Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497.12 Ilirska Bistrica) -g 11318-3656 2001002,203 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Te!.: +386(0)5 705 00 00 Fax; r 386(0)5 705 00 18 robert .dedic@porsche.si C0BISS © Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 203. - avgust 2007 - cena 1,50 € A 9 77 318 365006 I< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO O TEM IN ONEM Že nekaj let člani KETŠD Alojz Mihelčič iz Harij, v sodelovanju z vaščani Soz (posebej zaslužni so Kranjčevi in Malobukovčani), skrbijo za kulturni program, ki se nadaljuje po romanskih slovesnostih na dan Velikega Šmarna. Tako je bilo tudi letos, ko se je zbralo izjemno število romarjev in drugih obiskovalcev. Po mašni daritvi, ki jo je daroval župnik g. Franc Raspor, je sledil blagoslov želiš. Cerkveni pevski zbor iz Harij je zapel staro pesem Marija sveti križ nardi, ki se je ohranila po ljudskem izročilu, prav za to priložnost pa jo je zapisala glasbena pedagoginja ga. Silvana Gombač. Zaigrala sta soška harmonikarja Dejan Iskra in Matej Dovgan ter zapela in zaigrala Brštulin banda iz Harij. V zgodbi o dveh deklah, avtorice Alenke Penko, so zaigrale: Tončka Porta, Milojka Primc in Alenka in Katarina Penko. Program je vodila Andreja Boštjančič. Ker pa člani KETŠD A. Mihelčič iz Harij že nekaj let priporočajo , naj se romarji odpravijo na Soze peš, so si za kondicijski trening omislili vzpon na Snežnik. Slednjega priporočamo tudi vam, drage bralke in bralci, saj gostoljubjejo družine Škobrne, ki skrbi za planinsko kočo na Snežniku, poskrbi za nepozabna doživetje, tudi, ko vreme ni najboljše. Ob tej priložnosti se člani KETŠD A. Mihelčič zahvaljuje družini Škoberne za gostoljubje, župniku Francu Rasporju za vodenje mašnega bogoslužja, g. dekanu Gabrijelu Vidrihu za pomoč in vzpodbude, cerkvenemu pevskemu zboru Harije in vsem naključnim pevcem, Silvani Gombač, Andreji in Zvonku Boštjančiču, Dejanu Iskri, Mateju Dovganu, Brštulin bandi, Tončki Porta, Milojki Primc, Silvi Dekleva, papirnici Franc Milčinski iz II. Bistrice, podjetju Lisca iz Sevnice, še posebej pa Kranjčevim in Malobukovčanom s Soz. Hvala tudi vsem, ki ste prišli na Soze in darovali za cerkev. Nasvidenje naslednje leto! Člani KETDŠ A. Mihelčič Harije REGIJSKO OCENJEVANJE SADNIH ŽGANJ Društvo brkinskih sadjarjev in Kmetijska svetovalna služba organizirata v prvi polovici septembra 2007 regijsko ocenjevanje sadnih žganj( slivovec, sadjevec, brinjevec). Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju. Za ocenjevanje potrebujemo vzorec žganja po 0,5 I, ki naj bo opremljen s podatki o lastniku. Prijave in vzorce bomo zbirali do ponedeljka, 10.9.20007 na sedežu Kmetijske svetovalne službe, Vojkov drevored 14, Ilirska Bistrica ( 05-71 00 260) . Vabljeni I Društvo brkinskih sadjarjev ❖ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ❖ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ❖ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ EOraKeiPIlEAEJE ‘NOVI PAKET “ITAK” ■ ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Mo na vezava dru inskih bonusov na Penzion paket *S0S ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski j66 PONEDELJEK - PETEK 8”-12” in 15” -19” SOBOTA 8"- 12” »MUDŽe 1 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVTUMTSi AP.MIMj DOLORES ZNOVA - ZLATA stran 19 m 1 CERKVENIK NA PLAČU 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 8. MEDNARODNI MOTO ZBOR ILIRSKA BISTRICA 31. AVGUST, 1., 2. SEPTEMBER 2007 Moto klub FEISTRITZ prireja zadnji vikend v avgustu že 8. mednarodni moto zbor zapovrstjo, odvijal se bo na že znani lokaciji, v Vrbici. Vabimo vse motoriste, vse ljubitelje motorjev in ljudi željne zabave, da se nam pridružijo v petek 31. avgusta in v soboto 1. septembra, ter nedeljo 2. septembra. Vse dni bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dobro zabavo, glasbo, igre... Še posebej vabimo motoriste na panoramsko vožnjo, ki bo v soboto ob 18.00. V soboto zvečer nas bo zabavala znana reška skupina BELFAST FOOD, poleg manj znanih ostalih rock&roll in metal skupin, ki se bodo predstavile v petek in soboto. Lepo vabljeni!! Moto klub FEISTRITZ VRAČILA VLAGANJ V IZGRADNJO TELEFONIJE stran 11 Tavčarjeva ulica 11 6250 Ilirska Bistrica Tel./Fax.: 05/71-00-120 E-pošta: info@stansi.si Nudimo popolno in kvalitetno storitev upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih stavbah po konkurenčnih cenah. Delujemo tudi na področju prodaje računalniške opreme in pisarniškega materiala različnih proizvajalcev. Več na: http://www.stansi.si/ ST ANSI STORITVE IN TRGOVINA, d.O.O. Računovodski: servis Erik Adfmsš&rsriiž s./r. Vojkov cirers?or&cl 2, (5230 Ilirska Bistrica TcI/Fodc. : 03-710 99, GSAI: 040 838 320 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede ' ' V . .j:;: ' . ' KOPIJ. ORIGL L No. pa da ne bo vrtiljaka! Končno sem jih prepričala, da brez njega ne gre - res je tudi, da sem zato porabila skoraj tri leta, ampak potrpljenje je božja mast. Baje, da se bodo predstavili tudi predsedniški kandidati, kar pomeni, da tudi spolitiziranost prireditve ni več problem in končno bodo udeleženci “v prvem pianu”. Res vedno boljše - potrjuje pa se dejstvo, da je pomembno kdo - ne pa kaj ali kako, da o s čim niti ne govorim. Slišim tudi, da brez moje udeležbe ne gre niti na vsakem kmetijskem sestanku in da so nekatere izjave vodilnih, udeležencem - seveda tistim dejansko prisotnim že otročje smešne, ter da so predmet posmeha v nadaljnjih razpravah. V življenju pa obstajo tudi pomembnejše reči. Ne vem, če ste opazili, ampak zgodilo se nam je ljudstvo. Se popravijam, dogaja se nam ljudstvo - kar naprej nekaj podpisujemo - podpiši za Zbor, podpiši za predsednike, podpiši za zdravnike, ravno slednji pa v zadnjem času dvigujejo veliko prahu. Mame postanemo kot razjarjene medvedke, ko gre za naše mladiče in tudi prav je tako, če ne bomo sami poskrbeli zase tudi nihče drugi ne bo. Ne mislim razpravljati kdo ima tukaj prav in kdo ne, ostaja pa golo dejstvo, da stvari ne štimajo, da ni kontinuitete ter da nam vse skupaj daje občutek negotovosti in tudi straha. Vsekakor pa mislim, da bi morali biti bolj lokalpatrioti, da bi morali poskrbeti najprej za svoje ljudi, preden uvozimo druge. Zavedam se, da to ni vedno mogoče - v zdravstvu je to že dolgoletna praksa ali pa nuja, postaja pa “uvoz” tudi trend pri javnih uslužbencih in pri nekaterih znašajo potni stroški več kot sama plača. Prav zanima me kašen je tukaj odziv upravnih odborov - če so sploh seznanjeni, kaj se dogaja pod njihovim nosom. V slogi je moč in prav je, da postanemo bolj angažirani, prav je, da se srečujemo, prav je, da razpravljamo, prav je, da na civiliziran način povemo kaj bi hoteli, želeli in kaj si v končni fazi tudi zaslužimo. Na koncu moram povedati še to, da sem zelo zadovoljna, da mi je končno uspelo izpeljati otvoritev nove firme. Proslavila sem v krogu ljudi, ki so mi zelo dragi, ki jih neizmerno spoštujem in na katere se lahko vedno zanesem. Moram se zahvaliti prijateljem, znancem in sodelavcem, da so me podprli pri mojih prizadevanjih ter da mi stojijo ob strani. Toliko lepih in spodbudnih besed nisem že dolgo časa slišala in moram priznati, da izredno gode. September bo mesec pobiranja plodov, mesec zanimivih prireditev, svoi čas pa izkoristite za svoje življenje in ne živite življenja drugih. mag. Milena Urh DRUŽINSKA SLOGA V Zabičah srečno živi družina Haski. Pet samčkov in ena samička jejo iz ene sklede kot pravi bratje in sestre. V tej tekmi, kdor se prej znajde več dobi. Tekst - foto: Petar Nikolič Snežnik Časopis Snežnik Je nestrankarski časopis, ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena Izvoda Je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulbvič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. NOVOST ZA LOVCE IN RIBIČE Mesto Ilirska Bistrica počasi dobiva novo podobo, zasluge pa gredo pridnim in podjetnim posameznikom -podjetnikom, ki urejajo stare zgradbe v središču mesta ter jim dajejo nove vsebine. Tako smo v preteklem mesecu odprli novo trgovino, ki je urejena v poslovni zgradbi v središču mesta, ob Bazoviški cesti, ki je v lasti družine Kovačič. Na površini 74 kvadratnih metrov nudijo kupcem blago za potrebe lovstva, ribištva in prostega časa pa tudi za pomorščake in ljubitelje narave. V ilirskobistriški občini deluje šest lovskih družin, ki v svojih vrstah združujejo okrog 400 članov. Prav tako ima tukaj sedež tudi ribiška družina Bistrica z 250-timi ribiči. Oba zgornja podatka sta bila sigurno povod, da je Novogoriško podjetje Koptex na uradni svečanosti odprlo specializirano trgovino za lov, ribolov in prosti čas. Direktor Koptexa Boštjan Šinigoj, je uvodoma dejal, da je to že njihova osma specializirana trgovina v Sloveniji, za trgovino v Novi Gorici in Kopru pa tretja na Primorskem. V Ilirski Bistrici pa bo dobrodošla stotinam lovcev in ribičev, ki delujejo v krajih od Snežnika do Nanosa in Čičarije. Slavnostne otvoritve se je udeležil tudi Bogdan Mahne - predsednikom Lovske zveze Slovenije, ki sta skupaj z direktorjem tudi prerezala trak na vhodu v trgovski lokal. Zaenkrat bodo v novi trgovini zaposlili enega trgovca, trgovina pa bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah pa do 13. ure. ŠE ENA NOVA PRIDOBITEV 23. avgusta smo v Ilirski Bistrici uradno odprli še eno novo institucijo. Gre za zavod - Zavod za mednarodno sodelovanje in razvoj projektov Belenus, ki je prva institucija v naši občini, ki deluje po principu javno zasebnega partnerstva s ciljem razvoja projektov na gospodarskem, socialnem, prostorskem in okoljskem področju, ki temelji na optimalni izrabi virov in danih primerjalnih prednosti območja, ki bodo zagotavljale trajnostni in celostni razvoj celotnega območja s posebnim poudarkom na čezmejnem povezovanju. Zavod vodi direktorica mag. Milena Urh, v svojih vrstah pa združuje več strokovnjakov iz različnih področjih - ekonomistov, gradbenikov, arhitektov, ki so sposobni zastaviti in izpeljati projekte na različnih področjih ter za različne uporabnike. Otvoritve so se udeležili številni domači podjetniki, ter gostje iz drugih občin in sosednje hrvaške. Uvodne, spodbudne besede je zavodu namenil Zorko Šajn - predsednik KS Ilirska Bistrica, v nagovoru, ki je sledil pa je predsednik Nadzornega odbora občine, Vladimir Jeršinovič, poudaril pomembnost tega dogodka za ustanovitelje ter za občane. Prireditev se je zaključila pozno v noč, izzvenela pa s pesmijo moške pevske skupine Sušeč. Zavod deluje na projektnem pristopu, kar pomeni, da se glede na vrsto projekta oblikuje projektna skupina z ustreznimi strokovnjaki, ki poskrbi za celoten projekt in se po njegovem zaklujčku razdruži. Zavod nastopa v vlogi iniciatorja in koordinatorja projektov ter kot tehnični sekretariat pri njihovi izvedbi. Glavna naloga zavoda se nanaša na sodelovanje s sosednjimi državami - predvsem z Republiko Hrvaško pri vzpostavitvi čezmejnega razvojnega partnerstva in pri oblikovanju skupnih projektov. S partnerji, z obeh strani meje, ugotavljajo namreč, da je naše področje specifično, z lastno identiteto in posebnimi značilnostmi, katerim je potrebno posvetiti posebno pozornost, da je zelo različna družbena ureditev na obeh straneh meje povzročila precejšnje razlike v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ter da so se z vstopom Republike Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije in še posebej z novim programskim obdobjem 2007 - 2013 odprle povsem nove možnosti za vzpostavitev trajnih in trdnih temeljev čezmejnega sodelovanja in nove oblike čezmejnega partnerstva v skupno korist občanov, gospodarskih in drugih subjektov. Zavod je zaradi zgoraj navedenega ustanovljen s temeljnim namenom, da se zmanjša razvojni zaostanek in se vzpodbudi razvoj na območju z obeh strani meje. ŠTRUKUI SPECIALITETA S SNEŽNIKA Govoriti o primorskem očaku Snežniku (1796 m), priti na vrh in obiskati obnovljeno postojanko “Draga Karolina” ter vonjati čarobno dišeče štruklje, ki jih pripravijo po starinskem receptu je nekaj enkratnega. Za pripravo in postrežbo, za planinske razmere enkratnih štrukljev, poskrbi gospodinja Janja Škobrne (na sliki). Poleg enolončnice z domačo klobaso, so ob praznikih zelo iskani domači štruklji, tako kot so jih v starih časih pripravljale naše none in pranone. Tako so sveži in kvalitetni štruklji, za obiskovalce, postali specialiteta s Snežnika. Tekst - foto: Petar Nikolič POVZETEK SKLEPOV OBČINSKIH SVETOV K PREDLOGU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DOLOČITEV OBMOČIJ POKRAJIN, NJIHOVIH SEDEŽEV IN IMEN STANJE NA DAN 03.08.2007 Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, z dne 24.05.2007, je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) občinskim svetom slovenskih občin posredovala Predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži in jih pozvala, dav60-ih dneh podajo na navedeni predlog svoja mnenja oziroma predloge. V Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so dobili 169 mnenj občinskih svetov kar je 80,4% od skupnega števila vseh občin. Mnenje k predlogu vlade je poslalo vseh enajst mestnih občin, k javni razpravi pa se ni odzvalo 41 občinskih svetov. Različno število prispelih mnenj občinskih svetov po predlogu posameznih pokrajin. V štirih pokrajinah (Koroška, Posavska, Zasavska, Notranjska) je bil odziv občinskih svetov 100%, najmanj pa je prispelih mnenj občinskih svetov iz Pomurske in Gorenjske pokrajine, le 67%. Večina občinskih svetov načeloma podpira predlog vlade brez li z dodatnimi predlogi (cca 87%). Med slednje sodijo predlogi o spremembi imena ali sedeža pokrajine in predlogi za zmanjšanje števila pokrajin. Le manjši del občinskih svetov ne podpira predloga vlade (cca 13 %). Razlogi za to so po njihovem mnenju premalo dodelana pokrajinska zakonodaja in bojazen, da bi ustanovitev pokrajin povzročila še večjo razliko pri razvoju posameznih regij. Na Primorskem in v Prekmurju je poudarjena potreba po uveljavitvi pravic narodnostnih manjšin glede dvojezičnosti v pokrajinah. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo vsa mnenja (predloge, sugestije) občinskih svetov podrobno proučila in se do njih opredelila, tako pridobljena spoznanja pa bo upoštevala pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin. www.gov.si PREGLED MNENJ OBČINSKIH SVETOV K PREDLOGU OBMOČIJ POKRAJIN V SLOVENIJI ZAP. ŠT. IME POKRAJINE ŠTEVILO OBČIN ŠT. POSLANIH MNENJ % POSLANIH MNENJ 1 DOLENJSKA 20 16 80 2 GORENJSKA 18 13 67 3 GORIŠKA 13 10 77 4 KOROŠKA 12 12 100 5 NOTRANJSKA 6 6 100 6 OSREDNJESLOVENSKA 26 22 85 7 PODRAVSKA AU OSREDNJEŠTAJERSKA 22 18 82 8 POMURSKA 27 18 67 9 POSAVSKA 4 4 100 10 PRIMORSKA 7 5 71 11 SAVINJSKA 23 19 83 12 SAVINJSKO ■ ŠALEŠKA 10 7 70 13 SPODNJE PODRA VSKA 19 16 84 14 ZASAVSKA 3 3 100 SKUPAJ 210 159 S. NOTRANJSKA POKRAJINA OBČINA PODATKI OPOMBE 1. BLOKE Se strinja s predlogom vlade glede območja, imena in sedeža pokrajine s sedežem v Cerknici. Podpira prizadevanje občine Logatec za vključitev v Notranjsko pokrajino 2. CERKNICA Predlaga novo oblikovanje pokrajine s sedežem v Cerknici. 3. ILIRSKA BISTRICA Predlaga vključitev občine v enotno »Primorsko pokrajino«. Priloženo je poročilo o izidu glasovanja na posvetovalnem referendumu. 4. LOŠKA DOLINA Se strinja s predlogom vlade glede območja, imena in sedeža pokrajine v Postojni. Podpira prizadevanje nekaterih občin za vključitev v Notranjsko pokrajino 5. PIVKA Se strinja s predlogom vlade glede območja, imena in sedeža pokrajine. Podpira prizadevanje občine Logatec za vključitev v Notranjsko pokrajino 6. POSTOJNA Predlaga spremembo imena pokrajine in sicer v Notranjsko-kraško pokrajino s sedežem v Postojni. Podpira prizadevanje nekaterih občin za vključitev v Notranjsko pokrajino 10. PRIMORSKA POKRAJINA OBČINA PODATKI OPOMBE i. IZOLA Ne nasprotuje predlogu vlade glede sedeža in imena pokrajine. Podpira pa ustanovitev enotne Primorske pokrajine ali enotne Primorsko-Notranj ske pokrajine. Predlaga manjše število pokrajin. Zahtevajo pogoje za skladni regionalni razvoj in upoštevanje pravic italijanske narodnostne manjšine 2. KOMEN Se ne strinja s predlogom vlade glede delitve Primorske regije na dve pokrajini in tudi ne s številom predlaganih pokrajin. Predlagajo ustanovitev enotne Primorske regije s sedežem v Štanjelu. 3. KOPER Se strinja s predlogom vlade glede območja in sedeža pokrajine. Predlaga dopolnitev imena pokrajine »Primorska pokrajina - Provincia del Litorale«. 4. PIRAN Se strinja s predlogom vlade glede imena in sedeža pokrajine. Predlaga ustanovitev manjšega števila pokrajin. Zahtevajo pogoje za skladni regionalni razvoj in upoštevanje pravic italijanske narodnostne manjšine. 5. SEŽANA Podpira ustanovitev enotne Primorske pokrajine v katero se bo vključila tudi občina Sežana s sedežem v Kopru. ISKRENE ČESTITKE Dolgoletni sodelavec našega časopisa »Snežnik«, »Bistriških ZAPISOV«, AVTOR MNOGIH STROKOVNIH ČLANKOV IZ GEOLOGIJE NAŠEGA območja dr. Rajko Pavlovec s soprogo Snežno je nedavno v KROGU SVOJE DRUŽINE IN BLIŽNJIH SORODNIKOV SREDI CERKLJANSKIH vrhov na Klad ju slavil zlato POROKO. Uredništvo »Snežnika« in prijatelji iz Ilirske Bistrice jima ČESTITAJO IN ISKRENO ŽELIJO VSE NAJBOLJŠE TUDI V PRIHODNJE. komentar ____ _____ _______ TUDI PRI NAS JE VSE mogoče i številki Snežnika smo se dotaknili problematike v izvedbi letošnje Kmetijske tinice. Na »prašaje kako bo z razpisom in nadaljnjim potekom prireditve, sem zelo kmalu po objavi dobil uraden odgovor, ki je takšen, kot sem ga pričakoval in tudi napovedal, to pa, da smo bili na razpisu zavrnjeni. Na pobudo kmetijskih društevso pristojni sklicali ponovni skupni sestanek, na katerem smo dobili informacijo, da bo kmetijska tržnica organizirana prav tako v istem času ter z istim programom, našega zavrnjenega predloga programa. Organizator programa bo Razvojni center kateri bo poskrbel za Kmetijska dmstva sme seveda zadovoljna, saj se lahko ukvagamo s stvamv, ki ,h poznam™ nam n, potebno .zapeljati, časa naoroanjzac«, PpU* t®®®!33 I*3,® *lna^onakonstnjkcija n„h» problem ,n da bodo let, pokrd, dobiček ali izgubo pnreditve, kar si m, kot društva ne moremo in ne smemo dovoliti dve osebi, ki bosta poskrbeli za izvedbo, da so zagotoviti prostor - se pravi tudi v Bistrici je to možno, čeprav so poti za dosego tega cilja za vse nas popolnoma nerazumljive. INOVACIJE POVEČUJEJO KONKURENČNE PREDNOSTI PODJETIJ Za izbor »naj inovacije Območne zbornice Postojna« se poteguje 17 inovacij 13. septembra 2007 bodo v Postojni na zaključni slovesnosti podeljene dve zlati, pet srebrnih in štiri bronasta priznanja ter šest diplom za inovacije, ki so bile uvedene in realizirane v letih 2005 in 2006. Pri snovanju in predlaganju teh inovacij je sodelovalo 30 avtorjev iz 9 podjetij. GZS Območna zbornica Postojna je v juniju 2007 že petič zapored objavila razpis za podelitev priznanj in diplom inovatorjem, ki delujejo na območju zbornice. Letošnji razpis temelji na razpisnih pogojih, ki so poenoteni za vse območne zbornice v Sloveniji in so podlaga za izbor treh najboljših inovacij v regiji, ki hkrati sodelujejo v izboru za najboljšo inovacijo tudi na državni ravni. Prejeli smo 17 prijav s 30 avtorji iz šestih podjetij, od dveh podjetnikov ter ene srednje šole. Za sodelovanje v izboru najboljše inovacije so se odločili v naslednjih organizacijah: Brest pohištvo d.o.o. iz Cerknice, (3 prijave) Ydria mo tors d.o.o. iz Podskrajnika, občina Cerknica (4 prijave), ROTO LOŽ proizvodnja okovja d.o.o. iz Starega trga pri Ložu (2 prijavi), Samo Petrič s.p. iz Starega trga pri Ložu (1 prijava), Frank proizvodnja strojev s.p. iz Gornje Bitnje, občina Ilirska Bistrica (1 prijava), Plama-pur d.d. iz Podgrada, občina Ilirska Bistrica (2 prijavi), Pivka Perutninarstvo d.d. iz Pivke (2 prijavi), LIV Postojna, hidravlika, stroji, plastika d.d. iz Postojne (1 prijava), Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne (1 prijava). Ocenjevalna komisija pri Območni zbornici Postojna je vseh 17 prijav temeljito pregledala in ocenila v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Priznanj in diplom inovacijam v Območni zbornici Postojna, ki ga je sprejel njen upravni odbor na seji v mesecu maju 2007. Svečana podelitev priznanj in diplom inovatorjem bo 13. septembra 2007 na srečanju članov GZS Območne zbornice Postojna. Na ta dan bodo podeljene dve zlati, pet srebrnih in štiri bronasta priznanja ter šest diplom za inovacije, ki so bile uvedene in realizirane v letih 2005 in 2006. Med inovacijami so tudi tri, ki imajo patentno zaščito. Razpis Za leto priznanje Št. inovatorjev Zlato Srebrno Bron Diploma SKUPAJ 1 ?nn? 4 3 4 11 ?4 2 P003 1 3 m 11 PR 44 _3_ ?nn4 3 3 r S 17 PR A poor P 3 i 4 14 37 S poor P 5 4 fi 17 30 SKUPAJ 1P _1Z P9 Pfi 84 160 Inovativnost je danes glavna konkurenčna prednost podjetij v nastajajoči družbi znanja. To dejstvo je vodilo odbora za inovacije, ki deluje pri GZS Območni zbornici Postojni vse od leta 2002. Med prioritetne naloge tega odbora smo si zastavili predstavitev inovacijskih dosežkov, ki so rezultat domačega znanja in njihova promocija. S tem naj bi pomagali dvigniti stopnjo razvitosti podjetništva in inovativnosti, ki sta pogoj za povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Odbor za inovacije pri Območni zbornici Postojna vodi g. Stanislav Kaluža, zaposlen v podjetju KOLEKTOR UV Predelava plastike d.o.o. Postojna. AvtonVIadimir Vinšek, Odbor za inovacije pri GZS OZ Postojna OBČANI OBČINE ILIRSKA BISTRICA Z odhodom dr. Ivice Sm^jla je v našem zdravstvenem domu nastala praznina na področju otroškega zdravstva. Vodstvo je na različne načine poizkušalo zapolniti vrzel, a se očitno zapleta. Zaposlili so novo-mlado zdravnico, ki pa je nemalo za tem odšla na porodniški dopust. Ta čas jo je nadomeščala dr. Odineja Komen, ki je že imela izkušnje za delo v šolskem dispanzerju. V tem času si je 1470 pacientov - otrok (od tega 100 mlajših od 7 let), mamic in tudi mlajših odraslih odločilo za dr. Komnovo in s tem zamenjalo osebnega zdravnika. V pogovoru, z nekaterimi starši, je bilo čutiti neodobravanje zaradi stalnih zamenjav zdravnikov, po njihovih besedah, pa se je že kar nekaj izmed njih odločilo zamenjati zdravnika in so se prepisali v zdravstveni dom Postojna. Odločili so se, da izvedejo peticijo s katero želijo, da se preveri način zaposlovanja v šolskem dispanzerju ter da dr. Komnova ostane njihova izbrana zdravnica. Po njihovi besedah je peticijo podpisalo že 1120 ljudi. Podpisani pod to peticijo zahtevamo, da se začne v Zdravstvenem smo starši soočeni s kaotičnim stanjem, ki tam vlada na področju tudi po pet izbranih zdravnikov. Šolski dispanzer bo jeseni ponovno zapustila dr. Odineja Komen - prihaja zdravnic«, ki po zakonu ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev, domači zdravniki z ustrezno izobrazbo, dolgoletnimi izkušnjami in neizmerno ljubeznijo do otrok pa odhajajo na 542 )en,“ : || iHillllll! mili Od pristojnih zahtevamo: da se preuči način zaposlovanja v solsKem dispanzerju; * da dr- Odineja Komen, s svojimi 1330-timi izbranimi pacienti, ostane n, mestu za katero so jo le-ti sami izbrali; zdravnikov, ki bo omogočila ustrezne razmere za zdravje otrok; Občani občine Ilirska Bistrica ter starši otrok se ne strinjamo s samovoljo odgovornih posemeznikov pri zaposlovanju zdravnikov ter zahtevamo ustrezno zdravstveno varstvo naših otrok. Podprite nas, pokažimo jim, da naš glas nekaj velja. Al. bo naša obema dežela starčkov ah dežela otroškega smeha Na vprašanje kako je sploh prišlo do tega, da je začela raziskovati postopke zaposlovanja novega zdravnika v šolskem dispanzerju, dr. Komnova odgovarja:. »Začelo se je v bistvu tako, da ko sem prišla nadomeščati v šolski dispanzer, so me starši in še nekateri drugi, ki so že delali na teh delovnih mestih, opozorili na to, da so nepravilno zaposlili novega zdravnika. Posvetovala sem se s pravno službo zdravniške zbornice in dobila njihovo potrditev, da imam prav, ravno tako pa tudi s strani zdravstvene zavarovalnice, ki je potrdila, da nov zdravnik nima pogojev, da se ga lahko izbere. Obrnila sem se tudi na inšpektorat za delo, kateremu sem opisala stanje pri nas. Po mojem je bila v šolski dispanzer nezakonito zaposlena oseba, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe, kajti specializantka družinske medicine ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ki jih za izbranega zdravnika za zavarovane osebe do dopolnjenega 19 leta starosti predpisuje veljavna zakonodaja, saj že od sprejema na to delovno mesto nima opravljenega podiplomskega študija iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Menim, da direktor ni sprejel na delo zdravnika z adekvatno izobrazbo ni pa tudi poskrbel za interno premestitev zainteresiranih in za to delo usposobljenih zdravnikov znotraj samega zavoda, kakor to predvideva Zakon o javnih uslužbencih. Sama sem zainteresirana za to delovno mesto in povsem izpolnjujem vse zakonske pogoje brez dodatnih usposabljanj, saj sem specialist splošne medicine in sem v našem zdravstvenem domu zaposlena že več kot 20 let. Direktor pa kljub opozorilu smatra, da je zaposlitev pravilna in od nje ne odstopa, kljub tolmačenju Zdravniške zbornice in ZZZS S peticijo so me starši izredno presenetili in mi s tem izkazali veliko podporo, saj so s tem izrazili svoje zadovoljstvo z mano in z mojo strokovnostjo. V začetku oktobra odhajam v Dom starejših občanov in tam ne smem imeti nobenih šolskih ne zunanjih izbir, enkrat tedensko pa še vedno ostajam v šolske dispanzerju.« V nadaljevanju članka objavljamo vse prejete izjave, fotokopije dopisov ter člene zakonov, ki se nanašajo na omenjeno tematiko. Podatke koliko staršev se je dejansko prepisalo v Postojno, nismo mogli pridobiti, saj je analitičarka iz ZD Postojna na dopustu. Kako se bo zgodba razpletla in koliko podpisov so starši zbrali ter kakšne so bile reakcije zaposlenih pa verjetno v prihodnji številki. Zdravniška zbornica Slovenije v Dalmatinova 10, p.p. 1630 5MMI Liub"*“ Številka: PS 2-28/07-TŠ Datum: 16.02.2007 Medical Chamber of Slovenia Tel.: +386/1/30 72 100, faks: +386/1/30 72 109 E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.si Odineja Komen, dr. med. Ul. 7. maja 21 6250 Ilirska Bistrica Osebni izbrani zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti Dne 15.02.2007 ste nam poslali dopis v katerem nas sprašujete: > ali je lahko specializantka družinske medicine, ki ima licenco iz splošne medicine, nima pa opravljenaga podiplomskega študija iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, zaposlena v šolskem dispanzerju ter > ali se za specializantko družinske medicine, ki ima licenco iz splošne medicine, nima pa opravljenaga podiplomskega študija iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, opredelijo pacienti v šolskem dispanzerju > atije bila zaposlitev specializantke pravilna. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in spremembe) v 80. členu eksplicitno določa, da: »Izbrani osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je ■ specialist pediater ali • specialist šolske medicine, ■ izjemoma j e lahko specialist splošne medicine (družinske medicine), ali ■ zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine.« Iz navedenega izhaja, da specializantka družinske medicine, ki ima licenco iz splošne medicine, nima pa opravljenaga podiplomskega študija iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, ne more biti zaposlena v šolskem dispanzetju in se zanjo pacienti v šolskem dispanzerju ne morejo in ne smejo opredeljevati. Prav tako iz vsebine specializacije družinske medicine izhaja, da se specializanti družinske medicine na področu pediatrije usposabljajo vsega skupaj tri mesece, od tega 1 mesec obvezno na kliniki, dva meseca pa lahko v ustreznih ambulantah zdravstvenih domov. V kolikor pa specialiazantka specializacijo opravlja po programu »en teden za en mesec«, pa ima vsega skupaj predvidene le tri tedne pediatrije, razporejene po prejšnjem vzorcu. Glede pravilnosti zaposlitve specializantke - v kolikor je specializantka družinske medicine, ki ima licenco iz splošne medicine, nima pa opravljenaga podiplomskega študija iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, zaposlena v šolskem dispanzerju, na delovnem mestu zdravnika (pred) šolskih otrok, potem je njena zaposlitev nepravilna, saj imenovana ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ki jih za izbranega osebnega zdravnika za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti predpisuje veljavna zakonodaja. Lepo vas pozdravljamo Tina Šapec, univ. dipl. prav. ZAKO N O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU PRAVI: 80. člen Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere, je njen izbrani osebni zdravnik. Mladoletne osebe morajo imeti izbranega osebnega zdravnika. Zavarovana oseba ima pravico, da poleg splošnega osebnega zdravnika svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s porodništvom in osebnega zobozdravnika. Izbrani osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist, pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma je lahko specialist splošne medicine (družinske medicine), ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Zdravnik, ki ne izpolnjuje pogojev, pa zdaj izvaja zdravstveno varstvo otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti, mora do leta 2002 pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost. Za zavarovane osebe starejše od 19 let je izbrani osebni zdravnik specialist splošne medicine (družinske medicine) ali specialist medicine dela, prometa in športa, izjemoma je lahko tudi zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem socialne medicine. Izbrani osebni zobozdravnik za starostno obdobje do dopolnjenega 19. leta je praviloma zobozdravnik, usposobljen za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Osebni zdravnik skrbi za zdravje zavarovane osebe in je pooblaščen, dajo napoti na zdravniško komisijo, k specialistu in v bolnišnico, predpiše na račun Zavoda zdravila na recept in vodi ter izbira zdravstveno dokumentacijo o zavarovani osebi. Izbrani osebni zdravnik (razen osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika) je pooblaščen tudi za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni. Zavarovana oseba si izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta. To obdobje se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do PODPISUJEJO PETICIJO ZA DR. KOMNOVO ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE : Istituto per I'assicurazione sanitaria detla Slovenia Območna enota Koper - Unita locale ili Capodistria Martinčev trg 2, (p.p. 109), 6001 Koper - Capodistria Tel.: 05 /668 72 00; Faks: 05 / 668 73 72 Ga. Odineja Komen, drlmed. ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva cesta 8 6250 ILIRSKA BISTRICA Zadeva: 179-1/2007-KP/3 Datum: 14.3.2007 Zadeva: Pojasnilo v zvezi z opredeljevanjem za izbranega osebnega zdravnika v šolskem dispanzerju Na nas ste se obrnila z vprašanji glede izpolnjevanja pogojev za izbiro osebnega zdravnika za področje šolske medicine v primeru, ko zdravnik nima še zaključene specializacije za to dejavnost. Prejeli smo tudi pisno pojasnilo Zdravniške zbornice Slovenije, ki ste nam ga posredovala, katero povzema določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s tem vprašanjem. Za ocenjevanje pravilnosti zaposlitve specializantke Zavod ni pristojen. Glede izpolnjevanja pogojev za izbiro osebnega zdravnika v šolskem dispanzerju pa to področje, poleg že omenjenega zakona, urejajo tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta v 161. členu določajo: • da je osebni zdravnik za zavarovane osebe, do dopolnjenega 19. leta starosti lahko Specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma specialist splošne (družinske) medicine ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. • za zavarovane osebe starejše od 19 let je osebni zdravnik lahko zdravnik specialist splošne medicine (družinske medicine) ali specialist medicine dela prometa in športa, izjemoma tudi zdravnik s podiplomskim študijem socialne medicine. ODGOVOR NA »PETICIJO ZA dr. KOMNOVO« Preko uredništva lokalnega časopisa »Snežnik« smo bili dne 24.8. seznanjeni z vsebino, zaenkrat anonimnega dokumenta z naslovom »Peticija za dr. Komnovo« in zaprošeni za uradno stališče Zdravstvenega doma. Čeprav bomo po uradnem prejemu peticije to tematiko in ozadja še obravnavali na naših ustreznih organih, lahko odgovorimo sledeče: Povsod, tudi v lokalnem časopisu, smo večkrat predlagali odkrit in neposredni kontakt med občani in vodstvom Zdravstvenega doma v primeru vprašanj ali zaznavanja problematike na področju zdravstva. Za čim boljše informiranje smo začeli tudi z redno rubriko »O zdravstvu - za zdravje« v Snežniku. Namesto takšnega želenega načina komuniciranja, se je v javnosti ponovno pojavilo pisanje v obliki peticije, ki je polno neresnic in obrekovanj, za katere skoraj dvomimo, da so le posledica nepoznavanja dejanskega stanja. Zaradi skromnega prostora in časa, dajemo tokrat le kratek odgovor na najbolj izstopajoče navedbe, ki pa ga lahko podrobneje utemeljimo in argumentiramo z dokumentacijo. Tudi področje zdravstvenega varstva otrok in šolske mladine imamo dolgoročno opredeljeno v »Splošnih usmeritvah zagotavljanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni za območje Občine Ilirska Bistrica v obdobju 2005-2010«, letno pa v naših planih in pogodbah z ZZZS. Zaradi osebnih odločitev zaposlenih (Smajla), podelitve koncesije pediatru (Kauzlarič), neuspešnega iskanja novega pediatra in nazadnje porodniškega dopusta (Šegota) ter njenega nadomeščanja (Komen), je res prihajalo do hudih in dinamičnih sprememb v Šolskem dispanzerju, nikakor pa ne do »kaotičnega stanja«, saj so bili pacienti in njihovi starši sproti seznanjeni o spremembah in z usmeritvami za izbiro zdravnika in so se jim v večini tudi prilagajali. Če izvzamemo običajen prehod od Otroškega v Šolski dispanzer ob začetku šolanja otroka, ne drži tudi trditev da »so nekateri starši zamenjali tudi po pet izbranih zdravnikov«, ker za to niti ni bilo možnosti. Pri obvestilu o izbiri dr.Komnove pa je bilo jasno navedeno, da gre za začasno izbiro ! Glede izvajanja šolske preventive velja omeniti še 172.člen Pravil, ki določa, da v primeru, ko osebni zdravnik in imenovani zdravnik šole ali zavoda nista ista oseba, sta se oba zdravnika dolžna medsebojno dogovarjati. Imenovani zdravnik šole ali zavoda, ki izvaja preventivne storitve po programu, o rezultatih obvesti osebnega zdravnika. Imenovani zdravnik šole ali zavoda za izvajanje preventivnih storitev po programu ne potrebuje pooblastila osebnega zdravnika. V skladu z 20.členom Zakona o zdravniški službi smejo zdravniki specializanti opravljati službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja. To tudi pomeni, da opredeljevanje za zdravnika specializanta ni možno. S spoštovanjem. Pripravila: Damjana Jelačin Ivanovič, uplv.dipl.ekon. '~r\ V vednost: -direktor ZD Ilirska Bistrica, g. Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon. Direktor OE Koper Jože Kržič, univ.dipl.nov. 7 03M0ČNA A' £H0T» KOM« 5 uurrt LOCALE g \d ' Dl CAPODISTRIA ' 6/, \o 7 _ 1/J nesoglasij in nezaupanja. Osebni zdravnik lahko pooblastila iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na diagnostiko in zdravljenje, vključno s predpisovanjem zdravil na recept, kot tudi napotitev na bolnišnično zdravljenje, prenese na ustreznega specialista, napotenega zdravnika, če to narekuje bolnikovo zdravstveno stanje in racionalnost dela. Če je izbrani osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti zdravnik splošne medicine, praviloma pooblasti najbližjega ustreznega specialista pediatra oziroma specialista šolske medicine za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva. Način uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda uredi Zavod s splošnim aktom. ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH 57. člen (postopek pred novo zaposlitvijo) (1) Preden sprejme odločitev o novi zaposlitvi, predstojnik preveri, ali je "5E:CdirrmZrmz"re9auslužbenca javnega uslužbenca iz drugega organa; za ta namen se lahko izvede interni natečaj. (3) Interni natečaj v organih državne uprave se izvaja tako, da zajame tudi druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti, o čemer sklenejo državni organi in lokalne skupnosti poseben dogovor. Za organe državne uprave dogovor sklene vlada da zajame več organov oziroma uprav lokalnih skupnosti. (5) Postopek izvedbe internega natečaja za vse organe določi vlada : uredbo. (6) Če se na prosto delovno mesto ne premesti javni uslužbenec iz istega oziroma drugega organa, se začne postopek za novo zaposlitev. (7) Postopek za novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev nastrokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Odineja Komen, dr.med.,spec.spl.med. ne bo »jeseni ponovno zapustila Šolskega dispanzerja«, kot je navedeno v peticiji. V Šolskem dispanzerju je bila, kot edina kandidatka po razpisu, s 1.10.2005 zaposlena Sunčana Šegota, dr.med., ki je pri nas opravljala sekundarij in del specilizacije. Po pojavu potrebe zaradi daljše odsotnosti zdravnice (31.7.06), smo na podlagi internega razpisa (2 kandidatki) za začasno nadomeščanje izbrali dr. Komnovo, ker je že imela nekaj izkušenj v ŠD in je želela začasno zamenjati delovno okolje. Po prenehanju potrebe po nadomeščanju bo predvidoma zasedla prejšnje delovno mesto in bo, kot prej, en dan (0,2 nosilca) še vedno delala tudi v Šolskem dispanzerju. Naša trditev je ravno obratna od piscev peticije in sicer, da je takšna ureditev popolnoma pravična, pa tudi za tisti del zdravja in dobrega življenja mladih, ki ga lahko ponudimo in svetujemo v Zdravstvenem domu, bo poskrbljeno saj bo ob povratku in po opravljenem podiplomskem tečaju dr. Šegota izpolnjevala vse pogoje za zdravljenje mladostnikov. Seveda jo bomo tudi ponovno priporočili kot izbranega zdravnika za šolsko in študentsko populacijo. Še odgovor na zahteve pisca oz. piscev peticije: -Način zaposlovanja v šolskem dispanzerju je jasen. Sedanja rešitev sicer ni idealna, je pa najboljša v danih razmerah, ob pomanjkanju zdravnikov, predvsem pediatrov. - Čeprav je delo kot nadomestni zdravnik korektno opravljala, Odineja Komen, dr.med., spec.spl.med. ne more ostati na delovnem mestu, kjer je začasno delala zadnje leto. Med 1330 izbranimi pacienti (nepreverjen podatek!), pa je kar precej odraslih in le del šolske populacije, od katere je večino izbir pridobila začasno, v času sedanjega nadomeščanja v ŠD. - Dolgoročno strategijo zaposlovanja otroških in šolskih zdravnikov lahko (zato se trudimo zdravstveni zavodi že več let!) zahtevate od Ministrstva za zdravje. Problem je nejasna perspektiva pediatrije in nezainteresiranost za tovrstno specializacijo, nejasen status specialistov družinske medicine, upad natalitete itd. Res je nerazumljivo komu (»pokažimo jim«) želijo anonimni sestavljavci in potencialni podpisniki peticije pokazati, da njihov glas nekaj velja? Zaradi navedenih neresnic, obrekovanj in zavajanja javnosti, pa si v primeru morebitnih neljubih posledic za naše delo in poslovanje, vsekakor pridržujemo pravico do sodnega pregona. Prepričani smo, da se večina občanov Občine Ilirska Bistrica in staršev le zaveda in čuti, da je za zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov na našem območju dobro poskrbljeno. Pri zaposlovanju zdravnikov pa ni nobene samovolje, čeprav je za končno odločitev odgovoren samo en posameznik - direktor. Bijemo le težak boj, da sposoben, mlad zdravniški kader za delo v našem Zdravstvenem domu usposabljamo, izpopolnjujemo in ga obdržimo. Na vprašanje »Ali bo naša občina dežela starčkov ali dežela otroškega smeha in prihodnosti?« je naš odgovor jasen, vendar pa se o tem odloča drugje, običajno na bolj intimnih mestih, ne v Zdravstvenem domu. Ilirska Bistrica, 25.8.2007 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica Direktor: Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon. ONESNAŽEVANJE S HRUPOM V eni prejšnjih številk Snežnika smo lahko brali o meitvah emisij škodljivih snovi. Zavedati pa se moramo, da niso samo snovni izpusti industrije (pa tudi naših domov, javnih zavodov,...) obremenitev za okolje in prebivalce. Pa lepo po vrsti... Čeprav se tega dnevno niti ne zavedamo (ker je tako samoumevno), živimo »potopljeni« v zračnem plašču našega planeta. Kot je za ribe življenski medij voda, tako je za ljudi zrak (mešanica plinov, ki ga sestavljajo). Ljudje zrak potrebujemo za dihanje (iz zraka jemljemo kisik, ki ga potrebujemo v procesu metabolizma). Zaradi prisotnosti zraka se ljudje lahko sporazumevamo. V bitkah iz »Vojne zvezd«, se lepo slišijo detonacije izstrelkov. To je seveda samo filmska fikcija. V resničnem vesoljskem spopadu ne bi zunanji opazovalec slišal ničesar. Vojna zvezd bi bila »nemi film«. In to samo zato, ker v vesolju ni zraka, ki bi kot medij posredoval zvok. Čeprav vsi snovni mediji prenašajo zvok (razlika je le v sposobnosti prenašanja zvoka- prevodnosti in v hitrosti prenašanja le-tega), pa človeškemu ušesu posreduje zvok le zrak. Če npr. Poslušamo prihajajoči vlak tako, da prislonimo uho k tračnicam(v železu se zvok širi veliko hitreje kot po zraku), pa je med tračnico in ušesnim bobničem zrak. Kako pravzaprav zvok nastane? Najbolj plastično lahko to vidimo pri bobnu. Če s palico ali roko udarimo po bobenski opni, se ta zatrese (vibrira) oz. zaniha. Mehansko nihanje(v tem primeru bobenske opne) je ciklično spreminjanje položaja opne. Ker je opna vpeta v okrogel okvir, se položaj le-te spreminja pravokotno na njeno pozicijo. Kolikokrat v sekundi se to zgodi, je odvisno od geometrijskih lastnosti bobna. Ciklični spremembi v časovni enoti rečemo tudi frekvenca. Frekvenco merimo v hertzih (Hz). Tako 32Hz pomeni 32 sprememb položaja mehanskega sistema v sekundi(točno tolikokrat zaniha struna klavirja pri najnižjem klavirskem C-ju). In kaj se zgodi, ko zaniha mehanski sistem(bobenska opna). Ker je »potopljena« v »morje« zraka, v trenutku, ko se dvigne nad boben, zgosti zrak, v trenutku, ko se pogrezne v boben, pa ga razredči. Tako nastane zračno valovanje v obliki zgoščenin in razredčin (podobno kot valovanje vode, ko vržemo kamen, le da se voda ne more stiskati in se zato dvigne nad oz. spusti pod nivo gladine v mirovanju). To valovanje zraka se prenaša do naših ušes, kjer ga uho zazna kot spremembo zračnega tlaka in ga pretvori v naših možganih v zaznavo, ki ji pravimo zvok(zelo poenostavljen opis). Ljudje na splošno slišimo zvok v razponu od 20Hz od 20kHz. Zvočni spekter razdelimo lahko na : visokofrekvenčni( nad 3kHz), govorni(200Hz do 3kHz), nizkofrekvenčni (20Hz do 200Hz) in infrazvočni (izpod 20Hz). Sposobnost zaznavanja visokih frekvenc z leti pada. Pri visokih energijah (jakostih) zvoka, človeško uho zazna tudi zvok izpod 20Hz. Ker pa imamo ljudje različne sposobnosti zaznavanja zvoka, nekateri slišijo nizkofrekvenčni zvok in infrazvok tudi nižjih jakosti. Človeško uho je kar precizen instrument. Ima pa eno pomankljivost: nima skale, kjer bi lahko odčitali kako »močan« je zvok(jakost zvoka), ki ga slišimo. Tlak, ki ga povzroča izvor zvoka (npr. bobenska opna ali pa naše glasilke) merimo v Pa (Pascal) oz. uP (mikro pascal), ker je Pascal zelo velika enota. Ker pa govorimo o zelo velikih razponih jakosti zvoka oz. zvočnem tlaku (več kot 1.000.000 : 1), so se dogovorili, da bodo zvok merili v decibelih (dB). Za ilustracijo: če je prag slišnosti 20 mikropascalov, je prag bolečine približno 20Pa (mili-jonkrat več). Decibel (pri zvoku) pravzaprav izraža primerjavo med merjenim zvočnim tlakom in najnižjim še slišnim zvočnim tlakom(20uPa) pri 1000Hz (nivo zvočnega tlaka= 20*log (izmerjeni tlak/referenčni tlak) . Tako pomeni npr. povečanje zvočnega tlaka za dvakrat, povečanje nivoja zvoka za 6dB. Kaj pa hrup? Hrup je definiran kot neželjen ali moteč zvok. Seveda je kot hrup lahko definirana tudi glasba z jakostjo, ki je moteča ali celo škodljiva. Človeško uho ne zaznava zvokov različnih frekvenc in iste jakosti enako. Tako je npr. najbolj občutljivo za frekvence okrog 4kHz. Nad in pod 4kHz občutljivost ušesa pada. Ker je hrup škodljiv (vpliva na naše počutje in zdravje), so uvedli več metod meritve le- tega, glede na občutljivost ušesa in neprijetnost frekvence. Dejansko izmerjeni nivo zvoka »obtežijo« . Tako A-utež bistveno zmajnšuje pomen frekvenc pod 1000Hz in nad 10kHz (pri 10Hz je zmanjšanje jakosti zvoka za 70dB). C-utež zmanjša pomen frekvence pri 10Hz za 14dB. G-utež je prirejena za oceno vpliva nizkih frekvenc in infrazvoka. Ta utež povečuje vpliv zvoka pri 20Hz za 10dB, dočim za višje in nižje frekvence bistveno zmanjša vpliv. Študije so pokazale, daje za določanje nivoja hrupa pri nizkih frekvencah A utež neprimerna, ker so psihološki in fiziološki učinki zanemarjeni. Poudariti moram, da pa uradne meritve izvajajo le z A-utežjo(ki tudi ne predvideva meritev izpod 20Hz). Nizkofrekvenčni hrup in infrazvok Lastnosti nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka so bistveno drugačne kot lastnosti zvoka pri visokih frekvencah. Padec jakosti zvoka zaradi razširjanja v prostoru je 6dB pri podvojitvi razdalje od izvora. Za razliko od visokofrekvenčnega zvoka, je padec jakosti nizkofrekvenčnega zvoka v zraku (absorbcijski učinek) glede na oddaljenost od vira minimalen (pri 63 Hz le 0.1dB/km, pri125Hz0.35dB/km,..). Zato nizkofrekvenčni zvok ob primerni jakosti na izvoru, lahko zaznamo tudi v zelo veliki oddaljenosti (ob primerni konfiguraciji terena). Stene stanovanj in primerna okna nas uspešno ščitijo pred hrupom povzročenim izven stanovanjskih prostorov (protihrupna izolacija). V primeru nizkofrekvenčnega hrupa bi morale biti stene stanovanja nemogočih dimenzij in iz absorbci-jskih materialov pa še brez oken in vrat bi morale biti. Nizkofrekvenčni hrup praktično nemoteno »vdira« v hiše in stanovanja. Zunanji izvori nizkofrekvenčnega hrupa so predvsem promet, industrijski objekti oz. stroji v le-teh, zračni transport, vetrne elektrarne, transformatorske postaje... Notranji izvori so lahko električni hišni pripomočki, ventilatorji, hladilniki, transformatorji,črpalke centralne kurjave,. Kako ljudje slišimo zvoke nizkih frekvenc? Najpogosteje je to šumenje ali brenčanje, ki prihaja iz nedefiniranega izvora (zdi se, kot da je prostor izpolnjen s šumenjem ali pa celo daje izvor šumavglavi). Efekt je močnejši v zaprtem prostoru in v nočnem času, ko je visokofrekvenčnih izvorov zvoka, ki v dnevnem času prekrivajo (maskirajo) nizkofrekvenčni hrup, najmanj. Kakšne so lahko posledice izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu? Znani učinki na počutje so splošno slabo počutje, stres, razdraženost, utrujenost, glavobol, slabost, moteno spanje ali celo nezmožnost zaspati. Izpostavljenost (predvsem doglotrajna) nizkofrekvenčnemu hrupu ima tudi negativne učinke na zdravje. Tako je bila kot posledica izpostavljenosti ugotovljena kronična utrujenost, motnje v delovanju srca, kronična nespečnost, ponavljajoči glavoboli, bolečine v vratu, bolečine v hrbtu, stiskanje v grlu, skrajšan vdih in plitko dihanje, tresenje prsnega koša, tresenje in pulzacije v ušesu, povečan očesni tlak, povečan krvni tlak, pogosta razdraženost, živčnost, zaskrbljenost, frustracija, depresija, omahljivost. Zmanjša se tudi sposobnost mišljenja, govora, orientacije in ravnotežja. Pred približno enim letom, so v Lesonitu napravili praktično novo tovarno (mimogrede-brez ustreznih dovoljenj, ki sojih pridobivali šele po končani investiciji). Najbrž so montirali nove in močnejše stroje. Podrli so tudi stare zgradbe, ki so morda bile do tedaj izolacija mesta pred in-frazvokom. Aktivnost tovarne (in tudi nivoja hrupa-tako visokofrekvenčnega kot tudi nifrazvoka) je v nočnem času močno povečana(s prostim očesom se vidi steber pare iz ciklona, ki ga preko dneva v glavnem ni). Po letu dni obratovanja še niso opravili meritev hrupa. Meritve vibracij, ki sem jih sam opravil (samo kot potrditev izvora hrupa in kot informacijo o prisotnih frekvencah) in frekvenčne analize le-teh, so pokazale zelo povečane amplitude med 15 in 19Hz, 46 in 50Hz in pri 90Hz. Vse te frekvence Pogled na Lesonit in izpust iz ciklona z balkona naše hiše . Slika je iz video posnetka z dne 28.5.2007 ob 0551. Meritev vibracij, ki jih povzroča nizkofrekvenčni hrup z izvorom v tovarni Lesonit. Meritev je bila opravljena 16.8.2007 ob 0321. Meritev kaže tri maksimume in sicer pri 16.5Hz, 49Hz in 90Hz. so v področju nizkih frekvenc in infrazvoka. Tu ne gre za kratkotrajni izvor nizkofrekvenčenga hrupa, kot je to primer pri cestnem, železniškem in zračnem transportu. Govorim o celodnevnem izvoru hrupa, ki pa se tako zaradi odsotnosti drugih izvorov zvoka kot tudi zaradi povečanega delovanja strojev v Lesonitu, v nočnem času le še stopnjuje. Neprestana (posebej v nočnem času) izpostavljenost hrupu nam je v zadnjem letu povzročila mnoge od zgoraj naštetih bolezenskih znakov. Članek sem napisal predvsem zato, da bi se someščani in prebivalci okoliških vasi zavedli, da imajo njihove morebitne zdravstvene težave zunanji izvor. Na žalost so tako zdravniki kot tudi državni uradniki in oblastniki, ki bi morali skrbeti za zdravo bivalno okolje, zdravje ljudi in njihovo dobro počutje (za to so tudi plačani), popolnoma nepoučeni o problematiki nizkofrekvenčnega hrupa. Zdravniki najraje pripišejo težave redki bolezni (tinitus), ki jo pa ne znajo razložiti. Čeprav se direktno ne navezuje na obravnavano tematiko, pa bi rad komentiral rezulatate meritev izpustov škodljivih snovi iz tovarne Lesonit, ki so bili objavljeni v Snežniku dne 30.6.2007. a. nobenega opisa, kako so se izvajale merite ni bilo (npr. ali je bila merilna točka neposredno v izpustu iz ciklona, neposredno na dimniku kurilne naprave,..) b. po členu 10. iz »Pravilnika o prvih meritvah..«(Ur.list 70/1996) se morajo meritve izvaja v času največjega obremenjevanja okolja. To ni bilo zagotovljeno, saj v poročilu piše, da je bila v času meritve proizvodnja 14,7m3/h, povprečna pa bo 20m3/h. Koliko pa bo maksimalna proizvodnja? Torej so opravljene meritve lahko le informativne narave. Trditev, da so rezulati v dovoljenih mejah, je za lase privlečena. c. Nikjer ne piše s kakšno zmogljivostjo je obratovala kurilnica. Pravzaprav tudi ni zaslediti, da bi merili izpuste iz kurilnice. Zanima me: - če tovarna kuri odpadne plošče v svoji kurilnici in ali ima dovoljenje za tako početje. Plošče namreč vsebujejo fenolne smole, ki bi se morale obravnavati kot poseben odpadek (produkt zgorevanja so tudi zelo nevarni dioksidi). - če tovarna ne kuri odpadnih plošč(škarta), kaj naredi z njimi? - zakaj niso bile izvedene (če so bile, zakaj niso bile predstavljene) meritve izpustov iz kurilnice (pri maksimalni obremenitvi, seveda). Sam na srečo živim v predelu mesta, kjer nas smrad in prah iz Lesonita le redko obišče(smeri vetrov so v glavnem vzdolž bistriške doline). Ljudem, ki pa se vsakodnevno srečujejo s tem problemom, pa svetujem: ne dajte se! Sicer bo samo še slabše. Isto velja tudi za onesnaženje s hrupom. Darko Benigar darkobenigar@gmail.com * PARTIZANSKI UČITELJI - PONOS VSEH NAS Vsakoletno srečanje članov Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske je bilo letos v Brkinih, na Pregarjah. Srečanje, katerega pokrovitelj je bil župan občine Ilirska Bistrica je Skupnost partizanskih učiteljev Primorske organizirala v tesnem sodelovanju z Osnovno šolo »Rudija Mahniča-Brkinca« in Krajevno skupnostjo Pregarje. Z dogodkom, ki je potekal pred tamkajšnjo šolo so obeležili 63^to obletnico okrožne učiteljske konference. »Čas, ki živi«, v soboto, 16 junija ni bilo več samo ime njihovega glasila, ampak je ta dan v Brkinih vsem udeležencem srečanja postal stvarnost. Pogovor s predsednikom Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske Lojzetom Bivakom je bil spontano nadaljevanje tega dogodka. Udeleženci proslave na Pregarjah - v ospredju Colja Tomažič Ivanka ter Gojkovič Hrvatin Vida Zakaj letos prav Pregarje? Tokratno srečanje smo posvetili dogodku, ki se je zgodil pred triinšestdesetimi leti. Takrat, 26. marca leta 1944, je bila v pregarski šolski stavbi okrožna učiteljska konferenca, kakršne so se, na pomlad tega leta, vrstile po vseh takratnih okrožjih Primorske. Pregarska konferenca je bila še posebej odmevna, saj ji je sledil partizanski kulturno-prosvetni miting, ki so ga izvedli učenci partizanskih šol iz vseh devetih rajonov brkinskega okrožja. Ljudje, ki so doživeli ta miting povedo, da je bil enkraten in vsebinsko zelo izviren. Znano je namreč, da je za miting slivarski župnik g. Berce skomponiral zelo lepo partizansko pesem. Letošnja proslava je bila tudi izredno uspešna, še posebej nam je bil všeč skeč v izvedbi učencev OŠ Pregarje na temo partizanske šole. Razšli smo se z obljubo, da se drugo leto ponovno srečamo. Kdo so bili partizanski učitelji, koliko vas je danes še ostalo? Partizanski učitelji smo bili vsi tisti, ki smo dobro obvladali slovenski jezik, študentje, dijaki, duhovniki, vaška mladina , bilo pa je tudi nekaj poklicnih učiteljev. Teh je bilo žal premalo, saj so jih fašisti že pred vojno konfinirali v Italijo, veliko pa jih je odšlo tudi v partizane. Natančnega podatka koliko partizanskih učiteljev še danes živi žal nimamo. Naših srečanj se v zadnjem času udeležuje nekaj čez sto članov. Seveda pa nas je vsako leto manj. Na ustanovnem srečanju v Novi Gorici, ko smo na pobudo takratnega predsednika občine Nova Gorica g. Rudija Šimca ustanovili SPUP, nas je bilo preko štiristo. Na njegovo pobudo smo vsi partizanski učitelji prejeli posebna priznanja za izkazano ljubezen, vero in žrtvovanje v času, ko je naša beseda po petindvajsetletnem pregonu znova žuborela v slovenskih šolah pod svobodnim partizanskim soncem in v noči sovražnikovih bodal izmivala oči in srca ter začela odplavljati usojeno smrt. Pobudo g. Štimca, da bi organizirali Skupnost partizanskih učiteljev Primorske smo realizirali leta 1981 v Ajdovščini. Osnovna naloga, ki smo si jo zadali na ustanovnem srečanju je bila vtem, da organizirano prenašamo vrednote NOB in še posebej vrednote partizanske šole na mlajše rodove in, da glasno povemo vsem, v kakšnih nemogočih pogojih, v improviziranih učilnicah, ob pomanjkanju najnujnejše opreme učil in učbenikov smo uspeli opismeniti našo mladino v slovenskem jeziku. Ponosni smo, da smo z našim delom zacelili težke rane, ki jih je povzročil fašizem na šolskem in kulturno - prosvetnem področju. Predsednik Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske - Lojze Bizjak, rojen v Vipavskem križu in ustanovitelj partizanske šole v Dobravljah pri Ajdovščini Katere predmete ste največ poučevali v takratnih šolah? Največ pozornosti smo posvečali učenju slovenskega jezika in matematiki, veliko pa smo tudi prepevali in deklamirali. Učence smo pripravljali za razne kulturne prireditve oz. mitinge, kajti učitelji smo bili tudi organizatorji vseh kulturnih prireditev. V spominih ene izmed vaših učiteljic sem prebrala, da ste bili izredno iznajdljivi in da ste imeli razvito obveščevalno mrežo, ki vas je opozarjala na nevarnost. Sovražniki so vedeli za nas, zato smo mi razvili takšne oblike varovanja, da smo se primerno zaščitili. Imeli smo stražarje pred šolo, vaška mladina, ki ni obiskovala pouka pa je postavila vaške straže, tako smo bili o vsaki nevarnosti takoj obveščeni in smo se lahko pravočasno umaknili in poskrili. Koliko je bilo partizanskih šol? Po razpadu Italije in zlomu fašizma smo bili po vsej Primorski resnično zagnani in odločeni, da obnovimo slovenske šole, oz., da v šole zopet vrnemo slovenski jezik. Tako je v Stomažu France Bevk, naš primorski rojak, pisatelj, tudi sam partizanski učitelj, antifašist in neumoren borec za osvoboditev Primorske izpod fašističnega jarma, 20 septembra 1943 predlagal Narodno-osvobodil-nemu svetu za Primorsko, da čimprej obnovimo slovensko šolstvo z ustanavljanjem partizanskih šol. Primorci smo se masovno odzvali Bevkovemu predlogu in partizanske šole so začele rasti kot gobe po dežju po vsej Primorski , vključno s predmestji Trsta in Gorice ter celo Slovenske Benečije. Maja leta 1944 smo imeli že 340 delujočih slovenskih partizanskih šol, vanje je bilo vključenih več kot 16.000 učencev, ki jih je poučevalo okrog 500 učiteljev. In danes? Danes nas je v skupnosti še okrog sto živečih partizanskih učiteljev, precejšnje število nekdanjih učencev partizanskih šol, ter kar lepo število simpatizerjev in somišljenikov, ki cenijo in spoštujejo vrednote in delo partizanskih učiteljev. Kaj se je zgodilo s partizanskimi šolami in partizanskimi učitelji po vojni? Po vojni je večina partizanskih učiteljev pridobila formalno šolsko izobrazbo in nadaljevala delo v rednih šolah. Na temeljih partizanskih šol pa so zrasle nove šole, ki so nadaljevale naše delo, seveda pod neprimerno boljšimi kadrovskimi in materialnimi pogoji. Skupnost partizanskih učiteljev Primorske je dobitnica tudi največjega državnega priznanja. Leta 2005 smo iz rok Predsednika države, dr. Janeza Drnovška prejeli Zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri ohranjanju zgodovinskih vrednot partizanskega učiteljstva na Primorskem in prispevek k suverenosti Republike Slovenije. Priznanje nas je izredno razveselilo, posebna čast pa je, da so naše delo ovrednotili kot pomoč pri osamosvajanju današnje suverene in samostojne Slovenije. Kaj načrtujete za naprej? Ravno to priznanje nas obvezuje tudi za naprej, da dokončamo tisto česar še nismo uspeli opraviti. Tega dela pa je še kar nekaj. Še naprej bomo organizirali letna srečanja po Primorski, v naše vrste bomo vključevali mlajše ljudi, ki imajo podobne nazore, ideje in misli kot jih imamo sami. Radi bi zbrali dokumente in dokončali monografijo o partizanskem šolstvu na Primorskem. Ob 65. obletnici začetkov partizanskega šolstva na Primorskem pa bomo postavili tudi spominsko obeležje enaintridesetim primorskim partizanskim učiteljem, ki so darovali svoja mlada življenja v času vojne. Naša trajna naloga pa je prenašanje spoznanja na mlajše rodove, daje bilo partizansko šolstvo unikum v tedanji Evropi in posebnost naše narodne zgodovine, saj smo bili sposobni v največji vojni vihri opraviti to veliko poslanstvo na Primorskem. Dovolite, da se ob koncu iskreno zahvalim nastopajočim učencem OŠ Pregarje, gospe ravnateljici in vsem učiteljicam za pomoč in sodelovanje pri oblikovanju kulturnega programa. Posebna zahvala velja tudi KS Pregarje in njenemu predsedniku za vsestransko pomoč pri organizaciji celotne prireditve, aktivu kmečkih žena in domačemu pevskemu zboru, Brkinski folklori in ŽPZ s Prema. Hvala tudi Slovenski vojski za udeležbo in pogostitev z odličnim partizanskim golažem in nenazadnje iskrena hvala občini Ilirska Bistrica za finančno pomoč in še posebno g. županu za pokroviteljstvo nad tem našim srečanjem. Veliko sreče in uspehov vam in skupnosti, ki jo vodite! Uredništvo Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je na podlagi sedme alinee prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije, 21. člena Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/95 in 22/04) ter prve alinee 4. točke 7. člena Zakona o odlikovanju častni znak svobodeRepublike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92) odlikoval z ZLATIM ČASTNIM ZNAKOM SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE Skupnost partizanskih učiteljev Primorske za zasluge pri ohranjanju zgodovinskih vrednot partizanskega učiteljstva na Primorskem in prispevek k suverenosti Republike Slovenije. Skupnost partizanskih učiteljev Primorske je nastala v letu 1980, da bi povezala učitelje in učence partizanskih šol, ohranjala in razvijala izročila narodnostnega in kulturnega boja med fašističnim, raznarodovalnim nasiljem na slovenskem Primorskem. Partizanski učitelji in učiteljice so v najtežjih preizkušnjah za obstoj slovenstva na Primorskem in tudi na drugih območjih zasedene Slovenije za ceno lastnih življenj širili in utrjevali slovensko narodno zavest, jezik in kulturo. Poleg ozaveščanja in izobrazbe je bila njihova skrb tudi varstvo otrok pred okupatorjevim nasiljem. Partizanski učitelji so na pobudo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja ustanavljali in razvijali slovensko šolstvo na Primorskem v letih od 1943 do 1945. Po kapitulaciji Italije je kot izraz velike želje in zahteve po slovenskem šolstvu na osvobojenem in polosvobojenem ozemlju Primorske delovalo že 340 partizanskih šol in šolskih krožkov. Danes je delo Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske usmerjeno predvsem k sodelovanju z učitelji, ki naj kot mentorji spodbujajo raziskovanje narodnoosvobodilnega boja v posameznih okoljih, zbiranje dokumentarnega gradiva, skrb za ohranitev pomnikov partizanskega šolstva in njihovega pomena za pridobitev narodnostnega prostora in obstoj slovenske kulture na Primorskem. V SEPTEMBRU KAR DVE TRŽNICI: KMETIJSKA IN SREDNJEVEŠKA! KMETIJSKA TRŽNICA 2007 V soboto, 22. septembra 2007 bo na območju nekdanje Kmetijske zadruge - »Na Žabovci« - potekala predstavitev kmetijstva v občini Ilirska Bistrica. Kmetijsko tržnico 2007 bo organiziral Razvojni center Ilirska Bistrica, na njej pa bodo sodelovale številne turistične kmetije, posamezni pridelovalci ter društva s področja kmetijstva. Namen prireditve, ki bo letos potekala en dan, je promocija kmetijstva v občini. Tako se bodo predstavili ponudniki kmetijskih pridelkov, dobrote iz njihovih kmetij bo moč na stojnicah tudi kupiti. Na tržnici se bodo predstavile turistične in izletniške kmetije iz naše občine, DRUŠTVO VRTNARJEV, DRUŠTVO PODEŽEUSKIH ŽENA, DRUŠTVO REJCEV HLADNOKRVNIH KONJ FURMAN, DRUŠTVO ŽIVINOREJCEV, KGZS - ZAVOD šnops, kako so ribali zelje, kako se izdeluje rože iz krep papirja... Po kratki gledališki igrici »Gospudova dekla« pa nas bodo obiskali tudi srednjeveški vitezi in kmetje. ogledali si bomo razstavo konj in drobnice, društva iz področja kmetijstva pa bodo pripravila raznovrstne delavnice in razstave. Med drugim bomo izvedeli vse o strupenih gobah, naši najmlajši se bodo naučili peči kruh, izvedeli, kako je potekalo ocenjevanje žganja in kdo si je prislužil priznanja. Tako se bodo predstavili DRUŠTVO BRKINSKIH SADJARJEV, NOVA GORICA, pričakujemo pa tudi predstavitev DRUŠTVA REJCEV DROBNICE ter ČEBELARSKEGA in GOBARSKEGA DRUŠTVA. K sodelovanju smo povabili tudi pridelovalce iz sosednjih občin ter ponudnike kmetijske mehanizacije oziroma opreme. Bogat program bo zajel tudi prikaz starih, kmečkih opravil. Izvedeli bomo, kako so včasih kuhali Pestro bo torej preko celega dne, poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo. Pozabili nismo niti na naše najmlajše, ki se bodo lahko zabavali v lunaparku, posladkali s sladkorno peno in uživali na otroškem živ-žav-u. V večernih urah se bo zabava nadaljevala z glasbo v živo. DOBRO JUTRO, SLOVENIJA! % V soboto, 18. avgusta je Ilirsko Bistrico obiskala ekipa radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija!«. V prostorih Razvojnega centra Ilirska Bistrica so postavili provizorični studio, iz katerega so potekala javljanja v živo na radijske postaje po vsej Sloveniji. Aleš Zidar je predstavil projekt “Nove poti v novi Evropi”. Gre za projekt, ki ga skupaj sooblikujejo ponudniki športnih in turističnih prireditev v sodelovanju z občinami na področju nekdanje Rapalske meje ter Rupnikove linije. Župan Anton Šenkinc je pred- stavil občino Ilirska Bistrica kot turistično destinacijo ter usmeritve in aktivnosti, ki potekajo na področju turizma. Bojan Oblak je predstavil prireditve “Mala južna”, “Kmetijska tržnica” in projekt Sosedskega programa SLO-HU-CRO - Interreg IIl/a "PREKRIŽANE MEJE”, v sklopu katerega bo organizirana tudi prireditev “Srednjeveška tržnica”. O slednji sta več povedala tudi predstavnika društva “Varuhi kladiva”, Mirzeta Mujičič in Matjaž Mohorčič. Oddaja je potekala v obliki javljanj v program posameznih radijskih postaj, med drugimi na Radio Kranj, Radio Ptuj, Radio Prlek, Radio Zeleni Val, Radio Slovenija, Radio Orion, Radio Odmev, Radio Urban, Štajerski Val, Alpski Val in Radio Koper. Oddaja »DOBRO JUTRO, SLOVENIJA!« je bila na sporedu od 8.40 do 13.00 ure, več o njej pa si naši bralci lahko preberejo tudi na strani www.dj-slovenija.si. Razvojni center Ilirska Bistrica J t Lt E&mMigm muMMm • • • BMMMMZn MMŠMM? 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OIHEMže od 2.900 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica ° ML M ŽMM GOSTILNA s prenočišči Klil SREDNJEVEŠKA TRŽNICA 2007 V nedeljo, 30. septembra se bo v okviru projekta PREKRIŽANE MEJE na gradu Prem odvijala srednjeveško prireditev, ki smo jo poimenovali Srednjeveška tržnica. V projektu Prekrižane meje sodelujejo občina Pivka, občina Ilirska Bistrica, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, Vojaški muzej in RRA Notranjsko-kraške regije ter čezmejna partnerja - občina Klana in Društvo za zgodovino Klane. Projekt Prekrižane meje temelji na zanimivi vojaški zgodovini območja, ki se razteza od Kvarnerskega zaliva do gorskih verig na severu in ga je pomembno zaznamovala strateška lega. Gre za tako imenovano vojno krajino, ki je že od Rimskih časov predstavljala pomembno točko prehoda različnih narodov in vojska z južnega, sredozemskega dela Evrope v severni del. Zaradi strateške lege to pokrajino prepredajo številni utrdbeni sistemi, od predrimskih gradišč in rimskih zapornih zidov ter utrdb preko srednjeveških gradov in protiturških taborov do utrdbenega sistema Alpskega zidu ob nekdanji Rapalski meji. Območje je bilo tudi v Jugoslaviji prepoznavno po obširnih vadbenih območjih in ogromnih vojaških objektih. Namen projekta Prekrižane meje je spodbuditi razvoj območja vojaške zgodovinske krajine s skupnim in usklajenim nastopom naturističnem trgu, z razvojem turistične ponudbe in potrebne turistične infrastrukture. Tako se to območje lahko razvije v prepoznavno turistično destinacijo, kar naj bi po odhodu velikega števila vojaških enot z območja prispevalo k obuditvi gospodarstva in popestritvi ponudbe večjih turističnih centrov v okolici, ki bodo tako postali privlačnejši za sodobnega turista. Na gradu Prem bo tako predstavljen srednji vek. Prireditev bo kot rečeno potekala v nedeljo, 30. septembra s pričetkom ob 10.00 uri. Najprej si bomo ogledali povorko srednjeveških vitezov, gosposke in kmetov. Sledila bo predstavitev vitezov in nagovor grofa devinskega. Vitezi nam bodo prikazali srednjeveške načine bojevanja, ogledali si bomo srednjeveške plese, srednjeveškega čarodeja, vedeževalko, pisarja, čevljarja, kaligrafinjo, 500 let staro tiskarno in še marsikaj. Lahko se bomo preizkusili tudi v streljanju z loki v stilu Robina Hooda, ali pa se naučili odpirati steklenice kar z meči... Prireditev bo potekala preko celega dne, zaključila pa se bo v večernih urah s srednjeveško pojedino. Septembra bo torej v Ilirski Bistrici zelo pestro. Vabljeni! Razvojni center Ilirska Bistrica Foto: Arhiv RC Ilirska Bistrica KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica mOZMK PIŠITE NAM | sneznik@kabelnet.net; mm m PO KŠIBKANJU... Obrt in malo gospodarstvo Kaj je KŠIBKANJE sploh bilo? Kulturno, zabavno, športni festival. Kdo, kdaj, zakaj? Trajal je prve tri vikende avgusta, torej od 3.8. do 18.8., organiziral pa ga je Klub študentov Ilirska Bistrica v sodelovanju z Bas športom. In še zakaj: ker smo želeli popestriti dogajanje v Ilirski Bistrici tudi med poletjem. In kako nam je uspelo? Začeli smo s potopisnim predavanjem o Madagaskarju v izvedbi Katje Rutar. V dobri uri in pol smo se naučili marsikaj novega o Madgaskarju, okusili nekaj malgaških dobrot in se na koncu razšli polni novih znanj in vtisov o tej oddaljeni deželi. Naslednji dan, v soboto, smo polni elana nadaljevali z usvarjalnimi delavnicami na vrtu Sokolskega doma. Pod budnim očesom naše mojstrice Adrijane smo izdelovali nakit, narisali nekaj risbic in se zabavali do večera, ko je bil že čas za predstavo uličnega gledališča. Ob osmih smo se preselili na igrišče v parku Nade Žagar in si ogledali predstavo Grema na morje v izvedbi Štefke in Poldke. Sledilo je pol ure smeha ob zgodbah in prigodah dveh starejših gospa, ki se odpravljata na morje kar s starim motorjem, ki mu na poti zmanjka bencina. Vsi skupaj smo jima pomagali ustvariti popolno sliko iz morja, da sta se lahko kasneje pobahali pred sosedo. Naslednji vikend smo spet pripravili kar nekaj zanimivih prireditev v sklopu Kšibkanja. V petek, 10.8.2007 je bil na sporedu filmski večer. V dvorani Sokolskega doma smo si ogledali dokumentarni film z naslovom Orvvell rolls in his grave, ki je raziskal preplet ekonomije, politike in ideologije, ki jo najdemo v množičnih medijih. V soboto smo že ob devetih zjutraj začeli s tečajem trebušnega plesa v dvorani Sokolskega doma, kjer ob badmintonu, odbojki in drugih športnih igrah. Na koncu smo se spet vsi zbrali, udeleženci rolanja smo prejeli tudi medalje. Sledilo pa je še skupinsko fotografiranje in spet smo se razšli polni prijetnih vtisov in veseli, ker smo nekaj naredili zase. In že je bil na vrsti zadnji vikend našega festivala. V petek smo spet pripravili filmski večer. Tokrat smo si ogledli film z naslovom Baraka, ki nam je prikazal kolaž trenutkov iz celotnega sveta. In še zadnji dan, sobota, 18. avgust. Ob petih popoldne se je v parku Nade Žagar zbrala velika množica najmlajših prebivalcev Ilirske Bistrice in okolice na Kšib Kšabu. Kšib Kšab - Kšibov Živ Žav je bil dogodek namenjen najmlajšim, popestrila pa ga je zabava s skupino Mak in kar dvema Pikanogavičkama. Otroci so se zabavali ob risanju, igranju, plesu in še marsičem. Za njihov dober izgled pa je poskrbela čisto prava frizerka, ki je na njihovih mladih glavah ustvarjala prave mojstrovine. Uro kasneje, ob šestih pa je na drugem koncu Ilirske Bistrice, na stadionu v Trnovem, začel turnir v odbojki na mivki. Zbralo se nas je sicer samo za štiri ekipe, a smo se vseeno zabavali do poznega večera. Na koncu so najboljši dobili medalje in praktične nagrade, tisti malo manj dobri pa le praktične nagrade. A brez razočaranj, saj je pomembno sodelovati, ne pa zmagati! In prišli smo do konca! Minili so trije vikendi in s tem tudi naš prvi poletni festival, ki ga sedaj že vsi poznamo pod imenom Kšibkanje. Mi smo s potekom zadovoljni, zato upamo, da je bilo to le prvo v vrsti mnogih Kšibkanj. Preostane mi le še zahvala vsem sponzorjem, Alešu Zidarju, obiskovalcem in vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da je izvedba potekala čimbolj gladko. Na naši internetni strani www.ksib. si pa si lahko ogledate vse slike iz Kšibkanja, naše sponzorje in marsikatero zanimivo stvari, ki vas čaka v naslednjih mesecih. Kristina Božič se je skupina punc učila s plesom poudarjati milino in lepoto svojega telesa. Tudi preostanek dneva je minil v športnem duhu, saj smo se ob štirih popoldne dobili pri Bubčevi kmetiji. Nekateri smo se odpravili na rolanje, preostali pa so se zabavali PREDSTAVITEV GOSTINSTVA V OBRTNI ZBORNICI Po določilih Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04) in Uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS št. 117/04) je opredeljeno gostinstvo kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja samostojni podjetnik posameznik (s.p.)v gostinskem obratu: penzion, restavracija, gostilna, okrepčevalnica, kavarna in slaščičarna ( 55.100 B, 55.301 B, 55.302 B, 55.303 B, 55.304 B). Pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register. Vpis v obrtni register se opravi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravljavca poslovnega registra, v kolikor gre za opravljanje gostinstva v pridobitni dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik Še pred vpisom oz. registracijo, pa priporočamo, da se bodoči gostinci dobro poučijo z določbami Zakona o gostinstvu, Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o spodbujanju razvoja turizma, Posebnih uzanc v gostinstvu in že prej citiranega Obrtnega zakona ter Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru. Dobro je poznati tudi predpise s področja proizvodnje, predelave in prometa živil, delovne zakonodaje, zaposlovanja in področja zdravstvenih pregledov v gostinstvu. Skratka ne glede na to, da je z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu (26. november 2005) prenehal veljati Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, opravljanje gostinske dejavnosti še zdaleč ni nezahtevno. Zadnje čase buri duhove novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov. Zdi se mi, da je z novelo, ki je zvišala starostno mejo za nakup cigaretov in popolnoma prepovedala kajenja v zaprtih javnih prostorih, uspelo lepo skregati Slovence. Na eni strani so tisti, ki trdijo, da bi moral biti zakon, čeprav je eden najbolj rigoroznih v Evropski uniji, še bolj restriktiven. Na drugi strani pa so tisti, ki jih je zakon iz zaprtih prostorov pregnal na plan. Ti zakonu posebej ne ploskajo in radi namignejo kaj vse bi veljalo še prej postoriti, predno se je zakonodajalec lotil kajenja in kadilcev. Tudi sama rada sodelujem v takšnih razpravah, kajti razvad je veliko: alkoholizem, mamila, prekomerna telesna teža..., in za te država namenja tudi določena sredstva ... Pa kaj bi pisala o tem, saj nemara to že vse veste! Zato naj bo zaključek nekoliko drugačen. Rada berem črno kroniko. Velikokrat berem o škodi, prometnih nesrečah, pretepih, pa tudi ubojih, ki jim je botroval alkohol. Včasih zasledim tudi kakšno vest, kako je naprimer nek zasvojenec ponoči vlomil, ukradel za en »joint«, sočasno pa povzročil za nekaj tisoč EUR škode. Res pa je, da doslej še nisem zasledila, da je kakšen kadilec ponoči vlomil v kiosk in ukradel zavojček cigaret. V zvezi z zakonom mi je popolnoma jasno na katerem slovenskem bregu se nahajam, za črno kroniko pa mi ni popolnoma jasno: ali kadilci tega ne počnejo ali berem napačne črne kronike. Alenka Penko NAPREJ Se peljejo z vlakom na tržnico Stane, Franc in Tone - seveda vsak s svojim vlakom. No, pa se pelje Stane in se vlak ustavi. Pa Stane vpraša: "Zakaj smo se ustavili" Strojevodja odgovori: “Ni več tirov.” Stane hitro odgovori: “Se bomo zadolžili, bomo naredili novo železnico in gremo naprej!" Pa pride. Se pelje z drugim vlakom Franc in se vlak ustavi. Pa Franc vpraša: “Zakaj smo se ustavili" Strojevodja odgovori: “Ni več tirov." Franc hitro odgovori: ‘Dejmo živo, populite tire za nami, postavite jih naprej in gremo naprej!’’ Pa pride. In nazadnje se se pelje Tone in se vlak ustavi. Pa Tone vpraša: “Zakaj smo se ustavili" Strojevodja odgovori: “Ni več tirov.” Tone pa kot iz puške: ‘Takoj vsi ven in dejmo guncat vlak, da bodo vsi misli, da gremo naprej!" „ KDOR Z MARIJO ŽIVI, SE NE IZGUBI..." Dogajanja iz samostana V sredo 15. avgusta je bil pravi romarski praznik pri Mariji Pomagaj na Sozah. Bogoslužni obred v zelenju in senci drevja pred vaško cerkvijo je daroval duhovnik Franc Raspor, ob ubranem prepevanju Marijinih pesmi cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Harij ob glasbeni spremljavi Alenke Penko. Romanje k Mariji Pomagaj na Soze se iz leta v leto utrjuje kot „božja pot Marijinih častilcev iz ilirsko bistriške dekanije. V svet skrivnostnega izročila pomena praznovanja Velikega šmarna je zbrane vernike med mašno daritvijo popeljal mašnik v svoji pridigi. Čeprav je bila Cerkev na Sozah zgrajena leta 1938 se počasi a zanesljivo utira v naše bogato obiskano dekanijsko božjepotno svetišče. Med množico vernikov, kateri so se zbrali k skupni mašni daritvi je bilo opaziti precej romarjev, kateri so prišli tudi iz drugih krajev izven naše občine, ker zaupajo v Marijino priprošnjo. Prav to zaupanje k Mariji Pomagaj na Sozah ohranja tradicijo na božjepotna potovanja na katera smo in se še radi odpravimo pa naj si bo to na Brezje, Sveto Goro ali nekdaj množično obiskan Trsat na Hrvaškem. Ko se človek zazre v to zbrano množico verujočih pred tako majhno podeželsko cerkvijo, se mu poraja eno samo prepričanje, da tako množičnega prihoda verujočih na božjo pot ni sposobno ustvariti prav nobeno navodilo, vzpostavi ga lahko le ljudska vernost in preprosta pobožnost. V neusmiljen toku življenja nas z roko v roki spremlja tako sreča kot nesreča pa veselje in žalost, zato se lahko vprašujemo koliko prošenj, zahval, solza, vzdihov,obljub, zaobljub, spokorjenja, skesanosti pa tudi neme tihote se je združilo ob mašnih daritvah tudi na Sozah v vseh teh letih. V preteklosti so na ta Marijin praznik opravili blagoslov zdravilnih zelišč in to izročilno dejanje je ohranjeno še danes. Po maši so pripravili člani KU Društvo Alojz Mihelčič iz Harij kratek kulturni program ob nastopu mladih domačih fantov na harmoniki. Tonjo Janežič ZLATA POROKA ZAKONCEV HRABAR Petdeset let ljubezni, petdeset let zvestobe, petdeset let skupnega spoštovanja, petdeset let skupnega raziskovanja, petdeset let sobivanja - to danes ni vsakdanji pojav. V krogu svojih najdražjih sta 10. avgusta letos praznovala zlato poroko Doroteja in Marijan Hrabar. Spoznala sta se v Trnovem, kjer sta preplesala vso noč, ustaviti pa ju ni bilo mogoče tudi na zlati poroki. Tokratni poročni priči sta jima bila najmlajši vnuk in vnukinja. Petdeset let skupnega življenja jima je, kot pravita prineslo veliko vzponov in padcev, največ veselja pa jima pomenijo hčerka, sin, zet, nevesta, štirje vnuki in štirje pravnuki. »Sveto pismo, živa božja beseda, je odločilnega pomena za naše življenje in za našo molitev. V njem se nam razodeva Bog in mi se iz njega učimo spoznavati njegovo delovanje v našem življenju.« (bi. mati Terezija Gerhardinger) »BOŽJA BESEDA - LUČ NA MOJI POTI« Marsikdo, ki obiskuje sveto mašo v samostanski kapeli, pozna napis »Božja beseda, luč na moji poti«, pod katerim je košarica z listki, zvitimi v rolce, popisanimi z izreki iz Svetega pisma. Ideja o listkih se je porodila na duhovni obnovi zadnji dan preteklega leta, ko smo s skupino deklet brskale po Svetem pismu in iskale besedila, ki nas nagovorijo, vlivajo upanje, opogumljajo. Na hitro smo se odločile, da pripravimo listke s svetopisemskimi stavki za vse, ki se bodo udeležili polnočne maše v samostanski kapeli na Silvestrovo. Rečeno, storjeno. Ker pa letos v Sloveniji obhajamo leto svetega pisma, je dozorela odločitev, da pripravljamo listke z božjo besedo skozi vse leto. Tako Bog po svoji besedi tiho, a vztrajno nagovarja. Čemu ta dodatna skrb? Saj lahko vsak, ki želi, sam brska po Svetem pismu! Ker se kratka misel, beseda, ki jo slučajno izberem in jo imam zapisano, da jo lahko še večkrat preberem, veliko globlje vtisne v srce kot tista, ki jo samo enkrat slišim - in pogosto preslišim. Ker verjamemo, da božja beseda zdravi, spodbuja, opogumlja, prebuja notranje življenje, globoke želje, vrednote, pričakovanja, vero in zaupanje, pa tudi opominja. Ko Jezus na primer pravi: »Odpusti«, to ni samo etično načelo, ampak zdravilo. Ko odpuščamo, se osvobajamo jeze, ki razdira naše telo in psiho. Le kaj je v tej zbirki knjig, da je najbolj razširjena in prevedena v največ jezikov? Sveto pismo ni samo vir zgodovinskih, literarnih ali teološko-dogmatičnih informacij. Je živa beseda, ki prebuja življenje, zrcali resnico, kije v človeku. Mnogo ljudi ob prebiranju Svetega pisma najde svojo novo pot, nov smisel. Osuplost dekleta ob besedah na listku, ki ga je vzela iz košarice: »Gospod je tvoj varuh«, potrjuje, da je božja beseda namenjena nam v naših konkretnih situacijah, če le vanjo verujemo. Izjavila je: »Mene je ful strah. Ne morem verjet, da sem potegnila ravno ta listek. Boljšega ne bi mogla izbrati.« Ob listkih se potrjuje tudi dejstvo, kako malo je potrebno, da drugemu povemo: mislim nate, nisi sam: »Vzela sem listek še za eno gospo; danes ni mogla priti, pa ji ga bom nesla.« s. Martina Radež A/01/0 A/01/0 A/01/0 A/01/0 A/01/0 A/Oi/O A/Ol/O A/01/0 AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA Em RFJ,AX® 4/- M. e-mail : sandi. celcada® relax. si S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 14. SEPTEMBRA OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 UGODNI PLAČILNI POGOJ! MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF- 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI. SEŽANI IN KOPRU Z AVTOŠOLO EE^-2 RELAX VARNO V PROMET GEM1NUS Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLF.B tehnologija Pokličite: TEL +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 InstaIacIJe Brenčič Jože s.p. IliRskA Bistrica Kako z mani denarja ogrevati več? ClC TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE OBJEKTOV Prva CTC toplotna črpalka za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 ASFALT LE NA POL Na uredništvo smo dobili obvestilo, da si malo ogledamo gradbišče pred novo policijsko postajo na Vilharjevi ulici. Slika je, roko na srce, res bila malo nenavadna. Do polovice je asfalt naprej pa ga ni. Od odgovornih smo poizkušali dobiti izjave kaj se dogaja in zakaj se območje ne ureja celostno. Predsednik PGD Ilirska Bistrica Janko Slavec je povedal, da so se vsekakor zavzeli za to, da bi se asfaltiralo celotno območje. Izjavil je še sledeče: »Projekt zunanje ureditve je izdelan s strani podjetja SGP Primorje in predan občini Ilirska Bistrica. Rečeno je bilo, da naj bi se asfaltiral vsaj prednji del - pred stavbo doma. Policija je svoje naredila - mi smo pa brez asfalta. Župan je bil 13-tega avgusta tukaj, ko je bila narejena že vsa groba podloga asfalta in naročil naj izmerimo koliko kvadratnih metrov rabimo - namerili smo 360 m2. Naslednji dan smo dvignili jaške na nivo novega asfalta. Izvajalec je naslednji dan prišel in povedal, da ne bo asfaltiral, ker ima že dogovorjeno v naprej in da se je bilo potrebno prej dogovoriti. Kako so točno potekali dogovori pa ne vem. Mi smo svoje naredili, ob tej priložnosti pa bi se rad še zahvalil podjetju Vigrad, katero je sponzoriralo asfalt pred garažami prizidka.« PP Ilirska Bistrica odgovarja, da celotno investicijo vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Projekt nove PP in ureditev okolice se izvaja na zemljišču, ki je v lasti policije in nikjer drugje. Zaradi sosedskih odnosov s Prostovoljnim gasilskim društvom Ilirska Bistrica je bilo predlagano, da se dvorišče po možnosti ureja istočasno vendar za to niso bili dani pogoji. Na občino smo tudi posredovali vprašanje, a žal še nismo prejeli nobenega odgovora. Pa kdaj drugič. MALA JUŽNA PONOVNO NAVDUŠILA Lanskoletna prva prireditev Malajužna je uspela in prav zaradi tega so se sodelujoča društva odločila za ponovitev le-te. Z obiskom so organizatorji zelo zadovoljni saj je prireditev v obeh dneh obiskalo okrog 2.500 obiskovalcev. Letošnja Malajužna se je pričela že v petek 24.8. z gledališko predstavo Vraže v izvedbi KD Grad Dolnji Zemon in otvoritvijo likovne razstave Dragice Sušanj. Dragica je doma iz Dolnjega Zemona in je invalid od leta 1994. Kmalu po nesreči je odkrila svoj slikarski talent in pričela slikati. Njena razstava v gradu je pritegnila množico obiskovalcev in prav čutiti je bilo navdušenje nad njenimi deli. V soboto so se kmalu po 14. uri pričela zbirati društva. Kar 12 jih je bilo letos in razstavili, pokazali in skuhali so mnogo zanimivega. Obiskovalci so si lahko ogledali tekmovanje na hoduljah, škrebanje s starimi škrlmi, zemljo krast in igro z konopom kjer so tekmovalci preskakovali le tega. V bogatem kulturnem programu so s petjem navdušili člani Društva Ahec, s plesom domača Folkrolna skupina Gradina z igranjem pa KD Grad in KŠD Koseze. Predstavili so se tudi ansambel Frackoti, ansambel Osminka in Bohpomagej. Glavni del prireditve pa so bile seveda jedi. Krompir na zevnici so pripravila kar tri društva in sicer KD Šjme iz Vrbovega, KD Grad iz Dolnjega in Društvo studenec iz Gornjega Zemona, Člani KŠD Koseze so pripravili Joto, kulturno društvo iz Prema Kolerabo, Kmečke žene, katere so bile letos v znamenju Zemon-skih gospodinj so pripravile polento z jetrnco in Štrakle, društvo Ahec iz Jasena je pripravilo krompir z ocvirki in makarone z drobtinami, društvo iz vasi Huje pa ravo, ko se v brkinih reče kolerabi. Iz kotla Turističnega društva Ilirska Bistrica je dišalo po polenti in jabolkah v modlu, ribiči iz Ribiške družine Bistrica so pripravili ribji paprikaš, potapljaško društvo Mola iz II.Bistrice pa je na jutranjem lovljenju ulovilo dovolj rib iz jadranskega morja, da so lahko pripravili ribjo čorbo. Prireditve se je udeležila tudi skupina Petretovi zjeti iz D. Zemona, kateri so pripravili skupno s svojo kuharico Anico Rojc iz Zabič Fižolovo mineštro z pašto in jtrnco. Da so bile vse jedi odlične so dokazali obiskovalci, saj so vsi kuharji odšli domov z praznimi kotli. Moč si je bilo ogledati tudi stiskanje jabolčnika, ,,jabka pa so trli,, člani KD Šjme iz Vrbovega. Člani društev so se res potrudili s starimi oblekami, posadami in dekoracijami. Naj se še zahvalim županu gospodu Antonu Šenkincu za obisk prireditve, govor in spodbudne besede, obiskovalcem, kateri so prišli, društvom, ki sodelujejo in prispevajo velik delež k prireditvi, saj jo dopolnjujejo in omogočajo in resnično sem vsem zelo hvaležen seveda pa ne morem tudi mimo sponzorjev, kateri so nam finančno pomagali, ti pa so: Banka Koper, Avto Martinčič, Avtoprevozništvo Vrh Darko s.p., IB7 (Eta), Plam-ing, Transporti Samokec, Picerija Park Liljana Primc s.p., Gostilna Zemonska Vaga, Frizerski salon Mojca Vrh s.p., Venex Vesna Na-doh s.p., Euro MB, Mizar Janez Rojc s.p., Frizerski salo Estetica Dol.Zemon, Liburnia d.o.o., Mer-kantil d.o.o. iz Knežaka, Plama-pur d.d. in Krajevna skupnost Dolnji Zemon. Prav tako hvala vsem medijem in novinarjem za medijsko podporo. Upam, da so bili obiskovalci vsaj toliko zadovoljni kot organizatorji in prav tako upam, da se naslednje leto ponovno vidimo. V naslednji števiki Snežnika pa bomo pripravili večje število fotografij. Primož Rojc VRAČILA VLAGANJ V IZGRADNJO TELEFONIJE Krajevna skupnost Ilirska Bistrica je pred dnevi od občine Ilirska Bistrica in državnega pravobranilstva iz Ljubljane prejela dopis, s katerim nas seznanjajo z odločitvijo in sklepom, glede vračila dela vložka fizičnim osebam, ki so preko Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica združevali denar in prostovoljno delo pri naložbah v izgradnjo javnega TK omrežja. 1. Občani, ki so sodelovali pri izgradnji telefonije leta 1981 in je bila povprečnina stroška za telefonski priključek 845 DEM (obračunano in DIN v DEM po tečaju iz leta 1981) ni presegla 1.388 DEM kar je limit za vračilo in niso upravičeni do vračila. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica je poslala dodatno obrazložitev in pojasnilo o prostovoljnem delu državnemu pravobranilstvu, da ponovno razsoja o tej naložbi. 2. Občani, ki so sodelovali pri izgradnji telefonije v Rozmanovi in Rog rajski ulici leta 1988 naj dodatno argumentirano secificirajo prostovoljno delo in overijo svojo izjavo pri notarju. To je bilo izvršeno in gradivo poslano državnemu pravobranilstvu. 3. Za naložbo leta 1991 in 1992 pa predlaga pravobranilstvo poravnavo s Krajevno skupnostjo Ilirska Bistrica, s tem da se KS IL. Bistrica prizna vračilo v višini 918.876 DEM oziroma 469.813 EUR. Sorazmerni delež tega vračila prejmejo krajani Ilirske Bistrice, ki so leta 1991-1992 prispevali po 2.000 DEM za izgradnjo telefonije, kakor tudi vaščani Jasena, Vrbova, Vrbice in Jablanice (42), ki so pod enakimi pogoji kot bistričani sodelovali pri tej naložbi. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica bo tudi v nadalje pozorno spremljala razreševanje te problematike in ukrepala v korist krajanov. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica MLADOPOROČENCA MARIJA IN FRANC DEBEVC Nedavno tega, sta v krogu svojih najbližjih praznovala življenjski jubilej - 50 let poroke - Marija in Franc Debevc iz Vrbice. Nata dan, 10. avgusta, seje na lepo urejenem domačem vrtu zbralo petindvajset gostov iz Švedske, Vrhpolja pri Kozini, Postojne, Tržiča, Harij in Jablanice. Povabljenci, so ob šopku cvetja čestitali »mladoporočencema«, med katerima se je pred petdesetimi leti, na plesih, ki so jih takrat organizirali po vaških lupah, rodila ljubezen. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Zdravko in Evgen ter hčerka Sonja. Slavljenca sta bila vesela vsakega gosta, posebno veselje pa so jima priredili vnukinji in vnuk, ko so jima podarili šopke rož in velikansko torto. V imenu vaške skupnosti pa so jim čestitali predstavniki, ki so jima zaželeli vse najboljše. Tekst - foto: Petar Nikolič KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Cenjenim strankam sporočam, da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 odprli zbirni center za kemično čiščenje oblačil in drugega tekstila. Zagotovljen dovoz in odvoz. KOLESARJENJE PO RAPALSKI MEJI TOKRAT TUDI V OKVIRU AKCIJE »NOVE POTI V NOVI EVROPI« Letošnja kolesarsko pohodniška prireditev »Kolesarjenje po Rapalski meji« bo tokrat potekala v nedeljo, 9. septembra 2007. Osrednje prizorišče prireditve bo na Črnih njivah nad II.Bistrico s startom pa ob 10,00 uri, trasa kolesarjenja in pohoda pa bo udeležence vodila v pogorje Milanke in Volovje rebri, kjer bo organiziran tudi ogled vojaških kavern - tokrat drugih objektov kot na prejšnjih prireditvah. Letošnja novost je v tem, da je Kolesarjenje po Rapalski meji sestavni del projekta »Nove poti v novi Evropi«, ki so ga pripravili organizatorji turističnih in športnih prireditev na področju nekdanje Rapalske meje in Rupnikove linije. V letošnjem letu je pripravljenih osem prireditev od Kastva na hrvaški strani do Podbrda na Tolminskem, izdana skupna zgibanka s predstavitvijo vseh prireditev in značilnostmi skupne akcije. Cilj projekta pa je, da se s skupno promocijo pridobiva udeležence prireditev in predstavlja posamezne turistične znamenitosti tega področja. Zaključna prireditev bo 30. septembra v Cerknem, kjer bodo tudi nagrajeni večkratni udeleženci letošnjih prireditev. Da je projekt tudi turistično zanimiv je s svojim pristopom k akciji potrdila tudi Slovenska turistična organizacija, kar organizatorje še dodatno veseli. Kolesarjenje in pohod po Rapalski meji udeležencem nudi športni užitek pokrajine pod Volovjo rebrijo in Milanko, ponuja pa tudi ogled tehnične zapuščine nekdanje Rapalske meje - bunkerjev oziroma kavern, ki so na določenih mestih še dobro ohranjene. S strokovnim vodstvom je ogled kavern zanimiv, kar potrjujejo tudi dosedanji udeleženci prireditev, zato tokrat ponujamo ogled drugih - sosednih kavern, ki morda niso toliko izpostavljene ogledom kot tiste, ki so si jih udeleženci ogledali na prejšnjih izvedbah prireditve. Skratka - start prireditve bo ob 10,00 uri naČrnjih njivah, zaradi nerazumevanja Trap kluba II.Bistrica na drugi strani ceste proti Sviščakom, pohodniki pa se bodo odpeljali k Trnovski bajti, od koder bo izhodišče za pohod na Milanko in ogled kaverne. Možen bo tudi pohod s Črnih njiv, ki pa je časovno precej omejen in namenjen dobrim pohodnikom. Organizacija pohoda je brezplačna, za kolesarjenje pa bo potrebno plačilo kotizacije v višini 10 €. Več informacij in podrobna predstavitev prireditve je na naši spletni strani www.bassport-klub.si, kjer se lahko tudi predprijavite, prijave pa so možne do začetka prireditve. Vabljeni na Črne njive in Volovjo reber za popestritev jesenskega nedeljskega dopoldneva. POVEZOVANJE NAS BOGATI Uporabniki Društva Vezi so bili pobudniki balinarskega turnirja, ki se je odvijal v poletnih dneh v parku Nade Žagar. Na balinarski turnir so se odzvali nasprotniki - stanovalci Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice. Balinanje ima v naši občini in njeni širši okolici močno tradicijo in sodeč po udeležbi na turnirju, to zagotovo drži. Balinanje je priljubljena aktivnost med mlajšimi in starejšimi občani. Skupna srečanja niso bila pomembna zgolj zaradi tekmovalnega duha, temveč tudi zaradi medgeneracijskega povezovanja, sklepanja novih poznanstev in bogatenja širše socialne mreže. Udeleženi so bili navdušeni Baša Mateja, Društvo Vezi in si takšnega povezovanja in Katja Prosen Boštjančič, Dom starejših občanovII. Bistrica druženja želijo tudi v bodoče. USTVARJALNA DELAVNICA V poletnem času se je v Dnevnem centru II. Bistrica Društva »VEZI« odvijalo kar nekaj prijetnih in družabnih dogodkov. Tako so se udeležili piknika s Karitasom, odpravili so se na morje, balinali s stanovalci Doma starejših občanov ter bili ustvarjalni s servietno tehniko v Dnevnem centru Štorje. V dnevnem centru II. Bistrica pa je potekala tudi zanimiva ustvarjalna delavnica (na sliki). Sami namreč izdelujejo nakit po različnih postopkih, kateri je namenjen prodaji. Delavnice so se udeležili uporabniki iz Dnevnih centrov II. Bistrica in Štorje. Z delavnico so bili zadovoljni in si takšnega druženja še želijo. Tekst in foto: Petar Nikolič DEJAVNOSTI FOTO KLUBA SUŠEČ Poletni, počitniški meseci se iztekajo in naša klubska dejavnost počasi oživlja. Zagotovo je od poletja ostalo dovolj kvalitetnih fotografij in bomo ob njih slišali kaj novega o krajih in ljudeh, kjer so se naši člani tokrat potepali. Nekako nam je že prešlo v navado, da naredimo kratke, a zanimive potopise iz naših dopustov. Sicer pa se 24. avgusta predstavljamo s klubsko razstavo v Železnikih, 20 septembra bomo obiskali Račiške pečine in tam izvedeli kaj več o njih, a tudi o fotografiranju v jamah. Ponovno pripravljamo začetniški tečaj za člane in nečlane, saj stalno ugotavljamo, da nova, digitalna fotografija, omogoča več ustvarjalnosti, a brez osnovnega foto znanja nikakor ne gre. Pred nami je tudi že tretji ex-tempore Snežnik, letos smo tudi nosilci krožnega natečaja Narava digi-foto, ki se je izkazal kot izjemna ideja. Dejavnosti nam, torej, ob prijetni družbi ne manjka, če si tudi ti zaljubljenec-ka v foto svet ali pa te zanima le posamezen del naše dejavnosti, se nam pridruži na sedežu Teles-a, Vilharjeva 35, vsak četrtek ob 20h, lahko pa tudi pokličeš Andreja na 041-616-411 ali Riharda na 031-209-629. Rihard za FK Sušeč Ilirska Bistrica 041/869 727 Y ^GRADBENIŠTVO SAFTIC | SAFTIČ ZDENKO s.p. | JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 s www.gradbenistvo-saftic.si JE OGROŽENA VARNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ? Vprašanje v naslovu se poraja ob neljubem dogodku, ki se je zgodil v Zdravstvenem domu Koper. Ne glede na okoliščine, fizični napad na medicinsko sestro najostreje obsojamo in ne želimo, da bi se kjerkoli in kadarkoli ponovil! Zavedamo se, da človek v primeri svoje bolezni/poškodbe ali bolezni/ poškodbe najbližjega, vidi svoj primer kot najnujnejši in čakanje v čakalnici ambulante le težko sprejema. Za čakanje običajno obsodi zdravstveni kader, ne da bi prej pomislil s kakšnimi stresi, odločitvami in obremenitvami se zdravstveni tim srečuje pri vsakdanjem delu in v stiku s tako številnimi pacienti in njihovimi raznovrstnimi problemi, zaradi katerih iščejo pomoč. Bolnemu/poškodovanemu je težko razumeti tudi, da obstajajo tudi v zdravstvu pri delu številne pravne, organizacijske in finančne omejitve in da kljub prizadevanjem, dostikrat ne moremo reagirati tako hitro in uspešno, kot si zamišlja in želi posameznik. Tudi v našem zavodu smo fizični napad na medicinsko osebje sicer že doživeli. Nič manj skrb vzbujajoči pa so pogosti verbalni napadi na sestre, zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki so tudi zelo motilni, predvsem če so neupravičeni. Ne moremo sicer tajiti, da pride do kakšnega »kratkega stika« zaradi odnosa osebja do pacientov, saj so tudi zdravstveni delavci v prvi vrsti ljudje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Večina pa se je ob izbiri poklica le odločila, da bo pomagala soljudem in to pri vsakodnevnem delu tudi uresničuje. Ni odveč omeniti tudi izsledkov študije, da so zdravstveni delavci zaradi izredno zahtevnega in odgovornega dela z bolnimi osebami in njihovimi svojci, natrpanega urnika dela, vse večjih zahtev javnosti in pogostega soočanja s smrtjo, med najbolj ogroženimi s sindromom izgorevanja, stresom in depresijo. Toda o tem obširneje kdaj drugič. Vsekakor lahko zaključimo, da uspešno zdravljenje temelji na tolerantnosti, medsebojnem razumevanju in zaupanju med zdravstvenimi delavci in pacienti ter spoštovanju danih navodil in usmeritev. Pri vsakem obisku v zdravstvenem domu ali bolnici zato ob svojih težavah pomislite tudi na težave drugih in se zavedajte, da razumevanje, vzpodbudna beseda in zaslužena pohvala vsakomur veliko pomeni! RAZPORED ZDRAVSTVENO VZGOJNIH DELAVNIC ZA ODRASLO POPULACIJO V ZDRAVSTVENEM DOMU Obveščamo vas, da bomo v mesecu septembru pričeli z delavnicami za preprečevanje srčno žilnih bolezni. Nekatere delavnice potekajo v enem srečanju, nekatere pa so sestavljene iz več sklopov. Vabimo vas, da se nam pridružite. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. 05 7112132. Razpored je naslednji: 1. 10.09.2007 od 8. do 11. ure - MERITVE KRVNEGA SLADKORJA , HOLESTEROLA IN KRVNEGA PRITISKA (cena meritve holesterola stane 2 eura, ostale meritve opravimo brezplačno). 2. 13.09.2007 ob 19. uri - DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SRČNO ŽILNE BOLEZNI (kaj so , kako jih nadzorovati in obvladovati) 3. 18.09.2007 ob 19. uri - ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG ( kako spremeniti slabe navade) 4. 20.09.2007 ob 18. uri - TELESNA DEJAVNOST( ura hoje - najlažja in najcenejša oblika telesne dejavnosti). Z delavnico bomo nadaljevali, glede na vremenske razmere in število udeležencev. 25.09.2007 ob 19. uri - DELAVNICA ZDRAVA PREHRANA- 1. del, sledijo pa še tri srečanja po dogovoru z udeleženci. Delavnica je pogoj za vstop v šolo hujšanja. 5. 22.09.2007 od 15. do 17. ure -TEST HOJE NA 2 KM V ŠPORTNEM PARKU TRNOVO V ILIRSKI BISTRICI. 6. 25.09.2007 ob 19. uri - DELAVNICA ZDRAVA PREHRANA-1. del, sledijo pa še tri srečanja po dogovoru z udeleženci. Delavnica je pogoj za vstop v šolo hujšanja. O pričetku tečaja nordijske hoje bodo kandidati, ki so se prijavili osebno obveščeni. Delavnice bodo potekale v učilnici za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, razen testa hoje, ki bo potekal na stadionu Trnovo in telesna dejavnost, ki bo potekala po peš poteh v okolici Ilirske Bistrice. Andreja Rebec DEFINICIJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) V PRAVILIH OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA Glede na to, da je obisk pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči oz. v urgentni ambulanti še vedno (pre)velik. Zavedamo se, da se ob nenadni spremembi zdravstvenega stana vsak prestraši, vendar Vas želimo še enkrat opozoriti na pomen NMP in ponovno zaprositi, da se odločite za obisk te ambulante v res nujnih primerih I Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS) opredeljujejo nujno medicinsko pomoč v 103. členu: »NUJNA MEDICINSKA POMOČ vključuje storitve oživljanja, storitve potrebne za ohranjevanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja ZAVAROVANJA nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Storitve se zagotavljajo do stabilizacije življenjskih funkcij oz. do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujni reševalni prevozi so vključeni v storitve nujne medicinske pomoči. Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve vključujejo: - takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, vkolikor je potrebno - oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oz. zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij. - zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo - zdravljenje zastrupitev - storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje - zdravljenje bolezni za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali oseba sama - zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej - medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej in sicer v obsegu, standardih in normativih, kot jih določajo pravila. PIVKA D.D. SPODBUJA RAZVOJ KAKOVOSTI MESA IN IZDELKOV Na Mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni je Pivka perutninarstvo d.d. v kategoriji C (Vami izdelki) prejela največ točk izmed vseh podjetij, zato ji je bilo na podelitvi 27.8.2007 podeljeno POSEBNO PRIZNANJE ZA VARNE MESNINE. Znanje pol stoletne tradicije smo združili z razvojem in raziskavami. Ponudbo že priznanih izdelkov smo v lanskem letu dopolnili z programom NJAMI. Septembra bomo na trgu predstavili že dve novi Njami dobroti z omega 3 maščobnimi kislinami: Njami posebno salamo s sirom in Njami hrenovke brez ovoja s sirom. Na področju zdrave prehrane je v zadnjih letih veliko raziskav osredotočenih na pomen zaužitih maščob. Večkrat nenasičene maščobne kisline so esencialne in so nujno potrebne za naše zdravje. Primerna preskrba organizma z omega-3 in omega 6 maščobnimi kislinami varuje telo pred nastankom bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst rakavih obolenj, revmatoidnim artritisom in nekaterimi drugimi avtoimunimi boleznimi. Omega 3 maščobne kisline so pomembne za pravilno delovanje živčevja, izrednega pomena so za nosečnice in doječe matere in za razvoj otrokovega živčnega sistema. Da bi izboljšali preskrbo prebivalstva z omega-3 maščobnimi kislinami strokovnjaki priporočajo več morskih rib v vsakodnevni prehrani, po drugi strani pa svarijo pred težkimi kovinami predvsem z živim srebrom v ribjem mesu, kar je posledica globalne onesnaženosti morij. Poizkusi krmljenja piščancev z obogateno krmo so bili v lanskem letu opravljeni tudi v okviru Emone razvojnega centra za prehrano d.o.o.. Rezultati teh analiz so bili predstavljeni na tiskovni konferenci 10.8.2007 v Ljubljani. Dokazano je, da imajo meso in izdelki iz teh piščancev povečano vsebnost omega 3 maščobnih kislin, ob tem pa še ugodno razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Zato smo se v letošnjem letu odločili, da izvedemo pilotni poizkus v naši reji. Vselitvenih pogojev, kakor tudi same tehnologije pitanja nismo spreminjali, posebnost je bila skrbna izbira pravilne kombinacije naravnih žitaric. Z rezultati smo bili izredno zadovoljni, zato smo začeli z pripravami na redno proizvodnjo. Novost na slovenskem trgu - piščančje meso z povečano vsebnostjo omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami bomo na trgu ponudili že v letošnjem letu. SMO PRIMORCI ...nismo norci. Še zdaj mi je v spominu tale veleintelektualen slogan, čeprav čisto točno ne vem, na čigavem zelniku je zrasel. Marto pomeni, da so vsi ostali, ki pa niso Primorci...norci. In potem se človek vpraša, zakaj nas imajo ostali za mal zaostale, ko pa takšne «ven mečemo«. Saj če si samo ogledaš »krvavo« predvolilno kampanjo za županske volitve, postane vsakemu normalnemu človeku vse jasno. Kakorkoli, referendum je uspel, cekini so se obrnili in živelj bistriški se je odločil, da spada pod Primorsko. V tem času, ki je že pretekel od referenduma, se mi zdi, da je tudi zrak že začel dišati po soli, pa čeprav ta kraj ravno ne slovi po kakšnih posebnih vonjavah ali pač. To, da smo zdaj Primorci, je zelo dobro, kajti zdaj se bodo tudi župani vseh priobalnih mest potegovali za naš razvoj pri vseh potrebnih in tudi nepotrebnih inštitucijah bi se reklo bolj po domače, da se bomo »buljše šlepali« v iskanju novih razvojnih možnosti, ker smo se povezali s perspektivnimi kraji... Ta druga stvar, ki se je v tem času zgodila in je gotovo vredna par besed, je vsekakor to, da nas hoče Ljubljana prepričat, da mi premoremo večje lumpe u Bistrci, kot pa oni v Ljubljani... Ja, zadeva se tako napihuje, samo je pa fajn, da je šel kajti je vsem jasno, da če kuro preveč stisneš za vrat, bi ponavadi znala začet preveč kokodakat...in to zna postat precej sitno... Šment, šele zdaj srn opažu, da mi je črnila zmanjkalo v računalniku...ga bom moral ob prilki kaj peljat na servis, ki me prou zafrkava, upam, da bo zdaj vsaj do konca tega pisanja zdržal. In še ta tretja stvar, kateri bi rad namenil par besedi, je nedavni seznam plač javnih funkcionarjev, kateri je bil objavljen v Snežniku. Številke so vsekakor lepe, zanimive in vredne vse fovšije, ki je postala že nacionalni šport. Samo baje, da je vzet glih najbolj ploden mesec, ko je bil regres, nagrade in ostale bonitete, ki pač že po črki zakona pripadajo vsem nadsmrtnikom... hm...tako, da je baje v povprečju realno cifra za kakšnega jurčka nižja, a še vedno zelo lepa in kot sem že omenil vredna vse fovšije... Zdaj debatirat o tem, kakšen je namen objave bruto izplačil vseh vodilnih, nima posebnega smisla. Razen, da ljudi spravlja v slabo voljo in depresijo...saj itak ne bo nihče nikomur nič vzel, in nihče nikomur nič dal. Je pa vsekakor lepo, da so nekateri ljudje tudi v tej naši od boga pozabljeni dolini uspeli, ko pa večina bazira zgolj na minimalcu. In še ta zadnja stvar, ki bi jo rad omenil, je ta, da je tudi letos Marjan in ans. Malibu prišel na narečno popevko v Maribor, kjer bodo zastopali barve našega kraja z mojim komadom...pa naj še kdo reče da nimamo tle v Bistrci pravega potenciala, samo kaj, ko se zgodba Avsenikov vedno ponavlja - vedno najprej uspeš drugod, kot pa doma, ki te nihče resno ne jemlje. Amen. To sem nekako strnil v tokratno kroniko, bolj te bistvene in pomembne stvari, ki so se mi vtisnile v spomin. Bodite mi do prihodnjič v cvetju, jaz pa šibam zdej z računalnikom na servis. Lep pozdrav Matjaž Vrh koliSter Do/en/e 2a, 05/78S60/0 EE///rska E/str/ca, 05/7/0 /J J0 Velika izbira avtop/aščevin a/uplatišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV NOVA PONUDBA POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE de/ovn/ čas od 0 Jo /0. are, v soboto o J S. Jo /J. t/re. L Procfa/a voz/7 OPEL 05/78880 09 3 Akcija "Pomladanskapresenečenja" z izrednim/popust/ Jo konca meseca juni/a NOVA CORSA, ASTRA, MER/VA, ZAF/RA, VECTRA, S/GNUM, V/VARO, COMBO NOVA OPEL ANTARA ■ POOBLAŠČEN/ OPEL -0- SERVIS 5 I originalnirezervni Je/i, originalna dodatna oprema 3 Trgači v vinogradih Vinakoper začeli z delom V vinogradih največjega slovenskega vinarja, kleti Vinakoper, so v ponedeljek, 20. avgusta, že začeli z obiranjem grozdja. Letošnja trgatev, ki je v povprečju kar za štirinajst dni prehitela običajno, bo postregla z nekoliko manjšimi količinami grozdja, za končno oceno kakovosti grozdja pa bo potrebno počakati še nekaj tednov. Meritve, ki jih je na podlagi odvzetih vzorcev grozdja opravil laboratorij kleti Vinakoper, so jasno pokazale, da so zgodnje sorte že dovolj zrele za pričetek trganja. Najprej bodo potrgali belo sorto sivi pinot, nadaljevali pa s char-donnayem, sauvignonom in belim pinojem. Omenjene sorte so dosegle tehnološko zrelost, odlično razmerje med sladkorji in kislino, grozdje pa je izjemno zdravo. Vse našteto je razlog za zgodnji začetek trgatve, kar pa je sicer tudi v skladu s fenofazami; začelo se je z zgodnjim cvetenjem in se sedaj manifestira z zgodnjo zrelostjo. Rdeče sorte običajno svoje zrelostne parame- tre dosežejo nekoliko kas-neje, zato jim bo v celoti posvečen drugi, večji del trgatve. V koprski kleti ocenjujejo, da bodo letos v klet pripeljali približno 20 do 30 odstotkov manj grozdja kot običajno. Ob ostalih znakih, kot so mehkejša in obarvana jagodna kožica, je bil letošnji letnik najbolj občutljiv na velikost in težo jagode, kar je razlog za pričakovani izpad količine. Zdravstveno stanje grozdja je bilo do sedaj odlično, jagodna kožica je kompaktna, zato pričakujejo, da bo tako tudi do zaključka trgatve. Na določenih legah so jih sicer v manjši meri presenetile naravne nesreče, kot je bil pojav ožiga na sorti refošk, nekaj toče ter v zadnji fazi zorenja, v mesecu juliju in avgustu intenzivnejša suša, ki je najbolj prizadela vinograde v Sečovljah in nekatere višje lege v isti smeri. V kleti Vinakoper ocenjujejo, da bodo v lastnih vinogradih natrgali med 3.500 in 4.000 tonami grozdja, približno 1.000 ton pa naj bi ga v klet pripeljali kooperanti, ki jih je približno 150. VINAKOPER D.O.O. Ilirijade OGROŽENO ZA DOMOVINO NAPREJ! Poletje (kot je bil ta čas imenovan v času pred podnebnimi spremembami) se nezadržno bliža koncu. Dopusti so bolj ali manj mimo in s septembrom se začenja običajen ritem življenja. No, septembra imamo tudi en državni praznik, ki sicer ni dela prost dan (zato gre mimo bolj ali manj neopažen). 15. septembra praznujemo “priključitev” Primorske k matični domovini. Narekovaji ob besedi “priključitev” niti najmanj niso naključni. Ta izraz se mi zdi najmanj neprimeren, če ne celo žaljiv. Slovenija si pač ni priključila Primorske. To, daje ta del bivšega italijanskega ozemlja prišel pod takratno Jugoslavijo, je bilo prejkone posledica enotnosti tukajšnjega prebivalstva, vključno s katoliško elito, ki, za razliko od nekaterih drugih slovenskih pokrajin, ni štela fašizma za manjše zlo od komunizma. Povedano drugače, če bi imeli v Slovenskem Primorju (kot se je takrat zadeva imenovala) položaj, podoben tistemu na Dolenjskem, je vprašanje, kako bi se zadeva končala. IV. armada NOVJ gor ali dol. Tudi iz Trsta so se morali umakniti. Kot ne govorimo o “odcepitvi” Slovenije, ampak o osamosvojitvi, tudi ne moremo govoriti o “priključitvi” Primorske, ampak o združitvi. Je pa to še ena potrditev moje teze, ki jo gojim že nekaj časa, da obstaja namreč med slovensko elito (ki kakopak prebiva predvsem v Ljubljani, kar nič hudega sluteči domorodci plačujejo z nepriljubljenostjo) globoko nezaupanje do “perifernih” pokrajin. In tu ne mislim samo na politično, ampak tudi na uradniško, akademsko, pa še katero elito. Tukaj po mojem mnenju leži tudi eden od razlogov za izredno centralizacijo (drugi seveda vključujejo nadzor nad denarjem in močjo) te države, pa za to, da se naš Dimitrij Ruplov denimo shizofreno pojavlja enkrat v vlogi države, drugič pa spet v vlogi regije. Če bi se regionalno pogovarjala denimo Koper ali Maribor, vragsigavedi kaj bi se utegnilo izcimiti. Ja, dragi moji, Primorci in Štajerci in Prekmurci pač ne zgledamo dovolj patriotski in nam ne gre zaupati, da bi nas pustili same z Italijani in Avstrijci in Madžari, da Špancev niti ne omenjam. Koliko je to podprto z dejstvi, je seveda drugo vprašanje. A običajno takšne malenkosti, kot so dejstva, ne motijo velikih duhov. Skratka, naši modri vladarji nas imajo za ovčice, ki niso sposobne skrbeti same zase, zato je treba paziti na njih, da ne bi slučajno pobegnile k sosedom. Občasno slišimo jok in stok o ogroženosti našega milozvočnega jezika. Predvsem s strani angleščine. Menda da bomo kmalu vsi spikaii in ne govorili. Seveda so za takšno govorjenje dobri razlogi. Prvi je seveda denar. Če je zadeva ogrožena, potem moramo samozvanim čuvajem dati denar, pardon, keš, dajo obranijo. Drugi pa je seveda ta, da so bili intelektualci včasih posredniki znanja iz drugih govornih področij, predvsem nemškega, ukažejnemu ljudstvu. Zdaj pa, o groza, lahko vse izvejo kar na nekem internetu. In če znajo še angleško... ah in oh! Seveda pa ta t.i. imenovana angleščina sploh ni to, kar se zdi. Angleži imajo namreč bore malo opravka z njo. Gre za jezik, ki se je razvil iz angleškega, zato se malce nesrečno tako imenuje (“mednarodna angleščina” je najnovejši izraz, k’nede). V resnici pa je to nekakšna lingua f ran ca, tisto, kar so neskončno arogantno hoteli ustvariti z esperantom. Dandanes preprosto rabimo neko skupno sredstvo sporazumevanja. In tako se že mladi Slovenci in Hrvati sporazumevajo v tej "angleščini”, vsaj tam, kjer sicer ne pridejo skupaj. In ogroženost slovenščine? O ja, seveda. Ko je cela intelektualna elita pisala v glavnem nemško, ko so bila vsa naša mesta dvojezična in ni bilo govora o kakšni univerzi, vojski in tako naprej, takrat jezik menda ni bil ogrožen, zdaj pa, ko ima razvite praktično vse podzvrsti, od znanstvenega do vojaškega jezika, zdaj, ko je uradni jezik tvorbe s pol milijarde ljudi, zdaj, torej, pa je ogrožen. In tako nas dneve in noči pitajo z nacionalnimi interesi in ogroženostjo in hudimi nevarnostmi, ki prežijo izza plota. Zato da nas bi bilo strah. Strah namreč rojeva pokornost. Sproščena Slovenija? Aha, za sproščeno vladanje. Imajo nas za norca in zraven pričakujejo, da se bomo še smehljali. No ja, vsaj zrak v oštarijah je boljši. Ampak, da ne boste potem rekli, da niste vedeli: naslednje so klobase. Dejan Ujčič S PIŠITE NAM ; sneznik@kabelnet.net; l l VARNA POT V ŠOLO SPOŠTOVANI STRAŠI, VOZNIKI IN OSTALI UDELEŽENCI V CESTNEM PROMETU ! Čas šolskih počitnic se izteka, to pa pomeni, da se bodo v mesecu septembru na cesti in v bližinah cest pojavili naši najmlajši udeleženci - otroci. Spoštovani starši, vozniki in ostali udeleženci, otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Na tak način si otrok pridobi tudi ustrezno znanje in izkušnje v cestnem prometu. Bodite dober vzgled in naučite otroke osnovnih pravil obnašanja pešca na cesti, predvsem pa jih v prvih dneh spremljajte na poti v šolo in domov. Tudi policisti bomo v zadnjih dneh v mesecu avgustu in v mesecu septembru povečali svoje aktivnosti in izvajali poostren nadzor v okolici šol, in sicer nad spoštovanjem omejitev hitrosti, nad uporabo varnostnih pasov in ustreznih varoval za otroke ter nadzorovali organizirane prevoze šolskih otrok. VARNO POT V ŠOLO VAM ŽELIJO Policisti Postaje prometne policije Postojna <§>nežnik CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. I I I I I I I I a a a a a POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.07. 2007 DO 15.08.2007 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 26 kaznivih dejanj in sicer 8 kaznivih dejanj tatvine, 7 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 5 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti, 2 kazniva dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe ter 1 kaznivo dejanje ponarejanja listin. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 13 oseb, ki so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnemu organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 9 kršitev javnega reda in miru, od tega 4 kršitve na javnem kraju in 5 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. Prav tako so policisti obravnavali še 7 drugih kršitev s področja javnega reda in miru za kar so izrekli v 6 primerih opozorila v 1 primeru pa podali predlog drugemu prekrškovnemu organu. V enem primeru je kršitelj, kljub opozorilom policistov nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje na policijski postaji. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 27 prometnih nesreč. Žal moramo poročati, daje v eni prometni nesreči ena oseba izgubila življenje. Pripetilo pa se še je 8 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 18 prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda. Policisti so obravnavali še 20 travniških požarov in požar avtobusa. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II Recepti za še vedno tople poletne dni KRHKA BRESKOVA PITA Priprava V posodo damo moko, sladkor, rumenjak, pecilni prašek in margarino. Vse skupaj dobro zgnetemo, da nastane gladko testo. Testo zavijemo v folijo in ga damo v hladilnik za približno 30 min. Med tem časom umijemo breskve, jih olupimo in narežemo na manjše koščke. Testo razporedimo po pekaču in nanj stresemo breskve. Če nam ostane še kaj testa, lahko iz njega naredimo mrežo. Pečemo približno 40 min na 190° C. Sestavine Pšenična bela moka 150g Sladkor - beli Jajce - kokošje, rumenjak Pecilni prašek Margarina Breskve - sveže Pripomočki Kuhinjska tehtnica Plastična posoda Hladilnik Nož za lupljenje Nož Deska za rezanje Pekač Pečica 50g 1 kos 1 kavna žlička 100g 5 kosov OCVRTE BUČKE Priprava Bučko dobro operemo in narežemo na približno pol do 1 cm debele kolobarje. Kolobarje bučk solimo. Na krožnike si pripravimo moko, jajca in drobtine. Jajca dobro razžvrkljamo. Bučke paniramo tako, da jih najprej povaljamo v moki, nato v jajčki in nato še v drobtinah. Ocvremo jih na vročem olju. Ko jih poberemo iz olja, jih lahko odcedimo na papirnatih brisačkah. Sestavine Bučke Sol Pšenična bela moka Jajce - kokošje Drobtine Olje - sončnično Pripomočki Deska za rezanje Nož Ponev Štedilnik h ttp://www.mojirecepti. com Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tei.: 05/7141500 : ; 1 ■ . n nc-i „n mA mnAn / *NA VSE BRISAČE IS * ODEJE, PREŠITE ODEJE^^j * ČIPKA *TEP!Hi / I *METRAZN0 BLAGO Brezplačno šivanje zaves < \ z t NOVO V PONUDBI *6t/lfBI * ZADRGE * GOBELINI * NAŠITKI ‘ELASTIKA šao/raponudba 'izdelanih zaves *dekorativnih zaves *.metraže (.brezplačno šivanje po naročilu) SiRŠiPFOGRAM: 'posteljnine — f ' 'prešitih in navadnih odej vpyp$r vpgNUp&i; i Meblo /vo/v-srop 8 -19 sobolj 8-12 /VBOBUB/AJPJMZMA/ ZAPRTO Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica gledališče Po biografiji Edith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in pevko Laro P. Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov. Na projekt se igralka (ena najprepoznavnejših obrazov umetniškega ansambla SNG Nova Gorica, pa tudi širše) pripravlja že več let, saj ji je »pariški slavček«, kot so ljubkovalno imenovali Edith Piaf, zlezel pod kožo že v času študija. Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar, njihovo glasbeno priredbo in aranžmaje pa podpisujeta harmonikarja Marko Brdnik in Luka Juhart, ki bosta igralko na nastopih spremljala v živo. Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, zato ponujajo tudi več možnosti za nove av- torske reiterpretacije, nekateri bodo celo prvič izvedeni v slovenščini). Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretinje Lare P. Jankovič se bo ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov, Zijaha A. Sokoloviča na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espritu, ljubezenskim napevom in »igri srca«. Amelia Kraigher KOT JAZ Monodrama (posvečeno Edith Piaf in moji Šmoni) Igra: Lara P. Jankovič Režija: Zijah A. Sokolovič Dramaturgija: Amelia Kraigher Prepesnitev: Tomaž Letnar, Janez Menart (Harmonikar) Harmonika: Marko Brdnik Foto: Martina Kajfež DOM NA VIDMU 28. september, ob 20. uri predprodaja vstopnic: OAZA PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE **$£'***. ‘40* ju** * ;*■—eeirvT' -X* - —I— * _• - —«f** ***« "^ *.«■.-.* f ~ ; «r<* "V &wmm. Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si [ / / / literarna dejavnost / / / SE O KNJIGI» GODBENISTVO NA BISTRIŠKEM » Minili so tri meseci od izdaje in predstavitve omenjene knjige. V imenu Društva Pihalni orkester Ilirska Bistrica in v svojem imenu, želim izraziti iskreno zahvalo in priznanje naslednjim: - Grafični delavnici BOR in predvsem Matjažu Penko za uspešno in lično oblikovanje ter začasno založništvo tiskanja knjige. - Turističnemu društvu Ilirska Bistrica za organiziranje predstavitve knjige , ki je potekala v lepo prirejeni in okrašeni dvorani. Številnim udeležencem predstavitve so domače in prijetno vzdušje pričarale prizadevne članice društva v staro- Slika s predstavitve 31. maja 2007: pogled na številne udeležence predstavitve v dvorani. davnih bistriških nošah. - Marici Šlenc Zver, ki je omogočila predstavitev v prostorih prijetne dvorane Doma starejših občanov. - Pevski skupini » Sušeč », pevovodji Zorkotu Šajn, pevcu in solistu na harmoniki Dragu Muha, za popestritev kulturnega programa. - Omenjeno knjižno delo so lepo predstavili poleg avtorja: Vojko Čeligoj, Dimitrij G rij, Franc Gombač in Tomo Šajn, ki je razgovor ob omizju tudi vodil, vsi pa so tudi avtorji samostojnih prispevkov v knjigi. - Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli prispevali podatke ali slikovno gradivo in so v knjigi navedeni. skupaj z izdajateljem želeli doseči. Posebna zahvala gre razmeroma številnim darovalcem finančnih sredstev za podporo pri tiskanju knjige in so tudi navedeni v knjigi. Da je knjiga doživela priznanje in da je bila sprejete z velikim zadovoljstvo predvsem domačih bralcev priča tudi pisna izjava enega od večjih finančnih podpornikov, predsednika uprave Banke Koper, gospoda Vojka Čok, ki je v nadaljevanju članka objavljena. Knjiga bo našla pot še v številne domove. Knjigo se lahko dobi v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica, pri predsedniku Društva Pihalni Spoštovani gospod Vitomir (Deffcva, Najprej Hvala za knjigo, resnično sem jo z zanimanjem prebral Čestitam Ti za pregledno in zanimivo predstavitev godbenih dejavnosti na (Bistriškem. %jjiga je tudi odlična dokumentacija za vse, kj & telijo pobhže seznaniti s to kjdtumo dejavnostjo. Sam sem v knjigi srečal kgr neks-j znanih obrazov in njihove zgodbe sem prebral še s posebno pozornostjo. Še enkrat hvala in moje čestitki- Lep pozdrav. ] ‘Vofo 6>/ 1 <2Hedscdnifrupi /t 7 14 \ V preteklih treh mesecih je knjiga prišla v roke številnih ljudi. Knjiga je požela številne pohvale in priznanja. Verjetno so podatki še pomanjkljivi ali morda tudi netočni, zato je izrečenih nekaj pripomb, ki pa so izredno maloštevilne in ne vplivajo na bistvo vsebine in poslanstvo knjige, ki smo ga knjige. Verjetno bo kmalu dobila mesto tudi na policah nekaterih knjigarn in drugih distributerjev. Za Društvo - Vitomir Dekleva 8 8 8 < X Z X ec > t 03 o 'E O » -c m "O > £ iii s £ O ” oC ov 5 o o R 11 i • varnostna blazina za voznika in sovoznika • okenski varnostni blazini • ABS +• £BD • ročna klimatska naprava • centralno •z zaklepanje z daljinskim upravljanjem ♦ električni pomik prednjih stekel in električna blokada vrat • po višini in globini nastav- I Ijlv volanski obroč • po višini nastavljiv voznikov sedež • predpriprava za vgradnjo avtoradia s 6 zvočniki in anteno www.fiat.si mm ssiprecenzija J <0 <0 glasba 0 Misel o knjigi.... Marianne Kiauta: Prvi žafran/The first crocus, Založba Mondena, prevod iz nizozemščine Marija Javoršek, Dušan Voglar, Grosuplje/Bilthoven, 2000 Nekoč sem imela prijatelja, glasbenika (saj veste, življenje gre naprej, ljudje pridemo in gremo;)), z zanimivim imenom, ki je spominjal na priimek našega bivšega predsednika, Mučan. Japonec, simpatičen, ki mi je v polomljeni slovenščini rekel, da ga Slovenija zelo spominja na Japonsko in daje zato ostal za vedno pri nas. Vendar, zakaj pravzaprav pripovedujem o njem...Starodavna Japonska je bila dežela borilnih in umetniških veščin. Dežela, ki jo marsikdo pozna, velika večina pa niti ne. Dežela, v kateri samuraji sekajo lunine žarke, Japonci pa pridno ustvarjajo čudovite Tonske lestvice ptičev in poblisk mačic skoz krpe megle Na sredi ceste bolj kričeč od njenih besed njen parfum ikebane, rišejo enopotezno na svilo, improvizirajo poezijo in »zavržejo« neuporabljene začetne kitice renga v tenkočutne zapisljive drobce, haikuje. In tokratna knjiga se nanaša ravno na te utrinke, na jedrnate pesniške oblike, ki vsebujejo tri verze, prvi in tretji obsegata po pet zlogov, drugi jih ima sedem. Vem. Splošno mnenje med Slovenci (ali Slovenceljni, kot nas poimenuje V. Godina) je, da smo pesniki pijanci, klošarji, tisti, ki imamo preveč časa, čudaki, preveliki romantiki, vsekakor ljudje, ki nedvomno ne stojimo na trdnih tleh. Pa še kakšna opredelitev bi se našla. Čeprav iz lastnih izkušenj lahko trdim ravno nasprotno. Veliko nas je, ki pišemo. In ja, tudi pesmi. Nekateri se s tem ponašajo, izdajajo knjige, berejo ipd., drugi svoje pesmi skrivajo po predalih, zveščičih in še kje. Pa bi ne bilo potrebno skrivati tistega, kar smo. Ampak, no, ja. Družba, okolje in kaj bi spet filozofirali, če to ni potrebno. Moj namen je morda po zelo dolgem času približati, vsaj nekaterim, tudi poezijo. Ki si jo morda prisvojite. Morda tudi ne. Odvisno od vas. V poplavi pesnikov, najsibo domačih in tujih, se je »utrnila« tudi Marianne Kiauta s svojim Prvim žafranom. Pesnica je rojena 1948 v Goudi na Nizozemskem in je študirala na univerzah v Utrechtu in Leidenu biologijo in orientalistiko s sanskrtom intibetanščino. Pričujoča knjiga je izbor haikujev, senryjujev in tanka poezije in je izšla leta 1993 v holandščini pod naslovom Tančica za češmin. V knjigi so tako angleški kot prevedeni slovenski haikuji (in če lahko pripomnem: v slovenščini zvenijo veliko bolje;))). Avtorica Z obale oči hrepeneče strmijo v ladjo sem-ter-tja moderni ptiči nov rod - rojen na plastiki sodeluje in objavlja v Evropi, ZDA in na Japonskem, njeni prevodi izhajajo tudi v slovenskih literarnih revijah. Njeni haikuji (s katerimi se lahko poigra kdorkoli izmed vas; seveda, če vas to zanima) izvirajo iz najrazličnejših situacij in ne le iz narave, od koder naj bi izvirni haiku izhajal. Sicer so glavna tema haikujev letni časi in sleherni haiku temelji na globoki in duhovito ubesedeni povezavi med dogajanji v človekovi duši in v naravi. Senryu upesnjuje človeško naravo. Prej omenjena tanka pa je sestavljena iz petih verzov (5-7-5-Z-7), sam izraz pomeni kratko pesem. Znana je tudi pod imenom waka ali uta. Iz nje se kasneje razvijeta renga (verižna pesem) in haiku. Zaradi zakompliciranih zlogovnih pravil je v slovenščini nesmiselno upoštevati japonska pravila. Izvirno se haikuji ne rimajo, vendar to v našem jeziku spet ni prepovedano;)) in je celo zaželjeno, če gre za spretno in izvirno rimo. Zelo podobna haikuju je pesniška oblika, ki se imenuje luna in jo je uveljavil Robert Kelly (5- 3-5),daje pa videz luninega krajca. Haiku odpira oči, nas uči opazovati in zenovci pravijo, da če gre za dober haiku, je dovolj prebrati le enega na dan in o njem razmišljati. Prvi in tretji verz se lahko bereta posamično ali nadaljujeta misel. Izvirni haiku tudi ne uporablja veliko glagolov ali nič, vendar se v slovenščini piše haikuje kot utrinke in morda bi bilo bolje, če bi jih preimenovali;)) Gre pravzaprav za približevanje tistemu osnovnemu, praizvirnemu, najlepšemu v naravi. Če torej hočete napisati haiku, se ozrite okoli sebe. Opazujte. Naj vam nič ne uide. Naj vam ne uide tudi vaša notranjost. Notranjost drugih okoli vas. Bodite enkratni in neponovljivi, najsibo v pisanju kot drugače. Ker haiku je čaroben. Tako kot ste lahko čarobni sami. In prosim, ne jemljite to misel o knjigi kot pametovanje, morda gre bolj za čudenje nad močjo misli. Kot vedno;)) Kogar tema zanima, naj si Niti marjetke v senci cerkvenih zidov le mrtvo listje petelin stopa pomembno skoz jato kur na kup gnoja več pogleda na spletnih straneh. Revija Apokalipsa obenem razpisuje natečaj, kamor lahko do 15.10. pošljete šest haikujev pod šifro, ki si jo izmislite na naslov, ki ga najdete v omenjeni literarni reviji ali pa pri meni. Naj vam za konec in poslastico pripišem samo še nekaj Marianninih haikujev, čarobno spletenih drobcev, ki naj vam dajo navdih. Za pisanje. Za risanje. Za objem. Za karkoli. Za moj objem. Lep pozdrav do naslednjič, Patricija Suma inženiring do.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 /e/uC: r- (- cAo cJ lo A) C "C\ . v <• ž £C|v)C V2____CJ V2_____ Y J G 2L D G d G oj lo cJ lo OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 55 c. cJ _cJ G9, cj G2_ c: to _pj to c LETOS NA FESTIVALU HARMONIKA TUDI NOV SVETOVNI PRVAK Letos bo na festivalu harmonika kar nekaj zvenečih imen, med njimi pa tudi vsem, ki prireditev spremljate, že poznano ime NIKO POLES. Niko je na festivalu že nekajkrat sodeloval, obljubil mi je, da bo to storil tudi letos. Razlika je le v tem, da je Niko v letošnjem letu na tekmovanju v Rumi (Italija), ki ima nivo svetovnega prvenstva, osvojil prvo mesto in to z maksimalnim številom točk ter si tako, tudi uradno pridobil naslov svetovnega prvaka. To je seveda zavidanja vreden dosežek in če smo čisto odkriti, smo mu vsi »malo fouš«, čeprav to javno neradi priznamo. Niko- kakorkoli, naslov ki si ga osvojil je tvoj, tega ti ne more nihče vzeti, to je nekaj kar te bo spremljalo vse življenje, ne glede na to po kakšni poti te bo vodilo življenje. Tudi če glasba ne bo najvažnejša (kar sem prepričan da bo), je ta naslov nekaj na kar boš vedno ponosen, nekaj s čimer so boš lahko vedno pohvalil, nekaj kar ti bo odprlo marsikatera do sedaj zaprta vrata. Pa ni bilo vselej tako lepo, kot je to v tem letu. Ni kota poznam že kar nekaj časa, saj smo »skupaj dali« ker nekaj različnih tekmovanj. Kakor se to rado dogaja, je bilo tudi pri njemu kar nekaj tekmovanj, s katerih se je vračal s sklonjeno glavo in dvomil o tem kako naprej, kaj ni bilo v redu, kaj je šlo narobe, ali sem sposoben priti na vrh? Odigral sem v nulo (kot se tekmovalci izrazijo)-kar pomeni brez napake- pa vseeno nisem prišel v finale. Ampak Niko ni obupal, vadil je naprej, veliko igral, tako sam kot tudi v ansamblu in letošnje leto je njegovo. Glasba namreč ni nekaj kar se navadiš z drilom ali kako drugače. Glasba je nekaj več. Če nekdo osvoji takšno prvenstvo, je potrebno imeti dan-to pomeni, da lahko igranju dodaš dušo, moraš biti sproščen, dobre volje, brez treme ob tem pa še perfektno odigrati. To je letos uspelo Nikotu in ravno na najvišjem tekmovanju. Vse čestitke pa gredo tudi njegovi družini, posebej očetu Stojanu in mami Leonidi. Imeti doma svetovnega prvaka je seveda lepo (kdo kaj takšnega ne priželi svojemu otroku), lahko pa ni. To zahteva ogromno časa, potrpljenja, spodbud in končno tudi denarja. Udeležba na tekmovanjih, učitelj, harmonika ogromno stanejo, poleg tega so tu vsakotedenska gostovanja, nastopi ter tekmovanja, če pa tu dodamo še ansambel v katerem Niko sodeluje, postane to življenjski projekt cele družine. Seveda Niku čestitam ob uspehu, prepričan pa sem, da se bo strinjal, če čestitamo tudi vsej družini. Mislim, da ne bo nič narobe, če izdam tudi to, da so za prvo harmoniko Nikotu prispevali vsi člani družine-tudi stari starši. Niko-čestitam, ostani takšen kot si bil do sedaj, kajti med tistimi, ki te poznamo si bil priljubljen tudi brez naslova, tvoj dosežek pa je potrditev prave poti, tvojih harmonik pa zagotovo ne bo prekril prah. Zorko Šabec Snežnik j PIŠITE NAM i sneznik@kabelnet.net; nogomet NOGOMETNI KLUB PLAMA-PUR PODGRAD - SELEKCIJA U-12 Štirinajstega avgusta se je v domačem športnem kompleksu zbrala ter pričela s pripravami na novo sezono nogometna selekcija U-12, v katero so vključeni otroci rojeni med leti 1995 in 1997. Selekcija, ki jo sestavljajo otroci iz OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Bregarje je skupaj že pet let. V tekmovalni sezoni 2006/07 je z osvojenim drugim mestom v ligi U-12/2 Medobčinske nogometne zveze Koper selekcija U-12 dosegla svoj največji ligaški tekmovalni uspeh. Selekcijo od samega začetka v letu 2002 vodi trener Zdravko Kirn. Z njim smo spregovorili o delu z »njegovo« selekcijo, dotaknili pa smo se tudi nekaterih drugih aktualnih tem. Delovanje podgrajskega nogometnega kluba je večini naših občanov manj znano. Povejte nam kaj več o nogometu v Podgradu in delu mladih selekcij? Podgrad je kraj z nogometno tradicijo. Primorski poznavalci nogometne igre in še posebej futsala (malega nogometa, op.a.) poznajo Nogometni klub Piama Podgrad kot enega najboljših malonogometnih Piama so carji Vrhnika 2007 Podgrad-llirska Bistrica pa na koncu tisočletja še igrišče ob osnovni šoli v Podgradu. Kasneje smo zgradili še klubski objekt z garderobami ter igrišče z umetno travo. Entuzijazem in volonterstvo sta besedi, ki najbolj opišeta podgrajski nogomet. Po zaključku zlate dobe futsal ekipe, (za Plamo so takrat igrali tudi bodoči prvoligaški igralci Dejan Djuranovič, Andrej Želko, Mršnik Bojan, Rihard Udovič) ima nogomet v Podgradu samo en cilj: zagotoviti domačim igralcem pogoje za igranje nogometa in zagotoviti pogoje za delo mladih selekcij. Poleg članske ekipe ima Podgrad trenutno še dve mladi selekciji: U-12 in U-10. V mlajšo je vključenih manj otrok, zato ni vključena v tekmovalni sistem, dočim selekcija U-12 kontinuirano nastopa že 5 let. Klub je poskrbel tudi za šolanje kadra, tako da ima sedaj NK Plama-Pur štiri trenerje za delo z mlajšimi selekcijami ter dva trenerja Področno solsko prvenstvo Vrhnika 2007 in prireditev. Takšne vezi prinašajo tudi dobre športne rezultate. Ekipa OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad je na finalu področnega šolskega prvenstva za letnik 1994 in mlajše osvojila drugo mesto in zaostala samo za OŠ Notranjski odred Cerknica. Lansko sezono je vaša selekcija U-12 dosegla odlično drugo mesto v ligi MNZ Koper. Kaj predstavlja ta rezultat nekih splošnih merilih? Rezultati so v mlajših selekcijah zelo relativen pojem. Če se dotaknem prej omenjenega šolskega športnega prvenstva: nabor tekmovalcev iz Podgrada je bil omejen na deset fantov letnika 1994, 1995 in 1996, dočim je konkurenca iz Cerknice, Vrhnike, Postojne itd. lahko epipo sestavila izmed 50 in ""To mi deiej" polfinale področnega šolskega Vrhnika 2007 več otrok. Tukaj se pozna, da lahko majhno okolje uspešno tekmuje z večjimi okolji, vendar je potrebno vložiti sorazmerno več energije in trdega dela. Tako je tudi s selekcijo U-12. Podgrad je daleč najmanjši kraj, ki je v ligi tekmoval, Ilirska Bistrica pa edina občina, ki je imela v ligi dva kluba. V ligi smo zaostali samo za vrstniki iz Postojne, pa še te smo v neposrednem srečanju doma premagali z gladkih 6:0. Rezultati imajo še bistveno večjo težo, če povem, daje bilo jedro ekipe lani sestavljeno iz igralcev letnika 1995 in 1996, torej smo imeli še hendikep manjše povprečne starosti, ta pa je pri otrocih vsaj tako pomemben element kot količina treninga. Omenili ste več energije in trdo delo. Kakšne so razlike pri delu vašega kluba naspram drugih klubov? Največja razlika je zagotovo v organiziranosti. Mi nismo vrtec, ki prevzame otroke v čuvanje za čas treningov in tekem, kar je pogost primer v drugih klubih. Za delom selekcije stojijo starši, ki so nenehna podpora svojim otrokom in njihovm športnem udejstvovanju v vseh pogledih: prevozih, pripravi igrišč, pomoči pri treningih, organizaciji prireditev, delovnih akcijah.... Okoli selekcije je zbran prijateljski skup staršev, ki niso samo znanci, temveč tudi dobri prijatelji. Drugi element so otroci. Ti so zelo homogen kolektiv, ki se poleg nogometa druži tudi v šoli, popoldne, ob vikendih...Želja otrok za pridobivanjem nogometnega znanja je zelo močna in je tudi zelo pomemben dejavnik. V lanski sezoni smo imeli preko 90% udeležbo otrok na treningih. Treniramo dvakrat tedensko po uro in pol, v pripravljalnih obdobjih trikrat tedensko. Selekciji zagotavljamo veliko število tekmovanj, od samega začetka delovanja, tako da je uigranost in medsebojno poznavanje na visoki ravni. Udeležujemo se praktično Skupna selekcija Reka 2007 vseh turnirjev v bližnji okolici. Sam poskušam svoje skoraj 20-ietne igralske izkušnje prenesti nanje. Otroke usmerjam v smer kolektivne igre in agresivne obrambe. Lansko sezono smo namreč končali z najboljšo obrambo v ligi in smo na 20 tekmah prejeli samo 34 zadetkov. Kako je s financami? Letni stroški selekcije so glede na obseg dela visoki? Denarja je malo. Vendar se nekako znajdemo. Kljub omejenem sponzorskem in donatorskem viru smo dosedaj še vedno našli dovolj sredstev za skromno normalno delovanje. Iz sredstev občinskega proračuna dobimo sredstva, ki nekako zagotavljajo kritje kotizacij za turnirje in stroške sodnikov. Prevozne stroške krijejo starši z lastnim angažiranjem. Za tisto minimalno opremo in športne rekvizite pa poskrbijo sponzorji. Naša selekcija deluje pod pokroviteljstvom samostojnega podjetnika Dejana Mezgeca iz Hrušice, ki vedno poskrbi, da so otroci ustrezno oblečeni in opremljeni. Kot povsod pa največkrat zmanjka sredstev za plačilo opravljenega dela... Omenili ste sredstva občinskega proračuna. Kako komentirate višino sredstev za vaš klub? To je še posebej zanimiva tema ob dejstvu, da ste bil do nedavnega občinski uslužbenec, ki je pokrival področje športa? Kot vodja oddelka za družbene dejavnosti sem večkrat pojasnil, da imajo po mojem mnenju proračunski porabniki dve pravili glede denarja za njihove dejavnosti: denarja ni nikoli dovolj, če ga pa je dovolj, je narobe razporejen. Tudi z nami je tako. Primerjava z drugimi je vedno nerodna. Množičnost, tekmovalni rezultati, stroški... Kaj je pravo merilo? Odgovornost županove komisije je, da v okviru meril in kriterijev prepozna bistvo in v okviru občinske politike in sprejetih pravil nameni izvajalcem programov športa čim bolj pravičen obseg sredstev. Podgradu bi po mojem mnenju biti namenjena predvsem bistveno višja sredstva za vzdrževanje. Razlika med perif- erijo in mestom je namreč v višini dodane vrednosti na proračunska sredstva. Proračunska sredstva se v primeru športnega kompleksa v Podgradu merijo v promilih glede na vrednost kompleksa, vse ostalo so lastna sredstva v delu in denarju. Vzdrževanje takšnega kompleksa pa stane. Zahteva denarna sredstva, ker z dobro voljo ni mogoče pripraviti igrišča. Rabiš denar za gorivo, popravilo kosilnice, travo, kredo... To mora občinski proračun prepoznati. Prepoznati mora tudi specifike, stroške. Otroci iz Podgrada, Pre-garij in drugih krajev morajo za vsako aktivnost v Ilirsko Bistrico. V Glasbeno šolo, v športne klube, v knjižnico... Programi društev, ne samo športnih, v domačem okolju prihranjajo staršem čas in denar. Stimulacija programov v lokalnih okoljih je izrednega pomena. To je bilo slišati kot očitek mestu. Mar to pomeni, da se z bistriškim nogometnim klubom ne ujamete najbolje? Ravno nasprotno. Klubi so občinski rivali, vendar to ne vpliva na naše sodelovanje. Vsaj na nivoju selekcije U-12 je naše sodelovanje zelo dobro. Nazadnje smo odšli s skupno selekcijo na turnir v sosednjo Reko. Tu je skupna selekcija osvojila četrto mesto na zelo močnem turnirju reških klubov, kljub dejstvu, da so otroci prvič igrali velik nogomet, katerega na hrvaškem igrajo selekcije U-12 v tekmovalnem ciklusu (U-12 v Sloveniji tekmuje v sistemu 7:7; op.a.). Zelo dobro sodelujemo tudi z NK Košana. Obema kluboma ter trenerjema Matevžu Sakeljšku in Andreju Želku se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem, da so s svojo udeležbo počastili otvoritev igrišča z umetno travo v Podgradu. Zaključna misel? Izkoristil bi jo za zahvalo staršem otrok, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, sponzorjem, donatorjem in vsem prijateljem nogometa, ki so kakorkoli prispevali, da imajo otroci v Podgradu pogoje in organizacijo, ki lahko marsikomu služi za zgled. Hvala za pogovor in veliko športne sreče v prihodnje Viceprvaki lige MNZ Koper U 12 2 klubov na Primorskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je igral za tiste čase izredno moderen futsal. Takrat je bil v Podgradu nogomet način življenja, igralo se ga je z dušo in srcem. Poleg futsala smo igrali še občinsko ligo (9:9) in klasični nogomet (11:11). Ker Podgrad ni imel igrišča v vasi, smo nekaj let gostovali v Ilirski Bistrici in Kozini. Kasneje smo sami zgradili nogometno igrišče pri naselju Zalči, ob rušitvi nekdanjega tunela na cesti članskih selekcij. Kakšni so pogoji za delo z mladimi v Podgradu? Podgrad ima trenutno optimalne pogoje za delo. Poleg travnatega igrišča sta za treninge na razpolago še igrišče z umetno travo in telovadnica. Tukaj moram poudariti, da klub odlično sodeluje z Osnovno šolo Rudolfa Ukoviča Podgrad, tako na področju krožkov, kakor tudi šolskih tekmovanj iz nogometa bistriške lokostrelske novice ZA DOLORES IN MATIJO TOKRAT PEKING 2008 PREDALEČ V Leipzigu v Nemčiji je v času od 7. do 15. julija potekalo 44. svetovno prvenstvo FITA, ki je štelo tudi kot kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu 2008. Slovenske barva je v tej disciplini branilo 5 tekmovalcev, med njimi tudi bistriška člana Dolores Čekada in Matija Žlender. Po kvalifikacijskih bojih v prvih dveh dneh le eni naših tekmovalk/ Darji Verbič/ ni uspel preboj v eliminacije. Na žalost so tudi v eliminacijah vsi naši tekmovalci izpadli in tako zapravili prvo priložnost za uvrstitev na olimpijske igre. Tako je po zaključenem turnirju disciplini 24 + 24 tarč , ki je bil za italijanske tekmovalce izbirni za reprezentanco. Na turnir sta bila iz Slovenije povabljena DOLORES in JADRAN ČEKADA .Oba dneva so se odvijali zanimivi in ostro boji za najvišja mesta, v katere sta se vpletla tudi naša tekmovalca. Še posebej je bil zanimiv lokostrelski boj med članicami z ukrivljenim lokom, saj so se stare znanke/ Franchini, Tomasi, lociatti/ iz izločilnih bojev iz lanskega svetovnega prvenstva v Goeteborgu na Švedskem ponovno srečale na zahtevnih terenih. V tem tesnem dvobojevanju je tokrat Dolores zasedla tretje mesto. Dolores Čekada zasedla med 144 tekmovalkami iz vsega sveta 89. mesto. Matija Žlender je bil nekoliko bolje uvrščen in sicer na 79. mesto med 173 tekmovalci. V kolikor želijo doseči želeni cilj, bodo morali naši lokostrelci trdo delati do naslednjega leta , ko jih v času od maja do junija čakajo še trije turnirji, na katerih imajo možnost »popravnega izpita«. V klubu upamo in verjamemo, da bo obema našima članoma zastavljen cilj uspel. TURNIR V POLJSKEM LOKOSTRELSTVU V ITALIJI Od 21. do 22.julija je v Nove-galu / Belluno/ v Italiji potekal turnir v poljskem lokostrelstvu v državni ekipi prispevala DOLORES ČEKADA in MATIJA ŽLENDER, člana bistriškega lokostrelskega kluba. Na prvenstvu sta sodelovala 202 tekmovalca iz 21 držav. Dolores je z žensko ekipo dosegla prvo mesto in zlato medaljo ter bila posamezno šesta. MATIJA pa je v posamični konkurenci zasedel 4. mesto. Za oba velja, da sta dosegla tudi najboljši posamični mesti v slovenski reprezentanci. Prvi dan tekmovanja je DOLORES držala odlično tretje mesto, drugi dan si je še z enakim dosežkom delila 3 mesto. Po eliminacijskih bojih pa je v četrtfinalu dosegla šesti premagale. V polfinalu so z razliko 14 točk zlahka premagale Nemke in v boju za zlato odličje so jih čakale Angležinje. Končni rezultat 46:42 kaže, da je bil dvoboj do zadnjih strelov negotov, a so Slovenske rutinirano opravile s streljanjem. Fotografija kaže, da je vsak strel izveden pod močnim pritiskom. Hrvaški mediji so šesjp mesto svojih deklet označili kot odlično uvrstitev. MATIJA je v ostri moški konkurenci po prvih dneh ujel 8. mesto in s tem možnost za osvojitev kolajne. V eliminacijah je celo držal 2. mesto , a je v polfinalu najprej za 3 točke izgubil proti Nemcu Rohrbergerju in v boju za bronasto kolajno za 2 kroga izgubil proti Italijanu Bertoliniju. Tako je končno zasedel nehvaležno, a še vedno odlično 4. mesto. Moška ekipa, v kateri pa ni nastopal naš Matija, je zasedla 3. mesto. ribolov SVETOVNO PRVENSTVO V RIBOLOVU ZA INVALIDE Slovenci na koncu zelo dobri četrti, med njimi pa tudi prvi bistričan Borislav Zejnulovič Harelbeke, Belgija, 11.-12.8.2007 Potem, ko je Slovenska reprezentanca v sestavi Rudi Centrih, Boštjan Javernik, Franc Štefanič, Brane Zelič, 11.8. presenetila s tretjim mestom je drugi dan zasedla sicer zelo dobro četrto mesto, vendar pa jim je le malo zmanjkalo za skupno tretje mesto v boju z italijani. Naši so tako na koncu osvojili skupno četrto mesto, kar je med desetimi nastopajočimi reprezentancami odličen rezultat, kljub temu pa je ostal grenak priokus zaradi možnosti, da bi domov odnesli tudi medaljo. Prvo mesto je osvojila Francija z veliko prednostjo, drugo mesto pa je ohranila Belgija, ki je bila kot domačin med favoriti. Slovenija je prehitela med drugim tudi Portugalsko, ki je bila lani svetovni prvak in Nemčijo, ki se prav tako uvršča v vrh ribolova invalidov. Od naših je tokrat najbolje nastopil Brane Zelič, ki je v svojem sektorju končal na 4. mestu, Centrih je bil 5., Štefanič 6. in Javernik 7. v sektorju. Trener slovenske reprezentance Dušan Vučajnk je dejal: »Nastop reprezentance na svetovnem prvenstvu v Belgiji ocenjujem kot uspešen. Mislim, da je reprezentanca v celoti nastopila dostojno glede na naše možnosti. Žal je rezervni tekmovalec (Borislav Zejnulovič) zaradi odličnega rezultata ekipe v prvem delu ostal brez nastopa in ni mogel pokazati svojih kvalitet, kar pa bo lahko pokazal na prihodnjih tekmovanjih. Pohvaliti je potrebno novega člana reprezentance Branka Zeliča, ki je izstopal s svojimi nastopi. Ob tem bi se zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k udeležbi na prvenstvu - Zveza za šport invalidov Slovenije, Plesni klub Lukec Krško, KS Krško, RD Brestanica Krško, Peter šport Brežice, Tamara com Rijeka, Steklarstvo Vučajnk Dušan.« i "žVJ / pgfji lij V disciplini goli lok je Jadran zasedel zelo dobro četrto mesto. DOLORES ČEKADA NA EVROPSKEM PRVENSTVU ZLATA MEDALJA - TOKRAT S SLOVENSKO ŽENSKO EKIPO V Bjelovarju na Hrvaškem se je od 6. do 11. avgusta odvijalo 17. evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu / Arrovvhead/ na kateri sta pomemben delež k lokostrelski čas in sanj o medalji je bilo na žalost konec. Toda vse to je popravila v ekipnem boju za medalje, kjer je opravila odlično streljanje. Po kvalifikacijah so dekleta zasedala 5. mesto / v ekipi sta bili še strelka z golim lokom Andreja Izgoršek in s sestavljenim lokom Maja Marčen/ . V nadaljnji boj se je uvrstilo osem ekip. V četrfinalu so se pomerile s favoriziranimi Švedinjami in jih po hudem boju PO DVEH TRETJINAH NA EKIPNEM 5. MESTU V točkovanju rezultatov je bistriški klub pred zaključnimi turnirji med 39 klubi v Sloveniji na zelo dobrem petem mestu. Med posamezniki je po osmih od 12 turnirjev stanje pri posameznikih naslednje: Goli lok: Pri deklicah je Tea Gombač na 4. mesti, dečkih Luka Dekleva na 12. mestu, pri veteranih je Jadran Čekada na 1. mestu in pri veterankah Biserka Čeh na 2.mestu. Ukrivljeni lok: Pri članih je Matija Žlender na 6 mestu, pri članicah Dolores Čekada na 3. mestu, pri kadetih Marko Vidmar na 11. mestu, pri dečkih Nejc Debevec na 5. mestu, pri deklicah Nina Vičič na 2. mestu, pri mlajših dečkih Luka Gerečnik na 4. mestu in pri mlajših deklicah Ana Penko na 2. mestu. Sestavljeni lok: Pri članih je Joisp Maljevac na 21 mestu /udeležil le dveh turnirjev/ in pri dečkih Patri k Ceglar na 1. mestu. V.Š. Vir: http://sport.si21.com/sport-invalidov RURfX^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net avtomobilizem GREGOR SLAVEC: OD PEKLA DO RAJA prednost. Odpeljali bi namreč dve ali celo vse tri vožnje več kot voznik iz Ilirske Bistrice, ki brez preizkusa proge ne bi imel pravih podatkov, kako hitro je moč voziti. Toda na sceno so ponovno stopili »štirje mušketirji« iz spremljevalnega moštva Antonijo, Aleš, Marko in Sebastijan, ki so dirkalnik usposobili že za drugo vožnjo treninga, čeprav so imeli na razpolago vsega dvajset minut! Gregorjimjetrud nato v nedeljo ponovil z izjemno vožnjo, ki pa je zadoščala le za četrte čase. Toda boginja Fortuna je bila še nekaj dolžna in je v zadnji odločilni vožnji svoj dolg poravnala. Žal na račun Pravijo, da sreča pomaga hrabrim, in da včasih vzame, drugič pa da. Na koncu se običajno vse poravna. In če za koga to velja v zadnjem mesecu, potem drži za Gregorja Slavca. Mladi avtomobilski dirkač iz Ilirske Bistrice je pot od pekla do raja prehodil v manj kot mesecu, če se malo pesniško izrazimo. Od nesrečnega odstopa na domači dirki v Ilirski Bistrici, ki naj bi bila osrednji dogodek letošnje sezone, pa do presenetljivega, a zasluženega tretjega mesta na gorski dirki v Lučinah, kjer so možnosti za ponovitev lanskega dosežka v skupni uvrstitvi spet postale realne, je pregovorna sreča vrnila odvzeto. Le redki so vozniki, ki se lahko pohvalijo, da živijo le 200 stran od štarta avtomobilske dirke za Evropsko prvenstvo, ki je največji tovrstni dogodek ne le v njihovi državi, pač pa tudi v širši regiji. Zato so bila pričakovanja Gregorja Slavca in njegove ekipe prav doma še toliko večja, na koncu pa je prav bizaren odstop pustil veliko grenkobe. V odločilni drugi vožnji je Gregor z zadnjim kolesom svojega dirkalnika zapel v pnevmatike druge šikane pred ciljem in poškodoval obeso. Privlekel bi se sicer do cilja in osvojil nekaj dragocenih točk, a je bila zaradi težke nesreče avstrijskega voznika pred njim dirka prekinjena. Za spust nazaj na štart in ponovno vožnjo pa je bil avtomobil preveč poškodovan! Veliko bolje pa je bilo na naslednji dirki v Lučinah, kjer pa je začetek obetal novo tragedijo. Že na prvem treningu v soboto je namreč rumeni Alfa Romeo 156TS obstal na progi! Gregor Slavec zaradi okvare polosi ni prišel do cilja in slabo se je obetalo tudi v nadaljevanju. Nedeljski nastop sicer ni bil pod vprašajem, toda na specifični in tehnično zahtevni progi bi imeli tekmeci veliko enega od tekmecev, kar sicer ni način, ki ga imajo v ekipi Slavec Racing radi. Toda Mitja Slejko je v boju za drugo mesto tvegal preveč in ni se mu izšlo. Tako je Gregor Slavec tudi letos stopil na zmagov- alni oder sredi servisnega prostora v Todražu in visoko dvignil pokal za tretje mesto. S tem dosežkom se je ponovno povzpel na tretje mesto tudi v skupni razvrstitvi divizije pet, pa tudi možnosti za ponovitev enake lanske uvrstitve v skupnem seštevku so zdaj spet povsem realne. Mladi dirkač iz Ilirske Bistrice pa ne pozna pravega premora. Medtem, ko je šla številka, ki jo berete, v tisk, je kot sovoznik Mateja Grudnika nastopil na rallyju v Ajdovščini, ki je kot četrta preizkušnja štel za državno prvenstvo v tej zahtevni panogi avtomobilskega športa, že prihodnji konec tedna pa ga čaka pot na avstrijsko Koroško, kjer bo v bližini St. Urbana peta in predzadnja dirka gorsko hitrostnega DP Slovenije. Ker gre za zelo strmo in odprto cesto, kjer dobesedno vse pomenijo konjske moči v motorju, bo Gregor nastopil neobremenjeno in skušal osvojiti tiste točke, ki bodo pač dosegljive, piko na i letošnji sezoni pa bo postavil konec septembra pod Gorjanci, k ose bodo letošnji boji za točke zaključili. Vlado Krivec fIVTOULJfM fiVTOtiLJflN, Bojan (lljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJflll! Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik lil Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.sl tenis TENIS KLUB IL. BISTRICA USPEŠNO KONČAL PRVI DEL SEZONE Za Tenis klub II. Bistrica se je končala tekmovalno ena najuspešnejših polsezon. Po napornih treningih skozi celotno leto 2006 in prvo polovico letošnjega leta se je v klubu oblikovala skupina mlajših dečkov in deklic, ki lahko enakovredno tekmujejo na tekmovanjih (MINI, MIDI TENIS), ki jih organizira Teniška zveza Slovenije. Odlične rezultate beležimo v kategoriji MIDI TENIS -deklice do 10 let, kjer se Neža Slosar, Maja Udovič in Maša Iskra na odprtih prvenstvih Slovenije redno uvrščajo med osem najboljših tekmovalk. Največje uspehe smo zabeležili na naslednjih turnirjih: -Ljubljana, 19. maj 2007, odprto prvenstvo TC LJUBLJANA, Maša Iskra - 3. mesto -Ljubljana, 26. maj 2007, prireditev SLOVENIJA IGRA TENIS - ODDAJA ZDAJ, Neža Slosar 2. mesto, Maša Iskra 3. mesto -Ljubljana, 9. junij 2007, odprto prvenstvo TC BENČ ŠPORT, Neža Maša (III. mesto), OP TC Ljubljana pokale je podelila naša znana - INTERSPORT teniška igralka Tina Pisnik Slosar - 3. mesto -Koper, 2. junij 2007, turnir »Prvi korak« v okviru primorske regije, Neža Slosar 1. mesto Konec meseca junija smo s turnirjem po posameznih kategorijah zaključili tudi ŠOLO TENISA 2006/2007. Skozi celotno leto seje šole udeležilo blizu 30 osnovnošolcev in gimnazijcev, ki so v šoli pridobili osnovno znanje teniške igre. Prvaki po posameznih kategorijah so postali: Neža Slosar, Gabi Rolih, Iva Slosar in Aljaž Kovačič. S šolo bomo nadaljevali tudi v prihajajočem šolskem letu. Vabimo vse zainteresirane, da se v sredo, 5. septembra, ob 16,00 uri, oglasijo na teniškem igrišču ob osnovni šoli A. Žnideršiča, kjer bo potekal vpis v Šolo tenisa 2007/2008. Odlično so se odrezali tudi veterani kluba (ekipa Resinex II. Bistrica), ki v II. primorski ligi ALPE ADRIA - jug, po sedmih kolih zasedajo 2. mesto in imajo v konkurenci 10 ekip realne možnosti doseči mesto med prvimi štirimi, kar pomeni tudi prvo udeležbo naše ekipe na zaključnem PLAV OF turnirju. II. PRIMORSKA POLETNA VETERANSKA TENIŠKA LIGA-JUG ALPE -ADRIA 2007 LESTVICA PO 7. KOLU 1.TK HRVATINI 7 5 0 2 15 26/16 2. TK RESINEX IB 7 4 2 1 14 24/18 3. ECOTECH KP 7 4 1 2 13 25/17 4. ARHIVA TEAM 6 3 2 1 11 20/16 5. PHILIPS TEAM 7 2 4 1 10 22/20 6. TK VANGANEL 6 3 1 2 10 18/18 7. TK MAJCNI 7 2 2 3 8 22/20 8. VIKING NOU. 7 2 1 4 7 16/26 9. NONOTI-E 7 1 1 5 4 17/25 10.BILIVING ANK. 7 1 0 6 3 14/28 Neža, Maša, Maja, Erik, Dominik, Anavita in Iva - Slovenija igra tenis - oddaja Zdaj Podelitev pokalov, medalj in Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da si od 01.09.2007 lahko vsa obves- praktičnih nagrad na zaključku tila, novice, rezultate ter zanimive fotografije z različnih turnirjev, ki se jih Šole tenisa 2006/2007 udeležujejo naši tekmovalci ogledate na spletni strani teniškega kluba www. tenis-klub-ilbistrica.net. Joško Iskra ^Bom na Vidmu I H 1 5^ ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 OBP/ZrO/ ^ odpo/iedetfko do sohofe od f0.00 do 2/. 00 /UCC/M: 3 + 2 + f JP/lAfFPlFČPr£, 2POSODMfOBP£ZPAFČ/VO, / MS PO0FF/4/O m triifea rono ■ 1. PISMO ZIW0 JUHE ■ vojni m 2. BZASTAVENAŠIH OČETOV- drama ■ 3. ROČKI BALBOA'' m 4. ZAPISKI 0 ŠKANDALU-triler M 5. AS V ROKAVO - akcija m S. 5 PRSTOV-triler m 7. IZGINJANJE-srhljivka m 8. GLASBA IN BESEDILO ■ romantični ■ 3 11:14-triler m 10. MOTIVI 2 -triler studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije1 na tel.: 051 304 217 | <1^ itr PIŠITE NAM i OlICZiIlllv sneznik@kabelnet.net i mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V najem oddam garažo na Bazoviški cesti - nasproti Šport bara v Ilirski Bistrici; Info: 031/452-041 Prodam pletilni stroj, Inf: 040/826-140 Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge. Info: 040/378-888 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Najamem stanovanje v Ilirski Bistrici, tel. številka je 041/375-990. Diplomirana francistka (UN) z iskušnjami nudi poučevanje in inštruiranje francoskega jezika ter prevajalske storitve. Info: 041/953-353 V dopoldanskem času ali med vikendom pomagam starejšim osebam, čuvam otroka ali čistim poslovne prostore - laho nekaj ur ali več. Info: 041/619-992 Prodan garsoniero - 30 m2, 1.1980, 5/5, obnovljeno 2006, možnost razširitve; cena po dogovoru; Info: 041/333-277 Kolo z motorjem "Tomos” flexer A 35,1.98, 49 49 ccm (po zakonu ni obvezna ne varnostna čelada, ne registracija) prodam; Info: 05/714-55-54 Za enoletnega otroka iščem resno in izkušeno varuško. Tel: 031/487-403 vabljeni na testno vožnjo: Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel.: 05 721 14 02 KOLEDAR PRIREDITEV SEPTEMBER 2007 strogo resno KAJ KJE KDAJ KDO INF0 Zaključek vikend športa: Koncert mladih bistriških skupin II. Bistrica - Žabovca, pod šotorom 7.september, ob 20.00 uri Bass Šport 040/866-033 Zaključek vikend športa Koncert: Gustafi II. Bistrica - Žabovca, pod šotorom S.september, Ob 20.00 uri Bass Šport 040/866-033 Kolesarjenje po Rapalski meji Črne njive 9. september, ob 10.00 uri Bass Šport 040/866-033 Kmetijska Tržnica 2007 II. Bistrica - Žabovca 22. september ob 08.00 uri Razvojni center Ilirska Bistrica 05/ 710 13 84 Gledališka predstava, monodrama “Kot jaz” (režija: Zijah A. Sokolovič, nastopa: Lara P. Jankovič) Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica 28. september, ob 20:00 uri JSKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Srednjeveška Tržnica in viteški turnir »PREM 2007« Grad Prem, Prem 30. september ob 10.00 uri Razvojni center Ilirska Bistrica 05/ 710 13 84 URE PRAVLJIC Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica vsak torek: 9- 10 in 10-11 ure vsak četrtek: 10- 11 ure Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 05/ 714 41 88 ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč z območja Grad Prem, Prem stalna razstava oskrbnik Franc Memon TIC Ilirska Bistrica 041/ 931 217 05/ 710 13 84 ogled spominske sobe Dragotina Ketteja bivša OŠ, Prem stalen ogled oskrbnica Marija Dovgan TIC Ilirska Bistrica 05/ 71 47 374 05/ 710 13 84 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica ogled po dogovoru Turistično društvo Ilirska Bistrica Vojka Lenarčič 05/7145 280 POLITIKA “Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo zgradili most tudi tam, kjer ni reke.” Nikita Sergejevič Hruščov INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann V koledarju prireditev lahko objavljate vsi, brezplačno. Podatke za objavo nam morate sporočiti do 18. v mesecu za naslednji mesec. Vabljeni k sodelovanju! ČEBULA Častitljiva gospodična solznih lic in mnogih oblek baje izvira iz Indije, od koder je odšla k faraonom in v srednjem veku v Evropo. Od tu je nezadržno osvojila vsak kotiček našega planeta. No vsaj tiste kraje kjer dajo kaj na dobro hrano. Tako je postala najbolj razširjena začimbna rastlina na svetu. In roko na srce, ne poznam države ali naroda, ki v svojih receptih ne bi imel te kraljice okusa in si jo po malem ne bi lastil. Rastlina spada v družino lilijevk, rod lukov (allium), prepoznavna pa je z latinskim capa. Sicer pav osnovi ločimo poletne ali jesenske čebule in tiste, ki so prezirano odporne, po domače »šalotke«. Slednje so nekoliko blažje, najbolj pa so v uporabi prve. Te dobimo v vseh možnih oblikah in barvah, hruškaste, podolgovate, ploščate, okrogle, bele, rumene modre, viola....Ampak vse so več ali manj podobnega okusa in uporabne za marsikaj. Preden jo vržemo v lonec se dotaknimo še njene zdravilnosti. Vsak otrok ve, da pik čebele ali ose mnogo manj skeli, če nanj položiš košček čebule. Vse vrste vsebujejo precejšnjo količino vitamina C. Zagotovo vsak ljubitelj svinjine dobro ve, da ob to meso paše čebula, po okusu, še bolj pa zato, ker okusno, a težko prebavljivo dobroto pomaga prebaviti. In da ne bo uživala slabega slovesa zaradi zadaha, ki ga pušča za sabo, povejmo še to, čisto resna literatura navaja čebulo kot zelo učinkovit afrodiziak, ki vrača spolno moč obema spoloma. Torej, romantična večerja brez čebule, lepo vas prosim. Ampak vrnimo se v kuhinjo. Ob vseh receptih, ki imajo v naslovu čebulo se težko odločim za tistega manj znanega. Vedno mi je bilo zanimiv opis »zlato rumeno zapečene« čebule. Če bolj se trudim, da bi v tisti dišeči, lepo pocvrti barvi, videl kaj zlato rumenega, slabše je. Enostavno čebula ne pozlati ampak porjavi, res pa je, da ob tem dobi zlat okus in vonj. Takšna pa je pozneje tudi najbolj primerna za nadaljnjo uporabo. Tudi kar tako sama, z zrnom soli. Enkrat na piknik prinesite s seboj, poleg sveže, še pocvrto. Čebulo narežite na nekoliko debelejše kolobarje, jo razdelite na posamezne obroče, povaljajte v ostri moki in »zlato rumeno« ocvrite na precej olja. Hrustljavi obročki so izvrstni ob mesu, sami ali pa pomočeni v kakšno od majoneznih omak. Zdaj ko vsi hitijo peči domač kruh v čudežnih strojčkih, si privoščite razkošje in klasičnemu receptu za kruh dodajte dve ali tri žlice na kocke zrezane in na dobri masti ali oljčnem olju »zlato rumeno« pocvrte čebule. Uspeh je zagotovljen. Francozi, ki vedo kaj je dobro so si čebulo prisvojili kot osnovo za čebulno juho. Postopek je kar zapleten a vredno se je potruditi. mesnati L*--'' luskolistir\ rezervna hrana steblo mladi stebelni pravi poganjek zeleni listi ' končni stebelni popek suh, usnjast luskolist nadomestne korenine Francoska čebulna juha: - JUŠNA ZELENJAVA - DVE VEČJI ČEBUL - malo česna 1MASLO - 2DL dobrega suhega vina - NEKA) NARIBANEGA GROIERJA ALI PODOBNEGA SIRA ' ' ■ ■ : : .. : ii; morda bočnik. Vzemite si čas in poooočasi skuhajte pravo domačo župco. Polovico pojejte takoj, štiri krožnike pa pustite za čebulno juho. Drugi dan iz Čebulo narežite na res tanke lističe. Ponev samo premažite s česnom in v njej r ite maslo. Na Počasi naj kuha še kako urico. Pripravite si ognjevarne skodelice in segrejte zgornji del vaše peči. V skodelico položite kos kruha, ki ste mu obrezali skorjo. Nalite pripravljeno juho, posujte s sirom in kakih 10 do 15 minut pecite v močno ogreti pečici, da se po vrhu gratinira. ■M Postrezite, ampak pozor, stvar je vrela. 1 ■lil | Dober tek vam želim, : : xx :! X x : : : :: : : X: ::: X X x:: |: X ; x:: : X ;: Rihard Baša 031-209-629 Razvojni center Ilirska Bistrica Bojan Oblak pl §11 ...DRUŠTVO vabi k sodelovanju nove prosto-želel! o izrabiti svoj prosti . . : čas. :: Infon 05/720-1-720, od pone . do PLAMING Plaming, Vi. projektiranje in izdelav ^ tehnološke opreme, Y«r .- www.poravnava.si STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA, d.o.o., Odgovarja: Vprašanje: Pred tremi meseci sem povzročil prometno nesrečo in sicer tako, da sem odvzel prednost drugemu vozilu. Pri tem sem si poškodoval vratno hrbtenico in desno zapestje. V mojem avtomobilu so bili še trije sopotniki, ki so prav tako bili poškodovani. Ali sem jaz kot povzročitelj upravičen do kakršnekoli odškodnine glede na to, da nisem dodatno nezgodno zavarovan? Kolikšna bi bila višina odškodnine? Kaj pa sopotniki v mojem vozilu? Hvalo za odgovor. Zvonko, Slovenska Bistrica Odgovor: Kot povzročitelj prometne nesreče ste upravičeni do odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja, kar pomeni zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, seveda v kolikor imate to zavarovanje sklenjeno. Odškodnina Vam pripada, ker ste poleg vratu imeli poškodovano tudi zapestje. Po novih splošnih pogojih namreč zavarovalnice več ne izplačujejo odškodnin za poškodbe vratne hrbtenice razen v primeru premika vretenc za več kot tri milimetre. Za poškodbo zapestja pa ste vsekakor upravičeni do odškodnine. Vaši sopotniki pa so upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti Vašega vozila, kar pomeni, da bo zavarovalnica črpala odškodnino iz Vaše police avtomobilskega zavarovanja. Višina odškodnine pa je odvisna predvsem od števila postavljenih diagnoz, teže poškodbe, ali so bile opravljene fizioterapije, trajanja zdravljenja oz. trajanja bolniškega staleža, števila obiskov pri zdravniku in še mnogi drugi dejavniki. Za bolj natančne informacije bi vsekakor morali pogledati v dokumentacijo. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na info@poravnavn.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljansko cesto 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, it. Bistrica, gsm: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: OSI 388935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314 VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZBIRANJE PODPISOV VOLIVCEV V PODPORO KANDIDATOM ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE V Uradnem listu Republike Slovenije, štev. 65 z dne 20. 7. 2007 je objavljen Odlok o razpisu volitev predsednika republike. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na 36 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, bo potekalo v nedeljo, dne 21. oktobra 2007. Skladno z določbami Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, štev. 39/92) lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Volivci določajo kandidate s podpisovanjem; posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj 5000 (pet tisoč) volivcev. Predlog kandidature se vloži najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja, to je do 26. septembra 2007. Dajanje podpore volivcev kandidatom za predsednika republike bo potekalo v času od 20. 8. 2007 pa do vključno 26. 9. 2007 na predpisanem obrazcu P-1, ki je objavljen v Uradnem listu RS, štev. 62/07 dne 12. 7. 2007, lahko pa se ga pridobi tudi na spletnih straneh Državne volilne komisije ali na upravnih enotah. Volivec da lahko podporo le enemu kandidatu. NAČINI DAJANJA PODPOR KANDIDATOM ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE 1. Volivec lahko da podporo osebno na upravni enoti, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. 2. Volivci, ki so v času zbiranja podpor v bolnišnicah, domovih za starejše, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih ter osebe na prestajanju zaporne kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihovo istovetnost na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma zavoda. 3. Volivci, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče in živijo na domu, pa zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno pred pristojni organ, lahko svojo podporo kandidatu dajo pred uradno osebo pristojnega 9. SEPTEMBER, PRVI »PASJI ŠOLSKI DAN « Bistriško kinološko društvo pričenja s štirinajsto sezono začetnega tečaja za mlade kužke in z nadaljevalnim šolanjem psov. Pogovarjali smo se z vodjo šolanja Vojkom Štembergarjem , ki nam je pojasnil , da v osnovni tečaj sprejemajo pasemske in nepasemske mlade kužke, stare od 2 mesecev pa tja do 6 mesecev . Na tečaju bodo »kužki«, predvsem pa njihovi lastniki deležni nasvetov o načinih in metodah vzgoje , obnašanja psov v urbanem okolju; kužke bodo naučili osnovnih vaj, kot so : sedi, prostor ali po naše lezi, pridi, počakaj, stoj in še kaj drugega. Skratka v pasji šoli ne bo nikoli dolgčas, nam je zatrdil vodja šolanja. Prvi sestanek z lastniki mladih psov bo v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 10. uri pri brunarici Črne njive . Sicer pa bodo jeseni nadaljevali s šolanjem psov predhodne generacije , z druženjem, s pripravami na izpite za tiste lastnike in pse, ki se bodo za ta korak odločili ter se pripravili na predstavitev kinološkega društva Bistričanom. Predvidoma bo to na eno od sobot ali nedelj oktobra v športnem parku Nade Žagar. organa, ki takšno osebo obišče na njegovem domu. Zahtevo za obisk na domu lahko sporočijo upravni enoti po telefonu ali preko e-pošte ali navadne pošte najpozneje do 11. 9. 2007. V zahtevi navedejo svoje osebne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko z navedbo, da se zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno zglasiti pred upravnim organom. Zdravstvenega stanja ni potrebno dokazovati s kakršnimikoli dokazili, zadošča le navedba volivca. Uradna oseba obišče volivca za potrditev obrazca podpore na njegovem domu, najpozneje do 20. 9. 2007. Dajanje podpor se izvaja na Upravni enoti Ilirska Bistrica na matičnem uradu vse dni v tednu ( v ponedeljek, torek in četrtek med 8-15, v sredo med 8- 18, v petek med 8-13 ter v soboto 1.9.2007 med 8-12 uro). Podpora se lahko da tudi na Krajevnem uradu v Podgradu in Knežaku ob dnevih, ko se na teh lokacijah izvajajo uradne ure. »NA JURŠKI ZEMLJI« Pri koprski založbi Libris so ponatisnili pred časom razprodano knjigo »Na jurški zemlji«. Zgodovinsko knjigo avtorice Irene Uršič o planini Juršič, nastanku vasi Juršče in o sledovih njenih prvih prebivalcev ter o plemiču Juriju Štembergerju lahko kupite na sedežu Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica v Sokolskem domu. Cena knjige je 15,00 EUR. x... 5- NLB Stanovanjski kredit vam bo pomagal narediti tisto vaš dom. Denar za nakup, f gradnjo a!l obnovo nepremičnin boste dobil^p^reprpst in udoben način. J. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Pivka. Kolodv,irska 14balinas pokličete na tel: 05-757-01-50!- www.stanovanjskikredit.si NLB® Skupina