86. številka.
Ljubljanu, vtorek 17. aprila.
X. leto. 1877,
Iihaja vnuk dan. izvsemii ponedeljko in dneve po praznici h, ter velja po poiti prejeinan za avitro-ogers ke dežele za celo leto lfi gld., za pol leta H gld.. ca četrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano hrcz poftiljanjn na dom 7,a celo leto 13 gin., ~.a četrt leta 3 prid. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom m računa 10 kr.ua bmmc, 80 kr. sa četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnma iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena iu aicer: Za Ljnbljano za četrt leta Si gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje o:'j četimtopuo petit-vrato ti kr., če »e oznanilo enkrat tiska, f> kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj «e izvole rrankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — U red niš t vo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 .gledališki stolba". O p r a v u i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej
0 vojski.
Nihče si ne upa več miru prorokovati ali pričakovati, celo ne oni, ki ga najbolj žele, ker se boje napredka Slovanstva.
Telegram iz Bukarešta poroča 15« t. in., da pričakujejo ruskega carja v vojnem taboru Kišenevskem, kjer je tuili glavni poveljnik, veliki knez Nikolaj, v nedeljo imel velik ogled prutske vojske.
Včerajšnji nekateri listi sicer menijo, da je še mogoče, da se bodo delali zadnji poskušaj i in pogovori v Peterburgu, da bi se katastrofa zavlekla. Možno je, da bi se s tem začetek bojne operacije za kakove dneve zakasnil, ali čisto neverjetno je, da bi mogla stvar preokreuiti se na miren pot.
Tega tudi Turki ne pričakujejo. Njih glavni poveljnik Abdul-Kerim je uže v Šumlo prišel in prevzel komando.
V Carigrad je uže dospela tista ruska la-dija, ki ima namen, na-se vzeti in odpeljati osobje ruskega poslaništva v Odeso, kakor brž ruski zastopuik Nelidov dobi ukaz, da odpotuje. Precej po njegovem odhodu se bode v Carigradu razglasilo obsedno stanje.
Prvi bodo v ogenj stopili, prvo puško iz-prožili hrabri Crnogorci. Turška tvrdnjava Nikšič namreč lakoto trpi. Dozdaj mej premirjem so jo namreč Turki preko Črnegore z živežem oskrbovali. Tega zdaj Črna gora več ne dovoli. Zarad tega je dobil turški poveljnik v Hercegovini Suleiman-paša nalog, Nik šič oprovijantirati. Uže 14. t. m. je baje z 18 bataljoni redne vojske in 16 tabori nerednih vojakov udaril proti soteski Duga. Tam ga pa čaka uže črnogorska vojska 15.000 mož, s knezom na čelu.
Zarja vstaja!
Iz Trsta 14. aprila [Izv. dop.) Vsaka stopinja, vsak scženj v napredovanji je bil plačan s krvjo in grozovito muko; tako bodo govorili naši slovanski potomci, ko bodo prebirali slovansko zgodovino. Naštevali bodo žrtve in se čudili, da je Slovan toliko pretrpeti in prenesti mogel, čudili se bodo naši potomci, da slovanski narod še živi ter da je do enake stopinje drugih narodov dospel. Preklinjali bodo prah onih izdajic, kateri so nekdaj sekali lastnim bratom rane v srce, v po.stev bo jemal svoboden Slovan odpadnike, ko bode stopal menio gomile, ki krije izdajico naroda, kateri jo frivolno se zavestjo, kaj dela, škodoval svojej krvi, ki še vedno upije za maščevanje iz hladnega groba onih, ki so bili mučenik i naroda. „Zemlja slovanska, ki hraniš take izmečke naroda, ne zelCni nobene travice, ostani nerodovitna in pokaži zvestim sinovom Slave, kako Marava obsoja zemeljskega nevredneža človeške družbe." Tako bo govoril po letih Slovan in grajal izdajice naroda. Zgodovina z lapidarnimi črkami piše ter zaznainova slabe in dobre strani, ona na tehtnico deva neobzirno vsa dola, kakor boginja pravice.
Zilaj se začenja na jugu uvod v svobodo, stari sovragi Slovanstvu, zvesti prijatelji Turčinu so začeli odpadati ter zapuščajo enako podganam toneči brod, svojega prijatelja. Kramarska Anglija, ki še nikdar nij izven svojega otoka svobodno postopala, ki je vedno le dobič-karijo v prvi vrsti na svojo zastavo pisala, ter drla divje in na polu divje ljudi enako Turku, odstopila je sramotno z odra. Mogočna It u sij a je iztrgala pohlepni barantaški Angliji iz rok tehtnico, ki je Turčina se zlatom vagala. Severni stric je opasal meč, nij šo prijel za smrt-
ni Si.
no pogubljivo orožje turškemu barbarizmu, ali roka drži krčevito ročnik, ki ne bode mirovala, dokler ne bode maščevan zadnji Slovan, ki je za zlato svobodo kri in življenje dal, dokler zadnji Turek pete čez Bospor ne odnese.
Pride, gotovo pride milejši dan, ko bode sijala zlata svoboda našemu narodu; če bomo mi, ki denes to čitamo, še mej živimi, kedo bi to vedel, ali gotovi smo, da bodo naši potomci imeli to, kar smo mi želeli in priborili v teških napadih. Če nas pa bo uže krila črna zemlja in bomo uže prah na pokopališči, naj vlažni jug popihlja čez grobove in, igra v znamenje dovršenja s prahom onih, ki so bili žrtva slovanske svobode.
Vi, borilci narodne svobode, pa vstrajajte, bodite dosledni in pogumni, neustrašljivi, stojite na braniku, nepremakljivi, naj vas ne upogne nobeno pretenje. Naj stane vsaka stopinja še toliko žrtev, cilj moramo doseči, ako pri tem trudnem podvzetji tudi drug za drugim pred našimi očmi pogine, saj je častno za narod in svobodo trpeti: „dulce et decorum est pro patria mori."
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(II. seja. 14. aprila.) Izroči se prošnja podpornega društva za dijake na realnej gimnaziji v Kočevji.
Dr. Schrei poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1878 in nasvetuje, da se s potrebščino G20.493 gld. in dohodom 542.827 gld. 35 kr. tedaj z primanjkljajem 77.fiG4 gld. G5 kr., kateri se ima založiti z obrestnimi državnimi posojili, potrdi in za zaklado deželnega doneska za leto 1878. naj se 20°/0 doklada na direktne davke — izvzemši doklado za vojaščino   — potem 20% doklada   na davek
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spitmlu MisH M. Cummins poulovouil J.) 1> i* ii     i   <l «» 1.
Drugo poglavje.
(Dalje.)
„Gotovo, verujem vam," rekla je Jerica, „a nadejam se, da to vas ne bode zadrževalo, nositi ga vsaj denes." Dalje nij govorila o tem, ampak je nasvetovala, naj bi nemudoma hiteli na gorico Solnčni zahod, če ne, prišli ne bodo pred solučnim zahajanjem tja. Precej se je obrnila ter korakala naprej, Francika jo je spremljala iu mej potjo je odtrgavala lisp, katerega je bila Bela nataknila na tako za-sramovauo čepico Emilijino; Bela je ovila flkrog glave vezano rutico, gospod Brus pa je
pobral zapuščeui slamnik ter ga je na roei binglal.
Bela se je ves večer držala čmerno in kislo, drugi pa so bili jako zadovoljni z izletom; mračilo se je uže precej, ko so vrnivši se, dospeli do pristave Torntonove. Tu jih je zapustila Jerica, rekši Franciki, da bode obiskala Jovanko Torntonovo, svojo nedeljsko učenko, ki jo mrzlica trese. Ostati, rekla jej je, pri njej ne sme, ker bi njena mati ne imela rada, da bi prišla v hišo, kjer leži več bolnikov.
Ko je črez eno uro hitela Jerica domov, naletela je blizu hiše Grahamove na gospoda Brusa, ki jo je čakal z njenim slamnikom na roci. Vstrašila se je nenadne prikazni, kajti bilo je uže tako temno, da ga nij precej iz-poznala in je mislila, da je kak tujec."
„Gospića Jerica!" rekel je, nadejam se, da vas nij sem ustrašil."
„0 ne," rekla je umirjena po njegovem gla.su. .,Vedela nijsem, kdo je bil."
Ponudil jej je roko in oprijela se ga je, kajti njegova deuašnja uljudnost proti Katinki jo je nekoliko rešilo straha, da bi uljudnost proti njej kaj pomenila. Ker je vedela, da rad dvori vsakej, nij se mu nikakor branila, da bi jo spremil domov.
„Prav prijetno je bilo na sprehodu denes večer," rekel je, »vsaj za me. Gospića Ka-tinka je jako zabavna tovaršica."
„ltada verujem," odvrnila je Jerica. — „Meni se močno dopada njena odkritosrčnost in živost."
„Bojim se, da vi ste bili s Franciko jako nezadovoljni. Prilično bi bil prišel k vam, a skoro mi nij bilo mogoče popustiti gospico Katiuko, tako zelo naji je zanimal najini pogovor. "
-Francika in jaz  sve privajeni druga
potem za preloienje cest,  ki je ima okrajni
cestni odbor Kočevski dovršiti, pobiranje naklade po 20°/o na vse direktne davke v Kočevskem davkarskem okraji za 1. 1778.
Dr. Schrei nasvetuje, naj odsek za pre-tresovanje poročila o delovanji deželnega odbora poroča o vsakem oddelku posebej in naj se izroči §. 3, ki obravnava zemljiško odvezo, izroči finančnemu, §. 4 ki obravnava deželno-kulturne in zdravstvene zadeve izroči gospodarskemu odseku v pretres in poročanje. Zbornica te predloge odobri.
Prihodnja seja 10. aprila.
Štajerski (hžellni zbor.
Župan iz Celja Nekermann pravi, da so dela, ki so se morala podvzeti zaradi posipa pri Zidanem mostu, nezadostna in pravi, da je Savinja še vedno nerabljiva za plovenje; zraven tega je pa še vedno nevarnost, da bode povodenj, ako voda le količkaj naraste. Posebno so v nevarnosti okrajna cesta in druge. On vpraša, ali je vlada volje, da potrebna dela enetgično iu urno začne.
Deželni načelni k odgovarja, da se bodo dela takoj začela, da le lokalne razmere to dopuste.
Poslanec Remscheidt toži, da nova mera in vaga še zdaj nij povsod vpeljana in v p raca načelnika, ali hoče ukazati svojim organom, naj strogo gledajo na izvršenje dotične zapovedi.
Naučni odsek je v soglasni s predlogom deželnega odbor glede pravice imenovanja učiteljev, katera naj bi se izročila deželnemu odboru.
Deželni zbor je dalje dovolil več podpor za reguliranje Save in Aniže, odločil več cestnih vprašanj, dovoli ustanovljenje eiiologičnega poskuševališča v Mariboru, in določi čas za reguliranje Mure od 20 na IG let.
Politični razgled.
V Ljubljani 16 aprila.
Iz M>i*9iat;t poroča ,.Bohem.", da boste tukajšnja in ogerska vlada še tega meseca parlamentoma predložili en del postav o novej nagodbi, in sicer o colnej in trgovinskoj zvezi ter o skupnih akcijskih podvzetjih, o banki itd.
Denes so se avstrijski .i<>f<o zbrali na Dunaji. Sklepali bodo menda v prvej vrsti o proslavljenji škofovskega jubileja papeža Pija IX. 24. maja, pa tudi v cerkveno-političnem oziru utegnejo možje katero važno skleniti, menijo
dunajski listi in opozorujejo zarad tega na ta
važni, ker nenavadni shod.
V *</«»■«/<• nvstrifsleetn deželnem zboru so govorili škof Rudigier, dekan Lech-ner in župnik Binder zoper novo šolo.
flot-" i-4r.v# deželni zbor je 14. t. m. dovolil več občinam, ki so bile sjedinjene, da se smejo ločiti.
V tiroljApm deželnem zboru je federalistični poslanec Giovanelli rekel v svojem govoru: „Oblasti nijso do najnovejšega časa nič majale naših deželnih pravic. Od slej se je pa na najvišjih mestih namestil reda in pravice naselilo n a j brezo b-zirneje strankarsko vladanje, ki ima predrznost, da se javno s tribune iznenađenim avstrijskim narodom kot kako proglaša. Tembolj je naSa dolžnost, če se hočejo naše deželne pravice teptati, da mi temu nasproti stopimo.11 —
H ti sa u rt * v<» vlada je svojim agentom na inostranih dvorih ukazala, opozoriti velesile na to, da se Turčija pripravlja za dalje časa neke kraje v Romuniji zasesti, kar bi bilo toliko, kakor oskrunjenje pariškega traktata.
V anffleš* etn parlamentu je North-cote preklicaval in ometal vest bruseljskega „Nordau, po katerem bi bil Derby v pisma do Carigrada kategorično rekel, da Turčija nema računati na Anglijo. To je jako razna izjava, ker baš zdaj, predno Rusi začenjajo, na pol napovedujejo Angleži, da morda bodo vendar Turkom pomagali.
Ilartington je bil hudo napadel angleško vlado, da je ona kriva zdanjega vnanjega polo-ženja. V nočnej seji od 13. do 14. t. m. mu je odgovarjal državni tajnik Hardy rekoč: Turški odgovor na protokol nij tak, da bi mir ohranil, ali Rusija glede miru nij še zadnje besede govorila: Anglija je delala za kristi-jane a nij želela politike, ki hoče vojsko zoper Turčijo.
Twi'i * sultan se bode baje iz Carigrada v Adrijanopel premaknil, ako bodo Angleži Carigrad proti ujegovej volji zaseli. — Tudi namerava prej ogledati si svojo vojsko v Bulgariji.
3Jrn0ic*».r":i ,,Moniteur" od 14. t m. obžaluje zopet, da Turčija nij sprejela protokola. On meni, da vojska ne bode popravila položaja kristijanov, da bode le Turčijo oslabila, ali tudi Rusijo ne okrepila. Francoska bode neutralna ostala.
Tudi kot zaveznica Rusije,
stopa v akcijo. Ona terja od Turčije B ag d a d, J nekdanji sedež Kalifov.
Dopisi.
Iz (ijorice 15. aprila [Izv. dopis ] V ' noči 9. aprila so napravili nasprotniki novega glavarja prav pobalinsko demonstracijo. Vrgli so namreč v jajcih napolneno  črnilo v štirih
vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobira.
Deželnemu odbora se ukaže, da naj najvišje dovoheuje za pobiranje teh deželnih pri-klad p" navadnem potu zadobi.
Dr. Puklukar obžaluje, da se je tako izvrstna moč g. Dr alka, ki je bil v okraji, kjer je delo zemljišne odveze najmenj dognano, namreč v Radovljiškem, duša delovanja, delu odtegnil, ker je imenovan za okrajnega glavarja.
Vladni zastopnik g. Schbppl pove, da ostane g. Dralka tudi nadalje pri komisiji za zemljišno odvezo in da je vlada skrbela, da je dobil g. Dralka pomoč v osobi g. Gusiča, ki je vešč v zemljišne odveze tikajočih zadevah, ki pa bode g. Dralka zastopal v prvej vrsti, kar se tiče političnih stvarij.
Poročevalec dr. Schrei pove, da je vlada deželnemu odboru naznanila, da se delo zemljišne odveze na Dolenjskem konča tekom 1. 1878 in se konec dela v tej zadevi na Gorenjskem kolikor moč pospešuje.
Dr. v. Schrei poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zemljišno-odvez-nega zaklada za 1. 187G, kateri kaže, da ima ta zaklad koncem 1. 1876 1.559,229 gld. 93 kr. dolga.
Dr. v. Zavinšek poroča o proračunu vin-etvene in sadjerejske šole na Slapu za 1. 1878, in se ta proračun s potrebščino G420 gld. in z dohodkom 3755 gld. potrdi, tedaj s primanjkljajem 2GG5 gld. ki se imajo plačati iz deželnega zaklada. Ravno tako se odobri tveli proračunski sklep za to šolo za 1. 187G
Proračun deželno-kulturnega zaklada za 1. 1878 se s potrebščino 2707 gld. 33 kr. in z dohodkom 8G4 gld. 55l/a kr. tedaj z pri-mankljajem 1842 gld. 77l/» kr. ki se imajo poplačati z dežolnega zaklada, odobri.
Poslanec Murnik poroča o proračunu zaklada prisilne delavnice za 1. 1878. Potrebščina znaša 47.303 gl , skupna zaklada 35.904 gl., tedaj je primanjkljaj 11.399 gl. ki se ima plačati iz deželnega zaklada.
Zbornica proračun enoglasno odobri. Deželni zbor za poravnanje denarnih po-troškov za izdelovanje in izdržavanje okrajnih cest v Radovljiškem,  Radeškem in Idrijskem okraji dovoli pobiranje naklad na vse direktne davke in sicer: v davkovskem okraji Radovljiškem s 15°/0 „        „ „    Radeškem     „ 20°/0
n        „ »    Idrijskem     „ 15%
za leto 1877.
druge in sve bili jako veseli," rekla je Jerica. — „Kaj veste, da sva se za jutri zgovorila za krasno vožnjo."
„Ne, ničesar ne vem o tem."
„ Dozdeva se mi, da gospica Rajeva pričakuje, da bi jo povabil. A, gospica Jerica! postaviva, da bi dal vam prednost ter bi vas povabil, kaj bi vi rekli k temu?"
„Da bi bila vam jako hvaležna, a da Bern se uže zmenila j/. Emilijo" odvrnila je Jerica nagloma.
„Tako!" rekel je z začudenim in razdraženim glasom. »Mislil sem, da bi bilo vam jako všeč. A gospica Katinka bode sprejela moje povabilo, nad tem ne dvomim. Šel bom noter ter jo vprašal (dospela sta bila do hiše), tu je vaš slamnik."
„Hvala vam!" rekla je Jerica ter ga je hotela vzeti, toda Benjamin ga je še zmerom držal za trak in je rekel:
„Gospica Jerica! vi se tedaj nočete peljati z nama V11
„Dogovora z gospico Emilijo ne morem zanemariti na noben način," odvrnila je Jerica ter se jej je zdelo jako dobro, da je imela tako izvrsten razlog odtegniti se.
„Neumna bedarija!" rekel je gospod Brus, „vi se lehko peljete z menoj, če hočete; in če vi nočete, povabim gotovo gospodično Ka-tinko?"
Da je to protenje posebno povdarjal, temu se je čudila Jerica. „Kaj je mogoče," mislila si je," da mena nierava mučiti s tem?u in je odgovorila:
„Srečno se bodem čutila, če bode moja odpoved Kadilki napravila prijeten izlet. Ona ljubi izpremembe in ima kaj malo prilike zadostovati svojemu okusu."
Stopila sta v hišo. Gospod Brus je poiskal Katinko v predoknišči. Jerica je ostala le malo časa v sobi, ker Emilije nij bilo noter,
vendar dolgo dovolj, da je opazovala gospod Brusovo pretirano vljudnost proti Katinki, zapazili so jo pa tudi drugi. Katinka mu je obljubila, da ga bode drugi dan spremljala; in spremljala ga je tudi. Gospa Grahamova, gospa Brusova iu lajtenant Ozborne so se peljali na drugem vozu; Emilija in Jerica ste po svojem prvotnem načrtu krenili v drugo stran in pel jaje se z vrancem na starikastem vozu veselili ste se svoje mirne neodvisnosti.
Tretje poglavje.
Nalašč Hi; šaliti, nalašč igrati se
S svetinjo resno, — ki človeško jo Brco.
Minuln je mnogo dni in celo tednov, da se nij dogodilo nič posebnega pri Grahamovih, VroSina ,(e strahovito pritiskala in nijso se več niti sprehajali uiti vozarili. Lajtenant je zapustil bližnje mesto, v katerem o tem času nij bilo skoro nič prijateljev gospe Graha-move in njenih sestrank;  in  Izabela,  ki nij
mestih na hišo, kjer stanuje glavar dr. Pajer v gospodskej ulici.
Če se goriški Italijani ne znajo na pošte-neji način maščevati in njihovo nezadovoljnost pokazati napram nepriljubljenemu glavarju, jih mi Slovenci jako obžalujemo; sicer pa ne odo-bruje tega čina noben pošteno misleč Italijan, niti tukajšnjih liberalcev glasila; L' Isonzo celo sam priznava, da je ta demonstracija — pobalinska.
V Gorici se je osnovalo neko društvo za čiščenje stranišč po pnevmatičnemu sistemu, katerega pravila je mestni zastop tudi potrdil.
A hišni posestniki bo spoznali, da so ona pravila njim na škodo, kajti morali bi najpreje dotičnemu društvu plačati za čiščenje stranišč in če bi potrebovali gnoj za svoja zemljišča, morali bi ga od društva kupiti, mej tem, ko ga sami direktno iz stranišč na svoja polja vozarijo. Napravila se je tedaj pritožba sč stotinami podpisov hišnih gospodarjev proti tej naredbi in čaka se sedaj, kaj bo storil naš magistrat, kateremu je naloga zboljšati stan mestjanov, ne pa škodovati s potrjenjem enacih naredeb, ki imajo le svrho nekatere sebičneže — obogatiti na stroške mestjanov.
Po mestu uže več dni kurzira novica, da ima postati sedanji vodja glubonemice, Slovenec (?) iz Štandreža, monsig. Andreja Pavletič škof Poreški. Mi mu ne moremo druzega, kot čestitati, vsaj so znane njegove zasluge na polji sadje- in riboreje v goriškem zavodu gluhonemih!
V petek je zopet zboroval naš deželni zbor, bil je navzoč tudi baron Piuo, cesarski namestnik. Tukajšnji italijanski list „L' Isonzo" se čudi, kako je mogoče, da je g. baron državni poslanec, deželni poslanec v Istri in deželni poslanec v Gorici, ter ali more izpolnjevati vse dolžnosti, ki ga vežejo ? Jaz pa mislim, da je lehko enemu gospodarju v treh ali štirih službah ustreči, pač pa bi bilo težavno, trem gospodarjem služiti.
Iz KulMiie«' pri škof]i loki 13. aprila. [Izv. dop.] Mislim, da četrti list „Slov. Naroda" letošnjega leta je prinesel napake Žab-niške kaplanije, da nema namreč niti pokopališča niti krstnega kamena, dasiravno šteje 1 1000 duš. Tačas mi pač še nij smo vedeli za dobrotnika, gospoda Janez Miillerja, našega rojaka bivšega fajmoštra na Mirni na Dolenjskem, ta je v svojej oporoki zapustil 4000 gld. za našo duhovnijo, da bi samostalna postala, in se od  loškega  dekanata  odtrgala. Imeli
smo pa tudi uže poprej za ta namen 2000 gld. tako da imamo zdaj 0OO0 gld. kapitala, tako da zdaj mi lehko napravimo stalnih prihodkov za našega fajmoStra samo v denarjih 500 gld. in če mu dajemo prosto biro kakor zdaj kaplanu bo zopet vredna 5 ali pa f>00 gld.; tako bi bilo le malo far boljših kot naša. Zraven pa bi bilo vendar enkrat konec prepirov mej nami in staro faro, mi imamo tukaj duhovna od leta 1840, in nas stane 1000 gld. na leto, pa bi bilo komaj, da kadar gre v svojo cerkev maševat, da bi poprej dekana prašat poslal, ali sme ali ne?
Iz *r«»4liN4'ii 15. aprila. [Izv. dop.] Boginja pomladi dohitela je letos zelo rano s svojim cvetjem. V začetku aprila je uže veličastno ovenčala drevje ter zoper voljo vinogradnika, ganila rozgo, da poganja peresca in grozd, predno je kop še dokočana. Vse kaže, da bo rano leto — pa naš kmetovalec se vsak večer bojazno vleže, boječ se, da bi z nasto-pivšim dnevom po mrazu razdejano mladje gledati moral. Ta skrb ga je najbolj 14. t. m. mučila, ker o 5. uri popoludne je mrzli mož sever pri vel strašno burjo z gromom in bliskom ; deževalo je močno in navzmes tudi toča padala. Na več krajih jo blisk udrihal in kakor se sliši v Ormužu v malin na Dravi trešilo in ga razdejalo.
Pred kratkim smo imeli občinske volitve; za župana je bil izvoljen obče spoštovani narodnjak Davorin Č u 1 e k. Vsa prizadevanja, naj bi Ivan Ko če var, brat dr. Kočevarja, dalje županoval, bile so brez vspeha. Blagega moža, ki je šest let zaporedoma s tako spretnostjo in energijo županoval, da se mu je vse čudilo, nij bilo mogoče pripraviti, da ta posel dalje opravlja. V svojej mladosti se je mnogo trudil in sedaj v starosti želi v miru živeti, kar mu vsi občani žele „še mnoga leta !"
V jutru ob 4. uri 12. t. m. vlovili so pri nas tatu, ki je v bližnjem Trnovcu (o Međimurju) ukradel konja z vozom in letno tele. Hotel se je peljati v Ljutomer in od tod vedigabog kam, a prej je bil zasačen. Lopov je iz Belovara doma. Pri zaslišanji nij tajil svojega čina, marveč povedal, da mu je eden domačin (iz Trnovec) izpeljal konja ter pomagal tele zvezati. Preiskava bode kazala, kateri je, in bode krivec, ako ne oba najbrž, ker je v tem komitatu brzi sod (standrecht) proglašen, obešen.
Občni zbor ..glasbene matice"
dne 11. aprila 1877.
(Konec.)
Tajnik na dalje poroča namesto na službenem potovanji bivajočega blagajnika gosp. Drenika o stanji društvenega premoženja to-le:
Dasiravno glasbena matica ne napreduje tako, kakor bi zaslužila, vendar se sme v teh slabih časih zadovoljen biti, da društvo zadostuje svoji nalogi in dolžnosti. ,,Glasbena matica" ima od ustanovnin do sedaj vplačanega kapitala 720 gld., od letnine ima na razpolaganje 255 gld., dolga nobenega. Po proračunu ima društvo za tiskovine, nagrade in druge stroške 400 do 450 gold. na razpolaganje in ako se bode za društvo bolj agitiralo se znajo dohodki povišati. Iz računskega sklepa preteklega leta posnamemo samo glavne številke.
Dohodki:
Ostanek od 1. 1875 .   .   .   .   158 gl. 20 kr.
doneski letnikov.....438 „ — „
doneski ustanovnikov . . . 100 „ — „ za prodane muzikalije ... 07 „ 74 ,, Obresti in povrnjena posojila      55-,. sp
Skupaj   .   .   840 gl. 74 kr.
Stroški:
Tiskovine .   .   .   343 gl. 90 kr. vezanje    ...     18 „ 18 „ provizije bukvar-
jem .   .   .   .     18 ,, 74 „ donesek za Jane-
žičevo slavnost 20 ,, — ,, nagrade . . . 123 „ 50 „ knjige, postre-
ščeki, poštnina
in dr.  ...     69 „ 75 „
Skupaj
tedaj ostanek
594 „ 07 „
255 gl. 07 kr. Prvoscdnlk povpraša skupščino če ima kilo o tajnikovem poročilu kaj omeniti in ker se nikdor ne oglasi se imenujeta za preglednika računa gg. Kadilnik in Jeločnik.
Trvosednik stavi v odborovem imenu predlog, da bi se število ljubljanskih odbornikov znižalo, ker se je pokazalo, da je dosedanje število nepraktično in zavira dostikrat delovanje.
Po kratkem razgovoru se sprejme predlog, da se zniža število v Ljubljani bivajočih odbornikov od 12 na 7 in nalaga se novemu odboru, da napravi ces. kr. deželni vladi ta sklep v potrjenje.
Posameznih predlogov nij bilo, objavimo torej le še novo izvoljene odbornike.
mogla trpeti niti vročine niti pomanjkanja družbe, je prihajala vedno bolj občutljiva in nevsečna.
Katinki pa so bili ti poletni dnevi jako zanimljivi. Gospod Brus je ostal v soseski, prihajal je redoma v hišo ter je močno vplival na njeno zunanje obnašanje in njeno srečo; ta je bila spremenljiva in opotagljava ter se je ravnala prav potem, ali jej je preobilo dvoril ali jo pa popolnoma zanemarjal. Nij čuda, da je uboga devojka bila v veliki zadregi, da bi razumela moža, eegar obnašanja nij mogel uikdo razumeti, ki nij natanko poznal njegovih razlogov. Misleč da bode Jerica s časom pripravljena, ter se bode polegovala zanj, ogibal se je naklanjati Katinki tako zelo, da bi to resno vznemirjalo srce vbogi varovanki Grahamovej, ki se je drznila zavrniti njegove ponudbe. Ker je ravnal le z ozi-rom na Jerico, zanimal se je močno za Ka-tinko le vpričo Jerice ali v  takih razmerah,
kadar je bil preverjen, da bode izvedela za to. Njegovo obnašanje je bilo po takem silno neenako in toplosrčna Katinka je sedaj se na-: dejala, da jej je udan kot prisrčni ljubimec, , sedaj pa se je bala, da gaje nevedoma njena odkritosrčna veselost ali pa njen govor ranil ali pa razžalil. K nesreči jo je gospa Grahamova pri vsakej priliki dražila z njeno zmago in jej voščila srečo ter je s tem pro-stosrčni devojki le pomnožila zaupanje na odkritosrčnost gospoda Brusa.
Tudi nijsta bila gospod Brus in Katinka edina v skrbeh zarad te zadeve. Jerica je kmalu sprevidela vse ter se je močno bala za Kat nko. za katere srečni mir in blagor se je zmerom zelo zanimala. Kmalu se jej je do voljno poverilo, kar je s prva le sumila o gospod Brusovem obnašanji pri ravno omenjenih prizorih; kajti ko se je Katinki na videz nekoliko sladkal, dozdevalo se mu je sedaj pa sedaj primerno, da se je jel Jerici ne-
koliko naklanjati; pri takih prilikah jej je pokazal prav očitno, da ima moč, Katinko popolnoma izpodriniti iz njegovega srca. , Jerica mu je omenila pri vsakej priliki resnico, da bi se njej ne mogel bolj zameriti, kakor da rabi tako grda sredstva, da bi jo razžalil. A njene tople besede pripisuje ravno ljubosumnosti, katero bi bil rad izbudil, držal se je sebični mladi gospod nespametnega in zanikernega postopanja. Ker jej je samo dvoril iu jej nij ponudil srca in roke, Jerica kratko iu malo nij upala njegovim besedam; mislila je, da ž njimi samo nameruje spodri-niti jo če mogoče z njenega trdnega in ravnega stališča, da bi tako ugajal svojej samo-ljubuosti. Jasno je videla, kako lehkomiselni in nečimurui so njegovi nagibi z ozirom na njo, a videla je tudi, da so še dosta bolj glede na Katinko ; in bolelo jo je globoko v srce, da uboga devojka tega blezo še slutila nij.
• i'.».i<- priti.)
V Ljubljani bivajoči so gg.: Fr. Ravnikar, Amir. Praprotnik, Srečko Stegnar, Franjo Drenik, Alojzi Steinmec, Pater Ange-lik Hribar, Henrik Keichman, Josip Majir, Anton Focnter, Kmilij (lutinan, dr. Sit'ivr, Vojteh Valenta \' nanj i: gg dr. Benjamin Ipavec, Franjo (iorhic, Josip Nolli, Anton Hribar, Matija /.\;uiur, Matija Žušter.ir, Jan. Miklošič, Danilo Fajgel.
Domm-r .si van.
— (Imenovanja.) V politnnej vladnej službi je zadnji teden prinesel sledeče pre-membe : Vladni provizorični tajnik P te fer er je imenovan za detinitivnega tajnika, ravno tako Fer. pl. Gozani, iu /a definitivnoga koncipista G. Pelcott. Ivan VonČina pak je imenovan za provizoričnega vi. koncipista.
— (Višji dr2a V ni pravdni k.) Namesto odstopi vsega hudega konfiskatorja Schmeidla, Imenovan je za višjega državnega pravdnika v Gradci g. svetovalec V. Pichfl CO no bodo tako strasno ukazoval konfiscirati in vedno konfiscirati nas, kakor njegov prednik, pa mu bomo čestitali.
— (Zabavo) na čast petdesetletnemu službovanju nadvojvode Albrochta, glavnega vojnega nadzornika, imeli bodo v sredo vojaški dosluženiki v steklenem Balonu čitalničnem.
— (Ljudska kuhinja) se je v nedeljo slovesno odprla v navzočnosti vitjih vladnih osob in mestnega župana. Razdeljenih je bilo 400 porcij po 10 kr. in 110 polovičnih po (i kr. Želeti je, da k temu društvu več podpornikov in sodelavnih morij pristopi.
— (Vreme) je tu naenkrat postalo hladno in zdaj (v pondeljek po polu dne) uže 8neg naletuje. Babi se je, da bode veliko škodo naredil, zlasti če še hujši mraz pritisne. Vsled zadnjih lepih toplih dni j je namreč uže vse pognalo in ozelenelo.
— (FZM. baron Rodie.) Iz Reke se nam piše 15. aprila: Včeraj popoludne prispel je na cesarskem parobrodu „Audrens Kofer" v našo luko dalmatinski namestnik brodić, ter se nemudoma na Dunaj odpeljal. Govori se — in jako verjetno jo —, da je ta pot v zvezi z orijentalnim vprašanjem, da je general Rodič namenjen za načelnika vojske, ki bi imela zasesti Bosno in Hercegovino, ter da je radi tega potoval na Dunaj, da prejme potanje instrukcije.
— (Rojanska čitalnica) napravi dne 22. aprila 1877 besedo. Začetek ob 7. uri zvečer. Spored:  1. Petje. 2. Tombola. 3.
Rodoljuba zmaga," dvogovor. 4. „Gluh mora biti," burka v enem dejanji. Vstopnina je za ude prosta, za neude 20 kr. av. velj.
Odbor.
— (Štiri noga ta priča.) Piše se nam iz Središča: Pred nekaterimi tedni jo nesel pekovski učenec v uro oddaljeno vas žemlje. Krčmar mu plača žemlje in deček si 0 desetič dene v mehur, katerega zraven sebe na klop položi. Mej tem pride pes zgrabi mehur ter z deseticami vred požre. Fant začne jokati, kaj mu bodo doma 'rekli — a pride mu misel v glavo. On zgrabi psa, dene ga v koš in nese domov, pove svojo nesrečo, pokaže štirinogato pričo ter pravi, da jo hoče raz-dejati in požerti denar izvzeti, ali počakati, dok ga od sebe radovoljno odda. Domači so prisrčno smejejo dečkovej naivnosti in odločnosti ter zapovedo psa v božjem imenu izpu-Btiti, kateri je potem z deseticami v želodcu veselo domov tekel.
I~.diite.ij in urednik Josip JurCič.
Razne vesti.
* (Obesil) se je v četrtek v Trstu blizu fabrike za sveče nek človek na drevo. Bil je, kakor se je iz popotnega lista mati' delo, doma iz Klesa na Tirolskem, star 02 let in se zove Ivan Mina. V žepu je imel en cel nov krajcar. Bolezen in pomanjkanje ga je gnalo najbrže do obupno smrti.
* (Pod voz.) V Trstu je nek policaj aretiral postopača, ki je pijan okolo beračil. Ko ga je peljal v stražno sobo, iztrga se mu potepuh in skoči urno pred nek voz, kjer pade na tla, da Jb\ bil povožen ; a voz se je ^o o pravem času ustavil.
* (Grofovske čudi.) V Planu na Češkem so pretekli teden po noči kar naenkrat poklicali graščinskega oskrbnika, naj gre po zdravnika, ki naj precej v groiovo sobo pride. Oskrbnik gre, in ko zdravnik pride, k grofu, se začudi, da je grof popolnem zdrav. A zdaj ga grof peljo v stransko sobo, kjer jo bolnik: psica s petimi mladimi. Zdravnik jej zapiše recept in služabnik mora zjutraj ob tri juh teči v lekarnico In zopet, tam je apotekar moral zapustiti gorko posteljo iu lek delati. Grof pa je ku/.lji kupil povrh vseh teh grofovskih budalostij še čisto nova pogriujala m vsak dan morajo v njegovej navzočnosti za pasjo porodnico trikrat kuhati posebne juho.
jpeemiano«
Zadnji „Tagblutt" napada v nedeljskem svojem dopisu iz Kranja tudi mene iu sicer v tako vsakdanjem načinu, da bi najboljši odgovor na take surovosti bila — klofuta. Ker se v obče govori, da je morda gospod profesor Ahvin von "VVouvvermanns duševni in usmiljenja vredni oče tega blatnega produkta in ker je ta gospod profesor tisti dan, ko smo bili z ljubljanskimi prijatelji v Klanji, z nami v isti gostivni sedel, ter prežal bog ve na kaj, zdelo se mi je potrebno s tem človekom v dogovor stopiti.
V nedeljo popoludne je torej bilo, ko sem pristopil v kavarni k njemu ter mu očitno povedal, da bi ga klofutal, ko bi gotovo vedel, če je zadnja „Tagblattova" korespondenca tekla iz njegovega plemenitega peresa ali ne.
Ahvin von VVouvvermunus je tetluj to mojo odkritosrčno izjavo sprejel ua svoje znanje in iz njegovega rudečega lica, njegovih besedij in iz njegovega vedenja sem lehko sklepal, da ima plemeniti gospod profesor z mauo eno in isto prepričanje, da je namreč „Tagblattov" kranjski korešpondent vsega klo-futaaja vreden.
S prošnjo, da naj bi te moje besede poročil imenovanemu korespondeatu, poslovil sem se potem pri gospodu profesorju, ponavljaje še enkrat, da sem vsak dan voljan odgovoriti umazanemu korešpoudentu, ako se mi osobno predstavi. Z odličnim spoštovanjem, Vaš verni sluga
Ivan Tavčar, doktorand.
V Kranji 15. aprila 1877.
notam«
14. aprila:
wr« ju* :   1 l;inmmu.-m iz Gradca. — Vilbar iz Prezida.
Pri .Slonu; Zupančič iz Materijo. — Kielor i/. Dunaja. — Tatula s soprogo iz Trata. — Pro-soliern ii Radovljice. — Kiala iz Dunaja.
Pri llHlIil: Kaufman iz Karlovca. — Hatachok iz Dunaja. — Gruber iz, Novega mesta. — Teifec il Gorico. — Borz iz Dunaja. — Jancžič iz Kamnika. — Gugels iz Dunaja.
Dunajska borza 10. aprila.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      OS gld. 30 kr.
Enotni dri. dolg v arobru 68   „   SO „
Zlata renta.......OS   „   75 „
IHlio drž. posojilo 106   „ —
Akcije njlrodne banko 7*i i   „ '■— „
Kredi; no akcije 31   „   — „
London 9   „   2f> „
Napol. 10 „88
C. i. cokioi 6   „   07 „
Srebro 118    „   70 „
Državne marke    ....      63    „ 70
bolnim moč in zdravje brei lefcs in   brez stroškov po izvrstni
eyalesciere n Barry
r   j ./**:• '»UK,.
30 M aie je aij hol^cni, ki b) io ae bila oidrr-fill ta prijetna  zdravilna  hrana,  pri  OdraMenlb i i rocih brez medicin in Rtroškov; sara vi vse bolezni / fcolodcu,   >a fcivcih, dalje prsne, I U jotmh; t loze t  Tiaduho, bolečine v ledvicah, jitfiko,  kaSolj, napreza »ijonje, zaprtju, preblajeuje, njapaiijo, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ulealh,  slabosti in  blevanje pri nosečih, • ižnost,   liabot, trganje, shtijšanje, bledicko in pre-'dajenjc. posebno se priporoča za dojoneo in je bolje, nego dojnićino uuloko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-al zdravilnih, brez vsako medicine, DMj)  njimi gpri-evala prolesorja Dr. VVurzorja, g. i. V. Beneka, pra-'Oj?a profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, tUr-vilnega svetniki* Dr. Angolstoina, Dr. Shoreianda, H . > MopbellA, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofinje Castio-itnarr,  'It k i/,' de Brehan a mnogo druzih imenitnih »•ob,  k- razpošiljava na posebno zautevanje lasTonj. •vratni izl n% iz HO.O(H) vpričovalor.
Na Dunaji, 13. i.prila 1872.
I reAlo je uže vedtm i t n ce , od. ar sem bil v brevupnein stanji. Trpel nem vsled p.-snili . i <\n n: n b luileriiinh, in sicer tako. 1a s m od dno do in- [dno k ml, in to z»preilo je dolgo č a. moje Al.dijc. Cul m m od Vašo ćudapoiuo Kevalesciere prlcflil »eni jo rabiti in * ugotovim Vas, da ae čutim po mesečnem i,žitku V; se ttčue in okusno Ko ,a-lesciero popu mm z«irav, tako, da brez najmanjega trea nja morem zopet piaati. Za adi tega priporočam vsem bolnim to p'imerno prav cei.6 m okusno hn.i.o, kot ..ajboljsi pnpom ček, ter oacanem Vaš idaui
Gabriel Teiihnur nlnšatolj jtfVnth višjih trgovskih šol. Pisino visoko plemenito markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšatija in bolečin i sako vrate sedem let aem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, treale ao se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraionji čutnic, katero me je som ter tja preganjalo iu me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlaj6ali V poluej obupnoati poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri meaece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popoinega spoštovanja.
Markize de Brehan. St. 60.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljetiji, uespanji in hujšauji.
Št, 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji uu&uika, omotici in tiščauji v prsih.
.;..!\ .tie.-.e.ie.e jo t .u.-ii ..-.0110)1*1 "Ogo oioho, ter w rvt odrascenih tn otrocih prihrani 60 krat več na i ou, ko pri zdravilih.
l^kvammi j.u-'iOi-t .«•.> j>ol tuav 1 jold. 60 iur.,. i atti / gola KJ .r., i :uatu i gold. oO <«•., d tm.-tov .. gold., lil r.intov ju tfOld*f      lUttov J> jjo. i.
■i"ju" i .» -i.^.' . j)a i/ .;.ino'ii in Kevalesciere Chooolatče v prahu ,j >.a» i       OL' ar.,     (M A gi.
«o mtf 4ti UUt   i jfL dOiSS«|  9    a-.»hu rta 120 tu W -fi.
Prodajo: Da Barry « Ooiup. oa u>u^jji, W*l»-
ji. b, ;^:cor  v 7UOii  -..oatih pri dobrih
v.-.JLi   ...   i     'o; .j j^u. tfgOVjia,  ..i U raspOSlljA HU-
lAjtttii iilUk ..a '/Mi i.ruje p.; .>..<jvii.- uMUUUDiOab aH po/aMj^so, V Mjjntoljsuii Ed . .ar, J. Sv ob oda,, bkar pri .zlatem onu-, v Itekl pri iukarju J. P r o-uamu, v Celovcu pri leaarju. iJi r u > aoh or j u, ? Mpljetu pri leRarju Aljiuoviča, v Tratu pri ioaarju Jakobu Sorravallo, pri orogeristu P. Kocu a in J. 11 irse.hu, v /.»Uru pri Androviću. v'.»lj
Eliksir iz Kine i Kokc, \
DaJboUii do sedaj  znani   šeloilvni  likvf. &
Pospešuje cirkulaoijo in prebavljenje, tor raz- W
lične organe iu ude z nova okrepi iu oživi, p
1 ateklenica 80 kr. m.
Dobiva bo jedino lo pri (f)3—47) t
G-^Toriel ^»Iccoli, |
hkarju, na dunajnkej cesti v Ljubljani. ^
Ravnokar jo v ,,Narodnoj tiskarni'1 v Ljubljani
izšlo in se dobiva :
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Kouian, spisal 1. T u rg o njo v,  poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 00 kr.
I«aatmno. in tmk srTrA'odne tiakaraa4.