Poštnina plačana v gotovini. L«»to XX. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulloa 8 Uredništvo .Domovine«, Knaflova olloa 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroCaina n tttemMroi četrtletno I Din, polletno II IMn, celoletno H Dlij ta icnstro ruM &merftei četrtletno It Dli, polletno 14 DIl, celoletno 48 MU laerlka teta. I dobi. — RaSaa poStn« traallnlee. polrolnlec t LJoblJenl. it 10.111. Sadna letina v Sloveniji bo dobra Dasi je bilo v času cvetenja sadnega drevja deževno vreme, vendar se nam na Slovenskem obeta precej dobra sadna letina. Najbolje kažejo jablane, a najslabše breskve Na splošno kažejo jablane dobro skoro v vsej banovini. Obeta se, da bodo jablane obrodile prav dobro v srezih: Brežicah, Črnomlju, Kranju, Laškem, Litiji, Ljubljani mestu in okolici, Ljutomeru. Logatcu, Mariboru desnem bregu in Šmarju pri Jelšah. Prav dobro obetajo hruške v srezih: Celju, Črnomlju, Dravogradu, Gornjem gradu, Kočevju, Litiji, Ljubljani mestu in Mariboru desnem bregu. Češnje bodo prav dobro obrodile v srezih: Čr_ nomlju, Gornjem gradu, Konjicah, Kranju, Litiji, Logatcu, Mariboru desnem bregu, Radovljici in Slovenjgradcu. Prav dobro bodo obrodile češplje in slive v srezih: Kočevju, Konjicah, Kranju in Litiji. Marelice bodo obrodile prav dobro samo v srezih Laškem in Slovenjgradcu, breskve pa v črnomeljskem in slovenjgraškem srezu. Jablane, ki kažejo sicer prav lepo skoro v vseh srezih, bodo obrodile nekoliko slabše, vendar pa še vedno dobro, v srezih: Celju, Lendavi, Dravogradu, Gornjem gradu, Kamniku. Krškem, Mariboru levem bregu, Novem mestu, Murski Soboti, Ptuju, Radovljici, Slovenjgradcu in Škofji Loki. Nekoliko slabše, a rarmerno dobro kažejo hruške v srezih Brežicah, Slovenjgradcu in Škofji Loki. Slabo bodo obrodile češnje v srezih Brežicah, Dravogradu in Ljubljani mestu in okolici, vendar bo letina še vedno srednje dobra. Češplje in slive so odcvetele v slabem vremenu in slaba letina se nam obeta v srezih Mariboru desnem bregu, Brežicah, Ljubljani mestu in Škofji Loki. Najslabše bodo obrodile marelice v dravograjskem srezu, med tem ko se Obeta v drugih srezih raizmerno dobra letina. Breskve kažejo slabše v vseh ostalih srezih razen v navedenih, ker se je plod po cvetenju precej osul. Za orehe se povprečno obeta dobra letina. Sadjarstvo je za Slovenijo pomembna kmetijska panoga Sadjarstvo v Sloveniji je, kakor so zadnja leta pokazala, pomembna kmetijska panoga. Če bo letina takšna, kakor kaže zdaj, bo Slovenija dobila okrog 50 milijonov dinarjev za sadje, to se pravi približno toliko, kolilkor ji donaša tujski promet. Kmetijska stiska v zadnjih letih je pripomogla do tega, da se kmetje čedalje bolj Oklepajo sadjarstva. V Sloveniji nasadimo okrog četrt milijona sadnih dreves na leto. Zasebniki vzgoje 200.000 drevesc, banovina pa 60.000. Bela krajina naj bi bolj gojila zgodnje češnje in žlahtni kostanj Bela krajina ima zelo ugodno podnebje za sadjarstvo, zato bi Belokrajinci lahko postali še boljši sadjarji. Zlasti bi bilo potrebno, da bi začeli gojiti zgodnje vrste češenj, ki bi bile zrele že do 20. maja in ki bi jih prav lahko spravljali v denar. Prav talko bi se mo- rali Belokrajinci bolj oprijeti precepljanja kostanja, da bi pridelovali maroni. Ta sad se zelo lahko prodaja in igra lahko veliko vlogo tudi kot hranilo prebivalstva. Razen tega se kostanjev les lahko prodaja. Najvažnejše pa je, da bi se Belokrajinci oklenili gojitve žlahtnega kostanja zato, da bi odpravili praprotišča, ki so prava nesreča za Belo krajino. Lani so belokrajinski maroni prvič obrodili in izkazalo se je, da si Belokrajinci lahko zelo mnogo obetajo od gojitve žlahtnega kostanja. Zadnja leta kmetijski oddelek banovine zelo pospešuje precepljanje kostanjev s cepiči maronijev iz Istre in s Primorja. Za precepljanlje kostanjev je nadalje veliko zanimanje v štajerskih vinorodnih krajih. Potreba sadnih sušilni« Zelo hvaležna naloga je tudi pospeševanje zidanja modernih sušilnic sadja. Pri nas kmetje še ne cenijo dovolj velike vrednosti pravilno sušenega sadja, in sicer žlahtnega sadja, ne samo tepk. Lani je bilo v naši banovini sezidanih z javnimi podporami 30 moder- nih sadnih sušilnic. Zdaj dajejo na bansild upravi načrte za sušilnice, in sicer jih lahka dobe zanimanci zastonj. Opozoriti je tre/ba nflt velik pomen sušiLnic za sadje tudi zaradi ga. ker v njih lahko sušimo ne le sadje, tenrt več tudi gobe in sočivje. Tako na primer % Domžalah suše paradižnike in jih tako spravi« ljajo za zimo. V sušilnicah pa lahko kanser« virate tudi stročji fižol, ki je zelo dobro došel na jedilnem listu pozimi. Sadna skladišča Da bi se sadjarstvo razvilo še mnogo boli« bi bila potrebna tudi Skladišča za sadje. Skl^l dišča bi silno mnogo koristila sadjarjem, kefl bi bilo z njimi omogočeno, da bi U8t hko obranili čim več sadja in ga potem laihko draže prodali. Sadjar mora jeseni pro. dati sadje poceni, ker ga ne more shraniti. Zdaj zida banovina prvo skladišče za 3adje v šolske namene v Mariboru. To skladišče bi naj postalo vzor drugim skladiščem. NajbnŽ bosta sezidani dve že letos, in sicer v ptujskem in dravograjskem srezu. Na bansikt upravi že izdelujejo načrte. Proti koncu oktobra se nam obetata v Ma« riboru prva banovinska sadna razstava in dni sejem. Razstava bo podala popolno slik našega sadjarstva. Najbrž bo ob tej priliki tudi vsedržavni sadjarski shod v Mariboru. Vojni invalidi žive v silni bedi Glavna zahteva vseh invalidskih zborovanj v zadnjih tednih je bila ukinjenje invalidskega zakona iz leta 1929. Ta invalidski zakon je za invalide in ostale vojne žrtve najhujši udarec. Lani so bile izvedene sicer nekatere izpremembe zakona, ki pa niso prinesle omembe vrednih olajšav. Zakon od leta 1929. je bil sestavljen v znamenju varčevanja. Njegovo bistvo je veliko zmanjšanje števila vojnih žrtev. Z eno potezo peresa je bilo črtanih preko 40.000 vojnih žrtev. Prej so dobivali podpore in druge ugodnosti tudi tisti invalidi, ki niso bili ranjeni. Med invalide so bili všteti tudi oni, ki so zboleli na bojiščih od vlage, zime, nesnage, stradanja, vročine in tako pretrpeli morda še več kakor mnogi ranjenci. Vojnih žrtev-bolnikov invalidski zakon od leta 1929. ne pozna. Tudi vdove takih invalidov niso priznane po tem zakonu. Zakon je odpravil tudi starše vojnih žrtev. Oče in mati sta stara, onemogla, brez vsake pomoči in sinovi so obležali na bojiščih. Oče in mati pa nista vojni žrtvi, če en sin še živi, pa naj bo brez posla, oženjen in naj ima še toliko otrok, ki so vsi lačni. Po zakonu pač velja za rednika onemoglih staršev. 25odstotni invalidi so z zakonom od leta 1929. črtani, pa naj imajo poškodbe še tako usodne posledice. Pred leti so bili ti invalidi ocenjeni na 25 odstotkov, a ko so se pozneje stare rane začele gnojiti in so jim rezali ude, jih po zakonu od leta 1929. nihče ne prizna za invalide. So pa v zakonu še drugi paragrafi, ki manjšajo število invalidov. Invalide so razdelili na siromašne in nesiromašne. Kdor plačuje letno več kakor 120 Din neposrednega davka, ni siromašen in nima pravice do podpore. V Sloveniji je takih »nesiromaš- nih« invalidov okrog 850, v vsej državi p^ okrog 26.000. Nihče ne vpraša, kako plačujejo svoje davke, označeni so za nesiromašne in nimajo pravice do podpore. Upoštevan jfl celo davek v oni dobi, ko je bil človek uvr» ščen med vojne žrtve. Če je takrat, ko je bil ranjen, plačeval sam nad 120 Din davka ali pa primeren znesek v kronah, ali če je tal& davek plačeval invalidov oče, velja to še za danes, čeprav so se premoženjske razmer^ izpremenile in čeprav ni nič ostalo od posesti, za katero se je nekdaj plačevalo letno nad 120 Din davka. Tudi vojna vdova, ki je iz* gubila na fronti moža, a je njeno posestv<| obdavčeno z več kakor 120 Din neposrednegi davka, ne dobi invalidnine. Invalidnino izgubijo tudi oni, ki so bilj, kdaj kaznovani zaradi koristoljubja. VseenO je, če se je to zgodilo med vojno, po vojni ali zdaj. Če je kdo v mrazu in lakoti, zaveden od joka otrok, vzel košček kruha, pobral pod kakim vozom kos premoga ali iz gozda odnesel nekaj dračja, svobodno pO reki plavajočo ribo in bil zaradi tega ovaden in obsojen, je zagrešil koristoljubje in izgubil invalidnino. Ko milijonskega koristoljubja ne moremo odpraviti, so vojne žrtve za najmanjše koristoljubje najokrutneje kaznovane. 1 Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani je zbral v knjižici »Beseda o zaščiti vojnil^ žrtev« številne primere invalidske bede. Naj jih nekaj navedemo: J Stoodstotni vojni invalid Tomaž Bratu! pravi: Strupeni plin na bojišču mi je vz& oči. Ker pa bi se baje lahko nekaj takega zgodilo tudi doma, ne dobivam invalidnin* Zastrupljenje s plinom ni rana ... Kos Janez pri Novem mestu je zaradi prehlada v strelskih jarkih oslepel. Ker po določilu zakona oni, ki zbolijo, ne dobijo invalidnine, je tudi Janez Kos ne dobi, čeprav je lOOodstotni invalid. Ivan Križe, ki je član krajevnega invalidskega odbora v Novem mestu, je bil na fronti od granate zasut. Nameravali so ga že pokopati, a je še pravočasno pokazal znake življenja. Lotila se ga je pozneje božjast, ki ga neusmiljeno meče. Do leta 1929. je bil priznan za lOOodstotnega invalida in prejemal je podporo. Ker pa je zakon črtal vse, ki niso bili ranjeni, je Križe izgubil priznanje jn invalidnino. Zdaj živi z družino v veliki »iromaščini in berači od hiše do hiše. Invalidnino so vzeli seveda tudi ženam invalidov-bolnikov, prikovanih na posteljo ali pa že ipokopanih. > Vojni invalid Vincenc Krajnčič iz Globokega pri Brežicah je bil pri neki stotniji, ki %e je leta 1918. uprla v Gradcu Takrat so .'posamezne upornike streljali, vse stotnije pa kazalo ustreliti. Stotnijo so zmašili v živinske vagone in odpeljali na fronto. Zaradi upornosti je bila vsem vojakom naložena kazen z določilom, da jo bodo prestali po vojni. Krajnčič se je vrnil s fronte kot invalid. Avstrijska monarhija je sicer poginila, a od nje naložena kazen je invalidu Kranjčiču ostala zapisana in zdaj ne dobiva invalidnine. V Kranju živi vojna vdova s petimi otroki. Zajce redi in otroci so nekoč zanje natrgali nekaj detelje na tuji njivi. Vdova je bila ovadena in kaznovana. Koristoljubje pač mora biti kaznovano in na bojišču padli oče mehda nima vrednosti natrgane detelje. Vdova s svojimi otroki zdaj še bolj strada. Na ljubljanskem barju živi kočar Anton Cepin, prej 60odstotni invalid. Velik siromak je že od nekdaj in šest otrok ima. Zdaj je še večji ubožec, ker je zagrešil koristoljubje in izgubil invalidnino. Ob neki povodnji, ki je porušila veliko lesno skladišče, je iz vode s k avl jem ujel plavajoč hlod in si ga pridržal za kurivo. Ivan Hoge, invalid iz Kočevske Reke, je zase in za svojo sestradano družino lovil ribe. Ovadili so ga in obsodili. Sodišče mu je pozneje sicer kazen izbrisalo, invalidsko sodišče pa mu ne prizna invalidnine, češ da izbris kazni ne izbriše dejstva, da je bil kaznovan. Ti primeri pač zadosti jasno kažejo strašno bedo vojnih žrtev. Ni menda treba naglašati, da je treba invalidski zakon temeljito izpre-meniti in pripomoči bednikom vsaj do skromnega življenja. Trije uspeli nacionalni zbori Maribor, maja. V nedeljo se je vršila skupna skupščina sre-^tkih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Maribor in za srez Maribor pevi breg v zborovalnici restavracije »Novi cvet«. Skupščino je vodil v imenu obeh orga-.nizacij g. dr. Lipold, ki je v uvodu pozdravil narodnega poslanca g. Prekorška in posle-vodečega podpredsednika banovinskega odbora JNS g. dr. Pirkmajerja. Po poročilih predsedstva, tajništva in blagajnika, ki so bila soglasno odobrena, se je izvršila volitev sreskih odborov. Za mesto Maribor je bil za predsednika izvoljen g. dr. Franjo Lipold. Podpredsednika sta gg. Kejžar in dr. Lašič. Za srez Maribor levi breg so izvoljeni gg. dr. Milan Gorišek za predsednika, Ivan Gamser in Konrad Golob za podpredsednika in gg. Verdonik, Kaiser, Bauman, Kramberger, Ber-gles, Ploj, Breznik in Tušak za odbornike. Iz obeh odborov se je izvolil za reševanje ,*kupnih poslov izvršni odbor, v katerem so oba predsednika, vsi podpredsedniki in tajnik. Nato sta poročala odposlancem o položaju in raznih dnevnih vprašanjih narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in bivši podban g. dr. Otmar Pirkmajer. Prvi se je zlasti dotaknil tudi dvajsetletnice majske deklaracije, dogodkov v Konjicah, odnosno zadevnih sramotnih odmevov v izvestnem časopisju in drugih perečih zadev. Zborovalci so izvajanjem g. poslanca ponovno burno ploskali. G. dr. Pirkmajer je podal osnove miselnosti JNS, zlasti še v pogledu na hrvatsko vprašanje. Kamnik, maja. V Kamniku je bila v nedeljo skupščina sre-ske organizacije JNS za srez Kamnik. V odsotnosti predsednika g. Ravterja in podpredsednika g. Tomca je skupščino otvoril v imenu banovinskega odbora JNS g. dr. Zajec iz Ljubljane in pozdravil nad sto prisotnih odposlancev iz vseh občin kamniškega sreza. Obrazložil je program in težnje stranke in stanje strankine organizacije, ki v vsej državi zaznamuje velik napredek. Naslednja točka dnevnega reda so bile volitve sreskega odbora. Soglasno je bil izvoljen nastopni ožji odbor sreske organizacije: predsednik Cerar Anton, podpredsednik dr. Tram-puž Franc, Tome Ignacij in Kristan Ivan, tajnik Knez Anton, blagajnik Skala Alfonz, odborniki Vode Ferdo, Semeia Jože. Šlibar Ivan in Podbregar Bojan. V širši odbor je bilo poleg tega izvoljenih še 31 članov iz vseh občin sreza. Sledilo je poročilo narodnega poslanca g. Albina Komana, ki je pojasnil notranji in zunanji položaj naše države in obravnaval socialne in gospodarske razmere našega podeželja. Zlasti obširno je razpravljal o kmečki razdolžitvi in o socialnem zavarovanju našega delavstva. Pozval je k delu v stranki vse, ki jim je pri srcu boljša bodočnost naše države. Kranj, maja. V ponedeljek popoldne se je sestala v Kranju sreska skupščina JNS za kranjski srez. Vodil jo je g. Ciril Pire, ki je v uvodu poudaril, da je zaradi delitve sreza postala potrebna preosnova strankine organizacije. Toda tudi v bodoče bosta škofjeloški in kranjski srez navezana na tesno sodelovanje. Nato se je s toplimi besedami spominjal preminilega zaslužnega prosvetnega delavca in somišlie-nika g. Josipa Lapajneta. Njegove spominske^ besede so poslušali vsi zborovalci stoje, ter zaklicali spominu pokojnega cerkljanskega šolnika »Slava«. Na skupščini sami je bilo zastopanih 17 od 19 občinskih organizacij s preko 50 odposlanci. Poročila so bila odobrena in na predlog župana g. Križnarja je bil soglasno izvoljen za predsednika sreskega odbora g. Ciril Pire. V odbor so bili nadalje soglasno izvoljeni gg. Fran Globočnik iz Tržiča in Anton Križnar iz Stražišča za podpredsednika. Ivan Čolnar za blagajnika, dr. Janko Sajovic za tajnika, za odbornike pa Primožič, Ankele. Benedek Juliian Lapaine in vsi predsedniki in podpredsedniki občinskih organizacij. V revizijskem odboru so p«r. Ivan Gašperlin, Tomaž Kavčič in Tomaž Križnar Po zaključku poslovnega dela občnega zbora je poročal senator S. dr. Kramer o splošnem političnem položaju in še posebei o vprašanjih naše domače slovenske politike. Njegova skoraj dve uri trajaioča izvajanja so hita cnroietp 7 viirnhnim nHoViravaniem. MIRKO BRODNIK: JUBEZEN NE UMRE »Menda se je smukal Podbregarjev okoli nje. Dišalo mu je... In na sejmu sta se z deklino dobila. Pa je prišel stari Podbregar in nakuril vpričo ljudi oba. In Marija, ki sem mislil o njej, da je pametna... pa mi gre počenjat take reči...« Marija, ki je skozi odprta vrata svoje sobice vse slišala, se je stresla. Zbala se je. Kaj bo. če jo oče zdaj zapazi, če pride po stopnicah in jo zagleda? Vedela je, da v svoji jezi na nič ne misli. Tedaj se je spet oglasila Kačarica: »Kaj pa misliš narediti? Saj se ne da nič pomagati.« »Deklino bom vzel v roke.« je jezno odvrnil Marijin oče. »Če ne bo nič zaleglo, jo bom pa magari od doma odgnal. Bolje je, da je ni, kakor pa da bi nam delala sramoto. V naši hiši je še ni nihče, in ni treba, da bi jo prav ona. In najpametneje bo, da ji hitro poiščemo moža. Saj jih je dosti, ki bi jo z veseljem vzeli, če ne v naši vasi, pa kje drugje. Dote bo imela več kakor marsikatera z dosti večjega grunta. Marija je prebledela. Torej omožiti jo mislijo. Ta namen ima oče. In vedela je, da oče tudi stori to, kar sklene. Od Andreja jo hočejo za vsako ceno odtrgati. O, če bi vedeli, da to ni mogoče, da to ne sme in ne more biti! Se bi jim mogla in smela to povedati! Tedaj se je oče spet spomnil nanjo. »Kod le hodi?« je jezno dejal. »H kosilu bi pa že lahko prišla ob pravi uri. Menda ima slabo vest...« Da, Marija je imela res slabo vest, toda med tem se je že tudi odločila. Ne, ne bodo je omožili. Prekrižala jim bo načrte. Vedela je že, kako bo to storila Še danes Počasi je stopila k svoji skrinji in jo odprla. Kaj malo je bilo v njej, čeprav je bila skrinja velika. Nekaj časa je strmela v svojo siromaščino, potem pa je spet rekla sama pri sebi: »Ne, ne boste me omožili.« Izpod postelje je potegnila pleteno košaro, ki je tam ležala že nekaj let, ne da bi jo bil kdo uporabljal. Obrisala jo je in začela vanjo metati najpotrebnejše reči. Nekaj perila, nekaj oblek. V skrinji je imela tudi majhen mošnjiček. Sem je spravljala denar, ki si ga je prihranila. Saj je marsikdaj dobila kakšno darilo. V šoli so ji dali vsak mesec kakšno malenkost, ker je nosila mleko, pa tudi oče ali mati sta se časih izpozabila in ji podarila dinar ali dva. Ker sama denarja ni nikoli potrebovala, ji je ostal in nabralo se je nekaj stotakov. »Za nekaj časa bo že,« si je rekla. »Potem bomo pa videli, kako pojde dalje.« Da, sklenila je pobegniti od doma. Še prej mora pa govoriti z Andrejem. V. Odločitev Ko se je zvečerilo, je šele Marija zapustila svojo sobo. Oče je nekam odšel, mati pa je šla na vas, tako da je ostala sama v hiši. Vse svoje stvari je že pospravila in zdaj je hotela govoriti še z Andrejem, Poslednja iskrica upanja je gorela v njenem srcu In vendar je bila v dnu duše prepričana, da je njeno upanje prazno. Kaj se more zdaj še izpremeniti, ko je že vse toliko kolikor določeno? Njegovi in njeni starši se bodo branili In Andrej se bo bal izpregovonti to S svojim očetom prav tako, kakor ona s svojimi starši. Sovraštvo med družinama je preveliko in ne bosta ga mogla premotiti. Kaj jima ostane? Andrej pa mora iti še k vojakom. Tu nič ne pomaga. Zato se ji je zdela pot k Podbregarjevemu kozolcu brezuspešna, toda šla je tja. da pove Andreju, kaj je sklenila. Čakal jo je že. V daliavi jo je ooazil m nekoliko stopil iz sence, da ga je lahko videla. S povešeno glavo je prišla k njemu. »Andrej.« »Zgodnja si, Marija. Mislil sem, da boš prišla pozneje.« . »Priložnost je bila, da sem ze zdaj prišla. Pozneje se naši vrnejo in ne bi se tako lahko odtrgala.« , . , -, ^ i Šla sta pod kozolec, da ju ne bi bil mogel nihče videti. Andrej je sedel na voz, Marija pa zraven njega na kup stelje. _ »Andrej, jaz ne morem več strpeti,« je dejala in zaihtela. Politični mM V začetku tega tedna se je začelo redno zasedanje sveta Društva narodov. V ospredju razprav je špansko vpra- šunje, dasi se je sicer od raznih strani izrazila želja., naj bi se to kočljivo vprašanje ne načenjalo, ker bi utegnilo povečati napetost, zlasti kar se tiče Italije. Gre za angleški predlog o posredovanju v Španiji in za noto španske vlade, naj Društvo narodov nastopi proti vmešavanju tujih držav v španske zadeve, pri čemer obtožuje Italijo in Nemčijo, da pošiljata španskim upornikom proti zakoniti španski vladi ne samo dobrovoljce, temveč tudi redno vojaštvo. Na španskih bojiščih ni večjih bojev, a vojna sreča se menjuje Zadnje dni so Francova letala močno bombardirala predmestja Bilbaa, a vladni topovi v Madridu so obstreljevali od fran-kovcev zasedeni del vseučiliškega predmestja. Poročilo pravi, da so imeli pri tem frankov-ci velike izgube. Pri Bilbau frankovci le počasi napredujejo, ker se jim baskovske čete krepko postavljajo v bran. Zahodno od železniške proge Leon—Oviedo so frankovci zavzeli tamkajšnje gorovje. Ob Guadalajari so vladne čete zavzele sedem vasi. Italijanski kraljevski par se je iz Budimpešte, kjer mu je bil prirejen izredno svečan sprejem, spet vrnil v Rim hkratu -z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Govori se, da se Madžarska ne želi odtujiti Angliji. zato se ne mara preveč vezati na Italijo in Nemčijo, čeprav so se sicer ob obisku italijanskega kralja v Budimpešti naglašale prijateljske vezi med Italijo in Madžarsko. Madžarska prizadevanja veljajo zdaj predvsem zahtevi po vojaški enakopravnosti z drugimi oodunavskimi državami. Pri tem more naklonjenost Anglije Madžarom le koristiti. Ker je v tem pogledu Madžarska potrebna tudi naklonjenost Male antante, se izkuša Madžarska med drugim tudi zbližati z Jugoslavijo, kar nai bi posredovala Italija. Z Dunaja poročajo, da je nemški poslanik na Dunaju Pa-pen odstopil, ker je avstrijska vlada prišla na sled njegovim zvezam z avstrijskimi hitlerjevci. To je naposled tudi znamenje, da je vlada dr. Schuschnigga neizprosna v zatiranju narodnega socializma. iospoMo Banovinska hmeljska komisija poroča 22. t. m.: V hmeljskih nasadih se je obrezovanje letos zelo zavleklo, ker je za veliko noč še zapadel sneg in je bilo tudi potem vreme trajno deževno. Poleg tega je bilo v aprilu in tudi še v začetku maja tako hladno, da je hmeljska rastlina zelo zastala v razvoju. Kljub neugodnemu vremenu pa je korenika v splošnem dobro prezimila. Zadnji čas prevladuje toplo in solnčno vreme ter se zdaj hmelj splošno napeljuje in delno tudi že drugič privezuje. Rastlina je v splošnem zdrava. Tu in tam se sicer pojavljajo v večjem obsegu bol-hači, ki pa zaenkrat še niso povzročili občut-nejše škode. Hmeljišča se letos izdatneje gnoje, da se na ta način pospeši rast in razvoj zaradi poznega obrezovanja in neugodnega vremena zaostale rastline Po izkušnjah zadnjih let posvečajo hmeljarji posebno pažnjo zatiranju perono-spore. Novi nasadi so se pojavili sicer tudi letos, vendar pretežno le kot nadomestilo za ostarele, ki jih bo treba opustiti. V okolišu, ki obsega ožji oznanjevalni okoliš »Južnoštajersko-Savinjska dolina« in obrobne kraje pod imenom »Dravska banovina«, je preteklo leto znašal pridelek skupaj 40.000 kvintalov. Na zahtevo izvoznikov je bilo od banovinske hmeljske komisije uradno znam-kovanih z znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina« 7.478 tovorkov v čisti teži 1,289.309 kg, z znamko »Dravska banovina« 593 tovorkov v čisti teži 121.404 kg in z znamko »Hmelj« 243 tovorkov v čisti teži 37.279 kg, skupno torej 8.314 tovorkov v čisti teži 1,447.992 kg ali 28.960 kvintalov, to je 72.5 odstotkov vsega pridelka. Z znamko »Hmelj« Navadi svojega otroka pravočasno na pmviim SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU je komisija znamkovala le mešani hmelj i? obeh okolišev. Neprodanega pri hmeljarjih je od lanskegtf pridelka še kakih 350 kvintalov hmelja, ki j$ glede kakovosti po večini prvovrstno blago« Tedenska tržni pregled LES. Cene lesa so v naših krajih od lefa 1930 naprej neprestano padale. Najnižje stanje so dosegle lani za časa trajanja sankcij proti Italiji. Tedaj je bil ustavljen ves izvoz lesa v Italijo, ki je bila glavna odjemalka n£« šega lesa. Po nastopu sankcij se je sicer povečalo povpraševanje po našem lesu v An« gliji, a posebnega izvoza v Anglijo ni bili Proti koncu leta 1936. se je tudi povečalo po« vpraševanje iz Nemčije. Ko je bila končana vojna v Abesiniji, so se začele cene lesa dv» gati. V začetku leta 1937. so se začeli bolj# šatj odnošaji z Italijo in kot posledica prija* teljske pogodbe se pričakuje zvišanje ceh. Predvsem se je povečalo povpraševanje pft okroglem lesu. »Kaj je, Marija?« ji je rekel in jo pogladil po laseh. Tudi njemu je bilo težko, saj je vedel, da ji ne more pomagati. Pa bi ji vendar moral, saj je sam zakrivil njeno nesrečo — in še svojo po vrhu. »Zdaj je še oče zvedel vse!« »Kdo mu je povedal? Kaj pa ti je rekel?« »Ne vem, kdo mu je vse prinesel na nos. Prijazni ljudje so pač na vasi. Rekel mi še ni nič, meni sami — bila sem v svoji sobi, pa ni vedel, da sem doma. Vem pa, ko me bo videl, bn padel po meni. Ne poznaš ga, kakšen je. Tako se ga bojim ...« »Kaj bi se ga bila bala? Snesti te ne more!« »Z materjo je govoril v veži, in slišala sem, ko je rekel, da me bo odpodil iz hiše, če ne bo drugače. Tega pa ne maram. Sama se bom umaknila.« »Kaj misliš storiti?« »Od doma pojdem. Nočem več videti očeta in mir hočem imeti...« »Toda kam pojdeš?« »Kam?« Žalostno je pogledala in skomignila z rameni. »Saj nimaš žive duše, kamor bi se zatekla. Morala boš potrpeti. O, če ne bi bilo treba meni iti k vojakom, — kako bi se dalo potem vse urediti! Toda kaj hočeš, usoda je taka. Ni se ii mogoče upirati. Ko bi le imel človeka, ki bi mi znal dobro svetovati. Toda, kakor bi se bilo vse zaklelo... nikogar nimam.« »Tudi jaz ne, Andrej,« je žalostno rekla. »Vem, in zato me še bolj boli. Ko bi ti mogel vsaj jaz pomagati. O, kako rad bi ti, pa ti ne znam ,..« Pomislil ie. »Veš kaj,« je potem dejal čez nekaj časa. »V Golovških hribih imam botro. Zelo rada me ima, Z mojimi starši se pa ne razume preveč. Nekoč so se sprli. Pred nekaj meseci sem bil pri njej. Kaj bi bilo, če bi šla k njej?« »Morda ne bi bilo slabo?« je odvrnila Marija in se zamislila. »Toda, saj veš, zastonj me ne more imeti pri sebi in dolgo tudi ne bom mogla tam ostati. Odkrili bodo, kje sem in pome bodo prišli. Potem bo še huje, ko bodo videli, kaj je z menoj, pa me nihče ne bo mogel braniti in pomagati. Tebe ne bo...« »Ne,« je odvrnil Andrej. »Kaj se ti pa more zgoditi? Ne bodi vendar tako črnogleda. Ce te nekaj dni ne bo domov, sem prepričan, da se bodo tvoji starši hitro omehčali. Saj iz železa tudi niso. In počasi se bodo vdali v usodo, ker jim pač drugega ne bo ostalo. Kaj pa hočejo?« »Kako naj pa pridem tja? Ali je daleč?« 1e vprašala Marij a, ki je' zdaj že vendar začela nekoliko upati. »Ali bi rada kmalu šla?« je vprašal Andrej. »Še danes,« je odvrnila in zaihtela. »Ne morem več strpeti. Toda, kdo mi bo pokazal pot? Ali pojdeš ti z menoj?« Andrej se je zleknil na vozu, dolgo premišljal, potem pa je rekel: »Veš kaj, Marija? Jutri zjutraj, ko se bo zdanilo, pridem k tebi. Bodi pripravljena. Toda biti mora še mrak, da naju ljudje ne bodo videli. Pospravi svoje reči...« »Saj sem jih že,« mu je hitro povedala Marija. brih treh urah sva tam in. pot tudi ni naporna. Tvoje reči bč>m nosil jaz ...« »Kakšna pa je ta tvoja botra?« »Videla boš, da se da z njo prav dobro žfc veti. Zelo prijazna je. Sama je in lep dortf ima. Moža ji je vzela vojna in brez otro® sta ostala. Nate bo prenesla ljubezen, ki bi jo drugače izkazovala svojim otrokom. Lepg jo bom prosil, naj se zavzame zate in venl| da mi tega ne bo odrekla.« Prijel je njeno roko. Čutil je, kako drhti. »Andrej, to je morda zame rešitev. Drugače si ne bi znala pomagati. Ne vem, kaj bi bilo z menoj, zlasti, ko bi ti odšel k vojakotfW Kam naj bi se bila skrila?« Roka ji je omahnila. Dolgo sta molčala. Po? tem je zlezel Andrej z voza in sedel k nje£ Privil jo je k sebi in ji šepnil: »Ne smeš se bati, Marija. Verjemi mi, dž{ se bo vse bolje končalo, kakor si ti mislih Morda bom tudi jaz še našel kakšno pot, da sqj otresem vojaščine. Saj pravijo, da to časitf gre, čeprav bolj težavno. Nekoga poznam, ki se mu je posrečilo, da je ostal samo meSep dni pri vojakih, potem pa so ga spustili do* mov, čeprav je bil zdrav kakor riba v vodi, Samo najti ga moram, da mi bo povedal, ka»-ko je to napravil. In ko se vrnem, Marija, s9 bova vzela, če se ves svet zaroti proti nams^ Bova pa začela na svoje, saj znava oba de* lati. Če ne pojde tu, pa v kakšnem drugerff kraju. Ko bodo potem naši videli, da se nf zmeniva za nič več in da nama je prav vse-^ eno, kaj si mislijo, naju bodo sami prišli iskat...« \ GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kg live teže nastopne cene: volom 4 do 5, kravam 2 do 4.50, bikom 3.25 do 5, juncem 3.50 'io 4.75 telicam 3.25 do 4.50 Din. Konje so prodajali po 800 do 5000 Din, žrebeta pa po 1000 do 2000 Din za glavo. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se tr- !ovali prasci, 5 do 6 tednov stari po 90 do 00, 7 do 9 tednov po 120 do 130, 3 do 4 meneče po 145 do 185, 5 do 7 mesecev po 220 320, 8 do 10 mesecev po 375 do 460, leto 'lini stari po 630 do 1000 Din, kg žive teže po I do 7 kg mrtve tež po 9 do 11 Din. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.97 do 24.12 Din; 1 nemško marko za 17.49 do 17.63 Din; 1 angleški funt za 215.16 do 217.21 Din; 100 italijanskih lir za 228.44 do 231.53 Din; 1 ameriški dolar za 43.49 do 43.86 Din; 100 francoskih frankov za 195.26 do 196.70 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.93 do 153.04 Din. Vojna škoda se je trgovala po 407 Din, investicijsko posojilo pa po 88 Din.. Avstrijski gilingi v zasebnem kliringu so bili po okoli ti Din. Nemški klirinški čeki stanejo 12.32 Din. J Sejmi 81. maja: Boštanj, Kostanjevica ob Krki, Mirna peč; j 2. junija: Motnik; '4. junija: Slovenska Bistrica, Križevci v Drekmurju. Drobne vesti = Vinogradniki, ne zamudite škropljenja! Danska uprava opozarja vinogradnike v Sloveniji, da bo do konca maja treba v vseh vinogradih opraviti prvo škropljenje proti pe-tonospori, če hočejo obvarovati vinograde pred škodo. 22. t. m. je namreč padel v vseh .Vinorodnih okoliših Slovenije izdaten dež, ki Je povzročil okužitev listov z zimskimi trosi peronospore. Najprimernejši čas za škropljenje proti peronospori bodo zadnji dnevi v maju. Škropljenje naj se izvrši z enoodstotno bordoško brozgo. Škropljenje naj se opravi temeljito in naj vinogradniki pazijo zlasti na to, da bodo poškropljene tudi spodnje strani listja. '= Izplačilo vlog pri bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju. Z odlokom ministrskega sveta se izvrši izplačilo hranilnih in čekovnih vlog našim državljanom, vlagateljem pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavili. Te terjatve se bodo izplačale v razmerju 1 dinar za 4 krone. Izplačilo bo izvršila samo Poštna hranilnica v Beogradu od 1. ju lija letos postopno. Vli vlagatelji po hranilnih in čekovnih računih pri bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o pravem času prijavili, se pozivajo, da pošljejo do 5. junija letos v pismih Poštni hranilnici v Beogradu tele podatke: 1. sedanji naslov (kraj, ulica in banovina, kjer danes žive), 2. številko potrdila (to je tekočo številko in številko seznama), ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice, 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa in 4. za primer dediščine potrdilo pristojnega oblastva o pravici, da smejo podedovati te terjatve. Vsa pisma z gornjimi podatki se imajo poslati na naslov: Poštna hranilnica, izplačilo vlog pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, Beograd. Hranilni vlagatelji bivše avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1. 1929. prijavili svojih terjatev, ne bodo dobili izplačanih vlog; zato bi bilo odveč, da bi se obračali do Poštne hranilnice v Beogradu. Ti vlagalci morejo izterjati svoje terjatve, če se prijavijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju., ki na osnovi člena 6. pogodbe iz leta 1922. izplačuje take terjatve v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 grošev. Ta likvidacija se nanaša na terjatve naših državljanov, vlagalcev pri bivši madžarski Poštni hranilnici v Budimpešti. Privilegirana agrarna banka je izdala opozorilo vsem kmečkim dolžnikom, katerih zaščiteni dolgovi pri denarnih zavodih presegajo 25.000 Din, da morajo, če hočejo doseči znižanje dolga, vložiti prošnjo za znižanje dolga na sresko sodišče najkasneje do 1. junija letos. Kakor znano je rok za vložitev prošenj že enkrat potekel in je bil s finančnim zakonom za tekoče leto podaljšan do 1. junija. Privilegirana agrarna banka opozarja kmečke dolžnike, da izgube po 1. juniju pra- I== Letošnji pomladni velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi tuje tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kakor na primer avtomobilska industrija in druge. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemičpa, živilska in usnjarska industrija in obrt. Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali; da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Obilno bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še nastopne specialne razstave: gospodinjska v zvezi z modno revijo, lovska, ki bo služila izbiri materiala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu, avtomobilska, ki naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« bodo rejci malih živali (perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev) pokazali, kakih' smernic se je treba držati pri reji teh živalc. Enkraten vstop na velesejmske prostore bo stal 10 Din. Skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejmske legitimacije po ceni 25 Din bodo omogočile 20 posetov, in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeno za najraznovrstnej-šo zabavo. Posetniki velesejma bodo imeli polovični popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, pa boste dobili za 2 Din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen po-vratek. vico do zmanjšanja dolga po predpisih uredbe. Tudi rok, do katerega morajo denarni zavodi izročiti Privilegirani agrarni banki dolžniške listine, bo potekel 1. junija. Do tega roka, ki ni več daleč, pa se lahko dolžniki-kmetje še sporazumejo z upniškimi denarnimi zavodi, da plačajo svoj dolg le-tem, tako da terjatev nasproti njim ne bo izročena Privilegirani agrarni banki. Opozorilo kmečkim dolžnikom Vlile so ji nove vere, in vse, kar se je zgodilo in kar jo je še čakalo, se ji ni zdelo več tako strašno kakor prej. Cez nekaj časa se mu je izvila iz objema Sn rekla: »Iti bom morala, da me ne bodo pogrešili, ?e se vrnejo. Kar v svojo sobo se bom zaprla, ikomur ne bom odklenila. Tudi očetu ne. e je takšen, da bo pred vrati kričal name, »aj pa kriči.« »Tako je prav,« se je nasmejal Andrej in Vstal. Potem sta se razšla. Marija je krenila proti domu, Andrej pa je še zavil malo na vas. Zdelo se mu je, da je načrt, ki ga je napravil, najpametnejši. Kaj naj bi pa drugega Storil? Svojo botro bo že pregovoril. Zastran plačila, ki naj ga bi dobila za čas, ko bo Marija pri njej, ji bo obljubil, da ji vse vrne, ko pride od vojakov in nekaj zasluži. Sicer pa botra najbrž ne bo ničesar marala. Saj ima parna vsega dovolj in ne bo se ji poznalo, če bo še eden jedel pri mizi. Pa Marija ji bo pomagala pri delu. L Tako potolažen se je pod noč vrnil domov. VI. Beg od doma Marija je to noč prav slabo spala. Nemirna je bila. 2e misel, da spi morda poslednjič v svoji postelji, pogled na košaro, ki je bila zaprta in je samo še čakala, da jo odnese, misel na dolgo pot in na bodočnost, ki je tako negotova, — vse to je bilo dovolj, da ji ni mogel priti spanec na oči. Prej, ko je govoril Andrej z njo, se ji je zdelo vse tako preprosto, zdaj pa, ko je bila sama in ko so začele glodati mi- sli v njeni glavi, je le v marsikaj podvomila. Zlasti jo je težila misel, kaj bo, če odkrijejo starši njeno skrivališče in jo vzamejo domov. Da se bo to zgodilo prej ali slej, je bila trdno prepričana. Naposled je le zaspala, vendar pa je imela čudne sanje. V njih je videla dolgo, dolgo pot. Stopala je po njej, bosa in lahko oblečena, pot pa je bila posuta s samirtt kamenjem in hladno je bilo, da jo je zeblo do kosti. In zmerom se ji je zdelo, da je pot čisto kratka, da se bo končala na prvem ovinku, ko pa je do tega ovinka prišla, je videla, da je še- dolga, da je noče biti konec. In potem je iznenada zagledala v Fanjah pred seboj Andreja. Na vozu se je peljal, praz nično je bil oblečen in pokal je z bičem. Tik pred njo je vozil, dobro ga je videla in neprestano ga je klicala, toda kakor je ne bi bil čul. Niti obrnil se ni. In časih je pohitela po kamenju, pognala se je naprej, da bi ujela voz, toda čim hitreje je tekla, tem hitreje je začel iti tudi voz. In če je ona vsa upehana obstala, se je ustavil tudi voz. Kakor nalašč, kakor bi se Andrej norčeval iz nje, kakor bi bil videl, kaj se dogaja za njim, pa se le ne bi maral ozreti. Potem je iznenada voz izginil. Zagledala je Andreja na vrhu klanca, ko jo je klical in vabil k sebi. Šla je v breg, Pot je postala mnogo lepša, mnogo prijaznejša in kar nič več ni čutila, da jo bole noge in da so vse krvave. Čisto blizu njega je že bila. Tedaj pa je iznenada zagledala pred sabo širok prepad, tako globok, da se ji je vrtelo v glavi, ko se je ozrla navzdol. Gledala je na vse strani, kje bi našla most čezenj in opazila je prav ozko brv. Andrej jo jei klical, vabil. V strahu mu je hptela zakričati,„da se ne upa čez ozko brv, ki, drži nad teko globokim prepadom, toda ni mogla spraviti glasu, iz! sebe. Andrej jo je vabil, klical, Vil . roke, ona pa ni mogla iti dalje. Sedla je ob brv in zajokala. Skrila je obraz v dlani in ihtela. Potem je čez dolgo pogledala kvišku. Andreja ni bilo večina drugi strani. Stopal je že dalje v hrib .brez nje s sklonjeno glavo. Samo jo je pustil... ob breznu, ki seje odpiralo pod njenimi nogami. , . , i . 5 Zbudila se je. Njena blazina je bila vsa mokra. V sanjah' je jokala. In zeblo jo je tudi. Imela je odprto okno, da ne bi zgrešila Andrejevega klica, ki jo bo zjutraj prišel iskat. Odeje pa je imela le malo. Na vzhodu se je že svitalo, čeprav je bilo še daleč do dneva. Počasi je vitala in se oblekla. Snoči je mimo grede vzela v shrambi velik kos kruha in skledico mleka. To je zdaj pojedla, da si je nekoliko privezala dušo. Potem se je oblekla v plašč in sedla k oknu.. Priprla ga je in se zastrmela v temo. Na vasi so se že oglašali prvi petelini. Nekje je zavriskal fant, ki se je vračal z vasovanja. Drugače pa je še vsa vas spala. Iz nobenega dimnika se še ni kadilo, nikjer še ni gorela luč. f Potem je zaslišala uro v /cerkvenem zvo-, niku. Počasi je odbila štiri udarce in potem še štiri močnejše. Četrta ura zjutraj. Morda pride Andrej že kmalu. DOPISI SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Ob krasnem vremenu se je vršila na binkošt-ni ponedeljek velik asokolska tombola. Uspeh te tombole je bil tako velik, kakršnega nismo pričakovali. Da je prireditev tako sijajno uspela, je v prvi vrsti zasluga mnogoštevilnih darovalcev, katerim se na tem mestu naj-topleje zahvaljujemo. Nadalje čutimo v sebi veliko zadoščenje, ko smo na dan prireditve zrli pred seboj večtisočglavo množico ljudstva, ki se ni ustrašilo groženj in psovk od gotove strani. Podprli so nas vsi, ker v teku našega dela se je že vsakdo prepričal, da je naše delo plemenito in pošteno in da so naši računi čisti. Samo onim, katerim je največji užitek, da širijo med narodom mržnjo in sovraštvo, to naše delo ne gre v račun. Na tem mestu povemo vsem tem gospodom, ki so s trganjem naših plakatov, psovanjem naših članov z barabami in odpovedjo cerkvenih popravil na dan prireditve hoteli odvrniti ljudstvo od udeležbe, da bomo vztrajali v za-početem delu in če treba, šli tudi preko njih. Naše kmečko ljudstvo je baš tokrat lahko spoznalo, kje je sovraštvo in kje pošteno delo. Vsem tisočem obiskovalcev naše prireditve se zahvaljujemo za njih zaupanje in naklonjenost in upamo, da bodo še nadalje podpirali naše delo in naše prireditve. STRIGOVA. V Strigovi je pred dnevi umrla ga. Gregorinčičeva, mati trgovca g. Gre-gorinčiča. Bila je v vsej okolici zelo priljubljena in je imela vedno dobre roke za siromake. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo mnogo ljudi. Tudi gasilci in Sokoli so bili zastopani. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim naše sožalje! Domače novosti ♦ Naš mladi kralj med svojo vojsko. Konjeniška garda v Beogradu je v torek slavila svojo krstno slavo. Svečanostim je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Peter, ki se je pripeljal v vojašnico v spremstvu kraljevega namestnika dr. Radenka Stankoviča. Kralj je bil v sokolskem kroju. Na dvorišču vojašnice so se zbrali vrhovni zastopniki oblastev, po- Otto Witt: Plombirane vreče. »Zdaj razumem,« je rekel Walker. »Kaj razumete?« »Kako ste prišli do prstana z briljantom. Ta prstan je bil seveda na odtrganem prstu.« »Ne, ne. Prstan ima tudi svojo zgodovino.« »Pa kako je prišel prst v šaht?« je vprašal Wilson. »Ko sem se spet pomiril, ker me je bil odtrgani prst resnično vznemiril,« je nadaljeval Baltimore, »sem razumel, da smo prišli na sled sleparstvu in da se je moral nekdo skrivati v šahtu. Kako se je skrival, mi je bila še uganka. To vprašanje je bilo treba rešiti Začeli smo po stenah trkati, da bi slišali, ali ni kje v steni morda kakšna votlina.« »Naj vas za trenutek prekinem,« je vskočil v besedo VValker. »Ali ni tisti kraj v bližini ognjenikov?« »Da, nedaleč proč je ognjenik Indrapura.« »No, prosim, nadaljujte.« »Kakšnih petnajst metrov od dna so bobneče zazveneli udarci v kamenje, ki so povsod drugje povzročali rezke glasove. Tu je bilo torej sumljivo mesto. Zadaj je morala biti votlina. Preiskali smo natančno vso steno, vendar nismo našli nikake razpokline.« »Zadaj za steno je torej bila jama, kakršne leg drugih kraljevi namestnik dr. Ivo Pero- vič, ministrski predsednik dr. Stojadinovič s člani vlade, beograjski nadškof dr. Ujčič in večje število generalov. Kralj je bil v vojašnici zelo svečano sprejet. Godba kraljeve garde je zaigrala državno himno. Kralj je zbrano vojaštvo pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« »Bog ti pomogao«, so mu gromko odgovorili in nato jim je dejal: »Sretna vam slava!« »Hvala,« se je odzvalo vse vojaštvo. Pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovniki so nato opravili cerkvene obrede. Po mimohodu konjeniške brigade se je kralj s svojim spremstvom odpeljal nazaj na dvor ob navdušenih pozdravih številnega občinstva. * Zgraditev bolnišnice za radovljiški srez. Pretekli mesec je bil v Radovljici sestanek županov vseh občin radovljiškega sreza. Na sestanku se je utemeljevala potreba sreske bolnišnice in se pretresala tudi denarna stran. Živahna razprava se je razvila glede kraja, kje naj bo bolnišnica postavljena. Zastopniki nekaterih občin so se zaradi manjših stroškov izjavili za skupno bolnišnico z bratovsko skladnico, ki ima že v načrtu gradnjo večje bolnišnice za svoje člane in ki bi seveda morala stati blizu Jesenic. Drugi so bili za Radovljico, tretji za Moste pri Žirovnici. Naposled je bilo sklenjeno, da se bo o kraju sklepalo na prihodnjem sestanku županov radovljiškega sreza, ki je sklican za 29. t. m. v Radovljico. * Smrt zasluženega gasilca. V Rušah je umrl soustanovitelj gasilnega društva Herman Stane, član stare ruške rodbine, ki je užival zaradi odkritosti in kremenitega značaja med občani velik ugled. Bil je eden prvih, ki so se leta 1890. odzvali vabilu takratnega župana Kodriča k ustanovitvi gasilnega društva. Tej organizaciji je ostal zvest do svoje smrti 47 let. Pogreba se je udeležilo na stotine domačinov in tujcev in šest gasilskih čet. V imenu gasilcev se je od pokojnika poslovil predsednik g. Tomislav Stani, četna godba je zaigrala žalostinko, pel pa je domači pevski zbor. Zv.estemu gasilcu v zadnji pozdrav so se nagnili nad gomilo gasilski prapori. * Procesija proti komunizmu. V soboto zvečer je bila v Zagrebu prva procesija proti komunizmu. V procesiji so nosili sliko Matere božje. To je bil začetek akcije katoliške cerkve proti komunizmu, ki jo je odredil nadškof koadjutor dr. Stepinac. niso redke v kamenju na ognjeniškem ozemlju,« je menil Wilson. »Da, da, prav imate, gospod Wilson. Dal sem tisto sumljivo mesto v steni razstreliti — in odprl se nam je ozek hodnik skozi goro. Hodnik se je končaval v neki jami daleč proč od šahta. Tam so si lopovi napravili udobno taborišče. V jami smo našli živila in vse, kar je potrebno za večmesečno bivanje. No, in tudi zaboj zlatega prahu smo dobili. Več kilogramov ga je bilo. Natančnejša preiskava je pokazala, da je obstajala nekaka poševna odprtina, držeča iz hodnika v šaht.« »Aha, to odprtino so pač uporabljali za vsi-panje zlatega prahu v šaht,« je pripomnil Walker. »Da,« je odgovoril inženjer Baltimore. »Opazoval sem potem, da so vsako uro vsuli malo zlatega prahu na kamenje.« »A kaj je bilo z nožem?« »Po neprevidnosti je enemu izmed njih zdrsnil skozi tisto odprtino v šaht.« »A prst?« »Spodaj je bila tista odprtina krvava,« je odgovoril Baltimore. »Najbrže je eden izmed njih držal ob eksploziji levico v odprtino, pa mu je drobec kamna odtrgal prst.« »Še zgodbo o prstanu nama povejte.* »Počakajte! Še nisem tako daleč.« Anica dobi baio Ko bi bilo perila »udi tako »rpežno. kakor |s Provilno pfono 3 SCHICHTovim MILOM ,JELEN Na poziv gospoda Walkerja kot gostitelj* so se vsi trije gospodje napotili v notranji salon, kjer je nanje čakala gospa Walkerj«* va s kavo. 4 »Inženjer Baltimore nam pravkar pripove* duje napeto zgodbo,« je menil Walker na* sproti svoji ženi. »Ali želiš poslušati?« 1 V nekaj besedah so gospe ponovili, kar to bil Baltimore že povedal obema gospodom^ »Bil sem prepričan,« je nato nadaljevat Baltimore, »da je v vsej tej zadevi imel Sp#« ro svoje prste vmes.« »Svoje prste — izvrstno,« se je zasmej&J Walker. »Ali je bil tisti odtrgani prst nj®* gov?« $ »Ne. Drugega dne sem obiskal Spera it£ mu sporočil uspehe svoje preiskave. Sevedt sem bil zelo ogorčen in sem mu izjavil, da 3« zaradi tega sleparstva pač več ne zanimam® za rudnik. Spero je na vse načine prisegal, da ni niti slutil kakšnega sleparstva, češ d* je pač kateri izmed delavcev počenjal bre?: njegove vednosti to lopovstvo. Spero se m£ je lepo zahvalil za moje ostro opazovanje ia SKRIVNOST ZLATEGA RUDNIKA Kriminalni roman * »Čudni pojavi«. Beograjska »Samouprava« poroča, da so nedavno razobesili mnogi lastniki dubrovniških hiš po krvavih dogodkih v Senju črne zastave. Kakor je znano, so Izzvali te dogodke komunisti in Paveličevi tistaši. Med temi hišami je bil tudi knezoško-fijski dvorec. Črne zastave pa so visele tudi raz cerkve... Ta žalostni in nepremišljeni ojav nas mora resno skrbeti. Znano je, da se atoliška cerkev povsod in tudi pri nas ogorčeno bori proti komunizmu. Še bolj je znano, da je naravnost malenkostna razlika med komunisti in Paveličevimi plačanci. Najbolj znano pa je, da se komunisti le preradi skrivajo pod plaščem skrajnega nacionalizma. Tako je bilo tudi po zadnjih žalostnih dogodkih v Senju. Ali tega ne morejo razumeti nekateri predstavniki katoliške cerkve? Med tem ko katoliška cerkev uspešno pobija brezbožni komunizem, pa ga nekateri njeni predstavniki podzavestno poveličujejo ... Odpusti jim, Gospod, saj ne vedo, kaj delajo!« Tako »Samouprava«. * Sestanek baptistične mladine v Medmur-Jli. Po medmurskih vaseh se močno širi bap-tistična veroizpoved Največ baptistov je v Mačkovcu, kjer so že-pred 11 leti zgradili baptistično svetišče Baptisti prirejajo vsako leto shode za svojo mladino Sedmi tak kongres je bil zdaj o binkoštih v Mačkovcu Udeležilo se ga je več sto baptistov iz vse države Največ gostov pa je bilo iz Zagreba odkoder »o prišli tudi pevci in tamburaši Zborovanje baptistov je trajalo tri dni Vodja baptistične Veroizpovedi ima svoj sedež v Zagreb« * Smrtna nesreča uglednega posestnika. Okolica Šoštanja je zadnje dni imela kar dve smrtni nesreči. Za Petrom Klančnikom v Lo-kovici se je smrtno ponesrečil Janez Glasenčnik, znani in ugledni posestnik v Zavodnjem pri Šoštanju. Mrtvega so našli predzadnjo soboto, nesreča pa se je morala zgoditi že v četrtek poprej. Ta večer je odšel Glasenčnik po Opravkih k Smrečniku. Vračal se je pozno ponoči po kolovozni poti domov. Pot ima večje ovinke in vzpone, največji pa je v gozdu pod Sklopčnikom. kjer teče tudi potoček. Glasenčnik je očitno domneval, da je ovinek |e tu in je krenil na levo. Pri tem pa je »grešil brv, ki drži čez potoček, padel v strugo, si prebil lobanjo in zlomil levo ključnico, ivoda v strugi je sicer zelo majhna, a ker je priletel z obrazom v njo, je smrt nastopila paradi utopljenja Pokojnik je bil vedno napreden kmet in skrben oče Več let je bi1 V dokaz svoje hvaležnosti podaril omenjeni prstan.« Inženjer je pokazal družbi prstan z divnim brlljantom. »Ali ga smem videti?« je vprašala gospa |Walkerjeva vsa očarana. Baltimore ga ji je dal. Bil je čudovit kamen, citronastorumen diamant, izredno redka barva med diamanti. »Ne verjamem, da je Spero slutil njegovo prednost,« je menil Baltimore. »Tako divnega diamanta še nisem videla,« je rekla gospa Walkerjeva »Pa nevaren je,« je pojasnil Baltimore. J »Zakaj?« je vprašal Wilson »Po njem me lahko Spero spozna Mene rebno po tolikih letih ne more več prepozna-Tudi mojega imena ne ve. ker sem takrat jiastopal pod izmišljenim imenom Samo po prstanu me lahko prepozna Zato nosim prstan tako obrnjen, da je kamen na notranji Jtrani roke.« »Kaj pa bi storil Spero, če bi vas spoznal?« »Brez dvoma mi je takrat prisegel večno Sovraštvo. Saj sem ga z odkritjem sleparstva ppravil ob velike vsote. Kljub lepemu izgovoru na delavce je bil seveda Spero sam slepar. Obljubil sem mu tedaj, da bom rudo še Enkrat preiskal, kar sem tudi storil. Ko sem takrat zapustil Spera in se napotil proti rud-jaiku, sem zaslišal za seboj hitre drobne korake. Sladka mala deklica s plavimi kodri je pritekla za menoj. .Počakajte, počakajte,' Je klicala in se plašno ozirala na vse strani. Obstal sem in jo vprašal, kaj želi. Otrok je rilno zaplakal in izjecljal, naj nikar ne no-»im prstana z rumenim diamantom. tudi občinski odbornik in član krajevnega šolskega odbora. Blag mu spomin! * Po 22 letih se je vrnil v domovino in spet odšel. 411etni ključavničar Rudolf Vrhovnik z Mute se je po 22 letih vrnil iz ruskega ujetništva. V letu 1915. je bil ujet na ruski fron- • ti, odkoder je bil odpravljen v Sibirijo. Po končani svetovni vojni je krenil iz Sibirije z brati Čehi proti domu. Ustavil pa se jp na Kitajskem, kjer je imel dobro službo. Lani pa se ga je polotilo domotožje in se je napotil preko Rusije, Poljske, Češkoslovaške v rodni kraj. Ker ni imel doma nobenega sorodnika in se ni mogel vživeti v domače razmere, se je Vrhovnik te dni vrnil na Kitajsko. * Žrtev pasje stekline. V mariborski bolnišnici je umrl lastnik tvornice pohištva v Mariboru in mariborski občinski svetnik g. Ivan Klančnik kot žrtev ugriza steklega psa. Dne 13. aprila je šel Klančnik k občinski seji. Na Pobreški cesti v bližini kaznilnice je pritekel za njim psiček, ki je nekaj časa čisto mirno tekel vštric njega, nato pa se je pognal proti Klančniku, ga vgriznil v roko in zbežal. Rana, ki jo je dobil Klančnik na roki, je bila neznatna, vendar je šel k zdravniku, ki mu jo je izpral in obvezal. Rana se je zacelila, vendar je Klančnik še večkrat čutil v roki bolečine. Te dni pa so Klančnika napadle strahovite bolečine. Domači so poklicali takoj zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico, vendar je pomoč prišla prepozno. Po hudem trpljenju je Klančnik za posledicami ugriza umrl. * Samomor najlepšega dekleta Štrigove. Predzadnji četrtek je skočila v Muro najlepše dekle Štrigove, hčer bogatega gostilničarja in posestnika Jelica Knežičeva, stara 19 let. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Jelica je imela že delj časa ljubezensko razmerje s siromašnim fantom iz sosedne vasi. Mlada zaljubljenca sta se hotela poročiti toda se je Jeličin oče temu odločno uprl. Poskusil je vse, da bi svojo hčerko odvrnil od te namere, pa ni šlo Vedno, kadar sta se začela oče in hči prerekati zaradi hčerine ljubezni, je Jelica odgovarjala očetu: »Ali njega ali smrt.« Oče je pa vztrajal pri svojem sklepu in se ni dal pregovoriti. Slednjič je lepa Jelica spoznala, da se ji njena najbolj vroča želja ne bo izpolnila. Zato se je odločila za samomor. Usodnega dne je šla z doma, ne. da bi povedala domačim, kam ie nameniena ,Zakaj ne, deklica?' sem jo začuden vprašal. ,Ne nosite ga, ne nosite ga!« je odgovorila med solzami. »Ali mi vzroka, zakaj ga naj ne nosim ni hotela ali ni vedela povedati, še danes ne vem. ,Kdo pa si?' sem jo naposled vprašal in deklica mi je povedala, da je hčerka špekulanta z rudnimi ležišči. Njen oče, da je odpotoval in da biva zaradi tega začasno pri Speru ,Zavrzite prstan,' je še enkrat ponovila in me žalostno pogledala. ,To je nesmisel,' sem ji rekel in dekletce se je spet vrnilo.« »Čuden otrok,« je menila gospa Walkerje-va. »Še danes ne vem, kaj je deklica mislila. — No. takrat sem za preizkušnjo napolnil kremenec v vreče in se vrnil spet v Anglijo, vendar sem se zelo bal Spera, da mi spet katere ne zagode Zato sem še posebej vzel s seboj nekaj kremenca za kontrolo.« »Kako za kontrolo?« je vprašala gospa Wal-kerjeva. »To je takole, milostljiva gospa: Med vožnjo je bil prvi kremenec spravljen v tovornem prostoru, a drugi, za kontrolo, je bil skrit v moji kajuti. Vse vreče so bile plombirane z žigom moje tvrdke. Na ladji se med vožnjo ni zgodilo nič posebnega — šele potem, ko sem bil v Londonu, sem vedel, da je bil neki dogodek le v zvezi s kremencem. Med vožnjo je namreč eden izmed potnikov zbesnel, stekel v tovorni prostor in oddal vrsto strelov iz revolverja. Trdil je, da je videl vraga in da ga hoče ustreliti. Moža so pri- Napotila se je v Šafarsko, mimo katere teče Mura. Šla je na samoten kraj, slekla plašč in ga obesila na vrbo. Na plašč je pritrdila listek, ki na njem obvešča svojce, da je šla prostovoljno v smrt. * Utopljenec na Fužinah. Te dni so našli ob bregu Ljubljanice na Fužinah nad grab-ljami v vodi utopljenca. Utopljenec je star okrog 40 let in ima na sebi temno zeleno obleko, športno svetlo srajco in rjave, nizke čevlje, kupljene pri Bat'i. Je svetlih las, brke ima kratko pristrižene in oči modre in drobne. Na desni roki ima poleg raznih Okraskov tetovirani črki J. R. * Strašna toča nad Beogradom. Nad prestolnico se je nedavno ponoči utrgal oblak. Nalivu je sledila silna toča. Mestne ulice so pokrili kako;- orehi, ponekod celo kakor jajca debeli kosi ledu. Take vremenske nesreče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ledu se je na ulicah nabralo toliko, da so bile še dan nato posamezne ulice vse poledenele. Med nevihto je grmelo in treskalo. Vihar je dosegel brzino 59 km na uro. Zanimivo je, da v širši okolici Beograda ves ta čas ni padla niti kaplja dežja. Škoda, ki jo je povzročil naliv, je ogromna. Beograjski potoki, zlasti Topčider-ski in Čuborski potok so silno narasli. Top-čiderski potok, ki se ie razlil preko bregov, je razdejal neke zgradbe. * Neurje s točo v Gornji Savinjski dolini. Po dolgem lepem vremeiu se je te dni v Gortnji Savinjski dolini nebo pooblačilo in začel je padati dež. Nenadno pa se je začela vsipsiti debela toča. Najbolj prizadeti so Ko-karje, Rečica v Savinjski dolini in tudi Nazarje. V Mozirju je padala toča samo med dežjem. Največ škode je naredila na drevju in žitu. * Truplo neznane ženske. Te dni je naplavila Drava pri Sv. Marku niže Ptuja truplo neznane ženske, ki so jo pokopali na pokopališču pri Sv. Marku. Truplo 'je ležalo tri do štiri tedne v vodi. Neznanka je bila oblečena v navadno kmečko obleko in čevlje iz svinjskega usnja. Ne ve se, ali se je ponesrečila ali pa je umrla navadne smrti. * Smrtna nesreča mladega delavca. Mladi delavec Potisek Ivan je s stebra žerjavove proge na Jesenicah te dni nenadoma padel. Priletel je z glavo tako nesrečno, da si je zdrobil lobanjo. Vse to se je zgodilo brez krika kar da misliti, da je fantu postalo slahn Bil ip na mestu mrtev. jeli in ga imeli ves čas preostale vožnje za- I prtega Nihče ni potem več mislil na ta dogodek Ko pa so potem preizkusili kremenec mojih vreč, se je izkazalo, da je bil kremenec, je ležal v moji kajuti. sploh brez zlata, med tem koga je bila v kremencu, spravljenem v tovornem prostoru, precejšnja količina.« »Lahko umljivo,« je menil Wilson. »Sperov zaupnik se je naredil blaznega in streljal zlato v tiste vreče.« »Tako je,« je odvrnil Baltimore. »Strašno pretkano sleparstvo je to,« je menila gospa VValkerjeva in vrnila prstan inže-njerju Baltimoreju. (Dalje.) Poizkusna rudniška delavnica. Večer je minil med prijetno zabavo. Tudi malo domače glasbe je bilo Naslednjega jutra so se odpeljali vsi trije gospodje z avtom v kakšnih sto kilometrov oddaljeno poizkus-no rudniško delavnico. Ta mala naprava, ki je bila zgrajena po načelih avtomatične kontrole, o čemer je bil govoril Wilson Baltimoreju že v Londonu, je bila res čudovito delo. Baltimore je prvega dne samo hodil okoli naprave in jo pregledoval. Vzel je čisto malo zlata proč in takoj je naprava to zaznamovala. »Seveda « je dejal, »je videti vse v najlepšem redu. Toda kaj se dogaja s kremencem, preden pride ta v rudni mlin?« Vse je raziskal, a ni našel ničesar sumljivega. Vse je bilo navidezno v redu. »To je prav tako kakor skrivalnica. Na sliki vidiš gozd, a gozdarja moraš poiskati. Mislim, da bo to najbolj pretkano sleparstvo, * Toča je napravila veliko škode. Nevihta nad Ljubljano v soboto je divjala tudi drugod. Med nalivom je začela padati tudi toča, ki pa v Ljubljani ni napravila škode. Večjo škodo je povzročila na polju pri Št. Jakobu ob Savi in zlasti v Dragomlju. Tam je zajela precej širok pas in uničila žito, sklestila krompir in fižol, pa tudi deteljišča in travnike. Precej škode je napravila tudi v nekaterih krajih kamniškega okraja in v okolici Kranja. Dolenjska ni bila prizadeta, le na polju za Škofljico se je vsula toča. * Avtomobilska nesreča. Na binkoštno nedeljo zvečer se je pripetila v Dobovi na križišču banovinske ceste Brežice—Zagreb in ceste, ki se odcepi proti Kapelam, avtomobilska nesreča, pri kateri sta dobila resnejše poškodbe primarij brežiške bolnišnice in privatni docent g. dr. Cholewa Josip in šofer . Kerep Ivan, lastnik parne pekarne v Do-ovi. G. primarija je g. Kerep peljal k neki bolnici v Dobovi. Na omenjenem križišču pa jima je privozil nasproti neki voznik in se zaletel z vozom v avtomobil tako, da je konj skočil na prednji del avtomobila in je avto zdrknil s ceste v jarek in se prevrnil. Pri tem je vrglo g. docenta iz avtomobila in je dobil resnejše poškodbe na glavi in v notranjosti. Tudi šofer g. Kerep je dobil po glavi hujše poškodbe, med tem ko je ostal avtomobil skoro nepoškodovan * Nevaren požar na Dravskem polju. Zadnje dni je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Perneka Jakoba v Zlatoličju, občina Sv. Janž na Dravskem polju, iz neznanega vzroka požar. Zgoreli so skedenj, ko-larnica, svinjski hlevi, gospodarsko orodje in ves pridelek. Plameni so preskočili še na sosednje poslopje posestnika Čelana Rudolfa, ki so mu zgoreli skedenj, kolannica in razne lesene ute. Tudi vse gospodarsko orodje je postalo žrtev ognja. Gasilski četi od Sv. Jan-ža se je zahvaliti, da ni bila nesreča še večja. Po izjavi Marije Pernekove je prišel na večetr pired požarom neki moški, ki je pokazal legitimacijo na ime Dimec Alojz, čevljarski pomočnik iz Rogaške Slatine, k hiši in je prosil za prenočišče, ki so mu ga dali, ker je rekel, da ne kadd. Dimec je potem okoli 5. zjutraj spet odšel. Marija Pernekova je mnenja, da je morda ta človek kadil na poslopju, kjer je prenočil, in tako zakrivil požar. * Mlada žena v grob, obupani mož pod vlak. Kamnoseški delavec Ivan Udovičič iz Krinje v lendavskem srezu se je poročil pred kakršnega še nisem imel v svoji praksi. Toliko že lahko trdim, da bo precej truda, preden doženem, v čem obstoji sleparstvo. Pred našimi očmi se dnevno vtihotapi skoro kilogram zlata v poizkusno rudniško delavnico, a ne moremo ničesar odkriti, dasi sicer naprava natančno vse zaznamuje.« »Kaj pa boste storili?« je vprašal Wilson v strahu, da je postal Baltimore malodušen in da se sploh ne bo lotil dela, »Najprej bom eno noč soal tu v delavnici,« je odgovoril Baltimore. »Vem pa kljub temu, da ne bom odkril prav ničesar sumljivega.« »A potem?« »Potem pa bom jahal okoli, se posvečal lovu in lovil ribe in se seznanjal z ljudmi tod okoli.« Wilson ga je začudeno pogledal. . »Dragi gospod ravnatelj,« je rekel Baltimore, »ta zadeva, veste, je čisto detektivska. Samo po naključju pridemo do smotra. Ne pojde drugače Če razstavimo tudi vso napravo, ne bomo našli ničesar.« »Res, imate čisto prav,« je odvrnil Wilson in Walker je soglašal z njim. Poizkusna rudniška delavnica je stala v nenavadno pusti in zapuščeni pokrajini. Kakor daleč je segal pogled, ni bilo videti nobene rastline razen nekaj krmežljavih kaktej in malih skupin palm ob domačijah naseljencev. Živila in druge potrebščine so morali na vozovih, v katere so vpregali vole, soravliati iz rudniškega podjetja Amalgamske družbe v Ne-mod, kakor se je ta kraj imenoval. »Posebne zabave tu ne boste imeli. Tudi z lovom in ribolovom bo slaba.« poldrugim mesecem. Ko je zapustil službo aktivnega narednika, ni našel stalnega zaslužka, četudi je bil pripravljen prijeti za vsako delo. Na binkoštno nedeljo mu je žena, ki je bolehala na pljučih, umrla, kar je Udovičiča silno potrlo. Zadnje dni je bil za-posljen pri cestnem delu pri Brezovici, a je delo prekinil, češ da mu je slabo. Od takrat je mračnih misli blodil okrog. Smrti ljubljene žene ni mogel preboleti. Vrgel se je pod vlak, ki ga je usmrtil. * Huda prometna nesreča. Ko se je peljal 80-letni posestnik Mihael Zolnir od Sv. Ru-perta pri Braslovčah z vozom po cesti, je privozil nasproti avtomobil. Konja sta se splašila in zdirjala po cesti. Pri tem je padel Žolnir pod voz. Kolesa so šla čez starčka, mu zdrobila prsni koš. Zolnirja so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Iluda prometna nesreča z dvema smrtnima žrtvama. Pri Lepoglavi se je pripetila v soboto zvečer strašna nesreča. Iz Trakošča-na so se vračali z izleta dijaki kaprivradške gimnazije pod vodstvom profesorjev. Ko se je avtobus približal železniškem prehodu, je šofer naenkrat opazil potniški vlak in mislil je, da bo še pravočasno prevozil železniško progo in zato je na vso moč pognal avtobus. Toda lokomotiva je zavozila v zadnji del avtobusa. Dijak Albert Kruljac je hotel Skočiti iz avtobusa, pa je namesto na levo stran skočil na desno naravnost pred lokomotivo, ki ga je prerezala čez pol. Druga žrtev je bil maturant Milan Dolenc, ki je izdihnil na operacijski mizi. Poleg tega je bilo osem dijakov hudo ranjenih, 20 pa lahko. * Tleče saje so zažgale hišo. V Spod. Dup-leku je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, last posestnika Franca Letonje. Ko je nastal požar, so domači še spali in jih je prebudilo lajanje psa. Posrečilo se jim je rešiti živino in svinje in del orodja, vse drugo pa je postalo žrtev ognja. Ogenj je nastal od tlečih saj. * Nesreča s tujim kolesom. Tezenski orožniki so našli ob cesti pri gozdu na koncu Ptujske ceste v nezavesti 221etnega delavca Franca Piberčnika od Sv. Miklavža niže Ptuja in 191etno Julko Marciuševo iz Nedelišča pri Čakovcu. Ponesrečenko, ki je imela zlomljeni nogi, in ponesrečenca, ki je dobil poškodbe na glavi, so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ugotovilo se je, da sta se na kolesu peljala proti Ptuju pa ju je povozil neki tovorni avto iz Hajdine Tudi so do- »Motite se, če mislite, da bivam tu v svojo osebno zabavo,« je odvrnil Baltimore. »Pri lovu in ribolovu ne bodo plen divje živali in ribe, temveč le misli, kako priti sleparju na sled.« Oba ravnatelja sta se čez nekaj časa pripravila za odhod. »Kje dobim lastnika teh ležišč, delavca Amleya?« je vprašal Baltimore ob slovesu. »Amley je zaposljen v rudniku Amalgamske družbe. Njegova hiša pa stoji v bližini Nemoda. Zato, mislim, je odkril ta ležišča zlata tukaj,« je odvrnil Walker. »Z njim se hočem najprej seznaniti,« je rekel Baltimore in se poslovil od obeh ravnateljev, ki sta dejala, da se hočeta še pred solnčnim zatonom vrniti k rudniku Amalgamske družbe. Baltimoreju so dali na razpolago nekaj sob v hiši, ki je bila zgrajena le za rudniške svr-he. Ko je prvo noč prespal v delavnici sami, se je naselil v teh sobah. Kakor je bil že v naprej povedal, ni v delavnici sami odkril prav ničesar. Kakor so se bili prej domenili, je Baltimore nastopal kot slikar umetnik, ki je najet, da naslika vso rudniško napravo. To ni pri rudniških podjetjih nič nenavadnega. No, in Baltimore je bil tudi res spreten slikar, da je lahko nastopal v vlogi pokrajinskega slikarja. Znal je prav dobro uporabljati oljnate barve. O vsem tem sta se bila dogovorila Wilson in Baltimore že med potjo na ladji in sta v prvem pristaniškem mestu nakupila vse slikarske potrebščine. Ko je inženjer Baltimore prispel k rudniku Amalgamske družbe, sta bila slikarsko stojalo in širokokrajen gnali tezenski orožniki, da je kolo, ki so ga našli pri obeh ponesrečenih, last delavca Mlinariča, kar pomeni, da sta se oba ponesrečenca hotela odpeljati s tujim kolesom' domov. Marciuševa je v bolnišnici umrla, * Otrok v škafu vrele vode. V Plitvici v Apački kotlini je padla v škaf vrele vode 18mesečna Tončka Rakovčeva. Otrok je dobil tako hude opekline, da je umrl. * Požar. V Stopnem je uničil ogenj vso domačijo posestniku Antonu Lamprehtu. V Ra-dušah je zgorelo posestniku Martinu Popiču gospodarsko poslopje. V Heleni vasi pri Polj-čanah je ogenj upepelil posestniku Josipu Znidarju gospodarsko poslopje. * Obupno dejanje posestnikovega sina. Te dni si je 25-letni Gustav Gornik, edini sin posestnika Gornika v Št. Juriju ob južni železnici pognal v domači hiši z lovsko puško kroglo naravnost v srce in je na mestu izdihnil. Kaže, da je Gornika pognala v smrt nesrečna ljubezen. * Kadar žena potuje ... Neka gospodinja, ki je morala na svojem potovanju prenočiti v majhnem hotelu podeželskega mesta, pride zjutraj na zajtrk in omeni lastniku hotela: »Škoda, da kvarite svoje perilo s kovcah. Pri padcu je dobila zelo nevarne poškodbe. na glavi in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ni še znano, ali se je mladenki pripetila nesreča ali pa je morda skočila iz vlaka. * Požarna nesreča. V noči na ponedeljek je požar zajel hišo in gospodarsko poslopje po-sestnice Ane Kapuševe v Ješencah pri Ra-čah. Obe poslopji sta do tal pogoreli. Zgorele so tudi štiri svinje in 10 kokoši. umetniški klobuk prvo, kar si videl pri njem. Nobeden izmed inženjerjev in delavcev v rudniku ni niti slutil, kaj je prava naloga Baltimoreja, ki so vedeli zanjo le oba ravnatelja in Walkerjeva žena. Znan obraz. Kmalu je Baltimore našel Amleyevo hišo. Stala je kakšne štiri kilometre od nemodskih zlatih ležišč in poizkusne naprave Stoječa za skalo in obdana s palmami se je preprosta hiša malo razlikovala od drugih hiš v pokrajini. Baltimore je stopil na Amleyjevo dvorišče ob enajstih dopoldne. Sprejelo ga je dvoje lajanje psa, privezanega z verigo k svoji hišici Stopil je s penečega se konja in šel mimo lajajočega psa po stopnicah na verando. Lepa mlada dama mu je stopila nasproti. Bila je Amleyjeva hči Baltimore se ji je predstavil in rekel, da ga je v Nemod poklical ravnatelj Wilson zaradi slikanja rudniških naprav. Pokrajine da ne pozna in da je zaradi tega obiskal Amleyja, ki da bi ga rad poprosil, naj mu bo malo v pomoč. Gospodična Amleyjeva mu je izrekla dobrodošlico in dejala, da očeta ni doma, ker je zaoosljen v amalgamskem rudniku. Ta izjava pa inženjerja na vitfez ni motila. Ko 'ga je gospodična Amleyjeva pozvala, naj sede, da se po naporni ježi malo odpočije, se je vsedel na pleteni stol, ki je stal v senčnem kotu verande. * Sladkor je prodajal kar na vagone. Izredno spretno zasnovana sleparska kupčija se je posrečila te dni nekemu Josipu Teiblu. Mož, ki je doma iz Zoblja, se je s svojo ženo in 151etno hčerko naselil v Stožicah pri Ljubljani, kjer se je priglasil kot uradnik, odnosno trgovski zastopnik. Kakšne posle je v resnici opravljal ni znano, pač pa je znano, da si je skušal pomagati z raznimi sleparstvi. Nekega dne se je seznanil s krojačevo hčerko Miha-elo in njenim fantom Gvidonom iz Št. Vida. Bil je z njima večkrat v družbi in nekega dne jima je razodel,- da je v stanu pribaviti večjo količino sladkorja iz državnih tvornic po znižani ceni. Mihaeli, ki se je v glavnem zanimala za posel, se je tako obetala dobra kupčija. Teibl se je zavezal, da bo pribavil tri vagone sladkorja po 8 Din kg in je Mihaela sladkor tako rekoč že v naprej razprodala pri raznih ljubljanskih trgovcih. Teibl ni zahteval denarja vnaprej, marveč je izpeljal sleparstvo na bolj pretkan način. Pred dnevi je šel na potovanje, nato je iz Radovljice brzojavil Mihaeli, naj se pripelje z denarjem v Kranj. Ko sta se našla, je Teibl razodel Mihaeli, da je naročena količina sladkorja že v Ljubljani in ji je pokazal tudi zadevne listine. O fakturah pa je dejal, da so v njegovem stanbVarfju v Stožicah, kjer jih bo Mihaeli izročila njegova žena. Ženska je bila prepričana, da je vse v redu, in je Teiblu izročila 57.000 Din. Mihaela se je potem vrnila v Stožice, kjer pa je našla Teiblovo stanovanje prazno. Lastnica hiše, ki pa stanuje v sosedni hiši, je Mihaeli povedala zgodbico, ki je osleparjenki razjasnila vse. H gospodinji je tistega dne dopoldne prišla v vas Tei-blova 151etna hčerka, ki se je z njo pomenkovala celo uro. Potem pa je naenkrat vprašala: »Kajne, saj sem že eno uro pri vas?« Ko ji je gospodinja pritrdila, je pa dekle seglo v žep in ji izročilo 500 Din, češ: »Tole mi je dala mama, je denar za stanovanje; mi se namreč selimo na Bled«. Mihaela je v skrbeh takoj poiskala svojega fanta, s katerim sta se odpeljala najprej na Bled, kjer pa sta zvedela, da se Teibl ni naselil tam. Sleparstvo sta prijavila policiji, med tem ko sta se sama odpeljala v Zagreb, kjer sta od nekih voznikov izvedela, da je Teibl najel stanovanje v Popovičevi ulici, a ne pod pravim imenom, marveč pod imenom Intihar. Drznega sleparja so v Zagrebu aretirali. * Aretacija nevarnega zločinca v Gradcu. Pred dnevi je graška policija aretirala nekega sumljivca, ki se je najprej izdajal za Karla Bučarja, doma iz Slovenije. Na podlagi poizvedb so zdaj ugotovili, da gre za Simona Novaka, rojenega v Radovljici, ki je bil 1. 1926. v Zagrebu obsojen zaradi umora neke ženske na smrt, pozneje pa pomiloščen na 20 let ječe. L. 1933. je pobegnil iz kaznilnice V Lepoglavi in se je nato potikal po raznih državah. 2e lani je bil v Gradcu obsojen zaradi tatvine na večmesečni zapor. Zdaj poizvedujejo, ali nima na vesti še kakih drugih kaznivih dejanj. Izročili ga bodo jugosloven-skim oblastvom. * Tatvina cerkvene zlatnine. V Ljubljani sta bila aretirana dva mlada moška, ki sta bila zasačena, ko sta skušala spraviti v denar razno zlatnino. Med zasliševanjem sta priznala, da jima je izročila zlatnino v raz-pečavanje neka ženska. Žensko sta opisala in povedala tudi njen naslov. Oblastva so aretirala tudi to žensko, ki je sprva tajila, da je zlatnina njena, pozneje pa je priznala, da je zlatnina ukradena. Zlatnino da je dobila od neke druge ženske, ki jo je ukradla iz nekega oltarja v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Povedala je, da je dotična v Škofji Loki. Policija je poskrbela, da so še to žensko prijeli. Škofjeločanka je ukradla zlatnino iz oltarja Marije Pomagaj ponoči. Med plenom so verižice, prstani, ure, uhani, bro-še, medaljoni, zlatniki in drugo. * Dva nevarna vlomilca iz čakovca sta se borila na strani španskih nacionalistov. Lani je bilo vlomljeno v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čaikovcu in sta nevairna vlomilca Bavčevič in Krstulovič zbežala z obilnim plenom. V Splitu sta najela motorni čoln in se odpeljala v Italijo. S ponarejenimi listinami sta prišla iz Italije v Španijo ter stopila v vojsko nacionalistov. Kmalu sta desertirala in prišla v Alžir, kjer sta dobila kot natakar, ja službo v nekem hotelu. Prva hrvatska šte-dionica, ki je od zavarovalnega društva dobila povrnjeno škodo, je mednarodni policiji poslala prošnjo za zasledovanje pobeglih vlomil, cev. Zdaj je prišla vest, da sta vlomilca že aretirana v Alžiru. * Iz Julijske krajine v Jugoslavijo so hoteli, a niso imeli potrebnih potnih listov. So to Miha Mrak in njegova žena Lucija iz Grahovega, ki sta hotela čez mejo nad Tolminom, potem Franc Veleč iz Gorice, ki je nameraval čez mejo pri Hotedršici, in Angelo Santanto-nio iz Trevisa, ki je hotel v Jugoslavijo čez Triglavsko gorovje. Vsi so pred sodiščem. * Velik vlom v trgovino. Med binkoštnimi prazniki je bilo vlomljeno v stanovanje in trgovino g. Ivana Trpina v Vetrinjski ulici v Mariboru. Vlomilci so odnesli za 25.000 Din zlatnine in železno ročno blagajno, v kateri je bilo 36.000 Din. Policija je aretirala Trpinovo služkinjo Matildo Resnikovo, ki je bila sama doma, ko je gospodar z družino odpotoval. Po daljšem oklevanju je priznala, da je bila v zvezi z dvema mladima fantoma. Oba mladeniča sta bila aretirana in sta priznala, da sta vlomila v stanovanje in trgovino s ponarejenimi ključi. Trpin je dobil vse ukradeno nazaj. Malopridna fanta sta porabila le 50 dinarjev. * Naš tihotapec obstreljen v Avstriji. Graška »Tagespost« poroča, da je hotel neki Ot-mar Radič iz Jugoslavije vtihotapiti v Avstrijo brejo kravo. Ko je s tovarišem prekoračil avstrijsko mejo, so ju zalotili avstrijski obmejni stražniki. Tihotapca sta bežala, toda carinik Borse je streljal za njima in je 33-letnega Radiča zadel v prsa. Hudo poškodovanega tihotapca so prepeljali v graško bolnišnico, med tem ko je drugi tihotapec srečno odnesel pete. * V prepiru obstreljen. V Šenčurju je nastal med fanti pretep in ko jih je hotel službujoči orožnik pomiriti, so navalili nanj. V silobranu je orožnik streljal in zadel delavca Franca Perdana v stegno desne noge. Poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Vlom v Gornjem Kamenju. V nedeljo je bilo vlomljeno v hišo Janeza Fabijana v Gor. Kamenju pri Mirni peči na Dolenjskem. Vlomilec je odnesel dvocevno lovsko puško, samokres s sedmimi naboji, nikljasto uro, zlato verižico, ženske uhane in nekaj orodja. Vlomil je mlajši neznanec bledega, podolgovatega obraza, črnih las, ki je po vlomu izginil proti Novemu mestu. * Vlom v občinsko pisarno na Dobrovi. Na Dobrovi je bil nedavno ponoči izvršen vlom v občinsko pisarno, v katero sta prišla iskat plena dva prijatelja tuje lastnine. Pa ju je slišal cerkovnik Vinko Vampelj in poklical občinskega tajnika Ivana Sadarja in župniko-vega hlapca Andreja Končana. Tiho so se odpravili na prežo pred občinski urad. Tajnik in cerkovnik sta se postavila vsak za svoj ogel. Končan pa se je priplazil do okna. Vlomilca sta očitno začutila, da jima je nastavljena zaseda, in eden izmed njiju je pomolil glavo skozi okno. Končan, ki je imel motiko v rokah, je krepko zamahnil proti njemu, a je zgrešil. Vlomilec se je brž umaknil nazaj, trenutek nato pa se je iz okna pokazala njegova roka s samokresom in dvakrat ustrelila proti Končanu. Strela sta oba zadela Končana v desno pleče in levo stegno. Eden izmed strelov je oplazil tudi cerkovnika Vamplja. Ker se je Končana lotevala omedlevica, ga je moral Vampelj odvesti v župnišče, da je ostal na straži občinski tajnik sam. Ko se je prvi izmed tolovajev skušal prevaliti skozi okno, da pobegne, mu je Sadar zastavil pot. Ko je prvemu prihitel še njegov pajdaš na pomoč, se je Sadar moral umakniti. Neznanca sta drug za drugim poskakala na cesto in zbežala proti gozdovom nad Polhovim grad-cem. O nekaterih predmetih, ki so jih vlomilci pustili na kraju dejanja, so orožniki do-znali, da izvirajo iz župnišča na Brezovici, kjer je bilo vlomljeno noč poprej. Tako je jasno, da gre v obeh primerih za iste storilce. * Vlom v župnišče na Brezovici. V nedavni noči je bilo vlomljeno v župnišče na Brezovici pri Ljubljani. Tatovi so odnesli 500 Din gotovine, nekaj srebra in razna živila. Vlomila sta najbrž ista vlomilca kakor v občinski dom na Dobrovo, kjer sta bila pa prepodena. * Zasledovana požigalca. Pred dnevi je nastal požar v gospodarskih poslopjih Jakoba Matzeleta, Franca Trojeta in Franca Mavzer-ja v Brezjah pri Črmošnjicah. Vaščani so bili v velikanskem strahu, ker je bila nevarnost, da pogori vsa vas. Slednjič se je združenemu naporu prebivalcev vendarle posrečilo požar pogasiti in odvrniti nadaljnjo nevarnost. Kakor so ugotovili orožniki, sta zažgala dva mlada postopača, ki sta se nekaj dni potepala po okolici. Neznanca sta po požaru izginila in ju še niso mogli izslediti. * Oprostitev po nedolžnem obsojenega. Lani je bil v Ljubljani obsojen Stanko Zdešar, posestnik iz Kozarij, zdaj na Viču, zaradi krivega pričevanja na pet mesecev strogega zapora. že takrat je zatrjeval, da je nedolžen in da so mu priče sovražne. Letos je dosegel obnovo kazenskega postopanja, ker je našel nove okolnosti, ki so dokazovale njegovo nedolžnost. Pri ponovni razpravi je sodišče Stan-* ka Zdešarja oprostilo vsake krivde in kazni. * Morilec Brodarič obsojen na dosmrtno ro-bijo. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila obravnava proti 25-letnemu posestni-kovemu sinu Stanku Brodariču iz Rosalnic v občini Metliki-okolici. Obtožnica je očitala Brodariču, da je 18. februarja letos v Curilih umoril 83-letno Baro Kočevarjevo in njeno 58-letno hčer Marijo Vraničarjevo. BrodariS je vedel, da sta Kočevarjeva in njena hči premogli nekaj denarja, ker je bila Marij* dalje časa v Ameriki in je prinesla od tam precej denarja. Morilec je pripravil nekaj slanine, da bi jo odnesel, toda se je nečesa ustrašil, da je pobegnil in slanino pustil v hiši. Če je morilec dobil kaj denarja, pa nI ugotovljeno. Obtoženec se je znal spretno zagovarjati in izmikati ter je zatrjeval nedolžnost, a priče so ga zelo obremenjevale. Njegova mati in brat sta pričala njemu v prid. Brodarič je bil obsojen na dosmrtno robijo. * Zaradi tihotapljenja izrekajo italijanska sodišča visoke kazni. Tako je bil Janez Je-senko iz Lanišča obsojen na globo 4000 lir, ker je vtihotapil iz Jugoslavije v Italijo par debelih volov. Poleg tega bo sedel še dva meseca. Jožef Frelih pa je bil osumljen, da je pomagal. Sodišče mu pa očitanega dejanja ni moglo dokazati. Na en mesec zapora in n« globo 1200 lir je bila obsojena Julka Pra-vanjeva, od Sv. Lucije na Soči, ker je tihotapila tobak iz Jugoslavije. * Otroka je pustila v veži dečjega doma. V soboto so našli v veži banovinskega dečjega doma v Mariboru 61etno Nado in 5iet< nega Milana, ki sta vedela povedati, da ju, je mati pustila v veži in jima naročila tam počakati, dokler se ne vrne, Mati je pustila pri otrocih pismo, v katerem zatrjuje, da je že dvakrat prosila, naj se Otroka sprejmeta' v dečji dom, a prošnji ni bilo ugodeno. Za primer, da tudi zdaj otroka ne bi bila sprejeta, grozi, da bo šla z otrokoma vred V Dravo. Iz pisma so ugotovili, d■ S kom?« je kriknil čevljar. »S Turkom. Jaz sem tam nekoliko znan, in 1o nalogo rad" opravim. Mi odzgoraj, Turki od spodaj.« * >Blaznež!« je planil Ilija pokoncu. »Mar naj enega vraga poženemo, da dobimo drugega? Da tlačanimo poganu? Ali si krščen?« »Ali si cul, ti peresar,« je stopil uskok s povzdignjenimi pestmi pred pisarja. »Naj se ti ta vražja šala ne izleže več iz tvojih umazanih ust, ker ti sicer stisnem lobanjo s pestmi. S Turkom? Ali ne poznaš tega neje-vernika? Poberi se, da te ne vidim.« Pisar je prebledel. skomignil z rameni in ni rekel besede. »Ne sami bomo. bratje!« je zaklical kovač in vzdignil vrč. »Sami kakor pošteni ljudje za svojo svobodo! Piimo vsi iz tega vrča kakor pravi bratje pred Bogom. Na naše zdravje, na našo srečo! Pomagaj nam Bog!« »Pomagaj nam Bog!« so zaklicali tudi drugi in vsak je srknil iz vrča. Skočili so drug k drugemu in se objeli in poljubili. sRazidimo se, bratje!« je dejal Ilija. »Noč ie že pozna in svit nas tukaj ne sme zalotiti. Lahko noč! In ko bo v vas prišlo petelinje pero.'..« »Bomo vedeli,« mu je kovač stisnil roko. ida je petelin zapel pozdrav zarji naše pravice. naše svobode.« »Bog daj! Amen!« je končal uskok. * Pustna noč leta 1573. Zvezde migljajo na Čistem nebu kakor biseri, po gorah in dolinah leži debel sneg. V brdovški krčmi gore trske, cvilijo gosli, brunda bas. Pri pijači veselo vriska druščina. Tudi v župnišču gori sveča. Pred župnikom kleči kmet Ilija Gre-gorič. Izpovedal še je svojih grehov in prosi blagoslova. »Duhovni oče,« je rekel, »očistili ste me grehov, ženo in otroke sem odpravil v Piše-ce. Tam so varni. Svoboden sem in močan. Zdai naj se pokaže pravica. Blagoslovite me!« »Bog te blagoslovi.« je s solzami v očeh odvrnil starček. »Bodite pravični, kakor je on. Poidi, moj sin. v miru in angeli te naj vza-meio pod svoie peroti. Bog ve, ali te bodo moje stare oči še kdai videle, toda moja duš« in moja molitev te bosta spremljali. Zbogom!« Nedaleč od župnišča. se je Ilija sestal z visokim človekom »Iliia.« ie rekel tuiec, »prišel sem od Gubca in ti rrivedel 40 mož z dobrimi puškami.« »Dobro. Postavite jih za krčmo in na moj znak vdrite. Ali je Gubec vse pripravil?« »Takoj se bo vzdignil.« »Torej pazi!« je rekel Ilija in krenil proti krčmi. V belem dimu so se piioč mešal' krneti V sr^di sobe pa so razposai^no plesni. Zi mizo nasproti vratom sedijo Gušetič. Možina in Bistrič Gušetič strmi zadovoljno predse in piič, Možina fleda tiho predse, pisar Drmačič pa se vrisksioč vrti v vese^m plesu Tedaj vstopi Iliia Gregorif. Na kučmi se mu 34 PUNT sveti petelinje pero, z ramen mu pada dolg plašč. »Živel Ilija!« zagrmi vesela družba. »Živel in bil vesel na pustni dan!« »Veselite se, bratje,« se resno nasmehne kmet in prisede k Možini. Spet so zapele gosli in zazveneli kozarci, ples pa se vrti in vrti, kakor bi ga vodil sam vrag. »Skoči, dekle!« zavrišči pisar in poskakuje kakor kozel. »Sam Lucifer v peklu nima lepše maškerade.« Skozi vrata plane deklica in prestrašena zašepeta: »Od Susjeda gredo!« Družba se zgane, ples se ustavi, gostje utihnejo. V sobo stopi Peter Bošnjak s štirimi oboroženimi tovariši. »Dober večer, ljudje,« reče milostno, »le naprej! Veselite se! Tako je prav! Krčmar, tri vrče vina! Naj se pije, dokler duša vleče!« Kmetje so v zadregi molčali. Tedaj se ustavi Petrovo oko na pisarju, ki je kakor mačka gledal Tahijevega hlapca. »Oho,« se je Peter nasmejal, »kakšna voda te je prinesla, ti pritepeni falot? Ali si pozabil, da tod vešala rasejo?« »Prišel sem, dragi Peter,« reče pisar in se izzivajoče postavi pred Bošnjaka, »da sporočim tebi in tvojemu gospodarju, da so se mi rebra zacelila in da ima palica dva konca in vrv ne vpraša, ali si kmečki ali gosposki.« »Kaj falot,« je Bošnjak razjarjen skočil pokoncu. »Ti se rogaš mojemu gospodarju! Ljudje!« se obrne proti tovarišem, »zvežite tega psa!« Drmačič se je umaknil, oboroženci so stopili naprej, kmetje so godrnjaje skočili pokoncu. Bošnjak pa je zažvižgal in deset oboroženih hlapcev je planilo v sobo. »Zvežite ga,« je kriknil Bošnjak. »Vi, kmečke mrhe, pa da se mi niti ne ganete!« V tem trenutku pa je skočil na noge Ilija, razgalil prsa, na katerih se je pokazal velik križ iz platna, vzdignil vrč in zakričal z gromkim glasom: »Čas je, bratje! Za našo svobodo in pravico se dviga vse. Kmet je svoj gospodar, aol s Tahijem! Kvišku!« »Kvišku!« je zaklicala družba in takoj so se pokazale v vseh rokah sable in puške. Bošnjak je prebledel. »Zvežite me!« se zakrohota Drmačič. »Na noge! V imenu božjem!« zakliče Možina in vrže puško skozi okno. V trenutku je vdrlo štirideset oboroženih kmetov v sobo, v naslednjem trenutku so Tahijevi hlapci ležali zvezani na tleh. Puška poka za puško, zvon bije čedalje močneje in močneje. Iz daljave odgovarjajo druge puške, drugi zvonovi, po vsej pokrajini pa vrvi oboroženo ljudstvo in skozi pustno noč se čujejo klici: »V božjem imenu vse Kvišku za staro pravdo!« »Za Boga, sinko, kaj ste se tako prestrašili?« je vprašala gospa Uršula Stjepka, ki se je pravkar iz Zagreba vrnil na Mokrice. »Slabo je,« odvrne plemič in koraka nemirno po sobi gor in dol. »Kakšne novice prinašate? Ali so se kmetje spuntali?« »Da, da,« odvrne plemič in buli nepremično v tla. »Govorite no, za božjo voljo!« »Prekleta kmečka vojska se razliva kakor hudournik po vsem kraju. Ne puntajo se samo Tahijevi podložniki. Vse se je spuntalo, vse se je vzdignilo in nastala je cela vojska.« »Ali ne gredo na Susjed, nad Tahija? Kam torej?« je vprašala gospa Uršula. »Kaj jaz vem! Na zapad gredo. Čul sem, da so vdrli preko Sotle na Štajersko.« »Kaj iščejo Hrvatje na Štajerskem, saj tam ni Tahija?« »Kaj jaz vem,« se okrene Stjepko jezno, »toda čujte, kaj je to? Zvonovi zvonijo! Ali čuiete klice?« Stjepko stopi k oknu in ga odpre. »Za božjo voljoj saj to je na moji zemlji!« V sobo plane trepetajoč mokriški kastelan. »Gospodar!« zavpije, »slabo je, vojska hrvatskih kmetov stoji pod Ilijo Gregoričem pri Dobovi in je namenjena na Brežice. Dva tisoč oboroženih ljudi. Štajerci se jim povsodi pridružujejo. Zlo je seglo tudi k nam. Vaši Jeseničani so razbili mitnico in vzeli brod. Iz Bregane so pognali vaše konjenike in zvonijo z vsemi zvonovi. Po vaseh klopotajo konjeniki, možje se oborožujejo in kričijo, da ni več gospodarja nad njimi in da gredo k Hrvatom v Dobovo.« »Zaboga!« si lomi gospa Uršula roke, »propadli smo.« »Kastelan,« reče Stjepko prestrašen, »zaprite grajska vrata, namerite topove in zberite hlapce. Koliko jih je?« »Kakih štirideset.« »Nič več?« »Ne.« »Počakajte, nesli boste pismo uskoškemu oberstlajtnantu Joštu Turnu v Kostanjevico. Povejte mu, kaj se je zgodilo in da naj takoj pošlje 300 Uskokov in dve vreči smodnika. Ali ie Svrač v gradu?« »Da.« »Pošljite ga sem. Vi pa idite hitro!« Kastelan je šel in čez nekaj časa se je pokazal pred graščakom kmet Ivan Svrač. »Kaj želi vaša milost,« je vprašal kmet hladno. »Kakšen vrag je zlezel v vaše kmečke bu-tice? Kaj iščete na Štajerskem?« je zaklical velikaš. »Kaj vem jaz?« je skomignil kmet z rameni. »Saj veste, da sem bil tukaj v službi.« »Toda ti moraš vedeti, kaj nameravajo.« »Ne vem, če vam pravim, gospod. Sami jih morate vprašati.« »Ivan!« reče Stjepko mileie. »Vzemi konja in pohiti v Dobovo v Iliji. Zaroti ga, naj se spomni naše pogodbe, naj se vrne in udari na Susied. »Dobro!« zategne Ivan čez nekaj časa. »Toda ne vem, če bo hotel.« Po teh besedah se izmuzne iz sobe. »Jaz pojdem dol v vas, gospa tašča, da ustavim kmete. Ne povejte Marti ničesar, da se ne bo splašila.« »Nikar. Stjepko, za Boga ne!« je prosila Uršula. »Mar mislite, da se St.jepko Gregorijanec boii! Bomo videli! Z Bogom!« Pretekla je ura, pretekli sta dve, tri, gospa Uršula jih je s smrtnim strahom štela in tolažila sebe ter varala svoio hčer. Šlo je že preko noči. ko se i*3 gospodar vendar vrnil in poklical taščo k sebi. »Kaj je?« je vprašala gospa temno bledega zeta. »Ali se je vrnil kastelan?« »Ne.« »Vse je šlo k vragu. Kuga jih poberi!« je zaškripal Stjepko z zobmi in stisnil pest. Pohitel sem z desetimi hlapci k brodu. Na stotine kmetov je pritiskalo k Savi in vsi oboroženi in pripravljeni kakor na aaljšo pot. Po petdeset se jih je prepeljavalo preko Save. Zaklical sem jim. naj ostanejo! Niso tni odgovorili. Izpodbodel sem konja in pohitel k brodu, da bi kmetom prestregel pot. ,Kam ste se namenili, falotje?' zakličem. ,K svojim bratom,' mi odgovori starec z Jesenic, ,po pravico ...' .Proti komu?' — ,Proti gospodi/ — Ali ne veste, hudobneži, da sem jaz vaš gospod?' — .Bili ste', mi odgovori star obe-šenjak, ,toda zdaj je drugačen red. Umaknite se s pota, da ne bo kaj hujšega!' reče starec in pokaže s prstom na stotine kopij, ki so bila obrnjena proti meni. Nekaj časa sem se obotavljal, v trumi se je vzdignilo glasno mrmranje in gneča me je odtisnila od brega.« Uršula je komaj dihala. »Ali se ni vrnil Svrač,« je vprašala prepadena. »Vrnil.« »In kaj je sporočil Ilija?« »Prepozno. Da se ne bo obrnil, ker smo hoteli varati ljudstvo s tem, da smo se hoteli pomiriti s Tahijem. Zdaj gredo zoper vso gospodo.« »In kateri vrag nas je izdal?« je zatrepetala Uršula. Radio Ljubljana od 30. maja do 6. junija Nedelja. 30. maja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba za dame in gospode (vodil bo profesor Dobovšek). — 9.00: Čas, poročila, spored. — 9.15: Citra-ški koncert Elvire Zadlravčeve, — 10.00: Ver. ski govor (Jože Jagodic). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 10.45: Plošče. — 11.00: Prenos akademije iz Uniona: proslava majske deklaracije. — 12.30: Trboveljski pevski jazzovski kvartet. — 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Trboveljski pevski jazzovski kvartet, vmes bo igral radijski orkester. — 16.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 17.00: Kmetijska ura: Gospodarski pomenki. — 17.30: Prenos akademije z Zidanega mosta. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Etnografski muzej. — 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.20: Slovenska božja pota: Legenda o Črni gori pri Ptuju (napisal Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodstvo Ivan Pengov). — 20.50: Zabaven koncert radijskega orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenškovi). Ponedeljek, 31. maja. 12.00: Valčki in polke (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Lov v Jugoslaviji (inž. Ivan čeovič). —19.50: Zanimivosti. — 20.00: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče). — 20.10: Socialno medicinsko razmotrivanje o vajenskem vprašanju, II. del. (dr. Albert Trfcnik). — 20.30: Slovenski skladatelji — orkestralni koncert (radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi (Fanitje na vasi). Torek, 1. junija: 12.00: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme. borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Harmonika (plošče). — 20.10: Sanacija hratovskih skladnic (Rudolf Smersu). — 20.30: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe (predaval in izvajal na klavirju bo škerjanc). — 21.30: Koncert mandolin (plošče). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Sreda, 2. junija: 12.00: Glasba južnih Slovanov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.— 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Šah. — 20.00 Josephine Baker (plošče). — 20.10: Kako potujemo (Janko Siherl). — 20.30: Vesel večer (sodelovali bodo Jožek iin Ježek in radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored, t— 22.15: Akademski pevski kvintet. Četrtek, 3. junija: 12.00: Virtuozi igrajo '(plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Koračnice l(plošče). — 20.10: Slovenščina zia Slovence i(dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Iz vseh krajev Slovenije (sodelovala bosta pevski zbor »Sava« in radijski orkester). — 22.00: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples jOplošče). Petek, 4. junija: 11.00: Šolska ura: Po našem Pohorju (Ludvik Zorzut). — 12.00: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operetni nape vi (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče). — 20.10: Ali veš, zakaj ti pešajo moči (Grudnova). — 20.30: Večer narodnih pesmic in veselih na-pevov (sodelovali bodo Svetozar Banovec, Ve-koslav Janko, Avgust Stanko in Kmečki trio). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 5. junija: 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. — 12.00: Druga za drugo plošča hiti. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Druga za drugo plošča hiti. — 18.00: Za delo. pust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Biološke zanimivosti živalstva (profesor Pengov). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec rožni cvet ali junij (besedilo oskrbel Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodstvo Ivan Pengov). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski orkester. Hali oslasl HRANILNE VLOGE raznih denarnih zavodov, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovno va ul. 14.-I. Telefon 35-10. ZABELO, SVINJSKO MAST sirovo in kuhano maslo, jajca, suhe gobe in vse poljske pridelke kupujejo Senčarjeve trgovine v Mali Nedelji, Ljutomeru in Štrigovi Velika zaloga oblačilnega blaga, sešitih oblek in vseh potrebščin, dokler traja zaloga, še po starih nizkih cenah! Ne zamudite kupiti! Zaloga vsakovrstne moke! NOVO ZIDANA HlSA z nekaj zemljišča, oddaljena 2 minuti od kopališča »Radio-Therma« v Laškem, pripravna za upokojenca ali letoviščarje, se proda ali pa se da v najem. Naslov Franc Zorko, Smihel-Laško. HIŠNIKA, poročenega, morebiti upokojenca ali rokodelca, ki dela pol dneva, iščem za Ljubljano za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta. Za užitek bo imel sobo, kuhinjo, njivo, drva, dve kozi in skromno nagrado. Lahko redi čebele. — Ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja na »Domovino« pod »veselje do vrta«. ISCEMO OSEBE, ki bi za svoje stanovanjske kraje z večjimi okolicami hotele takoj prevzeti podružnice. Poklic in stanovanjski kraj ne igrata vloge. Vsi bi delovali pod vodstvom direkcije. Glavno je blagovno skladišče. Nič potovanja. Nič prodajalne. Za mesto in deželo lahko reelno delo. Nič rizika. Dosedanji poklic lahko vsakdo obdrži. Za določeni okoliš mesečni dohodki po 5000 Din in več. Natančna pojasnila Hupo, Klagenfurt, Oesterreich. Korespondenca v vsakem jeziku. HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 40. razstavila prireditev 5. — 14. junija 1937. Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—■. Velesejmske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 raz-stavljalcev lz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče. Koristno — prijetno. HERAKLIT je najboljše gradivo za hleve, svinjake, kokošnjake. Dobi se pri MATERIAL trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36/d Telesna preutrujenost Znanstveno je dognano, da izvirek iz žlez krepkih živali (Kalefluid) urejuje delovanje vseh žlez, krepi telo in vravnovešuje živčni sistem tako, da človek ponovno postane krepak, aktiven in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno podrobni opis. Zahtevajte na naslov: Beograd, Masarykova 9, telefon 25-981, MILOŠ MARKOVIČ. Kalefluid se prodaja v lekarnah. R. S. Br. 10.537/33 Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri PRESKER-ju, SV. PETRA CESTA 14. ■n NOVI VZORCI za ročna dela v predtiskariji Cita Nifergal, Maribor, Koroška c. 1. nOUOST! sTn «50 St 62.300 Aiuter-ura Pravi Švicar, atroj. Dobra fcval:t>ta, lep k r o m f r a n okrov 6 plmiHno garancijo Din 49.50 6t. 62.301 Lita a osveteoimi kazalci ln Številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. U ga vam pošlje zastonj ln poStnia« prosto Ljubljana 6 Lastna protokullrana tovarna ur t Švici.