If undelivered raters toi "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 St. Clair Ara. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 17,500 Iaaaed every Tuesday Subscription rate: For members yearly —.$0.84 For nonmembers ......„.$1.60 Foreign Countries .......53.00 Telephone: Randolph 3012 '.H»m»Min»mmmmm«»»»»i»i»iim«*: Največji slovenski tednik v Združenih D rta vab Izhaja "sak torek Ima 17,5011 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto............S0.IM Za nečlane -----------------$1.60 Za inozeuutvo -----..........»3.00 NASLOV uredniltva in upravaiitvai 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3012. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22. 1918. Štev. 52. — No. 52. CLEVELAND, O.. 28. DECEMBRA (DECEMBER), 1926. Leto XII. — Volume XII. CLEVELANDSKE NOVICE. LISTNICA UREDNIŠTVA —Letošnji sveti večer in na božični dan smo imeli y Cleve-landu posebno lepo vreme brez zime in snega. Je nam pa zato vreme na Štefan j i dan preme-nilo svoje lice v pristno sibirsko zimo. Minulo nedeljo proti jutru je obiskal našo metropole in večji del severozapadne drža-\e Ohio pravcati "blizzard," ka-koršnega že ne pomnimo več let. Ponekod je zapadlo do pet čevljev snega. Vsled snežnega zameta ni mogla v nedeljo nobena poulična kara voziti; take so imeli tudi avtomobilisti mnogo truda, ko so obtičali v globokem snegu. Ker &e pojavlja južni veter, bo zapadli sneg v par dneh skopnel. Sploh moramo biti z yetosnjo milo zimo tukaj v Clevelandu zadovoljni. —Minulo nedeljo zvečer ob 8. uri so nekateri farani cerkvc sv. Lovrenca v Newburgu in ožji prijatelji g. župnika Rev J. J. Omana njemu v počast priredili takozvano 'Surprise party." ker je minulo ravno 15 let. odkar je bil Rev. Oman v mašnika posvečen. Slavnost se je vršila s kratko, primemo predstavo in raznimi govori Slavljenec se je ob sklepu vsem navzočim iskreno zahvalil za ti? izraz naklonjenosti in za spo minsko darilo. Uredništvo "Glasila" iskreno častita na tem mestu Rev Omanu, sedanjemu duhovnemu vodji K. S. K. Jednote k temu spominskemu dnevu. Dal Bog: da bi Rev. Oman krepak, čvrst in zdrav dovčakal še srebrne pa tudi zlate maše! —V soboto, na sv. dan zjutraj je umrl v Euclid bolnišnic; 36 let stari samski rojak John Korošec, ki je delal več let v New York Central oddelku za kotle. Smrt ga je dohitela na tragičen način. Pred dobrim tednom je navedenec v svoji spalni sobi pomotoma pustil od prtp cev pri plinu, kar ga je onesvestilo. Nesrečnika so za tem prepeljali v bolnišnico, kjei je umrl. Pokojnik je bil rojer v vasi Koprivnik, okraj Rado-ljica na Gorenjskem; tukaj v Ameriki nima nobenih sorodni kov, pač pa v starem kraju mater in enega brata. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 169 K S. K. Jednote in k Boiler Mak ers' uniji. Local št. 416; pogreb se je vršil včeraj dopoldne Naj v miru počiva. —V sredo dne 22. decembra zjutraj je umrl rojak John Pe-rušek, star 46 let, stanujoč na 1200 E. 61st St. Doma je bi1 od sv. Gregorja, po domače Jernej ve v. Tu zapušča omoženo hčerko in enega brata, v starem kraju pa mater in dva brata ter štiri sestre ter več sorodnikov. Bil je član društva sv, Janeza Krstnika, št. 37, J. S K. Jednote in društva Doslu žencev. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, njemu pa se naj ohrani blag spomin —Vsi oni, ki želijo postati državljani, in pri tem mislimo naše fante in može, žene in dekleta, naj pomnijo, da se otvori nov šolski pouk za državljane v četrtek, 6. januarja in v petek 7. januarja, potem pa zopet v četrtek 13. in v petek 14. januarja, 1927, in sicer v veliki Včeraj dopoldne bb 10. nam je pošta dostavila celo kopico pisem, ki so se nabrala tekom zadnjih dveh dni in pol. Nekaj izmed teh pisem je bilo v Min-nesoti in drugod oddanih še 21. • n 22. decembra; prejeli smo jih pa šele 27.. baš na dan, ko je treba zaključiti vse strani lista. Cenjeni dopisniki naj nam ne /.amerijo, ker njih gradiva nikakor nismo zamogli porabiti za to izdajo; došlo je namreč prekasno v naše roke. Vsi dru-^i dopisi in naznanito sledijo v prihodnji izdaji dne 4. januarja. Dostavek: Še je nekaj društev, ki nam do danes še niso vposlala imen in naslovov novo-zvoljenih uradnikov za prihod-lje leto. Prosimo torej cenjene sobrate tajnike in sestre tajnice, da nam zamujeno kmalu do-pošljejo. Moja novoletna poslanica. Japonski cesar umrl. Tokio, Japonska, 25. decembra. — Danes je umrl po daljšem boiehanju japonski cesar Yoshihito; pogreb se vrši začetkom februarja prihodnjega ieia. Prestol bo zasedel njegov sin Hirbhito. Pijančevanje o Božiču. New York. 26. decembra. — Letos o božičnih praznikih je v našem mestu vsled vživanja slabega žganja umrlo enajst oseb; šest jih je podleglo v Bel-evue bolnišnici, pet so jih pa .lašli na cesti. Preveč veselo božičevanje. V Clevelandu je bilo na sveti večer in na božični praznik vsled pijanosti aretiranih 121 oseb. Vsakemu je bila prisoje-na primerna denarna kazen in JO dni zapora. Lansko leto o Božiču je znašalo število »ličnih aretovancev samo 65. Piše glavni ifredsednik. Cas gre hitro naprej; kakor brzovlak nam dirja pred očmi. člane. In tega je vedno več in več povsod. Naša mladina da rašča in se množi. Rada pristo Kaj je nam dan. teden, mesec!pa v naša društva, ker se za-in leto dni? Malenkost. Zdi;veda. da je naša organizacija se mi, da sem šele nekaj mese-jbaš taka, kakoršno naša mladi članstva zahtevati red in po-cev v glavnem odboru K. S. K. j na potrebuje. | duh, ker drugače ne morejo se- •Jednote, pa vam- cenjeni so- Torej polje je še veliko med je voditi; seveda, članstvo mo- jazni, bo vse drugače na sejah, kakor pa da bi jim stopali na prste po paragrafih, kakor imajo nekateri to navado. Cradniki imajo pravico od Rečena družina. bratje in sosestre že v tretjič nami; dosti nasadov in semena: voščim SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Cenjeni sobratje in sosestre, uradniki in uradnice krajevnih društev: Rad bi vam važnost ra pa svoje uradnike tudi spoštovati ; kjer ni tega, tam n? treba je še samo dosti marlji vih sejalcev na našem društve* pričakovati napredka in sloge, nem polju. Dela imamo lahke Ako ne bo uradnik imel od član-polne roke. zatorej hitimo, v po- i stva priznanje, ta tudi ne 1 k rabimo vse sile, da bomo prido- j delal z veseljem za društvo. Novega leta predstavil pred va- j bivali novo članstvo tudi v bo j Članstvo mora vedeti, da je še duševne in telesne oči, da bij ioče kakor smo ga dosedaj. , plača, katero društva dajejo Zopet pa ponovim to, s čemur; uradnikom nezadostna za delo. sem pričel, namreč da je vse'katero uradniki vrše in za od-atva ix) svojih uradnikih in i odvisno od nas in naših dru- govornost. Ako jim pa kaže uradnicah na novo pričenjajo j štvenih sej. Seje društev naj članstvo za njih delo prizna-društveno življenje; kako s po-J bodo kVatke in jasne, to se pra- nje. koliko z večjim veseljem novnimi močmi začenjajo svoje vi jedrnate in razumljive, mir- bodo uradniki delali in vabili v delo. ki jim je bilo zopet, ali pa ne in pravične, oziroma nepri-1 društvo, ker se bodo zavedali, morda na novo izročeno od član stranske. Dalje se morajo vr- da jim je članstvo za to hva- vsi spoznali, kako važno je ravno sedaj, ko krajevna dru- Windsor, Ont.. Kanada. 23. decembra.. — Danes so na samotnem Peche otočku na reki Detroit našli neko zapuščeno belgijsko družino na pol zmrz njeno in skoro onemoglo. Družina obstoji iz moža. žene ii dveh malih otrok. Neki tihotapec je hotel Jc družino spraviti na ameriška tla, za kar si je računal $100 Ko je ž njo dospel na označen otok, jo je ondi pustil v naj hujšem mrazu. Nesrečna dru žina bi bila gotovo umrla vslec mraza, dasi ni iste neki lovet še pravočasno izsledil in rešil Oblasti bodo skušale onegt brezsrčnega tihotapca spravit pod ključ. stva krajevnih društev. KAKORŠEN JE ZAČETEK. TAKO BO POTEM TUDI NA- .šiti v prijaznem bratskem to- ležno; to po pravici tudi zaslu-nu. Predsednik ali predsedni-j žijo. Ravno tako je tudi dol-ca naj vedno gleda, da se ne žnost uradnikov in uradnic, da PREDOVAXJE! O, kako važ-4 vrine med sejo kako osebno na- ie uljudno in naklonjeno obna- no je za vsa krajevna društva to: kako bodo pričela z Novim njeni uradniki in uradnice kra jevnih društev! Jaz sem sicer Smrt v plamenih. Winnipeg. Man., Kanada. 23 decembra. — I*ri gasitvi tukaj šnjega Winnipeg kino gledališča se je podrl strop in penisu več ognjegascev. Dosedaj st pravili že tri trupla na površje sprotovanje, zavist ali napada- š-ajo napram članom s prijazni nje. Dragi mi sobratje in so-j mi besedami ne pa z neolika- letom in z novimi močmi. Ce- -sestre: Vedite, da smo pri nn nostjo; lepa beseda lepo meste ši Jednoti dolžni to-vf>oštevati. najde; podučite na tak način Mi se moramo' bolje zadržati, nevednega, naj se lepše obnaša. Jeelnotin glavni predsednik, vi'nego se imajo drugod, ki se za • Kakor je v trgovini navada, da ;te* pa zidarji Jednote. Jaz i katoliške principe ne zmenijo, j mi, ki bolj prijazno postrežejo, moram gledati, da se bo ta V jezi skakati v besedo je ab- tudi bolje napredujejo, prav itavba Jednote, ki je meni iz-Uolutno prepovedano: ntipadati tako je tudi pri društvih. Bo-ročena — dvigala višje in višje.1 brata ali sestro, je ravno tako j dite torej eden drugemu nakio-Jaz sam brez vas ne morem ni- kot zločinsko. Jednota ima j njeni, pa boste spoznali, kolike svoja pravila, in v teh so ozna- vrednosti je to za društvo, ka-čene kazni za razne prestopke; kor tudi za Jednoto. ako je kateri kaj zakrivil, naj Zopet ponavljam: Začnimo se ga na podlagi pravil zatoži in kaznuje; nikakor pa se ne Napadeni prohibicijski agentje Hamilton. O., 23. decembra — Ko so trije suhaški agentje hoteli vdreti v hišo nekega far marja v Fair Play, nedaleč vedno smo ostali pri starem; odkar smo pa začeli agtyirati in vabiti v Jednoto, pa dobivamo vedno nove 7. Novim letom na novo! Novi odbori be>do sedaj prevzeli svo- sme maščevati na sejah eden čez drugega, ker se s tem uža-losti druge, da ne pridejo več na sejo. Seje društev naj bodo kratke; kjer seja predolgo traja, tam ni pravega reda. Predsednik ali predsednica naj pazi, da se z razpravami ali debatiranjem ne vleče predolgo; pazi naj, da bo zadeva dovolj pojas--njena .oziroma, da bo članstvo znalo, o čem glasovati. Vsi člani naj med debatiranjem pa-zno poslušajo, da bodo znali, za kaj da se razmotriva. Večkrat se pripeti v zborovalni dvorani, ia člani še med glasovanjem povprašujejo, za kaj se glasuje je posle; torej naprežimo vse ? Nekateri dvignejo roke kar po dvakrat, drugi pa no-benkrat. Vse to se ne sme vršiti; na to mora paziti predsednik in predsednica; točno pa naj se gre ? delom naprej na seji. Ze v začetku iste naj naznani predsednik ali predsednica vse točke, o katerih se ima na tej seji-razmotrivati, in ko bo članstvo to znalo, se bo zanimalo, da se to hitro izvri\ Uradniki ne smejo zadrževati članstva na seji predolgo; ako je ista predolga, bo na drugi seji še manjša udeležba; takih sej se članstvo boji. Uradni* ki sicer ne opazijo, da seja dolgo trpi, pač pa oni člani in članice ki sedijo na trdih stolih; vsled nestrpnega , čakanja na zaključek seje so že tako utrujeni, da se za točke dnevnega reda več dosti ne .zanimajo. Ako bo pa seja društva kratka in vesela, namreč da bodo urad niki društev s članstvom pri svoje moči. Delajmo eden za drugega! Za sebe delamo ir> za svoje; delamo pa tudi za svoj narod, kajti Jednota je največji narodni* junak, ki dela našemu narodu čast, na katero se lahko tudi sklicujemo. Naša Jednota je slovensko podjetje, ki obstoja že 32 let, k' premore že nad poldrugi milijon dolarjev in ki nosi najboljša načela, kar nam je drago in sveto. Vsak uradnik in urad niča naj bo ponosen, da je \ sveži z materjo Jednoto; naj si šteje to v čast; ter naj to vedno ponosno kaže, kajti Jednota kot taka je brez vsakega madeža na svojem imenu storila že mnogo dobrega za slovenske sirote in vdove. Hodila je vedno po poti svoje ustave, in ni še nikdar žalila prepričanja svojega članstva; pač pa je gojila med njenim članstvom princip, da ohrani zavest in spoštovanje do VERE, DOMA IN NARODNOSTI. Kdo ima lepši namen? Katera slovenska organizacija nam je dražja in bližnja, kakor je baš naša K. S. K. Jed nota? Na to Jednoto se bomo ozirali in ji sledili že od leta 1894-1927, torej že 33. leto njenega obstanka. Navzlic temu se danes počuti mlajša kakor kdaj poprej; vsa je oživljena in premlajena ter pripravljena za najboljši napredek; in ta napredek je v rokah društvenih uradnikov in uradnic. Zatorej cenjeni, sprejmite ta moja navodila in voščila. Ako hočete, da storite fiarodu nekaj Ameriški mornarji v Nicaragui Washington, 23. decembra — Mornaričnemu depart menti se poroča, da je danes ameriški križarka Rochester srečno prispela v mesto Rio Grande v Nicaragui, kjer se vrše protiame-iške demonstracije. Naše vojaštvo je zastražilo del mesta kjer prebivajo Amerikanc" Ameriški posadki zapovedujt admiral Lotimer. Nezaželjeni komunisti v uniji. New York. N. Y. — Ker se je v unijo krojačev (izdeloval cev sukenj) zadnji čas vtiho tapilo nekaj komunistov, ki s< celo uradniki te unije, bode označeni kopiunisti sedaj vsi i: unije izločeni. Dokazano je, d« so baš ti uradniki v svojo last no korist izrabljali stavke. Nov jugoslovanski kabinet. Belgrad, 25. decembra. — Ni kola Uzinoyic, ki je podal pret nekaj dnevi ostavko kot mini strski predsednik, je na proš njo kralja Aleksandra s težke silo sestavil nov koalicijski ka binet. Portfolij ministrskega predsedništva * je obdržal zopet sam, zunanji minister je Ninkc Peric, minister za agrarne reforme je pa Pavel Radič. dobrega, glejte da bo naša K S. K. Jednota sprejela pod svo je okrilje ves naš katoliški na rod, ki ji pripada. Za katoli škega Slovenca je najboljše mesto v katoliški organizaciji kdor hoče hiti vreden sin svoje majke! Torej še enkrat: Srčna vam voščila, obilno uspeha ljubezni in miru naj bo med vami! Sem vam udani: Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J Cleveland. O., 28. decembra 1926. Zadnji trenotki Pašica. Belgrad, Jugoslavija. 10. decembra. — Danes ob 8.17 je nagle smrti umrl bivši preeLs« d-nik ministrskega sveta in načelnik radikalne stranke Nikola Pašič. Vest o njegovi smrti se je razširila po vsej državi liot velika senzacija. O Pašič« vi smrti so se zvedele nasledi je podrobnosti: Dne 9. decembra je bil Niko-a Pašič v krogu svoje druži.;« celo (dobro razpoložen. Okrog )ol osme ure zvečer je večerjal n sedel v naslonjaču. Po veer j i ga je obiskal Kojič in ae njim razgovarjal. Nato je »biskal Pašiča Jankovič. mi liter dvora, ki je Pašiču prinesel leko zelo važno sporočilo. Ka-cor Paš i ceva družina izjavlja e je vsled vesti, ki jo je prine-el Jankovič, Pašič zelo razbu-il, da se mu je po deveti uri stanje nenadoma poslabšalo in je pričel drhteti. Naslonil se je naslonjač in se onesvestil. Poklicani zdravniki so ugotovili, la je počila žila v mozgu in As *e je razlila kri. Pašič je od časa do časa pii-el k zavesti. Ob 11. uri je pozval k sebi Marko Trifkoviia n Ljubo Zivkoviča. Takoj j* em se je onesvestil. Zdravniki, Vrbica, Bosanovit n Gjuričič so bili neprestano ikrog njega. Ko je kralj zv> tel za Pašičevo resno stanje, je >oslal k njemu zdravnika Ani i a in Simonoviča. Vsi zdra -liki so se zbrali okrog Pašiča n se posvetovali. Nato so g h irenesli v posteljo'. Zedinili f» e v tem, da gre za kap v de? ti hemisferi mozga, vsled čt-ar je nastopila paraliza na It-vi strani. Pašičevo stanje se je vedn«* .labšalo. Ob 6. zjutraj mu je dravnik dr. Kohen vbrizgni' r5~"TluSTr! Na svidenje na Novega leta dkn! Vsem skupaj želim srečnr leto 1927! . S sobratskim pozdravom, John Pelhan, tajnik. Naznanilo. Društvo Marije Majnika, št. 204, Hibbing, Minn., je imelo svojo letno sejo dne 12. decembra. Na tej seji so bile ponovno izvoljene lanske, oziroma sedanje odbornice. Tudi smo sklenile, da bo prosta pristopnina v naše društvo za bodoče (Dalje na 3. strani) Naznanilo. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, št. 103, West Alli.% Wis., da pri hodnja seja se ne bo vršila na prvo soboto v mesecu, ker je praznik Novega leta, ampak seja se vrši na drugo soboto, dne 8. januarja. Torej se opozarja Člane, da blagovolijo to naznanilo vpoštevati. Pridite polnoštevilno na sejo druge soboto v mesecu, ker imamo več važnih točk za rešiti. Nadalje bi prosil, da bi bol;i redno plačevali mesečne prispevke, da ne bo kateri godrnjal, zakaj je suspendan, kakor se je že to zgodild. Asesment lahko plačate na seji ali pa na domu tajnika vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, od 8. do 10. ure dopoldne. Torej prosim, da se te določbe držite, ker drugače ne bom pobiral nobenega denarja. S sobratskim pozdravom, Louis Sekula. tajnik.. samo za članstvo krajevnih društev K. S. K. Jednote v Clevelandu < O. in okolici. Dne 8. novembra 1925 je bil v S. N. Domu na St. Clair Ave. naš prvi VELIKI JEDNOTIN DAN. Tedaj je bil avditorij napolnjen do zadnjega kotička. Drugi sličen VELIK DAN NAŠE JEDNOTE bomo priredili zadnjo nedeljo v januarju (dne 30. jan. 1927.) tudi v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. popoldne in zvečer. Za ta dan je najet velik avditorij in spodnja dvorana ker pričakujemo še večje udeležbe kot zadnjič. KAJ PA BO TAKO POSEBNEGA? Ta dan (30. jan.) bo na slovesen način po novem obredniku zapriseženih nad 200 (dvesto) članov in članic vseh elevelandskih društev K. S. K. Jednote, ki so stopili pod našo zastavo zadnjega pol leta; s tem bodo postali člani II. reda (Second degree.) Slovesen sprejem se vrši točno ob 2:30 popoldne v velikem avditoriju S. N. D. Dostop pri sprejemu imajo samo ti kandidat je in člani (ice) K. S. K. Jednote. Vsak se bo moral pri vhodu izkazati s svojo društveno plačilno knjižico ali pa s certifikatom, da spada k naši Jednoti; nečlanom absolutno ne bo dovoljen vstop. Pri tej priliki (popoldne) bodo nastopili razni izborni govorniki do blizu in daleč. Tega slovesnega sprejema, ki se bo vršil prvič v slovenskem jeziku, naj bi se udeležil vsak član(ica) krajevnih društev naše Jednote v Clevelandu in okolici. Dan 30. januarja 1927 si boste gotovo ohranili v trajnem spominu; zato vas že danes opozarjamo in prijazno vabimo, da se te redke prireditve gotpvo udeležite. Po dovršenem slovesnem sprejemu bo zvečer v dolenji dvorani SND. družabna večerja; iste se lahko vsak udeleži; v avditoriju bo pa sijajen ples. V to svrho so najete najboljše slovenske orkester godbe. VSTOPNINA: Za slovesno sprejete člane (kandidate) za popoldne je prosta, za člane in članice K. S. K. J. 25c. za zvečer: Večerja 75e. za osebo. Vstopnina za ples v avditoriju 50c. Kdor se udeleži popoldanske prireditve ali slovesnega sprejema, naj ohrani kupon na vstopnici ker bo ž njim doplačal za ples v avditoriju samo še 25c; kdor pride samo na ples, plača 50c. Morebitni čisti prebitek tega dneva bo namenjen ubožnim družinam, spadajoče h K. S. K. J. in živečim v Clevelandu. . Tikete se dobi pri predsednikih, tajnikih in blagajnikih tako tudi pri predsednicah, tajnicah in blagajničarkah dolioznačenih krajevnih društfev; pri sobr. gl. predsedniku A. Grdina, 1053 E. 62nd St. in v uradu "Glasila K. S. K. Jednote," 6117 St. Clair Ave. Ta oklic, oziroma vabilo velja za članstvo sledečih društev: Sv. Vida, št. 25, sv. Lovrenca št. 63, sv. Jožefa št. 146, sv. Ane št. 150. sv. Marije Magdalene št. 162, sv. Jožefa št. 169, svr Srca Jezusovega št. 172, sv. Cirila in Metoda št. 191, sv. Alojzija št. 192, sv. Helene št. 193, sv. Terezije št. 199, sv. Družine št. 207, in sv. Križa št 214. Dobro došli so nam tudi cenj. člani in članice iz Loraina, Barbertona, Bridge-porta in Youngstowna! PRIPRAVLJALNI ODBOR. Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. , Na zadnji glavni društveni seji, dne 5/ decembra je bil izvoljen sledeči odbor za bodoč«1 poslovno leto: Predsednica Mary Virant podpredsednica Frances Pluth. tajnica Mary Champa, podtaj-nica in zapisnikarica Mary Pluth, blagajničarka Karolina Baraga, bolniška obiskovalka Neža Gornik, nadzorni odbor: Mary Gersich, Frances Stonich, Mary Medved st., zastavonosil-ka Rosie Drobnich. Ob enem opozarjam članice društva na šklep minule konvencije, namreč da stopi s 1. januarjem, 1927 nova plačilna lestvica v veljavo. Zatorej bomo morali plačevati sedem centov več na mesec kakor dose-daj, in sicer je^et centov zt poškodninski sklid, dva centa pa za sklad onemoglih. Torej prosim, da se to naznanilo vpo-fteva in pri plačevanju prinese ali pošlje pravilno svoto ases men ta. S sosestrskim pozdravom, Mary Champa, tajnica. Društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. Cenjene mi sosestre: Naj-prvo vas prosim, da še udeležite prihodnje seje dne 2. januarja ob navadnem času in v navadni dvorani, ker na tej seji bo ume-ščenje uradnic. V svrho ume-ščenja smo povabile našega društvenega duhovnega vodjo Rev. John Plevnika. Na tej seji bo tudi prečitano celoletno finančno pordčilo našega društva. Kakor vsako leto, tako bomo imele tudi po tej seji malo luneha; pridite torej polnoštevilno! Naš veliki dan, 9. januarja, 1927 je že skoro pred durmi, ko bomo obhajale slavnost 20-letnega društvenega obstanka in blagoslovljenja nove zastave. Apeliram na naše članice, da se označene redke slavnosti udeležijo v velikem številu, posebno pa one, ki bodo pomagale pri banketu. Ona dekleta, katera mislijo iti za tovaršico, naj se takoj zglasijo pri podpredsednici, sestri Frances Zelko, 901 Scott St. Ker je želja odbora, da bi povodom 20-letnice društvene- Društvo sv. Mihalja, br. 163. Pittsburgh, Pa. Javljam tem putem članom i Članicam imenovanega društva sledeče: tri mesece, januar, februar in marc. To smo določile radi tega, ker je sedaj tukaj zdaj bolj slabo za zaslužek; pa tudi da boste mogoče rajši, pristopale Večkrat se čuje, da bi katera rada pristopila v naše društvo, pa da nas je premalo. Ce boste vse tako "govorile, nas ne bo nikoli več! Slovenke po drugih naselbi- nah si ustanavljajo svoje klube in zveze; te tudi pripadajo k različnim društvom, tukaj se pa še enega bojite! Zanimanje za društvo bi vendar moralo biti prvo v vsaki družini. Zato j vas prosim, potrudite se te tri mesece in delujte, dokler imate priložnost. Čeprav ste mlade i in zdrave, ne ogibajte se podpornega društva; saj ne znamo. kaj nam lahko novo leto prine- ; se! j Zdaj izrekam še lepo hvalo članicam našega društva za božično darilo. Bog vam povrni! Vam vsem skupaj, tako tudi vsemu članstvu K. S. K. Jedno-te želim prav uspešno in srečno Novo leto! S sosestrskim pozdravom, Margaret Tratar, tajnica. Posnemanja vredna družina. Ironwocd. Mich. — Zadnja leta smo večkrat čitali in videli slike naših velikih družin, spadajočih v K. S. K. Jednoto. pod naslovom "Posnemanja vredno." Danes tudi jaz tukaj prilagam sliko od največje družine spadajoče v naše društvo sv. Janeza Krstnrka. št. 20 v Iron-wood. Mich., in sicer vseh skupaj 12 članov in članic, oče, mati in deset otrok. Taka družina z desetimi otroci pri najboljšem zdravju je v resnici lahko ponosna. Ta čast gre našemu sob rat u in sosestri Josip in Helena Kozan, ponosnemu očetu in še bolj ponosni materi. \ Sobrat Josip Kozan je rodom Belokranjec. rojen leta 1880 v VERSKO IN NARODNO ŽIV- LJENJE MED SLOVENCI V SPRINGFIELDU. ILL. V nedeljo 12. decembra smo otvorili v naši slovenski cerkvi štirideseturno pobožnost. Sveto Rešnje Telo je bilo izpostavljeno v češčenje pri rani sv. ma- ši. Tako lepe pobožnost i kot je bila letošnja, še v naši cerkvi nismo imeli. Naš g. župnik Mažir je razdelil vse tri dni v molitvene ure. Vsako posamezno molitveno uro je odkazal štirinajstim družinam naše župnije v skupno češčenje. Vsaka družina je bila posebno obveščena glede dneva in ure njej in njenim članom odločena za molitev in češčenje v cerkvi. Na cerkvenih vratih pa je bil še poseben imenik obešen, izdelan po abecednem redu. tako da je cela župnija vedela, kdaj ima kdo priti/v cerkev molit in s kom bo združen v molitvi. Vsa prejšnja leta je bila cerkev, razun za časa sv. maš in pobožnost i često prazna. Kako je to pač moralo boleti ljubeznipolno Srce Gospodovo, ko je moral biti sam v cerkvi. Koliko spremembe pa letos. Vernikom je ta novi red zelo ugajal. Prihajali so in prihajali (lan za dnevom molit in častit svojega Kralja v skrivnosti altarni. Niti en trenotek Gospod ni bil sam. Družbo so mu delali ne samo ministranti, ki so po dva in dva, uro za uro klečali pred altarjem. temveč tudi verniki, ki so se držali od-kazanega njim reda in v češče-nju in molitvi, so v sprednjih klopeh izlivali svoja vema srca v ljubezni polno Srce Božjega Odrešenika, pričujočega pod ponižno podobo sv. Hostije. "Toliko vere še nisem videl v Sprin^fieldu," je marsikateri vasi Tribuče, okraj Črnomelj!leg očeta.) in njegova soproga je tudi iz Belokranjskega, rojena leta 1890 v Podzemlju, okraj Črnomelj ; semkaj v Ironwood, Mich. Sobrat Joseph Kozan je pristopil v društvo in Jednoto 18. septembra, 1907, njegova soproga pa 13. avgusta, 1908. Ta je prišla še v njenih otroških | družina broječa toliko članov, letih. je v resnici ponos našega dru- Na sliki so (gorenja vrsta) - stva sv. Janeza Krstnika, št. 20. od leve na desno: Mary, Jos-1 Opomba: Dragi mi sobrat eph jr., najstarejši sin in He- j Joe — Jaz sem že šestletni taj-lena, najstarejša hči. Vsi tijnik tega društva, in brez iz-trije spadajo v aktivni oddelek!jemo si mi bil ti vedno vesten našega društva, ostalih sedem j pomočnik, podtajnik ali zapisni-pa v mladinski. i kar; še samo par let, pa boš ti Druga (srednja vrsta), od leve na desno ^ John. Angelija, Joe Kozan, oče; Helena Kozan. mati; Anna. Rudolf in Frank. Prednja (prva vrsta) od leve na desno: Evelyn in Ka-rol (The baby, oba stoječa po- lahko ustanovil novo društvo sam s svojo družino;, in takrat bom pa jaz prestopil in moja družina v tvoje društvo; takrat bom pa jaz na uslugo tebi in tvojemu odboru. Bog te živi in vse tvoje drage! Martin Bukovetz. tajniki radostno vzkliknil. Odkod tolik preobrat ? Odkod to očitno in vidno prenovijenje mlačnih src? Je to delo človeških rok, vpliv človeškega uma? Nikakor ne. Priporočili smo se naši mogočni priprošnjici sv. Tereziji, Mali Cvetki. , Njen lastni vzgled skušamo posnemati, njena priprošnja pri Bogu nam je otvorila vir posebnih milosti, katere nas nagibajo, da živimc lepše, da molimo češče in z večjim zaupanjem v usrryljenje božje in pomoč božjo. Sadovi zadnjega sv. misijona, katerega so nam držali velečastiti oče misijonar Solar, se kažejo v javnem- življenju in skrivno v marsikaterem srcu naših ljudi. Saj še ni bilo slišati, da bi Bog dobrega dela ne poplačal. Vi pa. preljubi Slovenci, zatekajte se v duševnih in telesnih težavah k mogočni in čudapolni priprošnjici šv. Tereziji, Mali Cvetki. Ona vam bo kazals "gotovo pot." Osobito priporočajte njeni priprošnji in oskrbi naše nesrečne od vere odpadle ljudi, da bi jim zasvetila betlehemska zvezda. V sredo, dne 15. decembra je bil v subdijakona posvečen naš bogoslovec četrtega leta, John Dolak, v papeževem kolegiju Josephinum v Columbus O. V soboto, dne 18. decembra pa je sprejel dijakonat. V mašnika bo posvečen šele prihodnjo spomlad- koncem maja ali začetkom junija. Novo mašo bo imel v naši cerkvi sredi junija. Rev. John Dolak je sin tukaj šnih slovaških starišev. Oče mu je lani umrl, mati pa živi v naši župniji. Brata ima dva, sester pa pet. Družina Dolak je bila zmiraj zvesta in udana naši cerkvi in Šoli. Vsi so člani društva sv. Jožefa, št. 189 K. S. K. Jednote. Dijako-nu Rev. John Dolanku prav iz *rca častitamo! Članice naše Marijine Družbe so kupile lepo stojalo za vo-tivne lučke pred soho Male Cvetke je postavljeno pri obha-jilni mizi ravno pred podobo sv. Terezije, Male Cvetke. Verniki v svojem velikem zaupanju do Male Cvetke radi darujejo in prižigajo lučke, ki gore po deset ur v čast in zahvalo aaši veliki priprošnjici. Ko dober sad sv. misijona so naše slovaške žene in deklet^ minulo nedeljo ustanovile lastno svoje altarno društvo. Dva-inštirideset članic je pristopilo pri prvi seji. Kot božično darilo bodo kupile za glavni altar in celi sanktuarij novo preprogo. Tudi naše slovenske žene in dekleta se pripravljajo za preustanovljenje starega altar-nega društva. Bog dal. da se namen kmalu uresniči. Mnogo cerkvenega perila je treba ter masnih oblačil in ministrantov-skih oblek. Tudi veliko popravil pri cerkvi je- sila potrebnih. Najnujnejše so oče misijonar med misijonskimi pouki omenili. Povedali so nam, da je cerkev fotografija župljanov. Lepa cerkev kaže na živo vero, slaba pa na mlačno ali mrtvo. Poročevalec. Belt, Mont. — Namenil sem se, da tudi jaz izjavim svoje mnenje o izrednih dokladah pri K. S. K. Jednoti za poškodnin-ski in operacijski sklad. Jaz nisem proti posameznim članom ali društvom, ki ne odobravajo izvanrednih doklad za poškodnindki sklad; strinjam se pa popolnoma z glavnim predsednikom bratom Anton Grdi-na, kar on priporoča članstvu. Jaz sem tudi eden izmed članstva K. S. K. Jednote, da sem največkrat v denarni stiski; toda odkar sem Jednotin član (že 25 let), se nisem še nikdar pro-tivil plačati izrednih doklad, v kateri si bodi sklad pri K. S. K. Jednoti, ko sem videl, kam da je ta denar namenjen. "t Žal, da mnogi člani in društva smatrajo ta izredni asesment za nekaj velikega. Moje mnenje je, da ko bi se vsi člani in Članice malo bolj zanimali in redno zasledovali poročila glavnih uradnikov, osobito pa uradna naznanila glavnega tajnika vsak mesec, bi bili vsi pre prčani, da brez nič ni nič! Brez zadostno visokih ases-mentov se torej ne more plačevati izdatkov v posameznih skladih. Navadno se določa asesment na konvenciji po delegatih ; v tem oziru s& vzame vedno najnižjo svoto, ki je sploh mogoča za ta ali oni sklad. Če pa morda nastane potem deficit v kakem skladu, se pa vname velik ogenj za teh malih 50 centov. Ako bi bilo vse članstvo tako varčno v vseh drugih stvareh, .bi si marsikateri lahko prihranil primemo lastnino, kar pa je nemara baš narobe pri več kot 50 odstotkih. To je navada pri več slovenskih podpornih organizacijah ; primerno mali asesment za vse podpore, kar smo jih deležni, in še vedno vpitje od vseh strani, kam da ta denar gre? Vsaj Jednota lastuje nad §1,-500.000, pa še vedno posebne doklade?! Nedavno sem prišel v pogovor z društvenim tajnikom, ko je vpričo novih kandidatov predstavljal K. S. K. Jednoto, koliko da ona premore. Označil je svoto kot zgoraj omenjeno in da s tem lahko vse certifikate že zdaj izplača?! Take in enake stvari si članstvo zabije v glavo, pa tudi nekatera cela društva. Tako misleči bodo gotovo vsi proti vsaki dokladi. ker niso prav podu-reni o Jednotinem premoženju. Ko bi oni člani, posebno pa društveni uradniki vzeli svinčnik, ter preračunali, koliko- da ima Tednota obveznosti za posmrt-nino (nad deset milijonov dolarjev), bi gotovo ne oporekali nobenim posebnim dokladam. Vsak dobro podučen član bi moral priznati, da za borih osem centov v poškodninski sklad, to je 96 centov na leto, Jednota NE more plačevati toliko različnih podpor za po-škodnino in operacije kakor so označene v pravilih. Imamo pri društvu št. 69 Člana, ki je prejel za eno roko in eno nogo $500 iz poškodninskega sklada. Kdo izmed nas zamore reči: "Mene ne bo nikdar taka ali enaka nesreča zadela! ?" / Ko pride agent od kake velike insurance družbe z namazanim jezikom, pregovori več naših rojakov, da se zavarujejo pri njem, obljubuje jim vse mogoče dobrote; ko pa pride čas za izplačilo kake podpore, je pa vse drugače kakor je agent obljubil. Recimo član je zavarovan pri K. S. K. Jednoti, da plača vseh prispevkov na leto skupaj $45; ako je pa zavarovan pri kaki veliki insurance družbi za enako svoto, ga bo tc stalo gotovo $60 in za to ni nobenega prigovarjanja; pri K. S. K. Jednoti pa če pride na leto ekstra $1, je to že velika krivica. Istotako je tudi z odpravnino. Če se nekatere stare in onemogle člane izplača, jim je to v veliko pomoč, Jednoti pa v korist ter reklamo za pridobivanje novih članov. Vprašam vas, kje je kak tako trdo-srčen član ali članica, ki bi se naravnost vpiral plačati te male prispevke v ta sklad? Ce se že imenujemo med seboj bratje in sestre z besedo, zakaj tega ne storimo tudi z dejanji? Jaz sebe ne predstavljam morda zaradi kakega uradniškega mesta, ker sem oddaljen 34 milj od društvenega sedeža tukaj na farmi. Želim pa, da so si društva izvolila povsem zmožne uradnike, in da se jih za njih delo tudi pošteno nagradi. S tem bo zagotovljen napredek društvu. Uradniki pa naj članstvu razložijo, kako naša K. S. K. Jednota za vse kot mati skrbi, če vsi skupaj hodijo v bratski slogi po prav; poti. Matt Urich. Bridgeport, O. — Leto 1926 se poslavlja od nas. Še nekaj dni, in zatonilo bo v neskončne večnost, odkoder se ne povrne nikdar več; jasen dokaz, kako je na svetu vse minljivo! Kakor že več let, tako bo tudi letos na Silvestrov večer (31, decembra) tukajšnje dramatično društvo priredilo slovesno odhodnico staremu letu in pozdravilo novega. V ta namen priredi dve jako zanimive in kratkočasne igre. V slovenščini se bo vprizorilo igro "Pogodba." Kdor se ni v celem letu od srca nasmejal, se bo lahko ta večer, ko bo videl ubogega Miklavža, kako se je trudil, da ni dobil za ženo mlado, lepo Mlakarjevo hčer. Dalje, kako ga je vrag prestrašil pri kopanju zaklada. Igra je skozi in skozi zanimiva ter smešna, da bo gotovo vsak zadovoljen ž njo. V angleškem jeziku bo pri [urednik zdravo in srečno Novo igri tudi smeha "za počt." Ime j leto, ravno tako tudi vsem igre je "Miss Molly." Lahko \ glavnim uradnikom K. S. K. rečem, da tako kratkočasnih j Jednote, ter vsemu članstvu in iger tukajšnje Dramatično dru-! dobrim Slovencem širom Ame- Odhod starega leta in nastop novega. Vstopnina je 50 centov. Igrala bo izvrstna orkester godba. Pripravljalni odbor zatrjuje, da bo za vse cenjene udeležence tako izborno preskrbljeno, da bo lahko vsakdo zadovoljen zadnje ure vzletu 1926. Torej kdor hoče imeti nekaj uric zdravega in veselega razvedrila in pozabiti na težkoče leta 1926, naj pride na Silvestrov večer v društveno dvorano na Boydsville. Starišem Josip Fabjan je umrla tri mesece stara hčerka; starišem Josip Snoj je pa teta Štorklja podarila za Božič čvrste dvojčke (fanta in deklico). Prvim izražam sožalje, drugim pa naše častitke k veselemu družinskemu dogodku. Dne 22. decembra je bil v bližnjem mestu Bellaire izročen .prometu ogromen železen most čez reko Ohio, ki veže mesto Benwood, W. Va. Most je veljal poldrugi milijon dolarjev ter je največji na reki Ohio. Iz Clevelanda je prišel z družino naš znani in priljubljeni rojak Anton Lovše ter se zopet ojunačil in"iel v jamo nad črni demant. Prihod te družine v našo naselbino nas je prav razveselil; želimo, da ostane za stalno med nami. H koncu voščim vam sobrat tako posebnega ta dan tamkaj na Holmes Ave. ? Označeno društvo priredi svojo prvo veliko maškeradno plesno veselico. Ni čuda, da spravlja ta veselica že danes naše vrle Nottinghamčane in njih sosede v tako razburjenost?! Zene in dekleta se držijo samo doma in študirajo, kako se bodo maskirale ta dan; fantje in možje delajo pa skrivoma načrte za nastop v paradi mask tamkaj na Holmes Ave. dne 8. januarja zvečer. Vse je tajno in skrito. Najsibo že Špela ali Meta, Peter ali Primož — nihče vam noče izdati skrivnosti, kako oblečen bo prišel na označeno maškeradno veselico. Prav'imajo! To niso (Dalje na 4. strani) štvo še ni priredilo. Zato sc vsi Slovenci v naselbini in okolici uljudno vabljeni, da se gotovo te prireditve udeleže sebi v prijetno zabavo, igralcem pa v priznanje za njih požrtvovalnost, ker se brezplačno trudijo, da vas razvesele. Začetek igre bo ob 7. uri zvečer. Po igrah se vrši plesna zabava, o pol- like. Mihael Hochevar. Nottingham (Cleveland), O. — Odkar je naše društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, K. S K.'Jednote za 8. januarja zvečer zarentalo veliko dvorane Slovenskega Doma na Holmes Ave. v Collinvvoodu, je nastalo v naši napredni in lepi naselbi-noči pa sledi alegorična slika:,ni splošno živahno. Kaj pa bc Bolehala IG let okrevala v 2 urah zdaj zopet zdrava. PITTSBURGH. PA. — Mr.. Buyer ;e danes najbolj hvaleina ženska v tem mestu, kajti dobita je nazaj zdravje, živahno, t in življenje. kateremu ce je ie takure-koč popolnoma odpovedala. Mr*. Boy> er je nad 10 let stra-žno trpel« ter je bila tekom tega tata sdravljena u vne rnotfoč*. Pravili so ji. da ima raka, da ima revmatizem ali pa žens ko bo leten. Življenje ae ;i je zdelo tako, malo vrt-eno. da se' ni brigala če »o bili njeni otroci tisti, oblečeni aH ne. Malo pred Božiče« jo je obiskal neki bratranec, ki je živel v Colnradu. Ko so mu povedali o njfii bolezni, je takoj rekel.^jja ima tra-kuljo. Takoj je pisal po dobro zdravilo proti trakulji in Mri. Boyerv je zopet xdrava. Tekom ene ure je žla od nje trakulja. 28 čevljev dolga požast. Nobena družina ni tako vesela kot je Boye.-jeva. ka.Hi vsi so prepričani, da je bila rateas predčasne ni rti. Dosti molkih, žensk in otrok zdravijo za najrasličnejže bolezni, dočim imajo v resnici to poia.t — trakuljo. Ttooče reo&kih. žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspetno. dočim je njihova resnična bolezen poiast — trakulja. Gotovo znamenje te polasti se oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka s včasnim izpehavanjem, pokrit jezik, r.gaga. bolečine v hrbtn. stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. telodee je težak in napftinjen. Človek tudi čuti. kot da ae nekaj giblje do grlo? Bolnik ima rmeno kofo, izgublja na teži. ima slabo sapo, vedno pljoa. je vedno otožen da se mu ne ljubi delati. Polaat, ki včasih doseže dolžino (0 čevljev, povzroča božjastne napade. Ce s« splazi ▼ sapnik, lahko aaduži svojo žrtev, lznebite se takoj te požasti dokler ne lzpodkoplje zdravja. Lutra je tudi dober čeprav nimate trakulie. Požljite S 16.48 za zdravilo Laxtana. Ne požljemo C. O. D. Prodaja ga aamo Lazal Co., 145 Laxal Bldg., Bos tU, Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka dodajte 25c. posebej. (Copy No. *) mow : Mvotsmm' i ste se odločili? DA PO J DETE V SOBOTO VEČER DNE 8. JAN. 1927. NA VELIKO Maškeradno plesno veselico, KATERO PRIREDI DRUŠTVO SV. CIRILA EV METODA št. 191 KSKJ. Cleveland. (Nottingham) Ohio V DVORANI SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. Ker bo to prva plesna veselica označe nega društva, bo tudi nekaj posebnega. PRICETEK OB 7:30 VSTOPNINA 50c. Točno ob 11. uri bo korakanje vseh maskiranih vdeležencev. . *• 4 - i Za najlepšo masko je določena prva nagrada $10.00 v zlatu, za najbolj originalno oziroma najbolj grdo pa $5.00. Pridite, da boste videli, kdo bo dobil te nagrade. Ta večer bo se nekaj drugega posebnega ! ! ! Za plesaželjne bo igral izboren orkester.' Osobito vabimo cen j,, rojake iz Colli nwooda, Nottinghama in Euclida. Pridite, ne bo vam žal. Torej na svidenje! Pripravljalni odbor. ,Y! •jjilfo'tg/dfoa' ' • »•■■■'/'»VsViiVlV*'-' s'': « s'" s . s' a" s "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vaak torek. Lastnina Kraajako-Slovenake Katoliške Jednoto v Združenih driavah amorilkih. •117 St Clair Ave Uredništvo in upravniitvo: CLEVELAND, OHIO. Telefon: Randolph »12 Naročala«. * 84 •■•■:::■":::::::::::.::.................r'™™"T.z 3! .60 Za inozemstvo ............ OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interoat of tho Order. _laaued every Tueaday OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3812. CLEVELAND, OHIO. "Glej, Micka, vse to je naredil ljubi Bog! Kako lepo je že tukaj, ko gledamo te cvetke in poslušamo te ptičke, kako lepo mora biti šele tam gori, kjer Rev. Fr. Ks. Pavšič: Kako naj stariši prično z versko vzgojo in kdaj? Pred par leti so bili pred sodiščem v Zagrebu obsojeni trije'prebiva v nebeški svetlobi naš roparji na smrt na vešala. Po dobri Bog!' zaslišanju razsodbe je prosil Otroku je dobro, hrano ima najmlajši sodnika za besedo in in mn°8° dru&ih ^rač in oble* se je obrnil do zbranih rojakov: ko, zato se mu naj pove, da "Poslovim se od vas s proš- nam vse to pošilja dobri naš njo, vzgojite svoje otroke bolj-1 nebeški Oče, ker nas ima tako še, kot serrj vzgojen jaz." zato se mu naj otrok več- Vsa dvorana je glasno zaih-ikrat zahvali, povzdigne naj le-teja po svoje ročice in moli z mater- Nesrečni so otroci, ki so bili i° vred: slabo vzgojeni. Kako vzvišeno; "Nebeški Oče, kako si dober, je zato krščansko vzgojeslovje i kako rad Te imam, kako rad s svojim jasnim ciljem vpodo- P™el k Tebi gori v nebesa!" biti človeško dušo po Bogu — Otroci so dostikrat trmasti, temvečnolepem vzbru. ; kričijo, jokajo in nočejo ubo- Vzorna zakonska družba z sati, ker hočejo s svojo trmo veseljem posveti velik del svo-1 zmagati. Stariši ne smejo te jih moči — vzgoji otrok. ! zmage dopustiti in v svoji sod- Nastane torej vprašanje: bi popustiti, dokler otroci ne Kako naj stariši prično versko;store tega, kar jim je bilo uka-vzgajati in kdaj? za"o. Nikar Pa zato nad njimi Z versko vzgojo se ne sme vpiti, jih zmerjati in pretepa-čakati — kakor mnogi stariši vati, že resen obraz mora zamislijo — do tega časa, ko otro- dostovati in pokazati, da jih ci začno hoditi v šolo, temveč nimamo radi. Če otrok prema-se mora pričeti že zgodaj — že maga svojo jezo in lepo uboga, takoj prva tri leta. Prva vzgo- Sele potem se mu pokaže zopet jiteljica je dobra, pobožna ma- prijazno lice in se mu pnvo-ti, ki se rada doma drži in se ljubeznjiva beseda: z otroci največ peča ali pa sta- "Janezek, za otroke, ki ne ra mati, ali pa kaka pobožna, ubogajo, Bog prav nič ne ma-teta ali starejša hčer. 1 ra in ne morejo v nebesa, če Razum se razvija otrokom le pa postanejo zopet pridni, po-polagoma, temu hitreje, druge- tem jih ima zopet zelo rad. Le mu počasneje. .Temu razvitkujlepo ročice skupaj, pa moli: primerno je treba podajati ver- Oče nebeški, nič več ne bom ske resnice po malem, kratko, hudoben, prosim Te, imej me in v priprostih besedah. zopet rad!" Prva *vaja za matere bodi, Ako je Janezek le preveč trda svoje otroke takoj po poro-1 mast in ne pomaga ne ostri du, ko jih pokladajo v postelji- j Pogled, ne ostra beseda, potem co ali v vožiček, redno vsak ver je treba vzeti v roko šibico. čer prekrižajo in Jezusu in Ma- Dobrim otrokom bo kmalu hu da je Bog usmiljen in nam odpusti, če se poboljšamo. Otrok sicer ne zna tega pripovedovati, kaj se pravi: Bog je vsemogočen, vseveden, povsod pričujoč svet, dober, pravičen in usmiljen, ker teh besedi še ne razume, vendar pa ve vse to, kai za življenje popolnoma zadostuje: V otroku se razvija ljubezen do Boga in sveti strah božji. -o- H. B. riji izroče. Kadar družina pri do, če so stariše razžalili, od- obedu skupno moli, takrat naj pustiti pa se jim ne sme preje, otrok na klopici ali v maternem Jokler niso kazni prestali in ob- naročju prav mirno sedi, popolnoma molči in ročice sklenjene ljubili, da ne bodo več taki. Slične dogodke je treba po- drži. S tem se bo otrok za-Gabiti, da se otroci že zgodaj Sedal, da je molitev nekaj sve-, zavedajo božje pravičnosti, da tega. se zavedajo, da Bog kaznuje Druga vaja za matere bodi, vse otroke, ki so hudobni in navaditi otroke, da bodo križ tudi hudobni ostanejo in jih delali sami, brez vsakih besedi ne mara vzeti k sebi v nebesa, najprvo na čelu, potem na ust- in da jih kaznuje po smrti. Za nicah in naposled na prsih. To j kazen morajo od Njega daleč pa je treba otrokom večkrat po- Proč, kjer se jim zelo hudo go-kazati, kako naj levo roko na di, kjer jih strašno vse boli in prsi polože, desno pa majhno Peče, in ta kraj se imenuje pe-zakrive, prste stisnene drže, ka- kel. Dobrim otrokom se pekla ko se naj z mehkim delom palca ni bati, pač pa hudobnim, ki potegne po čelu najprvo od nočejo niti obljubiti, da bodo zgoraj navzdol, potem počez od zopet pridni. Zato pa zdaj le-leve na desno. Za prva tri leta Po pokleknimo, ročice sklenimo zadostuje, da znajo otroci lepo m odpuščanja prosimo: "O moj napraviti križ brez besedi. Bog, žal mi je, da sem bil tako Otrok se vedno bolj zaveda J hudoben, imej me zopet rad, da ne pridem enkrat v pekel, temveč v nebesa." To je prav kratko vzgoje-slo v je, kako naj matere svoje otroke že prva tri leta versko vzgajajo. V priprostih besedah je povedano, zakaj naj otroci Boga spoznavajo, ga imajo radi in se greha boje. Koliko naukov je v tem navodilu!? Otrok ve, da je Bog, da je On vse naredil, da je dober, da nas ljubi, ve tudi, da so nebe- začne hoditi, pozneje tudi vedno bolj razločno govoriti, dobro pozna očeta in mater, kako zanj skrbijo in mu vse dajejo zato jih ima zelo rad. To majhno znanje je že podlaga za prvi pouk o dobrem Bogu. Otrok vidi po dnevi solnce, zvečer pa luno in zvezde. Vse to lahko porabi mati: "Micka, ali vidiš nebo, kako je lepo in koliko lučič tam gori? Tam gori prebiva naš nebeški Oče. On je te lučke prižgal, on gleda na nas noč in dan. On vse vidi sa za pridne otroke, pekel pa in bi nas vse rad enkrat v nebesa vzel." Micka vidi vrt, cvetlice, ptičke in druge živali. Pokaži ji vse to polagoma tudi sama, po in reci: za hudobne, ve, da Bog vse vi di, da ima rad le to, kar je dobro, sovraži pa, kar je hudo, ve, da mora biti sam priden, ne pa hudoben, da Bog hudo kaznuje in le dobro plačuje, ve, Ali moremo biti še verni? Ni še dolgo tega, ko se je na to vprašanje odgovarjalo: Kulturno zastala masa more biti še verna. Celo dobro je, če ona še ostane verna. Kajti vera s svojimi posmrtnimi obljubami in grožnjami, s svojimi nebesi in peklom, je to radi priznamo, močan jez, ki zadržuje žival j ske nagone te mase. Dokler bo še kaj takih med nami, ki jih je moč le z nebeško glorijo in peklenskim ognjem krotiti, da ne prekoračijo postavnih mej, naj vera le ostane. Kajpada samo za take. Kake absolutne vrednosti, ki bi ji dajala pravico do trajnega obstoja, vera nima. Kultura, to je vera bodočnosti. Ko si enkrat to utere pot med najširše in najnižje ljudske plasti, bodo vere zginile kakor megla pred jutranjim soln-cem. V hribih se že dela dan, v hribih žari. V višjih, zlasti znanstvenih * krogih, je solnce kulture že razblinilo meglo ve re." Od tam žarki tega solnca polagoma, a zmagovito prodirajo v nižave. Mesta in indu strijska središča že niso več Ljubljana v dopoldanskih urah, v meglo zavita. Meščanski sloji in z njimi velik del organiziranega delavstva, se že koplje v zlatih žarkih napredka in kulture. Ko ti posvetijo v najgloblje doline in objamejo tudi pode-željsko ljudstva, med katerim je vera našla zadnje zatočišče, potem ji bo zazvonilo k pogrebu. Ce njeni zastopniki pravočasno ne odpro oči in se ne začno ozirati po drugem kruhu, bodo morali mesto duš iti buše pasti/ če ne še tiste, ki so zgubljenemu sinu na njegove do-motožne vzdihe po francosko odgovapjali: ui . . . ui . . . Da, niti četrt stoletja še ni. ko se je tako govorilo. Naši socialisti še sedaj napovedujejo, da je vera prav na koncu in se že naprej naslajajo ob biljah po njej. Jaz to prav lahko razumem. Socializem je bil vedno kuže, ki se naslaja ob kosteh, ki so jih drugi že obrali m proč pometali. Socialisti so čifuti, ki vso mogočo starino zbirajo in v svojih second hand štorih bolj hvalijo in tudi dražje prodajajo, če morejo, kot drugi novo robo. Ideja, mnenje, prepričanje, ki se je že izkazalo kot zastarelo, tako da je vsakega, ki gre s časom naprej, sram zastopati jo, oni še vedno na polna usta svojim backom oznanjajo kot najnovejšo znanstveno in kulturno pridobitev. Zato se mi prav nič čudno ne zdi, če na vprašanje: Ali še moremo biti verni? odgovarjajo: "Mi, kar nas je naprednih in prosvitljenih ne več!" Oni kljub svoji naprednosti in prosvitljenosti še ne vedo, da je danes to vprašanje že zastarelo. Ne zato, kakor bi bili že sedmino opravili po mrtvi veri, temveč zato, ker je vera zopet na krepkih nogah. To jih seveda jezi, kakor kake nečake in nečakinje, če stara petična teta ni hotela "dobro storiti," ko so ji vendar tako iz srca želeli nebesa, še bolj pa sebi njene 'bukvice." Danes je že drugo vprašanje v ospredju, ki se na videz le malo drugače glasi, v resnici je pa docela nasprotno: Ali še moremo biti neverni? Da: Ali še moremo biti neverni? * No, kdor ravno hoče biti, svobodno mu. Vera sicer ni samo od proste volje odvisna, ampak tudi od milosti. Toda kjer volje ni, tudi milosti ni, tako da lahko rečemo: Kdor hoče biti neveren, svobodno mu. Tudi za to se ne vpraša, če je kdo danes po pameti še lahko brezveren. Nobeden, ki prav rabi svojo pamet, ne more biti brezveren. O vsakem takem in za vse čase velja: Dixit insi-piens in corde suo non est Deus (Bedak je rekel v svojem srcu ni Boga.) Vprašanje je, če more biti tak, ki mu je le prepričanje vodilnih, izobraženih krogov me-rodajno, še brezveren. In na to vprašanje je samo en odgovor: Ne! Zato ne, ker se ravno iz vrst teh vedno glasneje sliši vprašanje: Ali moremo še biti neverni? Po prepričanju teh je brez-verstvo načelno že premagano Tisti, ki zalagajo svet z novimi idejami, ali oživljajo stare, se vedno bolj in v vedno večjem številu vračajo k Bogu. Ideje potrebujejo časa, predno si iz kakih vseučiliških dvoran preko nižjega izobraženstvaj- utro pot med ljudske mase. Dobre potrebujejo še več časa kot slabe. Saj je znano, da medtem ko se resnica napravi j a, je laž obredla že cel svet. A da so le srca posameznih vplivnih oseb vsejane in zavlečene Prej ali slej postanejo skupna last tisočev, da milijonov. Tako je tudi z idejo vere in brezverstva. Obe ste si pola goma osvajali srca. Včasih je resni znanstvenik riskiral svoj znanstveni ugled, če je izpovedal vero v Boga. Polagoma je vsak. ki je hotel veljati za pro-svitljenega in naprednega skrival versko prepričanje, če ga je sploh kaj ime!, kakor bi ga bil ukradel. Danes, kakor rečeno se v hribih že dela dan, v hri bih žari: pa ne solnce brezver-ne, temveč verne znanosti Brezverstvo se pri najvišjih znanstvenih sodiščih obsoja, vera dobiva pravdo za pravdo, Materijalizem, ki izključuje Boga in vero je na smrt obsojen in z njim eden izmed njegovih sinov, ki je bil in je še najglasnejši gromovnik proti veri — socializem. "Na vrata materijalizma trkamo," pravi Naumann, "pa se nam stara, zbita glava pokaže ven. Njegov čas je za nami. Kdo mu še verjame, da ni dru gega kot sila in snov? Pred eno človeško dobo je bil še tako ohol. Tako prezrlujivo je hodil mimo vere. Danes, kdo se še ogreva zanj ? Brezverstvo se je izživelo. Imelo je svoj čas. Zdaj se človeštvo zopet vprašuje, je-li res ni nič višjega kot ta revni svet." Znani nemški modroslovec, protestant Rudolf Eucken piše: "Časi, ko je zanikanje vseh in vsake vere veljalo za nekaj velikega in nazadnje samopo-sebi umevnega, ko je še tako jalova šala veljala za duhovito, samo da je bila proti veri, ti časi so za nami. Naš čas potrebuje nečesa drugega in tudi hoče nekaj drugega. Da, Av-guštinovo razpoloženje — Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Bogu — je veliko bolj razširjeno, kakor se morda na zunaj kaže . . •" Maks Maurenbrecher priznava: "Ni dvoma, da je iskanje vere in teženje po njej v našem rodu mnogo intenzivnejše, kakor je bilo pri naših starih . Mi smo do grla siti darvinizma in njegovega razvoja, na vseh poljih nam preseda . . . Nam se hoče lepših vzorov, upanja vere." Kratko je to žejo in željo po veri izgubljeni izrazil nemški pesnik Gustav Schueller: "Ves naš čas je krik po Bogu — Kdor ima ušesa mora čuti!" Četrt stoletja je tega. kar so ti in mnogi drugi neustrašeno izpovedali z našim Prešernom: "Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi." Nazaj k Bogu. Danes se ta izpoved sliši že od vsepovsod. Pesniki, pisatelji, dramatiki, slikarji, kratko vseh vrst kulturni delavcci dajejo duška temu svojemu občutju. Nihče se več ne briga za starega bogo-šturmarja David Straussa, ki je dejal, da so vere otroci nevednosti. Nekaj čisto nasprotnega se godi, kakor je on napovedoval. Vero in znanost je primerjal volku in ovci v isti kletki. Volk predstavlja znanost, ovca vero. Ne more biti volk sit in ovca cela. A ovca še nikoli ni volka požrla, vedno volk ovco. Tako bo tudi v našem slučaju volk znanosti požrl ovco vere. Straussa, ki se je menda sam smatral za tistega volka, ni več. Njegovi nekdaj tako vanj zaverovani volčiči so mu obrnili hrbet in danes poklekajo pred ovco vere, kakor divje zveri pred mučeniki v rimski areni. Kdor čuje ta vedno glasnejši krik razdvojene in razdrapane moderne duše po veri, se že radi tega ne bo vprašal: "Ali še moremo biti verni?" Vprašal se bo: 'Ali še moremo biti neverni?" In če ni vzrok njegove nevere v moralni pro-palosti, kakor pri socijalistih, si bo moral že samo radi tega dati odgovor: Ne! Ce se več ji duševni velikani vračajo 1 Bogu in veri, bi bil jaz že radi tega bedak, ko bi ji obračal hr bet. -o- Molitvenik iz materine roke. Za "Glasilo K. S. K. Jednote, napisal Ksaver Meško. Kako neusmiljena morilka, naravnost blaznobesna uniče valka je vojna, vemo vsi, ki smo vojna leta doživeli in jih preživeli; vemo zlasti tisti, ki nas je vojna z železno roko re-šetala ter nas preizkušala, smo li kleno zrno, ali lahke, ničvred ne pleve. Divja, brezobzirna uničevalka je bila, uničevalka gmotnih vrednosti, uničevalka moralnih dobrin, strahotna ru-šiteljica posvečenih ognjišč in neštetih zakonskih sreč. Morilka je bila ne samo teles, še strašne j ša, brezvestnejša morilka src in duš. Ni pa, naravno, vsem bila enako kruta in neusmiljena Mnogim je bila. dasi se glasi to čudno in skoraj neverjetno, naravnost blaga prijateljica, pomočnica in dobrotnica. Na površje jih je vrgla, lahke pene, na luč jih je postavila, na prve sedeže jih dvignila, ko bi v mirnih, urejenih in pametnih časih ostali, najbrž vse življenje v globini in tmini, v neznatnosti in nizkosti. » Enim je jemala in uničevala, drugim dajala, kar sipala jim v naročje. Samo pogledati je treba razne rejene, s samim seboj, z usodo in svetom zadovoljne prvence in vojne dobičkarje, ki so bili pred vojno niči in ne-maniči, pa se zdaj vozijo z najdragocenejšimi avtomobili. In če se peljejo kdaj s cestno železnico, govorijo med vsemi ljudmi kar na glas sami s seboj, če že nikogar ne dobe, ki bi maral poslušati njih plehkosti in neslanosti: Tako sem se naveličal avta, da se že rajši kar s tramvajem peljem!" — Da, to so vam ptiči! Skoraj občudoval bi jih človek, za zgled bi si jih skoraj vzel! A drugim je zadala vojna globoke in bolestne rane. Vendar jih čas, najboljši in najus-miljenejši zdravnik, vestno celi. Pozaba boža z mehko roko čez boleče spomine, jih blaži in briše ... . WKMSMIm Marsikaj sem že pozabil, kar mi je zlega storila vojna, to se pravi: ljudje, bodisi osebni sovražniki, bodisi brezobzirni in brezvestni mogočniki, pijani svoje tedanje moči, bodisi, tujci in neznanci, ki nisem poznal ne po licu ne po srcu ne jaz njih. ne oni mene, pa so se v mojem domu, ko sem bil jaz iz njega pregnan, utaborili in udomačili, kakor bi bil njihova last, in so si vse moje lastili, kakor bi bil ,az že davno mrtev in bi bilo vse to po božji in človeški pravici njihovo. Bodi! Vse bi brž pozabil in odpustil, in najsi- so si prisvojili tudi to, ono, kar mi je bilo drago in milo kakor oko v glavi, kakor duša v telesu. Toda enega ne morem pozabiti, ne odpustiti! Ko sem šel majhen deček k sv. birmi, sem si najbolj želel lep molitvenik. Boter mi je bil bogatin, brez otrok, a skopuh, da nikjer večjega. Tako seveda niti od daleč ni mislil na to, da bi mi kupil kaj po njegovi sodbi majhnemu fantku tako nepotrebnega, kakor je molitvenik. In škoda tistih desetič! Jaz pa sem bil povsem nesrečen in se nisem mogel potola žiti, da nisem dobil tega, kar sem si najbolj želel! Doma so najbrž upali, da se bom sčasoma potolažil in bom pozabil. Zato se izpočetka za mojo žalost niso posebno brigali. A čas je mineval, meni pa je neprestano težilo srce hrepenenje po knjigi, ki sem si jo želel čez vse na svetu, pa je dobil nisem. Nisem je mogel pozabiti, ne se umiriti in potola žiti. Kar mi pravi nekoč mati: 'Le miren bodi in lepo pasi na prihodnjem sejmu ti kupim za to mašne bukvice." Res mi jih je kupila, majhne čisto v belo vezane. Kraljestvo bi mi jih brž ne odtehtalo! Še učila me je mati, kako jih naj pri sv. maši rabim, kje naj molim iz njih pri tihi, kje pri slovesni maši. Ob koncu pa naj list lepo poljubim. Od tedaj me je spremljal ta molitvenik vse življenje. Ka darkoli sem ga vzel v roke, sem se ga srčno razveselil . . . Svetovna vojna je minila. Pa so se začeli na Koroškem še hujši časi, časi povsem brezpravni, časi domačih bojev in četaških divjanj, ki so uničili še mnogo več ko poprej prava vojna. Končali so za nas nesrečno — Koroško smo izgubili Minilo je tudi to. Pa sem dobil na jesen leta 1921 v svoje novo bivališče razvaline svoje oprave in ostanke knjižnice, kar so pač iz tistega uničujočega požara in ogromne povodnji nesreč ini zločinov rešile blage roke mojih župljanov. S srčno boljo sem ogledoval žalostno opustošenje: manjkalo je tega, manjkalo onega, izmed knjig, najdražjih in najsvetejših prijateljic, tu del kakega dela v več zvezkih, pri drugi knjigi platnice in vez; pri tretji prvi ali zadnji listi alf kar vrsta li stov kje sredi knjige — katera barbarska roka je imela veselje s takim uničevanjem, vedi Bog! Pa sem med temi razvalinami z velikim nemirom iskal tisti stari molitvenik, dar iz roke mate rine. A ga nikjer ni bilo! Pozneje sem še večkrat preložil in skrbno pregledal vse knjige, spise in raznovrstne drobne, drage mi spominke, če bi bil vendarle kje med njimi tisti mali molitvenik, dar iz roke materine. Nikjer! Kdo ga je uničil? Vzel ga. sodim, ni nihče. Za nikogar ni imel pomena in vrednosti. In ko so bivali v tistih čas v moji hiši vedno ljudje tujih jezikov! Kdor ga je uničil, odpusti mu Bog! Jaz mu ne morem. -o- kla potice — študirala vzorce kostuma; pri tem je bila tako zamišljena že na 8. januarja, da se je najboljša potica v peči do cela sežgala. Eden izmed moških se je peljal v Chicago, da dobi najlepšo obleko; neka devojka je pa naročila kostum naravnost iz Pariza. Pripravljalni odbor je zvedel po strani, da pride ta večer na Holmes Ave. tudi svoječasno znana Komar jeva Spela v spremstvu svojega izvoljenca Cekarjevega Majka. Plesala bosta "štajeriš solo." Martin Krpan in Brdavs iz Gorenjskega bosta vprizorila smešno ro-koborbo za stavo, med tem, ko bo Miss Protiprohibicija zapela več zdravic pri dolgi mizi. Na to veselico pridejo tudi Span--jolci, Turki, Cigani, Indijanci, itd. Eden izmed naših članov (mojster v svojem poklicu), bo prinesel 24 čevljev dolgo meseno klobaso, katero se bo delilo vsem. Dalje*sem čul po strani, da hočejo tudi ta večer naši znani Jožefovci, št. 169 iz Collin-wooda dobiti prvo nagrado, da bodo vse prve nagrade v društveni omari? Bomo videli?! Mi, iz Nottinghama se vam ne vdamo, čeravno imate že ban-dero in srebrno kupo; prvo nagrado na tem maškeradnem večeru bomo odnesli mi! Vseeno nam pa vsi iz Collinwooda dobro došli! Fantje in dekleta, možje in žene! Nabrusite si za ta večer dobro svoj^_pete, kajti godbo bomo imeli prvovrstno. Če bo kateremu odletel ali peta, bomo imeli najetega posebnega čevljarja, ki bo vse to na "hurry-jp" pofiksal, in to celo zastonj. Najbolj zanimiv bo pa ples v ?opatah in lesenih cokljah. Torej na veselo svidenje dne 8. januarja zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.! Eden, ki bo navzoč. ST. JOSEPH SPORTS, COLLINWOOD, O. The St. Joseph Sports of Collin wood, O.. wish all members and Sporting and Social Clubs of the K. S. K. J. a happy and prosperous New Year. Special notice to St. Joseph Sports, baseball members and candidates: You are hereby notified to be present at our next semi-monthly meeting to be held January 4, 1927. As we will elect a manager and discuss plans for the "next sea son, so don't forget to come, as we also have a big surprise for everybody. The St. Joseph Sports are holding one of their monthly dances on January 22nd, 1927 at the Slovenian Home on Holmes Ave. The Secretary. DOPISI. (Nadaljevanje iz 2. strani) samo mačkine solze. Tu se gre za čast, kdo bo dobil prvo nagrado ali darilo, cekin za $10, če bo najlepše oblečen ali pa %5 sa najbolj originalno masko. Čul sem. da je neka članica društva sv. Cirila in Metoda ravno pred Božičem, ko je pe- POZDRAV IZ KANADE Mi, zdolej podpisani Slovenci, živeči v Kanadi, pošiljamo terfi |x>tom iskrene pozdrave vsem našim prijateljem, znancem in sodomačinom živečim v Ameriki (U. S. A.) Zaeno vam voščimo srečno in uspešno Novo leto. Živeli naši ameriški sosedje ! Josip Retelj, Frank Potočar, Vinko I.ovše, Alois Leskovec, John Ponikvar, John Znidar-šič, Frank Knafel in Boža Maf-kovič. Kapuskosing, Ontario, Kanada, 27. decembra, 1926. --o- Dva moža tožita, kako "dra ge" so njune žene. Prvi: "Moja žena si je zopet en nov klobuk v glavo ubi la, na vsak način ga hoče imeti. Kje naj jemljem denar?" Drugi: "Moja žena ga ima pa že na glavi. Kje naj vzamem jaz?" Lovec svojemu tovarišu: "Nič nisi zadel." Osramočeni tovariš: "Ali vidiš zajca, kako beži, ustrašil se je pa le." ttXm w niimiinrm - K. S* Ka JEDNOTA j Ensmmmzmi iiimimunmi' UetanovHaaa v Jolietu, I1L, dne 2. aprila 1804. Inkorparirana v JaUMb državi IUinoia, dne 12. Januarja, 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solventnost mladinskega od delka znaša 135.42%. / Od ustanovitve do 1. decembra 1926, znaša skupna izplačana podpora $2,863,370. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd It, Cleveland, Okie. (I. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham kw^ Ifcatajiaa. Wla. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Pomožni tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St- Jellat, ID. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Qeveland, Ohla. Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Amar. Btate Baak Bids. 000 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR) Prank Opeka, 26— 10th St., North Chicago, IIL John Jench, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. HA", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, III. Prank Trempush, 42—48th St.,. Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBORI John Dechman, Box 520 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn. N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": (van Zupan, 9117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na (lavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL. dopise, Iruštvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K 8 K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave^ Cleveland, Ohio. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE LETNO ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA Letno zasedanje glavnega odbora Jednote se prične dne 17. januarja, 1927 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu. Zborovanje se l)o vršilo po sledečem dnevnem redu: Dne 17. in 18. januarja revizija knjig in računov. Dne 19. pregled vrednostnih listin (hipotek in obveznic) na banki. Dne 20. januarja se prične seja skupnega, odbora. Revizije knjig in računov se imajo vdeležiti: Glavfci predsednik, glavni tajnik, blagajnik in sedanji člani nadzornega odbora. Dne 19. januarja, ko se bo pričelo pregledovanje vrednostnih listin, se imajo udeležiti poleg zgoraj omenjenih uradnikov tudi novoizvoljeni člani nadzornega in finančnega odlwra. Seje dne 20. januarja se zamorejo udeležiti tudi sedanji ih bodoči duhovni vodja, vrhovni zdravnik in predsednik porotnega odbora. Ti člani se imajo pravico udeležiti seje glavnega odbora, ako imajo kaj važnih zadev predložiti odboru. Člane glavnega odbora, ki se imajo zasedanja udeležiti, se prosi, da predstoječe naznanilo vpoštevajo in se zborovanja pravočasno blagovolijo udeležiti. t Društva, ki imajo kaj važnega glavnemu odt>oru v rešitev predložiti, se prosi, da pošljejo tozadevna poročila, naznanila in drugo na glavni urad in to najkasneje do 17. januarja, 1927. Za glavni urad K. S. K. Jednote, Josip Zalar, glavni tajnik. NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO Novo ustanovljeno društva sv. Štefana, št. 215, Toronto, Ontario, Canada, sprejeto v Jednoto dne 17. decembra, 1926. Imena članov so: 27953 Gačnik Louis, roj. 1906, R. 20, $500; 27954 Demša Avgust, roj. 1902. R. 24, $250; 27955 Leskovec Anton, roj. 1902, R. 25, $1,000! 27956 Kraje Anton. roj. 1901, R. 25, $500; 27957 Hočevar John, roj. 1900, R. 26, $500; 27958 Turk Louis, roj. 1899, R. 27, $500; 27959 Panijan John. roj. 1899, R. 28, $500 ; 27960 Verbanec Matija, roj. 1897, R. 29, $1,000; 27961 Ban John, roj. 1896, R. 30, $500; 27962 Cestnik Joseph, roj. 1895. R. 32, $1,000; 27963 Starešinič Mihael, roj. 1894, R. 32, $1,000 ; 27964 Nahtigal Frank, roj. 1894, R. 32, $1,000; 27965 Trpič Michael, roj. 1893, R. 33, $500; 27966 Kavčič Frank, roj. 1903, R. 34, $500; 27967 Kočevar Victor, roj. 1892, R. 35, $500; 27968 Radovič John, roj. 1890, R. 36, $1,000 ; 27969 Zeplč Thomas, roj. 1888, R. 38, $500. Društvo šteje 17 čl. Josip Zalar, glavni tajnik. PROŠNJA Cenjeni sobratje in sosestre: Ni nam potreba ponovno in obširno poročati o veliki nesreči, ki je zadela naše rojake v stari domovini. Vsakdo, ki čita časopisje ve, kaj je doprinesla strašna povodenj našim rojakom v Sloveniji. Dan za dnevom slišimo klic onih, ki so ostali brez strehe, brez obleke, brez vseh gmotnih vsakdanjih potrebščin. Vse jim je voda odnesla, rešili so si le golo življenje. Klic "Na Pomoč," ako je bil kedaj vpoštevanja vreden, je vreden sedaj, še nikdar poprej ni bil naš mili narod v stari domovini tako potreben usmiljenja in pomoči kakor je ravno sedaj. Zima je pred durmi, ljudje brez strehe, brez obleke, brez hrane. Pomoč je nadvse nujno potrebna. Na raznih straneh se pobirajo prispevki v namen, da se stradajočim in trpečim revežem pomaga. Kaj pa bomo storili mi, člani in članice K. S. K. Jednote? Oni, ki prosijo pomoči, so naši rojaki, oni, ki stradajo in trpijo so naša slovenska kri, zato je tudi naša dolžnost, da se klicu odzovemo in to takoj brez odlašanja. Zaradi tega tem potom z vso resnostjo apeliramo na vsa krajevna društva, na vse posamezne člane in članice naše Jednote, da tem težko prizadetim rojakom priskočijo na po-moč. Vsa krajevna društva se prosi, da darujejo po svoji moči v ta blagi namen gotovo svoto iz društvene blagajne. Posamezne člane se prosi, da nabirajo od hiše do hiše prostovoljne prispevke. Vsi prispevki naj se pošljejo kakor hitro mogoče na glavni urad Jednote. Imena darovalcev bodo priobčena "Glasilu." Ponovno poživljamo vsa društva in članstvo Jednote, da se klicu odzove in po svoji moči prispeva, da se prizade Hm rojakom v stari domovini pomaga. Cenjeni sobratje in sosestre; Storimo svojo narodne dolžnost! Pomagajmo najbednejšim med bednimi! Za K. S. K. Jednoto: JOS. ZALAR, gl. tajnik. ANTON GRDINA, REV. J. J. OMAN gl. predsednik. duhovni vodja. Joliet, IU. 21. dec. 1926 Finančno poročilo K. S. K. Jednote za nov. 1926 Asesment št. 11-26. Dr. »t. Plačilu na aica. 11-26 Smrtnim- Poiltodnine Centr. bol. podp. Onemogle Dolgotr podpore bol. podp 1........ 2........ 3........ 4........ 5_______ 7........ 7........ 8_______ 10........ 11........ 12........ 13......... 14......... 14........ 15...*.... 16......... 17......... 20......... 21......... 2 3......... 2 4......... 2 5......... 29......... 2 9......... 3 0......... 32......... 32......... 33......... 3 8......... 3 9......... 40......... 4 1......... 4 2.......... 4 3.......... 4 4.......... 4 5.......... 4 6.......... 4 7.......... 5 0.......... 5 1.......... 5 2.......... 5 3.......... 5 5.......... 5 6.......... 5 7......... 5 8.......... 5 9.......... 6 0.......... 61.......... 62.......... 6 3.......... 6 4.......... 6 5.......... 772.71 ....................................................................$ 50.60 1,180.36 ............................S 100.00........................$ 50.00 310.19 340.43 ........$ 500.00........................$ 45.00 383.32 ............................$ 200.00....$ 50.00 945.96 1,266.35 ............................$ 200.00 246.97 38 12 214.50 ................................................$ 118.00 524.06 121.40 ........$ 800.00 397.34 ................................................$ 96.00 442.33 258.75 ............................S 100.00 183.65 ............................$ 100.00 48.68 ..........;.................$ 100.00 ........S 800.00 ................................................$ 304.43 218.35 249.22 7.99 1,130.94 ........................ 917.46 1,206.94 ........$2,000.00 524.62 ......................... 120.36 143.36 ......................... 314.34 259.54 ......................... 28.44 210.03 434.77 ......................... 508.86 ......................... 232.05 451.06 ......................... 151.61 144.19 214.22 644.03 125.27 546.77 ......................... 382.94 ......................... 242.07 601.19 ......................... 46.00 ..$ 15.00 ..$ 99.50 ,.$ 38.00 ,.$ 50.00 .$ 15.50 ..$ 100.00 ..S 100.00 .S 20.00 .$ 100.00 70.................... 7 2______________ 7 3.................... 7 3.................... 7 4.................... 7 5.................... 7 7.................... 7 8.................... 7 9.................... 7 9.................... 8 0.................... 81.................... 8 3.................... 8 4...................% 8 5.................... 8 6.................... 86.................... 8 7................;... 8 8.................... 9 0.................... 9 1.................... 9 2.................... 9 3.................... 9 4.................... 9 5.................... 9 7.................... 9 8.................... 101.................... 10 3.................4 10 4..................i 10 5.................... 108.................... 109.................... 10.................... 11.................... 12.................... 1 3.................... 1 4.................... 1 5.................... 18.................... 19.................... 120.................... 121.................... 122.................... 12 3.................... 12 4.................... 124.................... 126.................... 12 7.................... 12 8.................... 13 0.................... 13 1.................... 13 2.................... 13 2.................... 13 3.................... 13 4.................... 13 5.................... 13 6.................... 139.................... 140...:................ 143.................... 14 3.................... 14 4.................... 14 5.................... 14 6.................... 14 7.................... 14 8.................... 150.................... 15 2.................... 15 3.................... 15 6.................... 15 7.................... 15 8.................... 160.................... 161.................... 162................... 103..................- 16 4.................... 16 5.................... 166................... 16 7.................... 16 8.................... 169.................... 169.................... 170-.................. 17 1.................... 17 2.................... 168.01 ......................... 726.69 ' 100.60 267.56 53.38 684.66 ........$1,000.00 408.37 423.70 78.63 197.50 342.21 .......................... 51.62 59.12 ......................... 159.78 .......................... 94.25 348.13 .......................... 620.26 134.83 177.83 ........$ 500.00 516.65 412.78 76.41 44.11 241.85 198.34 198.34 224.87 .......................... 133.23 .......................... 92.77 231.72 222.62 587.02 .......................... 91.41 201.49 .......................... 81.83 118.59 323.64 .......................... 419.50 .......................... 301.02 108.67 .......................... 397.57 .......................... 127.73 326.35 335.67 .......................... 212.85 .......................... 19425 188.61 241.99 .......................... 45.89 102.17 524.97 .......................... 74.55 ..$ 191.00 ..$ 60.00 ..S 27.00 ..$ 77,50; .'.$.......7M .$20.00 .$ 100.00 .$ 200.00 ,.S 91.00 ,.$ 195.00 ,.$ 29.00 ..$ 61.00 ..$ 59.50 .$ 100.00 .$ 100.00 ..$ 113.00 ..$ 13.00 .$ 100.00 .$ 100.00 t73.................... 17 4...........»....... 17 5.................... 170.................... 17 7.................... 17 8.................... 17 9.................... 80.................... 181.................... 182.................... 18 3.................... 18 4.................... 18 5.................... 18 6.................... 18 7................... 18 8.................... „$ 28.00 238.69 14.49 17.29 30.91 309.36 117.04 17.40 293:31 147.15 177.65 ........................... 56.83 ........................... 175.33 ........................... 240.78 .......................... 182.74 154.22 .......................... 42.24 50.46 69.96 404.35 167.17 565.56 129.44 290.77 249.06 ........$1,000.00 148.69 ........$ 700.00 228.88 ......................... 488.01 .......................... 266.42 47.95 .......................... 79.77 .......................... 99.34 1,068.40 .......................... 1,00180 308.52 ......................... 182.62 87.73 19.53 .......—............. 310.44 .......................- 773.45 935.98 ........................ 80.56 135.27 ......................... 262.00 ........$ 500.00. .....................S 47.00 .$ 100.00....$ 85.00 .....................$ 30.00 .....................$ 9.00 ..$ 30.00 .....................$ 85.50 ......................$ 86.50 .....-..............S -62.00 .................3 10.00 ..$ 375.00 46.00 15.00 ...$ 15.00 ,.$ 176.00 19 0................... 19 1................... 19 1...............:... 19 2.................. 19 3.................... 193...—............. 19 4.................... 19 5.................... 196.................... 19 7.................... 19 8.................... 202.................... 20 3.................... 20 4.................... 20 5.................. 20 6.................... 20 7.................... 20 8.................... 20 9.................... 21 0.................... 211.................... 213.................... 233.65 ................................................$ 47.00 t2M 53.05 254.00 ................................................$ 00.00 20i3 89.72 ..............L...............................$ 15.50 18.90 ...............................................$ 62.00 145.20 ...........................................$ 83.00 187.31 45.08 .............................................3 9.00 50.07 71.5^..............................„:..„...........$ 15.00 67.97 .......$ 500.00 17.20 ...............................................i 70.00 35.12 115.65 .............................................$ 82.00 57.75 97.98 ...............................................3 93.00 216.87 199.62 ..................................-...........$ 39.00 113.14 ................................................$ 47.00 132.04 175.88 65.30 ................................................$ 35.00 44.40 110.53 61.76 ................................................$ 17.00 102.73 45.36 ................................................$ 83.00 37.82 19.70 28.95 182.24 .....................;..........................$ 30.00 49.11 11^.94 19.55 30.9^, 16.32 18.49 UJ,. Skupaj__$44,598.05 ........S8,300.00....$2,375.00....$3,093.50....$150.00.. .20.00 Preostanek I. novembra 1926 ................................................................$1,545,391.79 Prejemki tekom meseca novembra 1926. Prejeli od društev ................................................................$44,598.05 Obresti .................................................................................... 7,741.77 Najemnina od posestva Math Samida, plačal Ernest Modic za oktober 1926 .................................... 15.00 $ 52,354.82 Izplačali Posmrtnine ............................................................................$ 8,300.00 Poškodnfne ............................................................................................................................................2,375.00 Centralne bolniške podpore .................................-..........................3,093.501 Onemogle podpore ................................................................ 150.00 Dolgotrajne bolniške podpore ............................................ 20.00 Upravni stroški ........................................................................................................................................3,945.69 S 17,884.19 Preostanek 30. novembra 1926 .............................................................SI,579,862.42 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. "inančno poročilo mladinskega oddelka K. S. C. Jednote za nov. 1926. Dr. št. Plačana vsota 1 .....................................545.75 2 ........................................ 64.35 3 .................................................. 11-85 + ................................................ 10.05 5 .................................................. 8.55 7 ..................................... 61.65 7 ........................... 60.90 8 Z..'........................................... 12.45 11 .................................................. 9-75 12 .................................................. 24.45 4.45 7.20 7.20 12.55 2.70 .60 12.45 5.70 6.15 143 .................................................. 180 144 .................................................. 22.95 14 5.................................................... 11.10 146 .................................................. 37.35 147 .................................................. 16.20 14« .................................................. 17.25 150 .................................................. 22.80 153 .................................................. 17.10 156 .................................................. 9.60 157 .................................................. 28.80 158 ................................................ 3.30 160 ................................................. 3.90 161 .................................................. 8.70 162 .................................................. 32.55 163 164 165 166 167 168 53.70 5.85 6.15 5.40 . .45 3.45 169 ....................................................31.20 169 .................................................. 39.75 25 ....................................................................................................32.55; 175 29 .............................. 76.80 176 29 V..................................................................................75.90; 177 30 ....................................................................................................10 50! 178 33 ....................................................................................................12.00 180 38 .....-..........-..............................................................17.10! 181 40 .......................................................................................6.001 182 41 ....................................................................................................1155, 183 42 .......................................................................46.20 184 44 ZZZ.Z...........................- 9.75 i 187 45 ................................................. 2.50! 188 46 ................................................ 2.40 189 47 ................................................ 7.50 190 50 .................................................. 30.45 191 51 .................................................. 2.10 191 52 ................................................. 27.60 193 53 .................................................. 23.40 193 55 .................................................. 7.95:194 56 .................................................. 26.25i 195 58 ......................................... 1.65; 196 59 ................................................. 23.85 197 60 .................................................... 180 198 61 .............................................i.... 21.30 202 62 .................................................. 3.75 204 03 .................................................. 40.20 206 64 ...................... 17.20 207 65 00 70 TZ 170 ...........:.....................................4.80 171 .............................................................................5.55 172 ..................................................16.35 173 ............:..................................... 3.75 174 ............................................................................................6.15 ........................................................................................6.30 ......................................................................................1.80 ......................................................................................1.50 ......................................................................................1.65 ...................................................6.90 ...............................................6.60 ......................................................................................3.90 ......................................................................................3.90 ....................................;.......15 2.10; 185 .................................................. 1.65 2.85 4.35 1.35 1.80 3.75 3.75 2.40 2.55 1.25 1.50 6.45 4.80 2.25 .45 1.05 12.45 2.70 ..$ 100.00....S 50.00 .....................5 46.00 17.20 17.10 - 1.20 j Skupaj ........................................$1,913.20 4.05 Preostanek 1. 'nov.................$57,626.05 18.001 Prejeli od društev ................ 1,91320 329.38 74 .................................................. 4.05 Obresti 75 . 1.50' - 77 20^85 \ Skupaj ....................................$59,868.63 78 ..!..............................................................................................25.50 _ Izplačali: 79 79 80 81 83 84 85 86 87 88 13.05' Posmrtnine ..............$58.00 13.05 Za prest, med čl....... 108.00 Upravni stroški ...... 73.00 Skupaj ..........................................$239.00 18.90 19.05 1.20 1.65 9.00 13.50 10.20 I*reos tanek 30. novembra. '26 $59,629.63 Josip Zalar, glavni tajnik. ■g; imena Članov in Članic, 90 :.::::::::::;; ..:.„ ................... s^ipristoplih v mladinski g9l2 ............;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; j™ oddelek k. s. k. jednotf 93 !!11ZZ"ZZ........................ 28.95 meseca novembra, 1926. g J .................................................. 2.55 K društvu sv. Štefana, št. 1. 98 4^80 Chicago, 111., 16704 Bernard J. joi ......................-.......................... »-jo Oblak, 16705 Leo Zupancich, 104 2010 16706 Dorothy Glavach, 16707 108 .................................................. »2.15 Lillian Gosnick, 16708 Joseph no ......................""""'""'""'"Z" m| Goenick. 16709 Margaret Jaco- m ZZZZZ..ZZ.1Z... »200 lin, 16710 John W. Simaz. J ..........................."ZZZZ 9^75 i K društvu Vitezi sv. Jurija. us z;zzzr.™.3zz! 5*5 št. 3, joiiet. m., 16711 Eiiza 118 119 120 123 126 127 128 130 1.65 i .............. 5.40 .............. 24.45 ............... 14.25 ................15 ............... 15.75 2.70 225 beth Klepec. K društvu sv. Cirila in Meto. da, it. 4, Tower, Minn.. 16712 Anton Zavodnik, 16713 Jennie Zavodnik, 16714 Mary Zavod 131 ................................................ 13.20 nik. 132 132 133 ................ 134 ................ 135 i................ 136 ............... 139 ................ 140 ................ 143 ................ 1.80 1.80 11.35 10.20 9.55 9.45 8.ia .75 1.80 K društvu sv. Jožefa, št. 7 Pueblo, Colo., 16715 Helen Le sar. , K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 11, Aurora, IU., 16716 Dorothy Zelenšek. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 16717 There-Zeleznikar. K društvu sv. Janeza Krsto-ka, št. 13, Biwabik, Minn., 1(718 John Spehar, 16719 Ros« Spehar, 16720 Anna Spehar. K društvu sv. Roka, št'. 15, Pittsburgh, Pa., 16721 Gilbert Zbasnik. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 16722 Joseph Russ, 16723 Frank Russ. 16724 Anthony Russ. K društvu s v. Frančiška Šaleškega, št. 29 ,Joliet, Dl., 16725 William Skoff, 16726 Edward Ambrozich, 16727 Genevieve Groznik, 16728 Helen Nemgar. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 16729 Joseph Glavinich. K društvu sv. Florijana, št. 44, Chicago, 111., 16730 Ernest Dreshar. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 30, Pittsburgh, Pa., 16731 Charlie Flajnik. K društvu sv. Alojzija, št. 52. Indianapolis, Ind., 16732 Emil Gerbek, 16733 Frank J. Može. K društvu sv. cirna in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., 16734 Vida E. Udovich. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64. Etna, Pa., 16735 Jo-hana Saganič. Kdruštvu sv. Janeza Evangelista, št. 65. Milwaukee, Wis., 16736 Peter Sterk, 16737 Anna Sterk. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72, Ely, Minn., 16825 Vincent Vesel, 16738 Mary Vesel, 16739 Frances Vesel, 16740 Agnes Vesel. 16741 Anna Vesel. K društvu Marija Čistega Spočetja, št. 80, Chicago, 111., 16742 Mary Dragovich, 16743 Dorothy Hauf. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 1§744 Charles Sebetich. K društvu sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo.. 16745 Frank Zaversnik, 16746 Mary Zaversnik, 16747 Joseph Zaversnik, 16748, Phillip Zaversnik, 16749 Rosi Zaversnik. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90, Omaha, Neb., 16750 Frances Cvetaš. K društvu Friderik Baraga, št. 93. Chisholm, Minn., 16751 Stanley Mlakar." K društvu sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa., 16752 Alma Sifler. K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 16753 Matilda Mezic, 16754 Helen Mezic, 16755 Frances Mezic, 16758 Dorothy Mezich, 16755 Rita Mezic, 16756 Albert Mezic. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport. O., 16759 Vilma Doull. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa.. 16760 Thomas Jazbac. K društvu sv. Jožefa, št. 148. Bridgeport, Conn., 16761 Mar tin Nel>ec. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Shebogan, Wis., 16762 Phyllis Brulla, 16763 Anton Kolar. K društvu Marije Magdalene. št. 162, Cleveland, O., 16764 Mary Bukovec. K društvu sv. Mihalja, št,-163, Pittsburgh, Pa., 16765 Anna Pugar, 16766 Anna Ban. K društvu sv. Jožefa, št. 169. Cleveland, O., 16767 Rose Ko-delja. 16768 Henry Kodelja, 16769 Antonia Kodelja, 16770 Agatha Kodelja, 16771 Josephine Dolgan, 16772 Frank Ber-zin; 16773 Mar yBerzin. K društvu sv. Martina, št. 178, Chicago, 111., 16774 John Zalek. K društvu Vnebovzetje Man-rije, št. 181, Steelton, Pa., 16775 Helen Gorup. 1 K društvu Jezus Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa., 16776 Francis Rosenberger, 16777 Joseph Rosenberger. 16778 Anton Rosenberger. K društvu sv. Cirila in Meto- (Dslie ns 6 strani) (Nadaljevanje iz 5. strani) da. št. 191, Cleveland, O., 16792 Mary Cervan, 16793 John C. Jamnik, 16794 Anna Jamnik. 16795 Mildred Vodni^ 16796 Anton Babic, 16797 John Babič. 16798 Stanley Babič, 16799 Joseph Babič, 16800 Louis Babic, 16801 Jennie Vodnik. 16802 Edward Milavec, 16803 Angela Jarc, 16804 Emma Plevnik, 16805 Anna Pu-gel j, 16806 Fannie Rupret, 16807 Stanley Derganc, 16808 Joseph Misley, 16809 Olga Mis-ley, 16810 Justine Misley, 16811 Angela Derganc, 16812 'Lillian Merhar,' 16813 Louis . E. Merhar. 16814 Christina Derganc, 16815 Ignac Črne, 16816 Leo Mersek. 16817 Joseph Mersek. 16818 Antonia Sa-jovic. 16819 Elsie Benčin 16820 Anna Rupret. 16821 Margaret Kausek, 16822 Dorothy Kausek. 16823 Josephine Cervan, 16824 Anna Cervan. K društvu Marije Pomagaj, št. 196. Gilbert. Minn., 16779 Frances Novak. 16780 Ruth Zdravje. 16781 Louise Zdravje 16782 Alice Zdravje. K društvu s^. Neže, št. 206. South Chicago, 111., 16783 Anna Goich, 16784 Dan Boich, 16785 George Goich. 16786 Nick Goich, 16787 Rose Perwan, 16788 Milka Rozich. 16789 He len Knezevich. K društvu Marije Vnevzete, št. 210. Universal, Pa., 16790 Frank Kocin. 16791 Stanislav Kocin. K društvu sv. Martina, št. 213. Colorado Springs. Colo., 16700 Theresa Vidmar. 16701 Anna V. Vidmar, 16702 Anton Vidmar. 16703 Joseph Vidmar. Josip Zalar, glav. tajnik. -o- H. ».: KAJ JE S FAŠIZMOM? Veliko odgovorov smo že čuli na to vprašanje. A ti si tako nasprotujejo, da ne vemo, pri rem smo. Italijani za vseprek v zvezde kujejo, posebno njegovega očeta Mussolinija. Slovenci sina in očeta na dno pekla preklinjajo. Avstrijski . Nemci pravlako. Zadnje čase sta se tudi Francozom precej zamerila. Ostalemu svetu, zlasti Amqrikancem, sta splošno simpatična. Kdo ima prav? Po mojem mnenju nobeden. Kajti vse te sodbe so preveč splošne. Ce bi mene kdo vprašal. kaj mislim o Mussoliniju in njegovem fašizmu, bi mu po modroslovno odgovoril: Di-stinguo — Treba razločevati! Fašizem, oziroma njegov vodja Mussolini, s katerim stoji in pade, ima vsaj dane.s dva cilja, narodnega in kulturnega. Na aba se mora ozirati, kdor hoče a njem izreči pravično sodbo. Dosedanji njegovi kritiki so imeli večinoma le en njegov cilj pred očmi, zato so sodbe o njem tako različne, vse skupaj pa po-grešene. Ko je Mussolini v jeseni, leta 1922 s svojimi črnosrajčniki zmagoslavno vkorakal v Rim in potisnil kralja * v zaječek, je imel le en. narodni cilj pred očmi: vpostavitev nekdanjega rimskega imperija. Tako vsaj sodi njegov rival. Francseco Nitti, bivši kraljevi minister-ski predsednik. Nitti piše, da fašizem ne temelji na nikakem pravem nauku, nampak je le neko gibanje mas vseh mogočih strank. Nje gov edini vzor je narodni imperializem. Ta vzor se zdi treznemu politiku Nitiju v danih razmerah utopija, naivna sanjarija. A po vojni so bili več ali manj vsi zmagovavci taki narodno-imperijalistični sanjači. ki so sanjali vsak o svoji novi veliki domovini. Kdo bi take sladke sanje zameril Mussolini ju, Italijanu, rojenemu sanjaču? Toda ko se je on prebudil iz njih in videl, da grozdje onkraj mirovnih mej še ni zrelo, je moral kljub svojemu nenasitnemu apetitu zaenkrat opustiti svoj narodno-imperija- listični cilj. Ker ni kazalo na široko, se je obrnil na globoko. Postavil si je drugi cilj, narod na znotraj prenoviti in učvrstiti, na temelju krščanstva. V tem oziru je on častna izjema med vsemi sedanjimi kronani-mi in nekronanimi vladarji. Drugi gredo mimo in preko krščanstva, kot zastarele kulturne sile. On vidi v njem temelj nove močne Italije in temelj novega krščanskega rimskega imperija. Na tem temelju upa svoj narod moralno in kulturno dvigniti in ga potem povesti čez sedanje ozke meje med moderne barbare, češ, če so se stari Rimljani na ]>odlagi svoje visoke kulture čutili opravičene do zavojeva-nja tujih narodov, zakaj bi njih "slavni" dediči ne bili? Tedaj h pomočjo oživljene krščanske kulture do rimskega imperija, ali kratko krščanski Cezar postati, to je celotni vzor Mus-• olinija. Če se je spričo tega dvojnega vzora Mussolini s svojim fašizmom Italijanom globoko v rce vsedel. je umljivo. V njih narodnih srcih si je postavil trajni si>omenik že s tem, ker jih je rešil socialistično komunistične poplave in vsega njenega brezmejuega gorja, ki bi jih bilo nedvomno zadelo, ko bi ne bilo njega. Njih katoliška rca si je pa osvojil s svojim krščansko-kulturnim programom. ki ga je deloma že izvršil, deloma ga ima še v načrtu. Ta mu je prinesel še simpatije luhovništva, nižjega i višjega. Sicer je razb ' katoliško ljud-ko stranko, da je danes politično brez pomena. Katoliškim Krogom, duhovništvu in laji-:;tvu, to gotovo ni bilo prav. A če hočejo biti odkritosrčni, morajo priznati, da bi se bila morala njih ljudska stranka morda desetletja boriti, če bi hotela katoliški cerkvi priboriti tiste ugodnosti, ki jih po :aslugah Mussolinija že danes uživa. Sicer je pa veliko vpra-.anje, če ne bi bila od "zmage" pijanih prevratnih . elementov še temeljiteje razbita, kakor je >ila po mussolizmu. Sam Bog ve, kaj bi bilo z Italijo in po njej s papežkim Rimom, da ni bilo Mussolinija in njegovega iasizma. Kdor ima vse to pred jčmi, Italijanom v resnici ne more zameriti, da so brez razločka stanu in strank navduše-li za mussolinizem. Kaj pa ostali svet, ali ima vzrok Mussoliniju in njegovim Jrnosrajčnikom slavo peti? Da in ne! Radi njegovega narodnega imperijalističnega programa gotovo ne. Glede tega ima !«>ance8co Nitti popolnoma prav. ko piše, da je reakcionaren, nazadnjaški. Imperijali-zem pomeni vojsko, ker sigurno ne bo noben sosed prostovoljno Italijanom kaj odstopil. Kjerkoli bi skušali prekoračiti mejo, ali proti Franciji, ali proti Švici, ali proti Jugoslaviji, povsod bi naleteli na oborožen od-|x>r, kar bi najbrž pomenilo novo svetovno, ali vsaj evropsko vojno. Enako, če bi začeli ste ;rati roke po kaki koloniji. Ra-ii narodno imperijalističnega Cilja tedaj fašizma ne more nihče hvaliti. Mi Jugoslovani in avstrijski Nemci imamo za to še najmanj vzroka. Stotisoči naših narodnih bratov bi nam lahko ogor čeno v obraz pljuvali, če bi imeli v tem oziru le eno samo besedo priznanja za fašizem in njega voditelja. Tako prosta-ško in divjaško kakor oni rav« na jo z narodnimi manjšinami, ki jih jim je versaillski mir prisodil. paganski Rimljani ne bi ravnali. Stare rimske legije so bile v primeri s faŠistovski-mi v tem oziru pfavi gentleme-ni. — Po vsej pravici naša ljubljanska akademska mladina ob vsaki priliki, ko zve o kakih novih fašistovskih , nasilatvih, ogorčeno kriči po ljubljanskih ulicah: Doli z Mussolinijem! Do- li s fašisti! Tudi ostali svet bi moral imeti malo več smisla za obupne klice in trpko gorje teh, kakor divja zver preganjanih in mučenih narodnih manjšin, ki si same ne morejo pomagati: ne pa fašizma in njega odgovornega voditelja — vse vprek hvaliti. To je slepota, s katero je zlasti Amerika udarjena. A prav tako ne smemo mi, ki onemogle jeze škripljejo z zobmi nad Mussolinijevem narodnem imperijalizmom, njega in fašizma kratkomalo k vragu pošiljati. To bi bilo vsaj od naše strani prav tako pristransko in dosledno krivično. Kajti on ima poleg narodno-imperijali-stičnega še krščansko-kultumi program, ki je sam na sebi naravnost idealen. Katoliška ljudska stranka bi ne mogla imeti boljšega. Razloček je le ta, da bi ga ona pri najboljši volji in najintezivnejšem delu ne mogla tako hitro v uresničiti, kakor ga uresničuje Mussolini s svojo diktatorsko silo. Diktator gori, diktator doli. program sam in resnost volje ga izvesti, morata biti vsakemu prepričanemu katoličanu simpatična. Naj to svojo trditev opravičim. Propagatorji mednarodne in medverske moralne vzgoje so si preteklo leto Rim izbrali za svoj kongres. Napovedan je bil za 28. septembra do 2- oktobra, pod častnim predsedstvom italijanskega kralja, diktatorja Mussolinija in naučnega ministra Fedelija. Ko so v Vatikanu to zvedeli, so v svojem glasilu "Osservatore Romano" proti temu protestirali; češ, sramota, da je kongres naperjen proti središču krščan- vseučiliških dvoran, zopet obesi križ, znamenje našega odrešenja. Pa s tem še ni zavrnila svojega katoliškega moralno reformarnega programa. Ima še vse polno, deloma že uzakonjenih, deloma še začrtanih reformnih točk. Naj nekatere navedem: "Cvetoče trgovanje z dekleti se ima korenito zatreti, posre-dovavnice za njih delo najstrožje nadzirati. Razne zakotne beznice, kotišča nemoralnosti in raznih zločinov, se morajo na celi črti zapreti. Prav tako obila zasebna plesišča in igrišča, kjer se tepta in žali moralni čut. Nemoralni tisk. podobe, razglednice, plakati in letaki, vse to bo šlo kamor spada. Družinsko življenje, vir narodne moči in narodnega propada, hočemo temeljito prenoviti. Za- storjene krivice. To zadržanje Vatikana nekaj pomeni. In kaj bi naj pomenilo? Ne pozabimo, da je Mussoli-nijev zadnji cilj nedanji rimski imperij, ne paganski, temveč krščanski. Recimo, da se mu posreči ta cilj vsaj' deloma doseči. Kako vlogo naj bi po njegovem načrtu katoliška cerkev igrala v njem? To je zaenkrat še' skrivnost Mussolini-jevega srca. Kaj velja, če ni glede tega Napoleon izbral za «voj vzor. saracenom. Recimo, da še pre- mnogi kemiki, prvenstvo pa veva katoliški narodni junaški duh križarjev, ki bi bili pripravljeni iztrgati katoliški Rim iz rok rdečih oskrunjevavcev. Toda ker je Rim obenem tudi stolno mesto združene Italije, je veliko vprašanje, če bi druge vlade, ki so domala vse prej kot katoliške, dopustile tem križarjem prekoračiti italijansko državno mejo. Tako bi pa-pežki Rim lahko postal druga Moskva. Prav tako je v blagoslov ne pripada vsekakor florentinske-mu profesorju Tadeju Alderot-tiju, ki je ustanovil zdravniško Šolo in umrl leta 1303. On je tudi prvi pogodil recept za kuhanje žganja. Kakor torej vidimo, je od očeta Noeta do al kohol aprecej velik korak. -o- Če se mož in žena dobro za-stopita, pravijo (sosede), da je žena gospodar pri hiši. Napoleon je v svojem pre- samo Italiji, ampak celi kato-gnanstvu na otoku sv. Helene hiški cerkvi, kar mussolinizem takole modroval: "Ko bi se bil papež Pij VII, ko je bil ujetnik v mojih rokah, udal sili in odpovedal svoji suvereniteti, bi ga bil jaz lepo v Pariz odpeljal in mu tam odkazal rezidenco. Tako bi bil Pariz glavno mesto ščita materinstva, sopomoč pri svetnega in cerkvenega impe-vzgoji otrok: d<*ma, po zaseb-trija, jaz pa vladar obeh. Od nih hišah, i>o zavodih, vse to je na našem programu. S skrbnim očesom bomo pazili, da se nam odraščajoča mladina ne pokvari. Tobak, alkoholne i>i-jače katerekoli vrste, so mladini pod petnajstim letom že jx>stavno prepovedane. Enako obiskovanje kino gledališč, ct dotični film ni bil prej za tako mladino posebej odobren. Tu di zbirališča starejše mladine bodo pod strogim nadzorstvom, tako glede točenja alkoholnih pijač, kakor glede zaposlenih strežnic. Sumljive natakarice se bodo postavno odslovile iz dotičnih lokalov. S tako )x>sta-vodajo, ki jo smem brez pomisleka imenovati monumentalno, bo Italija postala vzor moderne kulturne države. Ona bo dala svetu nov socialni zakonik, " prežet rimskega klasičnega in .....______________i 1--.L_.JX1----»..!._ M evangeljski morali. Da je ve- čina delegatov res imela ta na-debelo tl ^ ner men. se ne da tajit,. Kaj i voa£no mencati, ko M poslušali naj bilo sicer Budiste, Jude, ^ ki ^ividno ni vsebo_ Protestante raznih ločin itd. nagibalo ravno v Rimn .prirediti tak kongres? Na otvoritveni dan so se res val le zasebnega stališča vladnega zastopnika, ampak vlade same. Gospodje so se' že na- , ™ , slanjali ob misli, kako bo na- zbrali zastopniki 19 držav, 39 zadnjaAkemu rimskemu kleri- narodov, 52 društev in 53 vseučilišč, da pretresejo smernice za internacijonalno moralno vzgojo. Vlada in^naučno mini-sterstvo je pooblastilo sig. Bro-der-ja, poslanca in rektorja pa-dovanskega državnega vseučilišča, da delegate v imenu vlade 1 »ozdravi in ima otvoritveni govor. In kaj je po navdihnje-nju vlade govoril? Kratko po vedano sledeče: "Gospodje! Kot zastopnik naučnega ministra imam čast vas pozdraviti in se vam zahvaliti. da ste si Rim izbrali za kalizmu in njega okorelim vzoj-nim načelom pred papeževim nosom levite bral. Na, pa dobe tako mrzel tuš in še tako oči-vidno ostentativen. Vatikan sam najbrž ni" pričakoval take radikalnega obračuna z moder nimi vzgojnimi teorijami vpri čo njih najprominetnejših za stopnikov celega, sveta. Zate se je po pravici čutil zadoščenega. ker je Mussolinijeva vlada tako jasno in odločno povdarile svoje katoliško vzgojno stališče Ta Mussolinijev krščansko- obdržavanje vašega letošnjega!^1,*"™ P™gram mora vsak mednarodnega kongresa za mo ikatdličan z ™doščenjem po- zdraviti, kakoršnokoli stališče ralno vzgojo. Ne pozabite, ds je Rim zibelka dveh najfunda-mentalnejših moralnih oblik kar jih pozna zgodovina, rimskega prava in katolicizma. Rimsko pravo je genial, in sinteza vseh moralno-pravnih medsebojnih odnošajev. Katolicizem, ki ima v Rimu svoje že drugače zavzame nasproti njemu. Kajti te karte, ki jih je dozdaj Mussolini pokazal katoliški cerkvi, so čiste. Morda bo kdo rekel: "Je že prav, a kaj velja, če nima on še kakih drugih kart glede nje, ki so pa umazane, a jih ne upa pokazati, ker mu zaenkrat še ne kaže sveto mesto, pomeni še višjo in še popolnejšo rešitev vseh te-!Tega tudi J'az ne tajim- meljnih problemov človeške duše. Po našem mnenju so takile kongresi za moralno vzgoje zgolj instrumentalnega značaja, to je kongresniki nimajo iskati in pretresavati načel, po katerih naj se moralna vzgoja vrši, ker ta so že tu; temveč morajo iskati potov, kako ta načele udejstviti. "Italijanska vlada je mnenja da je prava vzgoja možna le na oodlagi sv. evangelija, desete rih božjih zapovedi in katekiz ma. v tem prepričanju je ita lijanska vlada znova uvedla v svoje šole obvezni pouk krščan skega nauka. * Tega n; storila samo iz kakih tradicijonalnih ozirov, ampak zato, ker ve, da vsebuje katolicizem najpopolnejšo in najvzvišenejšo moralo, ki je vir vse prave človeške kulture. Iz istega namena je ukazala, da se v vse vzgojne prostore, od ljudskošolske sobe do Da, katoliški preporod ni zadnji cilj njegove cerkvene politike, temveč le sredstvo do zadnjega cilja, narodnega imperija, to že vemo. Njegov katolicizem je političnega značaja. Čast in slava, ki mu radi njega i tam bi izhajale svetne in cerkvene postave. Prve bi dajal neposredno po svoji ix>litični vladi, druge posredno po cerkvenih zborih, ki bi jih jaz skliceval in zaključeval." To je bil Napoleonov cerkve-no-politični program. Se do izgnanstva in ujetništva ponižanemu so se sline cedile po tem dvojnem imperiju, v katerem bi Cerkev igrala vlogo prve dvorne dekle, papež pa vlogo prvega dvornega lakaja. Kar žal mu je bilo, da sta Konštantin Vel. in Karol Vel. papeža samega v Rimu pustila, da. je tako utrdil svoj neodvisni cerkveni imperij. Ko bi bila v Rimu stanovala, bi papeža ne našla tako trdovratnega. Vajen politične nad-oblasti, bi se bil udal in svoj sedež v Parizu premestil. Igra bi bila dobljena. Kdor bo še kdaj hotel ta načrt izvesti, bo moral silno previdno in premeteno postopati, ker svet tega združenega imperija ne bo vzel mirno naznanje. Da, če ni Mussolini prevzel tega Napoleonovega cerkveno-političnega testamenta in je uradni' Vatikan zato tako rezerviran nasproti njemu. Vse kaže, da je tako. Sigurno ni bil samo slučaj, temveč premišljen namen, da je vatikansko glasilo "Osservatore Romano" i dne 20. in 21. septembra letošnjega leta — tedaj za obletnico. ko so italijanske roparske *ete vkorakale v papežki Rim — priobčilo zgorajšnje Napoleonove sanje z obširnim komen- dela. V njegovem krščansko-kulturnem programu je tudi točka o sporazumu z Vatikanom. Če bo Mussolini še kaj časa živel, ni dvoma, da se bo lotil tudi "rimskega vprašanja." ki ni samo italijansko, impak splošno katoliško. V tej ali oni obliki bo moral priznati tudi časno suvreniteto papeža, od katerega ta noče in ne more Izpustiti. To bo velikanskega pomena za katoliško stvar. Vsi predsodki, četudi neopravičeni, j "italijanski" Cerkvi bodo po-ili. Ljubezen do nje kot skupne matere vseh katoličanov bo nanovo zagorela. Radi tega in samo radi tega so celo kardinali polni hvale in hvaležnosti napram Mussoliniju in fašizmu, kar se ne boje javno, nekako oficielno izjavljati. Se več, papežu samemu sta s tega stališča simpatična, kakor se bere med vrstami izjave, ki jo je njegov nečak grof Franco Ratti dal poročevavcu 'The Pittsbu^h Catholic-a." ob priliki svojega poseta Amerike. Jasno je, da veljajo te simpatije najvišjih vatikanskih krogov za mussolinizem le njegovemu pravemu krščansko-kultumemu delu, ki ga je že izvršil ali ga še namerava Ako bo pokazal kak cerkveno-imperijalistični apetit, bodimo prepričani, da mu bo papež tako odločno zastavil pot. kakor mu je v komentarju Napoleonovega cezaropapizma odločno naprej povedal. Mu vzeti narodno imperijalistični apetit ni papežka naloga, temveč sesod-njih držav. Iz povedanega vsak lahko razbere, kaj }e na mussoliniz-mu hvale, kaj graje vrednega Kdor to ne samo z narodno umpak tudi s katoliško mislečim razumom in čutečim srcem prebere in prevdari, ne bo ne tarjem o posledicah, ki bi v tem: mussolinizma, ne Vatikana kar slučaju za Cerkev sledile. Zna- vprek obsodil, kar se med nami, ti nemški politični filozof Dr. ki nas fašistovski narodni im- loseph Eberle naravnost pravi, la je bil dotični članek indi-fektno na Mussolinija naslov-ijen. Z njim mu je Vatikan hotel dati vedeti, naj nikar tem ne sanja, če si noče tako temeljito prstov obžgati, kakor si jih je Napoleon. Najvišji cerkveni krogi so nedvomno že prej vedeli, zakaj je uradni Vatikan tako neza-upen napram Mussoliniju. Ta članek je med vrstami tudi ostalemu katoliškemu svetu, zlasti italijanskim katoličanom to povedal. Kljub temu je kardinal Bonzano na chicaškem ev-harističnem kongresu imenoval fašizem delo božje previdnosti. In kardinal Merry del Val mu je ob otvoritvi frančiškanskega svetega leta v Asizu pel slavo. • u • i- i »-l-JTo niso bile izjave zgolj zaseb- doni, bo njegovo edino plačilo |10 1 JJ mt K® w zanj. Poleg tega izključeno, dq ima s Cerkvijo, ki jo zdaj na vse načine snubi, še kake perijalizem tlači, tako rado in pogosto dogaja. Vsem katoli-ško-narodno mislečim in čutečim omogočiti pravično sodbo o Mussoliniju in fašizmu, je na men teh vrstic. * -o- ODKLEJ POZNAMO ALKOHOL? Odklej je ljudem znan alkohol, in od kdaj se alkohol desti lira? S tem interesantnim vprašanjem se bavi italijanski zdravnik Aleksander Besozzi. Splošno znana stvar je, da so že Grki in Egipčani razpolagali z nekakimi destilacijskimi pripravami, toda upravičen je dvom, da so poznali prave spi-rituoze. Za Tiberija je neki Dioskori-des Cicil uporabljal napravo, katero je kratko imenoval "am- nižje namene. Da, celo jako verjetno je. Prav to bo vzrok, zakaj je oficielni Vatikan nasproti njemu tako rezerviran, kakor si tudi prizadeva se z njim sporazumeti in v prijateljstvu živeti.. Z orlovskim očesom uradni Vatikan zasleduje njegove korake in mu gleda na prste. Kakor hitro se v svoji nevkročeni sili kaj zaleti, takoj protestira. K nobeni drobtini dani Cerkvi ne pozabi povedati, da je ne smatra za milost, ampak za poravnanje nega značaja, dasi bi tudi kot,bie» g tem aparatom je pri-take, ker od takih mož, veliko praviJai zdravilne tekočine. Iz pomenile. Bile so javne izjave besede ambic je nastal sčaso-dveh posebnih papeževih dele- ma a,..^} jzraz «al-ambic. gatov. To pomeni veliko več. Aikohol pa so odkrili šele ke-In kaj pomeni? To, da kar miki v srednjem veku in beseda je mussolinizem naredil za Ita- alkohol je sestavljena iz besed lijo, je v blagoslov ne le zanjo, ,"al" jn "kohol," ali pa kar na temveč za ves katoliški svet. ivadno "Rohl." Razlagajo pa to Samo malo pomislimo, kaj bi j besedo še na neki drugi način, bilo s srcem katolicizma, s pa- Pravijo, da prihaja alkohol tudi pežkim Rimom, sredi sociali-'od besede "kaly,' kar pomeni MOJSTRA NOVEGA LETA POROČILO "Tukaj sem, gospodje in gospe — vaš mladi spremljevalec za prihodnjih 365 dni. Radostno novo leto je pred vami; bodite torej veseli in ne grenite si srca z žalostnimi spomini. Kadarkoli boste imeli neprilike vsled slabega teka, neprebave, glavobola, zabasanosti ali drugih želodčnih bolezni, vzemite tem zdravilom je vsakdo zado-Trinerjevo grenk^ vino." S »oljen.. "Fort Waynp Ind.,i 12. decembra. Tnnerjeve grenko vino je izborno zdravilo. Jaz ga vedno priporočam mnogim ljudem. Mrs. Caroline Mahr/* Ena steklenica $L25: stekleničica za jx)skušnjo 15 ?entov razpošilja Joseph Tri-ner Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. Dvoje priporočil a zimsko sezono: Trinerjeve tablete zoper prehlad zelo uspešne in Trinerjev liniment za ozebline. Ako teh zdravil ne morete dobiti v bližnji lekarni, oišite nam na gornji naslov. (Adv.) stične ali boljševiške Italije, kakoršna bi bila brez Mussoli-nijevega fašističnega pokreta gotovo postala. Za katoliški svet bi to pomenilo dobo novih žgati. Sele Paracelsus v XV. stoletju in po njem kemiki v XVIII. stoletju uporabljajo besedo "alkohol" za vinski špi-rit. Kar se tiče Žganja, treba križarskih vojsk proti rdečim je povedati, da so ga odkrili NAZNANILO IN ZAHVALA Potrt vsled globoke žalost: naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest o nepričakovani smrti moje ljubljene že ne, oziroma matere Anna Premosa, roj. Petek, ki je umrla dne 30. novembra ob 9:05 v starosti 39 let. Po-kojnfca je bila rojena v vasi Fi-lovci, fara Bogojina na Prekmurskem; tukaj v Ameriki je živela 15 let, spadala je devet let k društvu sv. Jožefa, št. 148 K. S. K. Jednote, Bridgeport. Conn., kjer zapušča moža, v starem kraju pa mater sno hčer in enega brata. Prav lepo hvalo izrekam vsem onim, ki so me tolažili v teh žalostnih dnevih in ki sc mi pomagali v vsakojakih potrebah. Najprvo izrekam zahvalo sestrama Bari in Ani za njuno pomoč; hvala kumi in botri Karol in Ana Stefanec za darovani venec in tudi mojemu bratrancu ter soprogi Stefan Horvath in Bara Horvath; hvala tudi Frank Horvathu in Kla ri Horvath za darovani venec Hvalo izrekam tudi cenjenemu društvu sv. Jožefa za tako lep venec; hvala odbornikom tega društva za udeležbo pri pogrebu; hvala tudi g. župniku (ple-banusu) za tako lepo opravljene cerkvene in pogrebne dbre-de, dasiravno se je pogreb vršil na zelo mrzel dan. Hvala tudi pogrebniku John Leski, ker je vse tako lepo uredil in preskr-bel. Pogreb se je vršil s peto sv. mašo v cerkvi sv. Križa, katero je daroval č. g. župnik; zatem smo pokkojnico spremili na katoliško pokopališče sv. Mihaela v Stratford, Conn. Se enkrat izrekam zahvalo vsem onim. ki so prišli pokojni-co kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, ki so molili zanjo in se udeležili pogreba. Bog vam to dobroto stotero poplačaj! Nepozabno pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Ti pa, draga mi žena, počivaj mirno; lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Frank Premosa, soprog; Ana. hčerka v starem kraju in mati pokojnice. Bridgeport, Conn., 16. decembra, 1926. Short Biographical Sketches REV. FRANCIS PIERZ of Missionaries who have labored amongst the Indians of the Northwest. "During the three years I have spent among the Indians I have had many occasions in various places to notice the conduct and moral standing of both baptized and pagan Indians. I must say that they are good-natured, humble and docile. They are always open to good and salutary influence. Even in their wild state, when not perverted by others, they 1 live an innocent and pure life. When a missionary comes to them they listen to him with great attention and become good Christians. It is more difficult to convert those who have been victims of deception on the part of white people. By selling them whisky and other intoxicating liquors they make them most abominable wretches. Among no nation on the face of the earth will you find so few instances of theft, injustice, or infidelity as among Indians. Murders are very rare." Though engrossed with the care of an extensive Indian mission, comprising miny stations, Father Pirc did not forget his dear Slovenian countrymen in Europe. He continued to write articles for the "Agricultural Association" on all interesting topics relating to farming, gardening, inventions, etc. The society showed itr, appreciation of his services in the cause of agriculture by presenting him with a silver med-. al. ^ • " Another incident made him happy. At his request, and especially that of Father Baraga, another Slovenian priest left his native country to devote himself to the Indian raiis-~sions, namely, Father — afterward Bishop — Mrak, the worthy fellow laborer and successor of Bishop Baraga in the Episcopal See of Marquette. Bishop Mrak was born in Poljane, Slovenia, on the 16th of October, 1810. In the year 1859 Bishop Baraga made him Vicar-General for the Indian missions located in the Lower Peninsula of Michigan. Ten years later he became his successor in the See of Marquette. Like his illustrious countrymen, Baraga and Pirc, he has spent about forty or more years in the Indian mission field, and at present (1900) iš chaplain at the Sisters' hospital in Marquette. In 1845 several government agents from Washington cume to Michigan to examine the state of affairs amongst the Indians of the Northwest. They were most agreeably surprised at the progress made by the Catholic Indians in the arts and customs of civilized life. Many of these Indians were living in neat, comfortable hou:ses and were skillful workmen. Father Pirc took the inspectors around in the Indian village and showed them everything of note. The latter were so well pleased with what they saw and noticed, that they made presents to the good, gray-haired priest for his Indians. Like Bishop Baraga, Father Pirc was a strong advocate of temperance. The following incident will illustrate his success. On a certain occasion some fur-traders had brought a great many barrels of whisky into his mission. So strong, however, were the new converts in their dread and hatred of drunkenness that none of them would even touch a drop of liquor. Speaking of Bishop Baraga and Father Pirc, Hon. Maximilian Oertel. for" many years editor of a German Cath- olic paper, says: "If our president and his counselors would listen to the good advice which Father Pirc, Bishop Baraga, and other missionaries gave them, there would never be anything heard about Modocs and other Indians." By this he means that if our government had followed the the advice of our Catholic missionaries, the Indians would never have risen in their savage fury and committed such outrages ana horrible cruelties on the whites as they have done from time to time, especially in 1862 in Minnesota. From 1838 to 1842 Father Pirc labored most zealously among the Indians, especially those of the North Shore, at Fort Williams, Grand Portage, and other places. From 1840 to 1852 he seems to have spent most of his time at Arbre Croche and its dependent missions. In 1848 the last named place had a population of 1,842 Catholic Indians. Besides this place, Father Pirc had charge of ten other missions. This was. however, too much for an old man of sixty years. Hence he requested his bishop to divide the missions between 'him and Father Mrak, which was done. "In the twelve years which he had spent among the Ottawas he had established six flourishing missions and built as many churches. In 1852 Father Pirc, at the earnest invitation of Bishop Cretin of St. Paul, went to Minnesota to work at the conversion of the numerous Chip-pewas of that state. From time immemorial the Sioux an J Chippewas have been inveterate enemies. Frequent encounter occurred between them, espo daily at the headwaters of the St. Croix and Mississippi rivers..* For an interesting account .of these . Indian wars wc refer the reader to the work or William Warren (a Chippewa half-breed born in La Pointe, Wis.), bearing the title, "Hu. tory of the Odjibways," which forms volume five of the Minnesota Historical Society's collection. The work is well worth reading. It is much- to be regretted that the gifted author died at the early age of twenty-ejght. Two great Indian missionaries devoted their lives to the conversion of these two powerful Indian nations, Father Ravoux, now of St. Paul, Minn., among the Sioux, and Father Pirc among the Chippewas. Under such circumstances their labors must naturally have been attended with many dangers and hardships. The Council of Baltimore, in 1849, decreed that the large state of Minnesota be made a bishopric, with its episcopal see at St. Paul. In 1850 Very Rev. Joseph Cretin was appointed first bishop and consecrated January 26, 1851. He died February 22, 1857. At the end of 1852 there were but seven churches and ten priests !n his extensive diocese. At present, 1900, there is one archbishop, three bishops, 430 priests, and 471 churches in Minnesota. What a change! ,In 1852 five of the ten priests in the diocese of St. Paul were laboring among the whites and the other five among the Indians. There were then but 2,500 Catholics in the whole diocese. The number of Indians in the state dt that time is put down at 50,000, which we are inclined to think is an exaggeration. These Indians were In every respect inferior to the Ottawas, being mostly' all uncivilized pagans and addicted to intemperance and war. When Bishop Cretin invited Father Pirc to labor in his dio- eese amongst his poor Indians, the latter, although weighed down with the load of sixty-seven years, accepted the good bishop's proposal and without delay betook himself to his new field of labor. In a very interesting Slovenian poem be describes; the customs, habits and peculiarities of the Chippewa Indians. This poem he sent to his friends in the old country. His mission took in a great part of Minnesota. He resided at Crow Wing and attended Mille Lacs, Leach Lake, Red Lake, Long Prairie, Belle Prairie, etc. £he inhabitants were chiefly Indians, half-breeds and some French-Canadians; later on, Germans. 1 It was in Belle Prairie that the late bishop of St. Cloud, Monsg. James Trobec, first labored. Father Pirc worked with great zeal and success amongst his Indians. He also visited Nagadji-vvanag (Fond du Lac, Minn.), where Fathers Baraga and Škota had preached the Gospel and made many converts. Speaking of his labors at Crow Wing, Belle Prairie and elsewhere, he writes: "Last winter I gave daily instructions in the Christian doctrine to the Indians at Crow Wing. In the spring I attended the missions of the whites which belong to my district on the eastern shores of the Mississippi. French, Irish and Germans are the predominant nationalities." In the early part of June Father Pirc went to Methi (?) Sagaigan. He was obliged to travel through swamps and traverse lakes and rivers going thither. He declares that he never was so tired in all his life as on this journey. His cook and teacher were his sole companions. All three of them were obliged to carry heavy packs, containing their provisions, church utensils etc., notwithstanding which they made twenty miles in eight hours. When - they arrived at Lake hv-Konoganika they found a canoe and with it traversed the lake. Toward the evening of the second day they arrivfed at their destination. This will ^ive the reader some idea of the hardships this aged, Apostolic misionary had to endure in attending his many missions. In a letter written in 1857 to his friend, Rev. M. Kristan, in Vače, Slovenia, he says that, although being seventy years of age, he felt well and healthy. He had founded ten new missions during the last three years and built two Indian, two French arid 6 German churches near Sauk River. He gave the German missions to the Fathers of the Benedictine Order and the others to a French missionary. He was determined to devote the remainder of his life to the Indian mission. The next spring he intended to go north, from 400 to 600 miles, to the Chippewas at Red Lake. He went thither with Father Lavtižar, and the latter was left there to continue the good work. He froze to death .on Red Lake in 1858, and was buried at Crow Wing by Father Pirc December 26th of that year. About four or five years ago his remains were brought to Duluth and buried there. Bishop Trobec preached an eloquent sermon on this occasion. Father Pirc composed a beautiful poem on the virtue and noble qualities of his departed friend and assistant. In January, 1864, Father Pirc went to Europe to procure pecuniary assistance and zealous ; priests for his many missions. He visited the principal cities of .his native land, preaching in many places two and three times a day. He succeeded in securing a goodly number of priests and theologians for the American mission. We mention the following names: Very Rev. Joseph Buh of Tower, Minn., Vicar-General of the diocese of Duluth, who has labored long and well among the Indians at Sandy Lake, Cass Lake apd Upper Mississippi; Rev. John Žužek, Ignatius Tomazin and James Trobec, later bishop of St. Cloud. They came from the diocese of Ljubljana, Jugoslavia. From the diocese of Gorica were Rev. A. Plut, John To-mazevič and James Erlah. (to be continued) POLJUDNA KEMLJA Spisala Fr. I'engov in dr. A. Ratajec (Nadaljevanje) Dušik potrebujejo rastline za tvorbo najvažnejše organske snovi, to je beljakovine. Samo stročnice uporabljajo za to zračni dušik, vsem drugim rastlinam pa ga moramo dovajati v obliki dušikovih spojin. Te spojine so: žveplenokisli amonijak. čilski soliter, apneni dušik in solitrnokislo apno. Zveplenokisli amonijak ali amonijakova sol je spojina žve-plene kisline in amonij aka. Pridobiva se pri izdelovanju svetilnega plina v obliki bele. trdne soli. Dandanes izdelujejo amonijak tudi neposredno iz diltika in vodika ter ga potem z žveplerio kislino pretvarjajo v amonijakovo sol. Čilski soliter ali natrijev nitrat je bela sol, ki jo kopljejo v južnoameriški državi Cile. Ker se v vodi zelo rad topi, je izvrstno umetno gnojilo. Ce je v zemlji dovolj kalija in fosfora, poveča 100 kilogramov solitra pridelek pše-ničnega ali rženega zrnja na vsakem hektaru za 300 kilogramov. Apneni dušik izdelujejo iz kalcijevega karbida, ki se rabi pri acetilenski razsvetljavi, in dušika takp, da ga žarijo v zaprtih, z dušikom napolnjenih posodah (na primer v Rušah pri Mariboru). Prvo tovarno za apneni dušik so zgradili leta 1905 v Piano d'Orta v srednji Italiji, kjer razpolagajo z velikansko vodno močjo. Solitrnokislo apno se izdeluje iz najcenejših snovi, to je iz zraka in apnenca. Ako skoz vlažen zrak švigajo izredno močne električne iskre, se iz vodika, dušika in kisika tvori solitrna kislina, ki se z apnencem spaja v apneni soliter. Izplača 1» se tako izdelovanje samo tam, kjer je električni tok poceni. Apneni soliter so začeli izdelovati najprej na Norveškem, kjer silno močne električne toke proizvajajo z ogromnimi vodnimi silami. Zato se solitrnokislo apno imenuje tudi norveški soliter. ŠESTO POGLAVJE Hranitev ljudi in živali. 1. človeška in živalska hrana. Da vsa živa bitja, ljudje, živali in rastline, vdihavajo zrak in izdiha vajo ogljikovo kislino, smo že omenili. V tem oziru med njimi' ni razlike. Glede hranitve pa se ljudje in živali bistveno razlikujejo od rastlin. Dočim se rastline hranijo z enostavnimi rudninskimi snovmi in jih pa asimilaciji pretvarjajo v zamotane organske spojine, ljudje in živali tega ne morejo. Ker pa so prav te spojine to je beljakovine, tol-šče in ogljikovi hidrati poleg vode in rudninskih snovi najvažnejša hraniva človeškega in živalskega telesa, zato se ljudje in živali hranijo z rastliha-mi. Tudi mesojedi so končno odvisni od rastlinske hrane, ker uživajo meso rastlinojedov. Prehranjevanje se vrši tako, da se del organskih snovi uporablja za razvoj in obstoj živalskega telesa, ostanek pa z vdi-havanim kisikom polagoma izgoreva. 1 Pri tem izgorevanju se razvija toplota, ki vzdržuje telo pri stanovitni temperaturi. Ker ae više razvite živali bi- stveno hranijo tako kakor človek, zadostuje, da si nekoliko natančneje ogledamo hranitev Človeka. Naša živila so po večini zmes rastlinskih hraniv, to je beljakovin, tolšč, okljikovih hidratov, vode in rudninskih snovi. Ker pa v posameznih živilih prevladuje eno ali drugo hrani-vo, nam najbolj ugaja mešana hrana, in še ta samo tedaj, ako vBebuje tudi snovi, ki same po sebi sicer niso redilne, a dajejo hrani dober in prijeten okus, na primer sol, poper, cimet itd. Poleg tega Živila navadno ne smejo biti sirova, ampak se morajo kuhati, peči in pražiti, da se v njih razvijejo snovi, ki dražijo čutnice in vzbujajo tek. Tek je za prehranjevanje telesa velikega pomena zato, ker draži živčevje želodca, da izločuje sokove, ki so potrebni za prebavo živil. 2. Prebava. Da more hrana skozi črevesne stene prehajati v kri in se z njo pretaka po telesu, se mora raztopiti in prebaviti. Samo voda, raztopljenene soli in raztopljen sladkor ne potrebuje prebave, ker neposredno prehajajo v kri. Vsa druga hraniva se začno spreminjati že v ustih. Tu se drobe in mešajo s slino, ki nekaj ogljikovih hidratov, posebno škroba, ki ga prište-tom. Fermenti so zelo zamotane kemične spojine, ki mo-vamo k tako zvanim fermen-rejo velike množine snovi kemično spremeniti, ne da bi se same spojile z njimi ali se pri tem kockaj predrilgačile. Važni so zlasti za prebavo, ker razen ptialina med nje spadata tu o o <> <> o <> o o o <>. <> o < > o <> o A 'CLASILO K. S. K. JEDNOTE,'' 28. DECEMBRA, 1926. NQYELA NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjam vsem sorodnikom in pnjateljem strem Amerik mojo veliko žalost, ki me je zadela dne 23. novem bra t. 1. ob pol 11. uri, nemrec, da je smrt ugrabila moj« ljubljeno ženo, ozir. skrbno mater rojeno dne 11. novembra 1871 v Tušavem dolu, okraj črnomeij na Dolenjskem; poročena je biln 37 let, 11 mesecev ia 23 dni. V prvi vrsti se lepo zahveljujemo vsem sosedom in prijateljem za tolažbo v tej veliki nesreči in obiske: pckojnico ao hodili kropit cele šdri dni in štiri noCi; na četrtek je^ bilo več kot UH> ljudi v hiši od 2. do 10. ure. poleg mrtvaškega odra so zmotili za pokoj njene duše več sv. rožnih vencev. Dalje izreltamo zahvalo č. g. župniku Ker. F. L. Klopčiču za spremstvo k večnemu počitku; hvala dobrim možem, ki so noKili krsto; hvala dni-sivu sv. Are za krasne rože; lepa hvala za naročene sv. make za-dešnicet Mr. in Mra. G reset, Mrs. Stanfel in družini MaU Jer-nii.na. H^ala Mr. in Mrs. Spreitzer za njih pomoč, ker m» nas tolažili; lepa hvala Mr. in Mrn. Gesel, ker sta prečula dolge noči V naši hiši. Hvala dični K. S. K. Jednoti za točno izplačilo posmrl-nine v znesku $500.00, izročeni mi po tajniku dr. sv. 1'etra. št. 30. s-obr. J. K. Sterbenz. K oklepu naj vel|a vsem skupaj še enkrat naša prisrčna hvala! Pckojnico priporočamo v molitev in blag spornih. t žalujoči ostali: STEFAN GRAHEK. soprog, Calumet, Mich. MARY. cmož. Saltz, ANA, omoi. Bahor, hčere v Detroit. Mich. JAKOB, MATT in JOSEPH GRAHEK, sinovi v Hint. Mich. POZOR! ! ! ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, . Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno. .....IT'.............................umnimi ....................................h. Frank Z,akrajiek_ Slovenski Tcgrebnik 1105 JVortuood 'Rd. Cleveland, Ohio "Randolph 4-985 ITALIJAN-SKE HAR-Vjte MONIKE >!■ K. S. K. J. D rastrom: Kadar naročate zastave, recall te = to arugu, pazite na moje ime in s analov, te hočete dobiti eajooliae E blago za najnižje cene. Nafetl tc word IA RTOM J = iuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitittitiiiiuiiiiiaimt;u7 F. KERZE 1142 Dallas Rd., N. B. CLEVELAND, O. vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. - Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 353 Epsilon PI. Brooklyn,NY Edini zastopnik in akhlk LUBASOV1H HARMONIK v Zdruienih Prttoyh._ Established 1857 PRIDRUŽITE SE NAŠIM 1927 BOŽIČNIM hranjevalnim Klubom -isti se sedaj tvorijo. Šest različnih načinov teh klubov je. katere si lahko izberete. Lahko si izberete onega, ki bo vam najbolj po volji. Za pojasnila in načrte vprašajte v naši banki. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. K naj p v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PiSite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste nafili še mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Najstarejša in največ ia banka v Jolietu.