne mislimo priti več v one kraje.Opozorim te pa na tc,da mora še tisto leto umreti kdor potegne kotel z zakladom na svetlo." Slik se prijaznemu možu zahvali in kmalu potem,ko je bila mera polna,odidejo vsi spat,Seveda Slik ni niti mislil na spanje,vso noč se je premetaval po ležišču in premišljeval o zakladu in bogastvu,ki ga čaka doma. Ko sta s tovarišem prodala vso suho robo,ki sta jo imela s seboj, se odpravita proti domu,Posebne Sliku se je zelc mudilo.Ko pride domov, pove svoji ženi kuj je zvedel daleč tam doli na Hrvaškem,Lepo,kot se spo*-dobi,se domenita,kako bosta na skrivaj izkopala zaklad. Naneslo je pa tako,da ni inegei iti takoj odkopavati zaklada,temveč je moral iti prej vozit^ krole v Jelenov žleb.Tam je moral celo prenočevati. Med tem časom,ko je Slik vozil drva,so prišli na njegov dom tuji možj e,Hrvatje,ter povpraševali po Sliku,ter po pctu,ki pelje v Sodražico, Žena in dekla sta se teh možakarjev zbali.Najprej je zbežala dekla in se skrila v klet,potem pa še žena z otrokom,z izgovorom,da gre po deklo,ki jim bo kazala pot v Sodražico.Toda žena je zbežala v Jelenov žleb,misleč^ da bo dobila tam moža in ga posvarila pred možmi,a njega ni bilo tam,šel je globlje v gozd po krule.Vsa prestrašena pove prisotnim o dogodku ter jih prosi,naj jo skrijejo.Otroka posadijo na peš,njo pa skrijejo v klet ped veliko in težko kad. Ko roparji uvidijo,da jim jel zbežala,so jo ubrali tudi oni proti Jelenovem žlebu,ker so vedeli,da drugam ni mogla iti.Ko pridejo v Jelenov žleb,vprašaj c prisotne po gospodinji iz Travne gore. "Mi niš ne vemo,kje je," odgovorijo. "Kaj se delate nevedne,saj poznamo otroka,ki sedi na pe-ši,ha,kaj,š.igav je,ali ni iz Travne gore, "odvrnejo roparji in zašno premetavati po hiši in iskati skrito gospodinjo.Ko je ne dobe v hiši,gredo v klet»pregledaj o,ni je nikjer.Pa pravi eden roparjev: "Še onole kad prevrnimo, mogoče je spodaj skrita." Toda drugi, najbrže njihov vodnik^, pravi: "Eh kaj,ni treba prevrašati kadi,še bi bila spodaj,bi bila že zdavnaj zadehnila." Kako je bilo ženski pod kadjo pri srcu,si lahko mislimo. Hrvatje so odšli iz Jelenovega žleba ter ponoši sami,brez kažipota našli v Sodražico in šez Strmco odšli neznano kam.Ko se je to razvedelo, so zašeli ljudje iskati po Strmci zaklad,katerega so baje ti neznanci nekje zakcpali.Dob.il ni pa nihše kaj takega,kar bi bilo zaklada podobno. a kaj se je med tem šasom godilo v Travni gori? Ko mož zve,da so bili tu tuji ljudje,ki so povpraševali po njem,se je takoj podal na delo in zašel kopati skriti zaklad.Okrog bezga pri studencu je že vse prekopal,ali o zakladu ni bilo ne duha,ne sluha.Vendar ni odnehal.Slušajno mimoidošim je na njihova vprašanja,kaj dela,odgovarjal, da mu poleti,kadar je suša,primanjkuje vode zato si bo izkopal jamo, da bo imel vsaj za silo vode v bližini. Po dolgem in trdem delu pride vendarle do kamenite plošše.Ne da bi pogledaj.,kaj je spodaj,steše do hiše,pokliše ženo,odveže konjiča Miškota in hajdi nazaj h skali.Z združenimi moŠmi odvalijo skalo in res, prikaže se jima kotel.Boješ se prerokovanja,vpreže Šlik konja in ta potegne na dan kotlišek napolnjen z zlatom,na vrhu vsega je ležala monstranca. Žena poškropi najdeni zaklad z blagoslovljeno vodo,da bi zgubil hudobni duh oblast nad njim. In potem? Np?potem je Slik začel kupčevati z legom,kupčija mu je gla dobno od rok,nakupil je parcele kakor opisuje v današnji številki spis Lojzeta Arkota "Pošast v Globoki jamir:' Šele čez par let,kp so ljudje vedno v njega silili z vprašanjem od kod ima toliko denarja,jim je razodel,da je odkopal zaklad,koliko je bilo zlata,ni hotel povedati,le t toliko je nekoč pri kupici vina priznal,da ga je bilo za kotliček iz katerega bi se lahko osem lačnih mož najedlo dobro zabeljenih žgancev,Mon-štranco,ki pa ni imela velike vrednosti,cenili so jo samo na osem avstrij skih goldinarjev,je daroval cerkvi.Miško pa kljub temu,da je zaklad potegnil iz jame,.ni poginil še tisto leto,Še dolgo vrsto let je nosil na hrbtu zadovoljnega gospodarja,ki si je ogledoval pridobljeni svet. Šlik je zabogatel,postal eden prvih veljakov v naši dolini.Njegov sin pa ni srečno gospodaril,vse veliko posestvo in razna podjetja,ki scs jih je lotil,vse je šlo na boben in tako prišlo v druge roke. S suho robo proti Karlovcu. Mihelič Anton,Podklanec,III.v,n. Ob štirih zjutraj smo se odpeljali od doma na vozu,ki je bil s suho robo dobro naložen.Imeli smo največ škafov,pa tudi nekaj rešet in sit. Ravno poldne je zvonilo,ko smo privozili v Kocevj e,kj er sem videl veliko tovarno,v kateri izdelujejo blago za obleke.Oziral sem mimogrede v razne izložbe,videl umazano,leno Rinžo,ki od treh strni obkroža mesto in krasno cerkev,ki je sezidana iz samoga lepo obsekanega kamenja.V njej hranijo srca knezov Turjačanov.Peljali smo se mimo gradu Turjačancv,kjer je sedaj sedež sreokega načelstva,sodnije in drugih uradov.Videl sem Marijin dom,gimnazijsko poslopje,šolo za slepe in narodno šolo. Pred Dolgo vasjo smo vprašali nekega fanta,katera cesta drži na Mozelj.Pa ni hotel pokazati prave poti,rekel je:"Peršte niks sloveniš," pri tem nem pa je pokazal napačno pot na desno,namesto na levo.Šli smo po desni,a ko smo srečali prvega moža,smo ga vprašali,če vozimo prav,on nam je pa povedal,da se ta cesta zgubi v hosti.Obrnili smo se torej nazaj in zavili na pravo pot proti Mozlju. Na levo roko sem videl samo hribovj e,na desni strani pa lepo ravan. Nadij e smo prišli v Stari trg ob Kolpi.ki leži nekoliko na hribčku.Od tam sem zagledal Kolpo,široka je približno 14 metrov,globoka pu na neka* terih mestih do 2 metra. V Starem trgu ob Kolpi smo prenočevali,a že zgodaj zjutraj smo se napotili "obžirat,"to je, prodajati od hiše do hiše,Prodajali smo robo le za denar,ker niso imeli še žita,da bi menjavali.Cesta je bila precej slaba, če sem se obrnil na levo stran,sem videl Kolpo,na desni strani pa visok hrib,skoraj samo skalo.Od tistih skal se je včasih kaj odkrušilo in se trkljalo v Kolpo,da je voda brizgnila na vse strani.Zagledal sem prve vinograde,ki so bili dobro obloženi z grozdjem. Prišli smo na Vinico,v lep trg,kjer so že dozorevale sladke češplje-Tukaj smo prodali v neki trgovini skoraj vso robo,ostalo je le še par škafov,sit in rešet.Morali smo zopet prenočevati.Z'ostalo robo smo se odpravili v Karlovac,ki je približno šest ur ali trideset kilometrov daleč od Vinic.Tisti dan je bil v Karlovcu semenj.Tom sem videl mnogo lepih konj,ki so pa bili tudi precej dragi,za par konj so zahtevali 4ooo Din. V Karlovcu se nismo dolgo mudili,ker smo tisto malo robe,kar smo je šo imeli,kmalu prodali.Zato vam ne morem povedati kaj več o Karlovcu. Obrnili smo se in hujdi s praznim vozom proti domu..Preračunal sem,da je po tej poti od Karlovca do nas ravno 135 kilometrov.Zopet smo prenočevat li na Vinici.Čotrti dan smo bili že doma v Podklancu. Z očetom na Gorenjsko. Mihelič Anton,Žimarioe,Ill.r.v.n. Ko so se začele počitnice,sam vedno nagovarjal očeta,da bi Sla s suho robo na Gorenjsko.In res,prošnja je bila uslišana.Nekoga dne sva si šla z očetom nakupit robo,to je preoej škafov in nekaj čebrov.Vso to sva naložila doma lopo na voz in zgodaj zjutraj sva odšla z doma.Peljala sva so skozi žlebič,kjer je naša železniška postajica,potem mimo Ortneka,kjer je naša železniška postaja za tovorno blago,dalje skozi Velike in Male Lašče ter Rašice.Zadnji kraji so me spomnili naših volomož:Trubarja,Levstika in Stritarja.i'ato sva prišla na Turjafckjer sva krmila konja.Jaz sem šel pa med tem glodat hlev starega turjaškega gradu,ki jo zidan z debelim zidom,rad bi pogledal,kako imajo urojemo v hlovu,pu mo niso pustili notri.Turjaški grad Jo znamenit žo iz srednjega voka,posebno pa izza Času turških bojev in iz dobo Primoža Trubarj a.V gradu Jo luteranska kapelica,kjer jo pridigoval Jurij Dalmatin,V gradu hranijo nagačeni glavi Herbarta Turjaškega in Kridarika Višnj©gorskega,katero jo daroval leta 1575 Ferhad paša turškomu sultanu po bitki pri Budački,Ferhad paša Je z odkupnino 2o.oou tolarjev,ki jo Je prejel od Horbartovih sorodnikov,zgradil v Banjaluki krasno džamijo,ki se po njem imenuje Ferhadiju, V turških bojih se je zelo proslavil Andrej Turjaški,ki Jo rešil z bitke pri Sisku lota 1593 naše krajo pred groznim pustošenjem,saj poje narodna pesem: Turek če vzel Sisek bode,nam narobe vse, vso pojde, vam Ljubljana bc pokrajna,stran dolenjska turška drajna. Sam turški poveljnik Hasan paša je našel v tem boju smrt v valovih Kolpe. Ljubljanski škof Hren je dal iz Hasanovega plašča napraviti za ljubljon- ako stolnico mašna/ pluščSi, ki se rali vsako leto na praznik s v. Ahaci ja. V spomin na zmago Andreja Turjaškega nad Turki so sezidali Turjačani blizu svojega rojstnega gradu na visokem hribu,ki je viden daleč naokoli in od koder je lep razgled,cerkvico sv.Ahca. Po vrtu se je paslo več velikih prašičev.Ko je oče nakrmil konja,. sva 3e odpravila dalje.Pot pelje najprej skozi gozd,kjer ni nobene vasi, le tu pa tam se vidi k