PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlikl prostori >657 South Lawndals Avo. Office of Publication: 16S7 South Lawndaia Avo. $ Telephone. Kockwell 4904 LETO—YEAR XL Ceoa liai. J« SMO CHICAGO 23. ILU PETEK. I. OKTOBRA (OCTOBER I). 1948 Subscription SS.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 118 Aoooptanee far mo Ihne at special rata of oostago provided for in section 1101, Act of Oct. I. 1817. authorised on Juno 4. 1818 ' ■■ -■ ■ Amerika hoče skleniti kupčijo s Francom Rada bi dobila vojaške baze v Španiji. Farley se izrekel za vzpostavitev odnošajev Rim, 7. okt.—Amerika je začela snubiti španskega diktatorja Franca z gorečnostjo zaljubljenca po dveh letih mrzle brezbrižnosti. Pripravljena je skleniti kupčijo z njim, da bi dobila vojaške baze v Španiji in dostop do španskih luk v slučaju izbruha nove vojne. Franco, ki je bil tarča blatenja in žalitev s strani zapadne-ga sveta, se zaveda, da so za-padne države v stiski in da bo lahko sklenil dobro kupčijo. Visoki diplomatski krogi priznavajo, da so stave važne, obenem pa so uverjeni, da bo kupčija sklenjena. Španija je postala strateška odskočilna deska za Evropo. Ta je med Pirenejskim gorovjem in Gibraltarjem, ki ščiti dostope do Sredozemskega morja. Nihče noče, da bi Gibraltar postal drugi Bataan, brezupni zadnji jarek za ameriške in britske čete, da bi bile pognane z evropskega kontinenta v slučaju izbruha nove vojne. James Farley, bivši načelnik osrednjega odbora demokratske stranke, je sedaj v Madridu. On se je izrekel za vzpostavitev popolnih diplomatskih odnošajev med Ameriko in fašistično Spa nijo. . Senator Gurney, republikanec iz uužne Dakote in načel-hik odseka za vojaške zadeve, je obiskal diktatorja Franca. Kakor Farley, tako se je tudi on Izreke! za d^o-' matskih odnošajev. Vest iz zanesljivih virov pravi, da hoče Amerika dobiti dovoljenje od Francove vlade za zgraditev letalskih in vojaških baz v Španiji. Ona bi se rada zasidrala tudi na Baleriških oto- kih v bližini zapadnlga španskega obrežja. • Diktator Franco je stavil pogoje za sklenitev kupčije z Ameriko. Ti so: Vstop Španije v organizacijo Združenih narodov. Španija mora priti v okvir Marshallovega načrta, da bo deležna ameriških nagrad in posojil. Povratek ameriškega in drugih poslanikov v Madrid ter vzpostavitev popolnih diplomatskih odnošajev. Vojaški krogi so razkrili, da so v teku diskuzije o vprašanju, ali naj postane ameriška obrambna linija reka Rena, reka Elba, Pirenejsko gorovje ali London. S sklenitvijo kupčije s španskim diktatorjem Francom bi Amerika lahko zgradila obrambno linijo v ozadju Pirenejskega gorovja v severni Španiji. Ta linija bi ji služila kot točka za dovažanje vojaških čet in vojnega materiala, kakor tudi za pristanke bojnih letal. Diplomatski in vojaški krogi naglašajo, da mora Amerika skleniti kupčijo s Francom in izkoristiti strateški položaj Španije v>voj prilog, ako bo izbruhnila nova vojna. Pogajanja med Ameriko in Španijo se bodo nadaljevala in ni&oved je, da bodo rezultirala v sklenitvi kupčije. Nanking v nevarnosti napada Nova zmaga kitajskih komunistov Nanking. Kliajaka. 7. okt— Komunistične sile so izvojevale zmago z okupacijo Tsinana, glavnega mesta province Šantung. Tsinan ima pol milijona prebivalcev. Nanking, kjer je sedež vlade diktatorja Članga Kaišeka. je sedaj v nevarnosti napada. Komunisti so izolirali Tsing-tao, pristaniščno mesto, kjer so ameriški pomorščaki in bojne ladje. Mesto se smatra za ameriško vojaško bazo. Razdalja med tem mestom in polotokom Dai-renom ter Sibirijo, kjer so zbrane ruske sile, je 500 milj. Tsing tao je še v rokah Kaišekove armade. Padec Tsinana je težak udarec Kaišekovi vladi. Diktator izgublja zaupanje ljudstva, ker je prevzel odgovornost za obrambi) centralne Kitajske. Tsinan je bil vzorec trdnjave, zaščiten z zidovi. Zuvzela ga je komunistična sila 30.000 mož z naskokom. Konsolidacija komunističnih sil je v teku na fronti ob reki Jongtse med Hankowom in Nan-kingom, Pripravljajo se za novo ofenzivo. Okupacija Tsinana je velika komunistična zmaga Ameriško poslani- " štvo zanika poročilo Marshall ni pritiskal na francosko vlado Parts, 7. okt.—Ameriško poslaništvo je uradno zanikalo poročilo, da je državni tajnik George C. Marshall izvajal pritisk na francosko vlado in zahteval, naj takoj razpiše volitve in stori druge korake, če hoče, da bo še nadalje dobivala ameriško pomoč. Poročilo so objavili riški listi. "Ameriško poslaništvo uradno in kategorično zanika poročilo, da je Marshall zahteval razpis volitev," pravi izjava. "Poročilo je brez podlage. Ne Marshall in ne drugi visoki ameriški urud-niki niso govorili s člani francoske vlade o tej zadevi. Objavljeno poročilo je eno iz- Lewis predlagal zvišanje članarine Resolucija z obsodbo kongresa sprejeta Cincinnati O.. 7. okt.—John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je dejal na konvenciji svoje organizacije, da včlanjenje v uniji je velike vrednosti za rudarje, zaeno pa je predlagal zvišanje članarine na štiri dolarje na mesec. Sedanja članarina je dva dolarja na mesec. Predlog je sedaj pred posebnim konvenčnim odborom. Lewis je tudi sugeriral zvišanje pristopnine od $10 na $50. Mednarodna unija naj bi dobila $30, krajevna $10 in distriktna organizacija $10. Mednarodna unija sedaj prejema 90 centov od vsakega člana mesečno. V blagajno mednarodne unije bi prišlo $14,000,000 od 600,000 članov, ako bo Lewisov predlog sprejet. Uradniki unije so poročali, da je bilo v blagajni unije 30. junija tega leta $13,000,000. Na penzijski listi je sedaj 1,900 starih rudarjev. Ti plačujejo dolar mesečno mednarodni uniji. Izvzeti so od plačevanja članarine krajevnim unijam. Resolucija z obsodbo osemdesetega kongresa je bila soglasno sprejeta na konvenciji. Rudarje poziva, naj pri volitvah porazijo vse kongresnike in senatorje, ki so glasovali za Taft Hart-leyev protidelavski zakon. Bratovščine pretrgale pogajanja Chicago, 7. okt —Bratovščine strojevodij, kurjačev in kretni-čorjev so .preLrgale pogajanja z reprezentantl železniških kom-panij. Slednje so jim ponudile zvišanje plače za deset centov na uro, kar.pa so bratovščine odklonile. Naznanilo pravi, da se bodo predsedniki bratovščin sestali na seji, na kateri bo padla odločitev o akciji. Domače vesti Tono Jankovtch bolan Cleveland.—Znani delavski a-gitator Tone Jankovich je zadnjo soboto resno zbolel. Nenadoma je padel v nezavest, iz ka tere ni prišel precej časa in vlila se mu je kri. Poklicali so dva zdravnika, ki sta ugotovila, da je Tone resno bolan—toliko, da se ne more ganiti. V zdravniški oskrbi je doma pri svoji Cilki. Prijatelji mu žele čim hitrejšega okrevanja. (Tej želji se pridružuje tudi Prosveta—Tone, ne podaj se!) Smrt v starem kraju La Salle, Hl.—Mrs. Mary Fu rar, članica društva 98 SNPJ, je prejela vest iz Gornjega Vrhpo-lja pri Št. Jernejd, da je 25. sept. umrl njen oče Anton Bele, star 81 let. V starem kraju zapušča dve poročeni hčeri in sina. Nov grob v B arber tonu Barberton, O. — Dne 1, okt. zjutraj so našli mrtvega v postelji Andyja Likana, ki ga je zadela srčna kap. Star je bil' 64 let, doma od Postojne, član KSKJ. Živel je vea čas v Bar-bertonu in bil med ustanovitelji Slovenskega doma. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Truman, Dewey sovražnika delavcev Wallace zaključil kampanjo v Californiji San Fraaclaco. Cal.. 7. okt.— Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, je v svojem govoru na shodu v tem mestu dejal, da sta Truman in ncwyorški guverner Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, sovražnika delavcev. Oba sta o-rodje mogočnih korporacij in Wall Streeta. Sedanjo dvostrankarsko zunanjo in notranjo politiko je Wal-ace označil za nesramno poroko med republikanci in demokrati. Sklenili so jo monopolisti in bankirji. Compton imenovan za načelnika odbora Washington, D. C., 7. okt.— Predsednik Truman je imenoval dr. Karla T. Comptona, predsednika tehnološkega instituta v Bostonu, Mass., za načelnika vojaškega raziskovalnega odbora. Člani odbora so vojaški, morna-rični in letalski častniki. Compton bo nasledil dr. V. A. Busha, ki je resigniral. Grčija prosi za dodatno pomoč Monarhistična armada ne more zdrobiti gerilcev Waahingion, D. C.. 7. okt.— Pomožni državni tajnik Robert A. Lovett je naznanil, da OrČija prosi Ameriko zs dodatno ekonomski) In Vojaško ty>moč.' Naznanilo je prvo uradno razkritje, da grška monarhistična armada ne more zdrobiti gerilskih sil v severni Grčiji v civilni vojni. Naznanilo ja sledilo izjavi predsednika Trumana, da se je ameriški pomožni • program u spešno izvajal v Grčiji do 30. junija. LovetLovo naznanilo je v konfliktu s Trumanovo izjavo. Lovett Je orisal vojaško situu cijo v Grčiji na sestanku s časnikarji. Dejal Je, da Jugoslavija, Bolgarija In Albanija pomagajo grškim gerllcem. To je vzrok, da operacije monarhlstl čne armade proti gerllcem niso bile tako uspešne kot Je Ameri ka upala, da bodo. med mnogih, ki krožijo v Parizu, odkar je ameriška delegacija prišla na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov." senator gurney za vzpostavitev odnošajev s fašistično španuo Kontrola mezd v Cehoelovakiji , Praga Čehoslovakija. 7 okt.— Člani kabineta so odobrili načrt glede kontrole mezd. Kontrola je povezana s petletnim načrtom, ki bo predložen parlamentu, ko ae bo *r*tal na zasedanju prihodnji teden. Kontroli» mezd bo iz-vajiilo ministrstvo /a remulno blaginjo. Madrid. 7. okt —Senator Chan Gurnev, republikanec iz Južne Dakote in načelnik senatnega odseku za vojaške zadeve, se je sestal z diktatorjem Fiancom. Zagotovil ga je, da Iv» delal za popolno vzpostavitev odnošajev med Ameriko in Š|>anljo. Senator je obiskal diktatorja v palači Pardo. Govorila sta eno uro. Gurney je potem izjavil: "Francov ponos Je naredil name globok vtis. On služi špsn-skemu ljudstvu in se zsveds mogočnosti španske oborožene si le. Povedal sem mu, da bom posvetil vse svoje energije delu za vzpostavitev popolnih odnošajev med Ameriko in Španijo Senatorja so spremljali, ko je obiskal španskega diktatorja. Paul T. Culbertson. opravnik poslov smeriškegs poslaništva v Madridu, in več ameriških vojaških in mornaričnlh častnikov. Ns opazke senatorja je Franco odgovoril. da pazno motri borbo med zapedntml državami in So vjletKko unijo Dejal je da je nevarnost da bo komunizem zajel ne samo Evropo, tem ve/- tudi ameriške republike in Združene države. Diktator Je dalje rekel, da Španija predstavlja oazo miru v razburkani Evropi. Izjavil je. da občuduje ameriško ljud stvo in upa, da bodo zveze med Španijo in Ameriko ojačane v bližnji bodočnosti. Gurney je na sestanku s časnikarji po konferenci s Francom izjavil, da je prišel v Španijo z namenom, da se seznani z njim in drugimi visokimi uradniki Odgovoriti ni hotel na vpraša nje. ali bo priporočal, naj Amerika financira ojačanje španskr oborožene sile, zaeno ps je na glasil, da bi morala Amerika nu d i ti ekonomsko pomoč Španiji da se bo postavila na trdne noge Možnost je. ds bo Španija pri šls v okvir Msrshsllovegs načr ta in dobivala ameriško pomoč, Nemški zločinci bodo pomiloščeni General Clay bo imel končno besedo Washington. D. C.. 7. okt.— Vojni tajnik Koyall Je namignil da bodo nacisti, ki so btii spoznani za krive .vojnih zločinov na obravnavah pred sodišči in obsojeni na smrt, pomiloščeni Pomilostitve je pi »poročila posebna ameriška vojaška komi sija. Rovall je ia/knl. da je vpra šanje pomilostitve vojnih zlo čincev pred generalom Luciu som D. Clavem, ameriškim vojaškim governerjem v Nemčiji. On bo imel končno besedo o stvsri. Varnostni svet odložil debato o berlinski krizi Zapadne države ponovile obdolžitve, da Rusija ogroža mednarodni mir. Višinski se udeležil seje Parts. 7, okt,—Berlinska kriza U;/ili diskuzlj, je bil na svojem še leži na tleh v palači Chatfot, kjer jo je pustil Juun A. Bra-muglia, argentinski delegat in nadomestni predsednik varnostnega sveta Združenih narodov. Debata o krizi, katero je povzročila ruska blokada zapadnegu Berlina, je bila odložena. Kdaj bo obnovljena, Je predmet ugl banja. Amerika, Velika Brltanlju In , Francija so ponovilo obdolžitve, Na shodu sta uovorlla Harrv d* ruskM b,okHdtt "P^nega VT snoau i .. Berlina ogroža mednarodni mir. ridges, predsednik unije pri- u ^ „ . »niikih deltvccv, In Hufth «*Pr«"nUi"H •'»< '»'.>«v « bo- Brv«». pied«dnik um,........- ll" "/" ')",k" nurskih kuharjev in „treinlkuv.1 A nj"!,1,)n)!h Jk","- Obe uniji sta udeleženi v stav kih. Mnenje prevladuje, da bo. . , « , i. j, do sestavili resolucijo in jo pred ki. Bryson e načelnik progre- , , 1 / r , / i r* %"» i ožili varnostnemu svetu z z« sivne stranke v Californiji. Wal lace je imel govor pred stavkat-ji v San Franclscu. S shodom v San Franciscu je Wallace zaključil svojo kampa htevo, naj izvaja prUisk na Rusijo za preklic blokade. Andrej Višinski, ruski pomožni zunanji minister, ki je nazna njo v Californiji. Po shodu Je ko,J® P'1*1" vprašanje her- od letel v Portlund, Ore. Johnaton aklonil kupčijo z Jugoalavijo Belgrad, 7. okt—Klic John-ston, predsednik orgunizucije ameriških filmskih kompanij, Je naznanil sklenitev kupčije z Jugoslavijo. Ameriške kompunljc bodo prodale 20 do 25 filmov Jugoslaviji prihodnje leto, Johnaton js Imel razgovor pred objavo naznanila s premierjem Titom. V Belgrad Je dospej Iz Moskve, kjer se je mudil deset dni. Rueki manevri v zračnem koridorju Berlin, 7. okt.—Sovjetske vo jaške oblasti so naznanile, da bodo imeli ruski letalci manevre v zračnem koridorju med Berlinom in zapadno Nemčijo. Skozi ta koridor dovažajajo a meriška in britska letala živila in druge potrebščine v Berlin. Pričakuje se, da bodo ameriške, britske in francoske oblasti na slovilc protest Rusiji, Ciatka v knjižnicah v ruaki coni Berlin, 7 okt - Nemški list Dei Abend, ki izhaja v ameriški coni, poroča o čistki v knjižnicah v provinci Brandenburg Ameriška in bratska literatura Je hi la odstranjena iz knjižnic Bran deriburg je v ru*ki okupacijski coni. Itnske krize na dnevni red vur-nostnega sveta, da se člani sovjetske delegacije ne bodo ude Število grških gerilcev povečano Ameriške bojne ladje v grških lukah Atono. Orčija. 7. okt. — Mo narhistična vlada je priznala, da Je v Grčiji sedaj večje število gerilcev kot pa ob izbruhu cl vllne vojne pred dvema in pol letoma, Poveljnik gerilskih sil je general Markos Vafiades. Grški generalni štab sodi, du gerllska sila šteje 6*8 20,000 mož. To je nekuj tisoč več v pri meri s silo, ki Je obstojulu pred pričetkom ofenzive ■ monarhi-stične armade v gorovju Gram masu In ua ozemlju pri Vtisu. Poveljstvo armade trdi, da je bilo »krog 5,000 gerilcev ubitih in ujetih v bitkah. Gerilske sile si» obnovile na-j»ade na enote grške armade v več krajih, Vluda v Atenah ti di, da gerilcl dobivajo |Mimoč «hI Albanije, Jugoslavije in Bolgu rije. Ameriško poslaništvo v A te-nuh Je naznanilo, da bo več ameriških bojnih ladij dospelo v grške Inke Med tcmlJfc letu looosec Kiuiiklin D. ItB^velt V luke bodo ladjo dosjiele ta mesec. sedežu, ko se je vršila seja sveta. toda spregovoril nI nobene besede. Dimitrij Manuilsky, delegat sovjetske Ukrajine, ki se Je pridružil Višinskemu v boj kotira-nju diskuzlj o berlinski krizi,'Je poslal na sejo Vasilija Tarašen-ka, svojega namestnika. Gotovo je, da bodo Rusi veti-tuli resolucijo z zahtevo, naj sovjeti prekllčejo blokado zapad-nega Berlina, ako bo sprejeta na seji vsi nostnega sveta. Bramu-glla je včeraj zaključil sejo sve ta, določil pu ni datuma za prihodnjo sejo. Delegati nekaterih držav so izjavili, da hočejo več asu zu študiranjc zadeve in posvetovanja s svojimi vladami. Višinski je v torek podal iz-Javo, du berlinsko vprašanje ne padu v območje varnostnega sveta, zaeno pu je odločno za Vrnil obdolžitve zapadnih držav, du ruska blokada Berlina ogroža mednarodni mir. Spor naj bi liravnali člani sveta zunanjih ministrov štirih velesil, kar Jo predlagala sovjetska vlada v svoji noti Ameriki, Veliki Britaniji in FrancUl 3. oktobra. Brltskl delegat liector McNetl e na soji političnega odbora generalne skupščina Združenih na odov udrihal po Rusiji. Posval o je, naj odgovori na vprašanje, ali je ali ni za doaego sporazuma o kontroli atomske ener gijc prod uničenjem atomskih bomb Dejal ja, da Velike Britanija in Amerika ua boata razkrili tajnosti Izdelovanja atom-ske bombe, ako Rusija no bo revidirala svojega stališča. Ru-slju zahteva uničenje vseh a-tomsklh bomb pred ustanovitvi-o ustroja za mednarodno kontrolo utomske energije, vojka britanija lahko konca berlinsko krizo Halfwhlstle. Angltla. 7. okt.— Konni Zilliacus, levičarski labo-rit m član parlamentu, Je dejul, du bi Veliku Britanija lahko koncalu berlinsko krizo, ce bi za vrgla idejo uatunovltve *e|>uiut-ne vlade v /.apadni Nemčiji, ae x .... i izrekla za enotno Nemčijo in Obsojenci so v grupi ' voJ"| kooperacijo med štirimi velesi nih /I.M im ev, katerih eksekucl-L m| (>f) ,, f|M ^^ ja, je bila odložena V ^ « drUvikr -lrank# Kovali m povedal, koliko zloc.nl Britanija naj opusti cev bo pomnoženih Med otao- UiUr|(iVi^ fcf lenci so nacisti, k so pobijali ' ' .„„.„.l. u ^ J para t ne vlade in države v /a je dejal "Stort ... . , . . _ .paratne vlade in države v za-a met like vojne o jetnika v me- n..,«,,.» sto Malmedv. Belgija, v času i1*"' . , 'naj koi uke ru sklenitev kom pro nemške ofenzive proti zavezniškim silam v decembru I. W44 A mer ¿¿ki pomoričaki v zidov t ki državi motu med Ameriko lil Sovj< t*ko unijo Zli I lil' US j« pl< dlugul lord dru gim Mednaiodno kontrolo Porurja, nemškega premoga, produkcije Haifa, Izrael 7 okt —Ameri jekla, železnic in vodnih pott z (•eprav je p»id režlnvrm diktn-'iki rušile« Pur vi* je d<»pel v Ui ; udeležbo Rusije torjs Franca podpirala nerijsknlluko Pripeljal je %> pomol Nemčijo in fu- i.tuoo Italijo v kov, ki b«»do dodeljeni komiki ji vojni. Zdru/cnili narodov v Palestini. 1'održavljerijf temeljnih nem ških industrij, prometa m finer» da bo Ni-uiiij« dozorela /a ion in demokracijo, Velesile nuj guiaritirnjo »vol»' do ukeije vaem protifašintn nlm htrunkum v Nemčiji Oklic morator ija o |»lu< evanju i epa raci j, dokler ne I*» Nemčija doM-gla 70 odstotkov piodukcijc I y dobe |ncd izbruhom vojne Deset od«totkov produkcij nemških industrij naj bi šlo za |»lar«tvanje reparacij /apadne države naj bi dobile jHivračilo od Nemčije /.a |jornoč, katero ji nudijo Zilliuiiis je d« jal, ds bi npr jetje teh predlogov vodilo dl rektno v preklic tUMkt» blokade Bel limi, vzpostavitev komurnku «tj m odprlo vrata izravnavi konflikta med zapudnlmi drža vami in Sovjetsko unijo, On j oplazil briUkega zunanjega mi niatre, ki je v svojem govoru l»ie«l generalno »kupn ino Zdi o /eroh riuHtflov n«|»ade| lIllMJ« Dejal je, "da na» Bevin jaitii»k na rob zlorente vojne." Nova delavska federacija , Mehiški delavci 'Sa podvzeliV^kcijo Mexico Clly. — (ALN) — Na ustanovni konvenciji» ki so se je inlele/lll delegati, zastopajoči 50,000 sladkornih delsvcov Jo bilo sklenjeno, da se nova fede-racija sladkornih delavcev priključi Mehiški delavsko-farmar-yki konfederaciji, Tu konfederacija predstavlja eno t/med unijskih central, ki »o r>c Izreklo za ustanovitev no ve splošne deluvske federacije. Novu federacija bo nadomestila stuio Mehiško delavsko konfe-dcrucijo, katero je večina mehiških delavcev zupustllo vsled samopešnih akcij njenega tajniku Ferdinanda Amilpe Razkroj stare federacije Je iileiiil Amilpijevtm prizadevanjem, ko je nkušal federacijo liovcz.uti s svojo politično stranko "revolucionarnih ustanov." Takrat je Amilpu izobčil'!« ekse-kutive lil «lune, vkijučlvši Vin centa Lomliards Toledana, pred-sednika federacije. Tolodano je liki at i tudi predsednik latinsko omet uke deluvske federacije, v kateri so včlanjene domala vse mehiške unije. lumber d o je v svojem govoru na konvenciji udaril po sladkornih monojiollstlh, ki so navili cene sladkorju, obenem pa .i(/„li aladkoOM delavce v pravcatem diktatorstvu. Zaeno je I»mberdo obdolžil nekatere voditelje htare delavske federacl je, |M»litikaše in lukomne lastnike h i.idkoi mh |w»lj in tovarn, da m» hr združili v zaroti proti liu'Mvtl. PtOSVETA maaodvz Ca. HM m eeto Uto. $4.71 m pal total m ImmmIt» fllJt fes dM Untied Stoto« («wpt Chicaba) m4 uU CMk Coumiy N M par T***' SIL» MV rw se m viSaJo. »akspUl litorszna^Sbtoa (MU». pmrfL lté.) m vrnejo peiUJaieljn U v sluiaju. U U petUéU ■ti Maniisrslpts ot ui unsalidtad article* «in m« k» returned. Other « «toviM. plays. pnm. He. will S* saturned to aecanipaaied by self-addressed aod ■lampad savalepe. MIT flOIVSTA M la. Law»4al# Ar». Sadovi machiaûelske diplomacije Ce bi bil luik Marsan zadnje dni obiskal Ameriko ali zapadno Evropo, bi bil gotovo dobil dva neizbrisna vtisa: prvič, da je prišel v veliko norišnico, drugič, da bo ta norišnica vsak čas zažgalo nov «valovni požar. Za oba vtisa bi bil dobil dovolj materiala v Ameriki, kakor tudi v Parizu. V Ameriki bi bil lahko čital v dnevnem tisku z velikimi naslovi: "Vojna nevarnost se povečala" (Chicago Daily News z dne 27. sept.), "Rusija kriva, če pride do atomske vojne." Etcetera, etcetera. : Zadnji teden sta bila "naš" tisk in radio zopet polna sardonič-nth ugibanj in ciničnega hujskanja na vojno. "Mehčala" sta ameriško ljudstvo in ga psihologično pripravljala na "neizbežno" vojno. Tako enostavno in lakonicno in razpoložljivo kakor bi ae pripravljali na "baseball game", na piknik ali nedeljski izlet. Samo s to razliko, da je bila vsa ta kampanja prepojena s podvoje no mero strupa proti Rusiji. Ce se je kdo kdaj kriminalno igral z ljudstvom, z usodo dežele in sveta, so tega krivi "naši" kovači javnega mnenja: žolti pisuni in burioazni gromovniki, je tega greha kriva "naia" in sploh vsa bankrotirana zapadna diplomacija, katera so hinavsko todeva z "demokiecijo" In dela največje lumparije in zločine v njenem Jmenu. Tragedija je v tem, da so široke množice ljudstva postale žrtev te machiavelske igre in kot backi slede tej pogubonoeni politiki. Vse zato, ker je ameriško ljudstvo kljub vsemu bahanju s "svobodo tiska" In "govora" tako namenoma slabo in napačno j>oučeho o mednarodnem položaju, zlasti o Rusiji in vzhodni Evropi in Nemčiji, kakor najbrže nobena druga dežela. ★ / pam citatelji oproste, ako smo se zopet "izlili". To pišemo v zvezi z machiavolsko diplomatsko Igro in mrzlo vojno, ki odmeva U Pariza, kjer se zopet bije boj med Vzhodom in Zapa-dom Ta boj se je bil do zdaj in kakor kaže se bo bil še v nedogled okrog tako zvane "berlinske krize" in svetovne kontrole atomakr energije. Vse kaže, da se visoka diplomacija, ki zdaj zboruje v Parizu pod firmo Združenih narodov, z drugimi svetovnimi vprašanji ne bo dosti bavila. Naj nam torej čitalelji oproste, ako se bomo ponovno "gnjavili" s tem, s čemer se gnjavijo in davijo v Parizu. In sicer se bomo s tem zopet bavili, ker od obeh vprašanj: Nemčije in atomske bombe zavisi to, da-li je pred nami nov svetovni po/ar, stokrat groznejši od zadnjega, sli se bo svetovna diplomacija usmerila na pot miru in treznega sožitja narodov. * Za slednje je danes, žal, zelo malo izgledov. In na podlagi tega, kar se je zadnje dni zgodilo v Parizu, kakor tudi prej na tajnih pogajanjih v Moskvi, danes pribijemo to, da NI Rusija ti-stu sila, ki neče poštenega in j>lvatnega sporazuma glede Nemčije in atomsko bombe, marveč je proti temu zapadna diplomacija pod vodstvom wallstreeuko-vojaftke klike, ki danes vlada Ameriko. To je danes lahko jasno vsakemu, kdor zna razčleniti diplomatič-ne dogodke in poteze zadnjih dni. Oglejmo si nekoliko, kaj se je zgodilo v Moskvi: zakaj so se pogajanja glede Berlina razbila, in kaj se dogaja v Parizu. * Ko smo pisali /adnje članke o konfliktu, ki se bije okrog "bor linske krize", svetovni javnosti še ni bilo znano, zakaj prav za prav so se razbila pogajanju v Moskvi med zastopniki zapadnih »il in Rusije. Velika uganka je bila tudi, zakaj je Rusija nenadoma stavila nov pogoj v zvezi z Berlinom, to je zahtevo za popolno rusko kontrolo nad zračnim koridorjem, katerega se po služujejo letala zapadnih sil Vse tc uganke so zdaj rešeiu» iii vsa stvar v zvezi z berlinsko krizo je nu dlani. In sicer sta to ruzjasmla glavna konleslanta v tem konfliktu: Amerika in Rusija z objavo svojih not. "pojasnil" in "zagovorov". "Naš" državni department je objavil daljši dokument, vsebujoč čez 35,000 besed, v katerem pa je po izjavi nekaterih komentatorjev. Zagovornikov sedanje ^voftfanjiarske zunanje politike, več vrzeli, več vprašanj, na katero dtiavni department ni dal odgovora Z drugo besedo objavil je, kar je smatral sebi v prilog, in zamolčal, kar bi vrglo drugačno luč pa zapadoo, zlusti nu ameriško diplomacijo. (Mi tega dokumenta nismo čltall, marveč le laznu časnikarska poročila in "tolmačenja" ) Kakor piavl Willie Pflaum, urednik zununjth vesti Chlcajgo Sun Time»a. državni department neu* objaviti neke pogodbe, ki je bila sklenjena 29 jun. 1W4 : » med maršalom Žukovom in povelj niki zapadnih okupacijah sil v Berlinu In Pilaum pravi, da je neče zalo objaviti, ket bi iz|mkIIu1u argumente zapadnih sil, ki pravijo, da imajo vso pravico do nemotene promutne žile. {lasti zračne, do Berlina Rusija pravi, da imajo na podlagi te pogodbe ZMptdnc sile pravico do prometne žile le /a zalaganje svojih oku pad lakih ali v Berlinu, ne pa za splošni tigovski promet, za zala ganje Berlina ln v smislu ti* pogodite je še ta prometna žila podvržena ruski konti oil in inšpekciji Pflaum zaključuje, da radi tega zapadne sile tudi ne«'ejo picdlo/tti te zadeve pred med narodno sodišče v llntigu, kri bi uvojegu sedanjega alaltšča ne mogle uspešno zagovarjati . • * Tod« to ni glavno »jKirno vjyatanje, tadi katerega so ae razbila pogaja/ija v Moskvi (¡lavni vvrok je v tem, kakor pravi tudi Chicago Sun-Times v uvodniku z dne 3 okt , ker te na eni strani Muskvp hotela pridobiti Ameiiko, Anglijo in Kiuncijo za obnovo pogajanj o celotnem nemškem vprašanju, zapadne sile so ae pa temu vOi čas razgovorov izmikale in skuhale doseči sporazum le glede Berlina. Da ae pogajanja niso prej razbila, je razlog v tem, ker Je ameriški podanik v Moskvi Biddel Smith zagotovil Molotova, da so zaj>adne sile pripravljene pogajati sv tudi "o širših implikacijah" berlinskega vprašanja Molotov Je zahteval. da se ta obljuba predsednika in pod« predsednik» bost* govori U pri nas! Chicago. 111. — Wallace In Taylor, kandidata za predsedni ka in podpredsednika ZD na II sti progresivne stranke, bosta govorila v paši naselbini v pe-! tek zvečer 15. oktobre, v Sokol Chicago-dvorani na 2345 S.' Kedzie ave. Vstopnino je sam Ameriki in Evropi. V Evropi sem bil nekoč zelo iznenaden, ko sem slišal nekoga govoriti o Ameriki, daairavno ni bil nikdar tu. To je bilo namreč v Sloveniji. Dotičnik je pridigoval vsake vrste neslanosti o Amerikancih, nato pa je VedUalJI šelozničaraklh uni J konlorlrajo v Chicagu med pogajanji « drušbami sa zvišanje plač lp AOVO pogodbo. Reprezontlranlh Je 16 unij. Unija aabtevaio 2Sc več na uro in aniianje de lcvnegpe tednika z 46 na 40 ur. in ne mučiti z raznimi neslanost-, ti pa je še vedno spadal k nemi. Bplnik ne potrebuje niče- kemu samostojnemu društvu v sar drugega kot tolažbe in žira- j Qi Res je ¿aiostno, ko vil. V SU, Mary bolnišnici sem že .21 let, kjer imam v«e preskrbljeno. Poleg drugih bolezni me muči tudi mrtvoud na levi strani, tako da sem prisiljen ostati tu, od časa do časa pa napravim kratak obisk. Nekajkrat «em bil na divnem zapadu, dvakrat pa v Clevelandu radi opravkov pri Slovenskem narodnem muzeju. Ne, za daljše potovanje nisem več sposoben. Pred nekaj leti pa «em «e are-1 * odpeljala z avtobusom. Fran človek pozabi na samega sebe. Žalostno je videti tudi mrtvaški oder, ko mrlič leži*osamljen, okrog njega pa le nekaj evetic. Pokopan je bil na hrvatakem pokopališču. Naj še omenim, da je bil doma iz Iške vasi pri Igu. Dne 16. septembra «ta se podala Mihael Gorenc in žena v Californijo na obisk k svoji poročeni hčeri mrs. Miller. Tja sta čal v Chicagu z Jakobom Sto ničem. On je bil tedaj na obisku pri «voji sestri. To je bil njegov zadnji obisk, kmalu potem pa je umrl. V Chicago se je pripeljal z aeroplanom. Ia Hollywooda, Cal., do Chicaga ga je vzelo samo sedem ur. . Tudi mtne je pretresla vest o smrti gl. predsednika SNPJ V. Cainkarja Dan po njegov) «mrti aem pisal br. Vidru in mu naročil, naj ga pozdravi V mojem imenu in da želim, da kmalu okreva, drugi dan pa sem do-, bil Prosveto in v njej čital naznanilo o Cainkarjevi «mrti. Ka kor je zapel Prešeren: "Odprto noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka." S pokojnikom sva «g prvič srečala v Pittsburghu, potem pa na mnogih konvencijah SNPJ. Ko se je vršil prvi Slovenski kongres, ava s pokojnikom skupaj potovala iz Chicaga v Cleve-land. Velikokrat sem ga tudi obiskal v glavnem uradu. Vselej mi je šel na roko, če sem ga za ka] vpraAal. On je bil res zmožen voditelj, zatp ga bomo vsi j>ogiešali. Nai mu bo blag spomin, njegovi družini pa globoko sožalje! Matija Pogorelr. To in ono Wast Mlddleeox. Pa. — Mnogi me sprašujejo, zakaj ae bolj dejal, da naj še jaz kaj povem pogostoma ne oglasim v naši o Ameriki, a odgovoril sem iflu, da k njegovim namišljenim u-motvorom ni mogoče ničeoor dodati. Marsikaj «cm že doživel v raznih r bolnišnicah. Na te stvari sem nc spomnil, ko sem prejel veselo poročilo, da je gl. tajnik Fred Vider srečno prestal operacijo. Prosveti. Navadno jim odgovorim. da «em se polenil. V resnici pa je glavni vzrok, ker imamo na kmetih sedaj obilo dela in tako človek odlaša s pi sanjem, V teh časih pa ni nič kaj veselih novic, o slabih pa ne pišem rad. Jesensko vreme je prav piijaz.no in zemlja je sko- Tr vntief pitam v bolnUnlell f* P™* suh* Dnevl v Dululhu. Tu toUiim Mm- "ork'- nnii P1 mr,lr brez razlike kdo je tn kakšnega Dne 14. septembra je umrl prepričanja. Bolnišnice so kljub Joe Kiamar, stai 44 let. Zapu- vlsokim stroškom vedno polnt. «tU je sina m brata Franka, ka- Nekateri obiskovalci bolnikov teri je dolgoletni /Tajnik Slo- pa z njimi napačno postopajo it) venskega doma v Sharonu. Pred namesto da bi Jih tolažili, jih leti je bil član društva 174 ABZ. pa žalijo. Kadar obiščemo bol- a je vsled neplačanih asesmen nika, ga moramo samo tolažiti tov Izgubil to društvo. Ob ^ "f irmalno zapisane besede so preveč neokretne in lahko več do sežemo z neformalnimi raziskavami." Te "neformalne raziskave" ali razgovori so se vlekli več tednov in proti .koncu je že kazalo, da bodo prišli do eporazuma za končanje lierlimke krize, ker sta obe strani prutaU na koncesije. Ko je bila pogodba sestavljena. «U Molotov m Stalin pobarala zapadne diplomate, češ. gentlemani, zdaj dodajmo pa le točko, bacil ano na vaši ohljubi. da bodo tem razgovorom sledila tudi pogajanja štirih sil za sklenitev nemške mirovne pogodbe Tukaj so se pa pogajanja razbila, ker ra|tadne sile niso hotele postavi ns papir, črno na belem. t<*ta ga jn Smith pregovoril, češ.' pristati na to t«»čko. (Pride še ) ces Gorenc je tajnica društva 262 SNPJ. Želimo obema mnogo zabave in srečen povratek. Pred dobrim tednom sem prejol kartico od, Antona Ogrina ip njegove žene, ki sta bila na obisku v Waukeganu. Na njej so podpisani tudi Ciril Kunstelj in njegova žena in rojak Zelene in njegova žena. Lepa hvala! V tem času je že pozno za obiske po naseIbína,h',, dne'"26. septembra pa so me telefoničnp poklicali iz Greenvilla, Pa., ter vprašali, če sem doma. No, čez dve uri pa se že pripeljejo Anton (Thom?) Zakrajšek, Frank Sifran (?), Stanley Gerk, Joe Fabjančič in žena, vsi iz Cleve-landa, ter naš zet Joe Godina in žena. Zakrajšek reče: "Veste, moja žena me je zapustila in šla v Chicago na zborovanje Amq-riško-slovanskega kongresa, jaz pa sem se v tej družbi podal malo na sprehod. Sicer pa bom prej doma kot ona, ki bo oatala v Chicagu nekaj dni več kot je nameravala, zaradi smrti Vin-centa Cainkarja." Tudi mene je presenetila žalostna vest o Cainkarjevi smrti. Čital sem, da se je podal v bolnišnico na operacijo in da jo je srečno prestal, kar naenkrat pa zvemo o njegovi smrti. Ljudje smo res kapljice na veji. Danes si zdrav, vesel ln pripravljen za svatbo, čez nekaj dni si pa že mrtev. Z Vincentom Cainkar-jem sva se srečala skoraj vsako leto na tej ali oni priredbi. Zadnjič sva «i stisnila roke 28. junija na priredbi društva 476 v Salemu, O. Kdo bi si mislil, da je bilo tisto zadnje srečanje! Družini pokojnika globoko sožalje! Da pridem nazaj na naio družbo. Frank Šifron, pravi. "Pred časom sem večkrat čital vaše dopise, kateri so mi ugajali, dasiravno vas nisem poznal. Sedaj sem pa tukaj. Veste, sinoči smo se domenili, dp gremo v Sharon, pristavil pa sem, da obiščemo tudi Valentinčiča, da se tudi jaz spoznam z njim." Potem smo se skupno domenili in odpeljali v Slovenski dom, ali vrag je tam, kamor pridejo Clevelandčani! Namreč naš pennsylvanski denar nima veljave in nisem mogel kupiti niti čaše ječmenovca. Zakrajšek mi je dejal, če ne spravim takoj svojega dolarja, ga bo stran vrgel. Kaj sem hotel, kot pokoriti se in naprej piti. Pa ne samo jaz, tudi drugi so pili. V taki druščini bi se kaj kmaju naredil velik dobiček. Jivala^ fantje, za obisk! S tem, kar ste pustili pri nas, ^i b&m lahko tudi čez tfeden tolažil žejo. Anion Valentinčič. Čel ples, za katerega bo igrala dobra godba. Ženski gospodinjski in moški gospodarski klub bosta skrbela za lačne in žejne. Prijatelji iz bližnjih naselbin kot so Oglesby, Peru, East Mo-line, Reoria,/£e Pue, pridite in vam ne bo žal! Vstopnina je samo 75c, kar rh veliko za sedanje razmere. Vstopnice so že v prometu in jih lahko dobite pri članih društva Edinost. Veselični odsek pridno na delu in bo gledal, da bo vse lepo izvršil in gostom postregel. Torej "na veselo svidenje 31 oktobra! Upam, da se bo še kdo oglasil in pfcvabil ljudi na to važno proslavo. Mati Vogrlch. Proslava 40-letnice sam. društva Edinosti La Salle, 111. — Samostojno društvo Edinost bo praznovalo' 40-letnico svojega obstoja dne 31. oktobra v Slovenskem domu. Ta dan bomo imeli zo(>et priliko slišati moški pevski zbor Prešeren iz Chicaga, ki bo nastopil na tej proslavi. Pevci nas bodo zabavali s svojim izbornim petjem in poleg pa še z veselo igro. Da so Prešernovci mojstri v teh stvareh, nam je znano. Sporočili so nam, da bodo s seboj pripeljali tudi mnogo svojih prijateljev in prijateljic. Na programu bodo nastopili tudi "Sensational Commanders" iz Elgina. Njih še nismo nikdar videli v Slovenakem domu. Bomo videli, kaj znajo oni. Torej, rojaki in rojakinje od blizu in daleč, pripravite se za našo proslavo na dan 31. oktobra, Mladina bo imela priliko slišati dobre pevce in igro. Slovenska pesem ne doni v našem domu vsak dan. zato sem pre pričan. da bomo vsi pohiteli tja 31. oktobra. Program se bo pričel ob dveh popoldne. Pridite pravočasno, da ne zamudite lepega programa. Po koncertu in igri se bo pri- na koncert in ples f t /.I % ; Sboboygan, ^U. — Ker je vročina minila in z njo vred tudi sezona piknikov, se 'sedaj A-meriškp - slovensko združenje pridno pripravlja za koncert in nabavo, ki se bo vršila 16. oktobra v Fludernikovi dvorani, začetek ob osmih zvečer. . Na koncertu boä'o nastopili pevci in pevke in vas razveseljevali z lepimi slovenskimi pesnicami. Slišali boste mladi cvet od štirih let naprej, mlada dekleta in mladinski deški zbor, prav tako žensko pevsko skupino. Lepo petje vas bo spravilo v veselo razpoloženje, tako da boate pozabili začasno vse težave in skrbi. Prav rada bi opisala nastop vseh, amj?ak to ni mogoče, ker vzame preveč časa in prostora. Pridite vsi, tudi tisti, ki še niste člani naše organizacije, in prepričali se boste o nadarjenosti vseh jaevcev, zlasti mladine. Ta koneert bo zelo pestef 4n ne bo preveč dolg, tako da boste imeli dosti časa tudi za drugo zabavo. Za ples bomo imeli izvrstnega godca. Kdor ga je že «lišal, ve, da akordi njegove harmonike spravijo vsakogar pokonci in se mora malo zavrteti. Torej na gotovo svidenje 16. oktobra v Fludernikovi dvorani. Naj še omenim, da smo se odpeljali na potovanje z dvema avtobusoma. To je bilo 22. avgusta in ne 5. septembra, kakor je bilo prvotno poročano. Datum smo spremenili radi proslave in priredbe v Milwaukee-ju. Potovanje je bilo prav prijetno in pomenljivo za vse. • Naša prva postaja je bila na Holly Hillu, druga pa v mestecu z imenom M t. Horb. Tam smo obedovali in se malo po-krepčali, potem pa smo šli na prej do LittJe Norwpyja, kjer šm0 imeli priliko videti posestvo starega naseljenca Isaka Dahjeja, ki se je priselil z Norveškega pred mnogimi leti. V«e hišice in druga poslopja so dobro ohranjena. Naša zadnja postaja je bila v Blue Mound Caveu (podzemlj-ska jama). Res nekaj krasnega! Taka potovanja so velike vrednosti. Ni čudno, da slišimo povpraševanje, kdaj pojdemo zopet kam. Naši tajnici mrs A. Modic gre veliko priznanje za njen trud, ker je vse lepo preskrbela za to potovanje. Vredno je tudi omeniti, da smo na zadnji seji 31. avgusta pridobili zopet 10 novih članov in članic. Vai dobrodošli v naši organizaciji! Mary Felo, predsednica. Skupina pomol «k «h delavcev, članov unijo CTO. kale odločnost v stavki proti druftbl. ki noče prUtati na unllsko sahteve ss «višanja meade. ■to«"'-.......... Prispevajte v obrambni sklad! Vfl darovi «S obrambo Enako-pravnoetL Proeveto ia Proiatar-ca naj so poAUUaJo na aaalov: John Pollock. 244S& Lakal.nd Blvd E « ci i d U Ohio. Br. Pollock |o blagajnik obrambnega sklada. biološko propadanje nemškega naroda Nemški raj, ki naj bp ga bili po Hitlerjevih 4>b,e£ih deležni njegovi rojaki po končani vojni nudi danes porazno sliko pešajočega ljudstva Nemčija bo v nekaj desetletjih postala dežela starcev in žensk in bo ¿tela komaj okoli 40 milijonov prebivalcev. To ugotavlja ugledni nemški novinar dr. Gustav Stolper v svoji knjigi ''German Realities", ki je izšla nedavno v Ameriki in v kateri prikazuje Nemčijo po drugi svetovni vojni. Dr. Stolper, ki je izza ¿asa prevzema oblasti po Hitler- ju živel v Ameriki, kjer je ne davno tudi umrl, trdi, da je Nemčija kot politična, vojaška in gospodarska sila, kakršna je bila poznana v svetu, uničena in da se ne bo mogla več dvigniti. Nemški narod propada in to v prvi vr6ti zaradi nezadržnega pešanja njegove biološke moči.< Nemci so v drugi svetovni vojni doživeli katastrofo, ki bo po svojih posledicah desetkrat hujša od katastrofe, ki jo je doživel francoski narod za časa Napoleonovih vojn. Napoleonove vojne so zlomile številčno premoč francoskega naroda v Evropi število rojstev se je prenehalo dvigati in le polagoma si je francoski narod okoli konca 19. stoletja zopet nekoliko opomogel. Prebivalstvo Nemčije pa bo v bodočem pukolenju številčno nazadovalo s pospešeno brzino. V dobi med loti 1980 do 2000, torej še pri sedanjem pokolenju, bo to nazadovale tako močno,' da bo število prebivalstva v Nemčiji približno enako številu prebivalstva Francije. Strah, ki še navdaja Francoze spričo dejstva, da jih je sam* Urd Sl. MilM«uk«r. Vfcui M »SM Sei* in vsiljencte. Ustroj nemškega prebivalstva ne trpi samo zaradi nesorazmerja glede starostnih dob in spola, marveč je hudo prizadet zaradi nezadostne prehrane. Lakota, ki( jo prenašajo že leta, slabi Nemce ne le fizično, temveč tudi moralno. Narod, ki živi v takšnih življenjskih prilikah, izgubi sčasoma sposobnost do dela. misli mu otope in ni več sposoben moralno normalno reagirati. Spomin mu megli, zanimanje peša in vsak njegov napor velja le enemu cilju—fizični samoohranitvi. Čim dalje bo nemški narod živel v takih razmerah, tem huje se bodo občutile posledice njegove katastrofe, kar mora preko povečanja umrljivosti, porasta raznih bolezni, izgube energije in sposobnosti končno nujno dovesti do demorali-zacije, tako v javnem kot v zasebnem življenju. Po podatkih, ki so jih zbrali zdravstveni organi, je povprečna teža posameznega prebivalca v ameriški coni Nemčije v letih □d 1945—47 znatno padla Obolenja na tuberkulozi, 4ci se je razpasla v vseh oblikah, so dvignila do številk, ki jih doslej še nikoli niso zabeležili. V prvem četrtletju 1. 1947 je število smrtnih primerov v ameriškem delu Berlina skoro za trikrat preseglo število rojstev, umrljivost otrok pa se je napram prejšnjemu letu dvignila od 709 odst ns 116 2 odst Pomen teh številk bomo razumeli, če omenimo, da je v istem razdobju umrljivost otrok v New Yorku znašala 27 8 odst. Na podlagi teh statističnih podatkov in upoštevajoč splošne življenjske razmere v Nemčiji lahko sklepamo, da bo nemški narod, če se bo njegovo biološko propadanje nadaljevalo v takšni meri, v dobi enega ali dveh po-kolenj po številu zdrknil na pe Sko Češkoslovaško* Madžsrsko to jnesto v Evropi, zs Kusijo. Romunijo in Jugoslsvijo. Okoli .Veliko Bntsnijo, Itslijo m mor-osem milijonov Nemcev se jr n« ! da celo /« Yranoljo Ha/ume - izseli in poišče v inozemstvu boljše pogoje za življenje, so gotovo slabi pogoji za biološki razvoj ljudstva. Posledice velikih sprememb v ustroju nemškega naroda so še sedaj jako občutne. A ko vza memo kot dela sposobno prebivalstvo moške v starosti od J 4 do 65 let in prištejemo med nesposobne (najmlajše in najstarejše) še okoli 3 milijone traj nih invalidov, potem ugotovimo prenesetljivo dejstvo, da mora 100 dela sposobnih Nemcev skrbeti za 75 onesj?osobl jenih soja-kov. Spričo visoke umrljivosti otrok ni dosti upanja, da bi se to razmerje v prihodnjih J5 letih spremenilo. Naraščajoče po manjkanje delovnih moči prihaja nsjbolj do izraza v nemških premogovnikih. Leta 1945 je bilo 65'/ rudarjev v Porurju starejših od' 40- let, dočim je bilo pred vojno rudarjev v takšni starosti manj kakor 25';. Ste vilo mladeničev do 29 leta starosti je v teku enega pokolenja padlo od 45 na 13''i.. Pred dvajsetimi leti so rudarji, ki so pre koračili 40. leto starosti, le v izjemnih primerih delali v podzemeljskih rovih, sedaj dela v teh rovih j63'J, takih rudarjev. V desetih letih ne bo Nemčija vet- mogla vzdrževati proizvod vzhodnem delu Sredozemskega An> «traü» Z I uaauLA a unit o rj es. t*to «trotj« fOHw rmtrrr «samo okratj« i; FitANK IMH.KAK, ««um Z ----«II _ litt Carin on« A v« , toa Srd St W .'nSunaMM *Nnt MATH PITAOVIC*. pr«dMdnlk FoSfVII (."trt .K A H r A VUMHI. tfiftKO a KUUSU - IA(X>H ZUPAN „».« Ml I IMth at. CWv«l«nS iS. MAI Mo I .aw ruta Iv Avr . Cltiraso It. Ill I mein I AH. Chlšsaa'«, - MtT aUDOLPM MaCN--- DONAU) J LoFaitfM....... AKTON BHU1.AM i fea LawnSait Ave. CMcu« «4. tu I«St • LamSare A«e.. Mrye. Ill 1M1 Be."^TraJbupAvt^'i h?c«s?Mpui MOM. an anfcVfflfcrff CAMil.ua SARNICK MANX Z A its, prtdaasnl tftCMASL S KUMkR...... mVMS^z: ono m ..... m jWs Vjspttt Ave., JshasMMto. ps. aas SoThifAvt. W Dulutk 1, Mine TTail W. tttto at.. ClttmMoi I. Obi« •a. Lasraa*I« Apt.. CMtsse M. Ill I mwmhJAv^^tJSTaii: K««! Pars Orlvt. Cit**lta#. Ohl« ...itlm Soowdan OaUoll 11. nov diplomatski slovar Važno delo sov^t-•kih diplomatskih zgodovinarjev Pod vodstvom A Višinskega in S. Lozovskega je v Moskvi v državni založbi za politično književnost izšel "Diplomatski slovar", ki po svojem obsegu in vsebini prekaša vsa dosedanja podobna dela. "Diplomatski slovar", ki so ga pred vojno u-redlll A Frangulls, H. Beren nje svojih premogovnikov na f- J N. TItUltocO m predvojni višini Pomanjkanje' "» delovne moči v porurskih pre- P' ^-tavi tega slovarjsis© so-mogovniklh ,e znsčilno tudi za ^ prizadeti di plomati, teko je n pr. (Miročilo o italijansko abeNinskl vojni na-< pisal fašistični diplomat Slovar mednarodnega prava in diplomacije (Woerterburh des Voel-kertet-hU und der Diplomatie), cah in kongresih, o mednarodnih pogodbah in Izjavah. Prav tako so razložena načela medna-rodnega prava Zunanji politiki in diplomati jI Rusije in Sovjetske zveze je posvečenih 150 člankov, zunanji politiki Velike Britanije IIH člankov. Zunanji politični odnosi ZDA so opisani v 71 člankih, zunanja politika Nemčije v 56 člankih. Prvi zvezek obsege diplomatsko zgodovino 58 dr>av, med njimi Indokine, Indonezije, Indije, Tibeta, Arabije Itd, I* tami naslovi posameznih tlan kov nam podajajo pestro sliko mednarodnih dogovorov in dogodkov, ki jih opiauje Dlplo mateki slovar: I^eninov odlok o mirti, "Pogodbe v «Hrest-Litov-*ku", "Curzonov ultimatu m" "Curzonovs linija", "Konferenca v Genovi", "Vcraajhk* pogod štetjem na Angleškem, kjer je najU obe kovini in vsebujejo bakrene rude mnogo cina. Zato so nazivali stari Grki angleško otočje Kasilerlde t. j. cinasto otočje. Iz Anglije so pripeljale trgovske ladje bron okoli 1. 2000 »v Egipt in na otok Kreto. H»ker je bil v bronasti dobi važen činltelj. V Srednji Evropi so gu največ pridobivali v Mtt- terbergu pri Dischufshofnu in okolici, kjer so izkopali tudi mnogo talilnih posod in livarskih žlic. To dokazuje, da so proizvajali bron kar na mestu iz rude in ga razpošiljali v obliki majhnih paličic po svetu, Človek je spoznal tudi Železo. Sledila je okoli leta 1400 pred našim štetjem železna doba, ki se je uveljavila najprej na oba uh Si odozemakega morju. V ¿vropu je prišlit švle 400 let kasneje. Ker so železne i^udu, ka* kor Ijematit, limonit in karbonat! medle barve, niso dolgo zbudile pozurnosti. Pa tudi ne najdemo ležišča čistega železa kar tako v zemlji in posebno na vzhodu, ki nas je tedaj v razvoju midkriljeval. Najstarejše železno orodje izvira iz zadnje mi* keiiNkr e. V Srednji Evropi pa zasledimo železno orodje samo v poznejših dobah. Prido bivanje iz rude ni bt|p več težavno, ker Je Imel človek že dovolj izkustev z bakrom, ki za« liteva skoraj iste temperature pri taljenju in je tedanji človek z lahkoto dosege) pri umetnem vetru 1000 do 2000 stopinj. Se-, veda so pravi potnen in vrednost železa t>dkrili pozneje, ko so našli način jtvišanjs trdote s pomočjo naknadnega žarenja in polivanja t mrzlo vodo, Okoli 500 let pred našim štetjem so *l>oxnali veliko vrednost manganovih železnih rud, iz katerih izhaja "norlško" jeklo. ftele tu se začenja nov razvoj železne dobe. S pravilnim pojmovanjem vrttdrioali železa In Jekla je prišlo človeštvo v šli še in komplicirano tehniško življe nje, ki je zajelo vse panoge. Dvigalo se je v vedno ostrejšem tempu do one tehniške razvojne stopnje, v kateri je še danes. (Prtm. d nov. I 78tOOP novjh dalavnif moči morajo zaposliti v Boeni in Hercegovini. V zadnjih me secih so ustanovili v okrajih u-prave a nabiranje delovnih muči. Računajo, da bo treba do kunca avgusta zaposliti v *vtz-nih podjetjlli 14,000 delsvcev, v vseh pa 76,000. V Bosni in Mer-ceguvini so še velike rezerve delovnih moči med ženskami. Doslej so še mnogo premalo zaposlovali ženske. Uspelo preizkušanje hidromehanične naprave* na Mariborskem otoku. Prve dni v avgustu se jr začelo preizkušanje že montirani!} hidrpmsha-ničnih naprav v novi hidrpqen-trali na Mariborskem otoku. Po-likusi so dobro uspeli. Vae hI-dromvhanične naprave, počenši od hidromehanične zapornice do električnih motorjev, ki so bili izdelsni v tovarni "Rade Končat", so se izkazali kot preoisne. M ne fcoi ki ga je uredil Nemec K. Strupp »>-". ' Konference v Washingto ma mar-'m obaega tri zvezke, je sestav- 'nu", "Pakt K e J I o g - Bi «and , vse druge panoge nemške jndu-strije, zlasti za plavže, rudnike, tovarne gradbenega In železni škega materiala ter za vse vrste gradbenih del. Posledice blološkegs propsda nja nemškega naroda ^ nav.^,«- h, Ans< hlu^ Anglo vala tud» na gospodarski razvoj'varja in n. podlagi Citatov ,z ostslih evropskih držav mednarodne^ pr.va Nobeden v DumbaiUm Oslui. Kioska (Prim dnev » teh ne v^bujr žlvljenjep.snih k«nfer«i« - m Atomska dipl« ------------------------podatkov o prizadetih diploma- I>lo l^-me/nih d _______ - . » i plomatov in drfcvnikov je opi KAKO SKRBIJO ZA 8HAOO tih y ^^ ^^ ..Vjindwi. IfA ZELEZNICAH Sh»var vaebuje 7W) člankov oi l^ig-,' Raruch", "llsllfss". "Da- Na beograjski poataji a»i ure- najvažnejših dogodkih v s ve ju^her". "H«»nnH", itd . li^in To-1 ti a b- u, dovedlo do velikih spte- dili stalno čiščenje in drsinfici lovni diplomaciji od aifdiijeve-p pri M-«tsvl Diplomatskega slo t. način vrnilo v Nemčijo To-1danijo ' ršnJe pcHniških vagonov Va-]ških č.m>v do I maja 1947 Prvi|v.,ja so sovjetski pisrl l.kor,- "V" nl ^T^Tr^! Ner,jen:n:. n;g:3, nU.TW S t ke stili tudi tajne nemške zapiske l^hn^al Hit er Ra/-'litičnern. gotpodartkerr, in voja«'predoru, kjer uporabijo siru- A do K. V slovarju so podat* o vrroklh svetovne vojne, ^«nl^^XwrtZ'u™ Pojistevts V t«- pene pline N. ^ oMIJo o n.jv.*n.^,h dog^klh v md k, jih je odkril. M,vjet.k« voj- ITv ^dZo in one- kakor se je Hitlet piištenti mo- na postaji do 10,000 vsgonov Inanxlnem ¿vljenju, o km.feien-lsks po vkoraka»,ju v Borim OGLEJTE PAft «KASNI VCMCTIAN ItOOM in naše rssslset Atraktivne trediščni komade sa obadnt Miro, t potlačenim okvirjem ogledala ir male šivalake slik* "v tteklu In porce lanu.** noč NO BARVANE SVETILKI . . in kompletna durUa, parfumov t tleklenitah, trejih ild Ml tpeclall tiramo v »/delovanju In popravlja nju okiaaov flalevin« Ml rgladim« omartk« površke, ogledala, tplok •Uklo va«h vrat Mi peprtvlmo eor kvena okna. vala okna naredim« nepr*mo4ljlva in vato piesrsčnlk« popravimo Nal vastopnik vam po «ia protto prtralun--nobenih liro i k«* v In na obvetnosti. Kličite ll<«lwri 400(1 NORMA L O LABS CO. ns Se Hala led B«. CMsaf» DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Froevell «II e glavni urad INPJ. ne pesablle e naslovu espeeeltl poštno Me etike ti ss beeoAo "Chica#e' Ns kneorll vselej ts piši tet Ckl csfo SI. III. Te bo elalšale delo na Hkašld pošti, i epešilo doaloellanje Zahvala za obiske v bolniinicj Chitago, lil. — Najlepše se sa-hvalitn lk tly m J Ptmcar, ki sta tako lepo tkrliela ts mene do tad-rijts« v 'noji iMiUitni Nadali« te lepo /Mhvullm Mit. Antiaiiat Dtaih, ki me j» tednu ohlakovala, ta cvet-Ijlee in /n tatefoni^na klice v moji btileirnl, Cvetljice to darovali: liiiard of Kd uru t loti, fonuaii Uaya School, mit Maisnieth Prust, inr> Anir l.uvedoakl. mrt Antonia Vr* dik, mrt. Murljr Kajec, mrt. An-toruel Doah, mrt. Papea Bober, mrt. Jvitnie Viivk. mrt Jutephlne Vurich. mm Ivtnka Rolth in ae-^ak Victor Zajec, miss Mary Pit msytt«tr In mrt Msrle In mr. V. Calnktr, ki tta me tudi «»bitkala v iNilnUnici ter mtdalje Ae tladečlm, ki to me oliiakali v lielmont H<»t pital iMiiniSniei; mu. Pranret Ure-ček. mrt Jannir Letnik, mr In mrt l^otiit in Clara Poncar m Mali Ptmcar it Jolirta, III, Hvala tudi Jo sephlnl niatovec i/ Kontane, Cslif. sa p<«ltno kartic«! In mrs LMsjlS IfcrsM iv Waiike«ana, lil., ki me je oblaku!« v bninišnlei Hvsls lep« tudi uttlri Doviana it Pitlaburgha, Pa„ ki me jt obiakslit kn te je rsvno mihujaln v Chicsno in m* obltkala v bolnišnici, prvdno tam Sla na o-peracijo Nadalje te piav lepo sa-IivnIiiu vtem, ki s«i ml pisSali lo-l«>ilnr kartice lel«č mi lj»ubef« /diuvjM, kuteiih tem prejel« nad AO ter enako leps hvala tploh vtem, ki to me oMskall kt> tem bi-i,, M> imuni i.mIhUm.i Ar enkral najlrptu hvala vtem in ta vaa, otta-rteie mi v trajnem spominu Vsša piljuUdjiea; Marie Vulmajei. 4R23 N Central Ave„ fhuug.. SO. III —e-či. Tako neradi so se odtrgali iz hiše. Hazu mela je Petra. Bilo ji je hudo pri srcu in ta trenutek bi mu najtajši rekla, naj ostane pri njih, naj ostane za vedno v tem prijetnem domu, ako je le mogoče. Po večerji sta Štefka in dekla odnesli |*>-sodo v kuhinjo in odnesli tudi luč Hlapec je odiel v stajo, kjer je spal. Peter in oče Kaluž-nik pa sta zlezla na peč. Petei se je /leknil po peči tako, da ntu je glava visela skoraj čez rob, Na klopi je imel svojo hitrosti clko, granate, nahrbtnik in svoj dežni plašč, da In imel za vsak pumei vse pil roki Potem se je oče Ka-luznik, ker je bila že noč tu ker je vedel, da ponoči ne bij nikogar, celo pa ne ob takem vremenu, nekoliko pomiril in spcfljeval Petra po vsem mogočem. Najprej sta obudila spomine na nekdanja leta, ko je povprašal po Petrovih starših in kako jim je šlo v novem daljnem kraju, potem pa sta govorila o vojni, o koncu te strašne vojne in o prihodnosti. Nato je prišla iz kuhinje Štefka, ko je vse opravila. Sedla je k peči tako, da je Petrova glava visela tik nad njeno. Zadehtelo mu je od nje po prijetni domačnosti, po kuhinji in dimu, kjer se je zdaj'vrtela in ta vonj se je mešal z drugim vonjem kmečkega doma in Petru se je naposled zdelo, da dehti po daljni mladosti, po tistih lepih časih, ko jo je še upal prijeti za kite, da bi jo premlatil, ona pa mu je zasadila nohte v lice, da bi se mu ubranila. Pripovedoval je očetu Kalužniku, njegove misli pa so božale njo, ki je sedela pod njegovo glavo in ki je včasih izrekla kako besedo. Tako si je želel, da bi govorila, čeprav še tako vsakdanje stvari, samo da bi mogel poslušati njen mehki, globoki, žametasti glas. Zdelo se mu je, da se v njenih besedah skriva nekaj drugega, kakor izražajo besede same, nekaj, česar ne more ali noče naravnost povedati. Bilo mu je tako prijetno sedeti tu v njeni bližini in misliti na tisto daljno dobo pred dvajsetimi leti. Kaj ga je po tolikem času privedlo k njej? Ali jo še ljubi? Ali jo je v resnici ljubil ves čas, samo da si tega ni mogel priznati? Sele zdaj, ko jo Je spet našel, je čutil, kako globoko v njegovem srcu je živela njena podoba. Čutil je, kako se Je v njem obudila želja po njeni bližini: da bi je smel poslušati njen glas, da bi se smel ob njej radovati, želel je samo obuditi nekaj davno in globoko pokopanega. Obuditi nekaj posebnega, kar ni samo Štefka, marveč kako Je z njo v neposredni zvezi. To ni bil samo sprehod, skok k Štefki, pot k neki ženski, odmik z njegove partizanske poti, marveč je bil to sprehod v daljno mladost. Niti malo ni mislil na njo kot žensko, mislil je na tisto malo Štefko, s katero se je na tej peti spoprijel zaradi otroške ljubezni in mu je ona pri tem opraskala lice. Tem laže je mislil na tisto Štefko, ker v tej noči ni videl njene podobe, njenega obraza, njene ženske zrelosti. Slišal je samo njen glas, samo vonj prijetne kmečke domačnosti mu je udarjal naproti in ta vonj je bil podoben onemu iz daljnih časov, iz mladosti. Naposled si ni mogel kaj, du ne bi spustil roke na njeno glavo, a ker ji je ruta zakrivula lase, Jih je moral poiskati pod ruto na sencah. Nič sili podobnega ni čutil pri tem In tega ni hotel, hotel se je dotakniti nečesa lepega. ' Ko se je tako igrul 7. njenimi lasmi in mislil mnogo bolj na ono malo Štefko kakor na to v svoji bližini, je dvignila roko in se s prsti dotaknila njegovih prstov. Prijel jih je in jih držal v svoji roki. Kazen tega ni želel niče sar, prav tako sama ni želela kaj drugega. Tedaj je rekel oče: "Cus je, da gremo spat." . Bilo je tako ubijajoče za nju, v njunem tako pohlevnem in bornem obujanju daljne ljubezni, du sta si tesneje stisnilu prste, kukor se ne bi hotela nikdar več ločiti. Ko se je oče Kuluž-nik zgunil, pri čemer gu je nupudel kašelj, ji je Peter pošrpctal: "Vrni se. Tuko lepo je . . ." Stisnilu mu je prste in vstulu. Ko je oče spoznul, du je šlu, že leč mu lahko noč, je odšel v svojo kamro. A ko Je v sobi spet kapljal, se je vrnila tiho, ko je že prej pustila duri priprte. Peter je po-slušul, iskul v temu njene podobe, u je ni mogel razločiti. Pošepctal je: "Štefka ..." (Dalje prihodnjič) Bolnica je pogorela (Odlomek i/ |X've«,ii "Znatne nje ob hudoui luku") Ignac Koprivec (Nadaljevanje in konec) Slavua je /acutila spremembo na obrazih oficirjev m /a hip je zaplalo v njenem srcu upanj« Ni ga vedela prav opredeliti zakaj to ni bih» nič takega k o bi jO plepi u alo, (I,t JI bodli pit zanesli, bila je lahla misel da utegne biti v teh mrzlih pra/ nih mo>eh vendar trohua «1« > veškega dostojanstva: K<< pa je natančneje )*>!>led*la te obisze z žensko občutljivostjo dojela kaj vzgibeva te hladne duše. kaj se zrcali V teh siepih «*« Zaeo tila je, da ne bodo milostni d< nje in vedela je, kak«i m- mor vesti do njih Pogledala jr <> krog seW ponosno, trd«, ustni ce pa so se ji trpko nasmehnil« "Sleci to t ukoio'" ji »e ,m>I.i 1 OfiClr i tk'*lin»' na Kočniki na nosu in s kot kumara kislim obrazom. "Ženske so ' najlepše, če niso oblečene." je pi istuvil z grenko zaokroženo j ustnico. Strmela je nud njegovo glavo na gore, ki so se kopale v tre-(letajoči sončni luči. Ni se ga-! ntla, kakor du bi ga ne bila 1 slišala. Oficir se je kislo zasmejal. Gladko obntu. razgrizena lica >o\ed*ti, kako jI je ime, 1.« |Mittiatn je treba imena iz-mt liti'" e je /aie/al s svojimi, u. »umu usti, v ka letih m kvlj zarja\H i /eblji stali dolgi, očr-neli čekunt, — "Dejali ti bomo Franska — Krimska je lepo slovensko ime." Sluvica je opazila, da izgovar ja namesto Francka "Franska", sicer }>u da govori dobro slovenski Zazdelo se ji je. du mo ra biti tu komundunt krdelu, ki mu Je padla v roke. "Kje imaš svoje pajdaše?" jo Je spri vpruAul. Vrtel je oči po njenih |>iia;ibuvujočih ne prsih in zenice so se mu zameglile. "Odšli .mi'" je dejala tako odločno iti 11 do, da se je /acudila. kje je vzela lak glas. Nenui so se vznemirili ob njenem odgovoru, ko jim ga je komandant prevedel. Dvigali ao gluvc ter strmeli na gtebenc gora r "Kam*" je brrnče kot obad poizvedoval oficir. Dvignila je ramena ter jih polagoma spuščala. "Kam*" Nemec je timasto vztrajal "Kako pa naj vem — Oori v j sedlu ao bili ter se tolkli z vami " Slivica a- i«- /daj rti?/i \kU. (A > SO M. Jt..-4*»plelliUU v sovraštvu in besede so ji ostro drsele z jezika. Uživala je nad tem, da jih lahko vleče za nos. Nemška strojnica je zalajala in Slavica je vztrepetala. Kri ji je izginila z obraza in s težavo je zasuknila glavo proti kraju, od koder se je razlegalo streljanje. Streljali so na greben hriba, kamor se je nameravala Slavica prejle dvigniti in od koder je nameravala uiti. Gori so se prikazali trije ali štirje partizani, kot je razbrala iz razgovora med Nemci. — Kaki zgubljenci, ki so se med ofenzivo ločili od edinice, se ji je zazdelo. "Kdo pa je streljal in ubil naše, ko smo se bližali hiši?" Oficir je uprl svoje brezove, napete oči vanjo in čakal odgovora s čudnim mirom. "Jaz," je Slavica odgovorila. Oficir je odobravajoče poki-mal in kisli obraz mu je spre-letel nasmeh. Kaj je bilo tu?" Z roko je pokazal na dogorevajočo hišo, ne da bi se ozrl tja. Slavica fti takoj odgovorila. Čeprav'je sklenila, da bo povedala vse tisto, kar ne more nikomur škodovati, po pravici, jo je vprašanje vendarle zmedlo. Dasi je čutila, da te mrzle ljudi lahko razorožuje samo z drznostjo in naglifrii odgovori, je vendarle desetkrat premislila, preden je odprl usta*. "Bolnica je bila," je dejala mirno. Nemec je prevedel odgovor in med vojaki je završalo. Zdaj je oficir vstal. Slekel si je plašč, ga vrgel na kamen ter stopil tesno k dekletu. Smrdljiva sapa iz njegovih ust jo je zbodla v nosu in kiselkast vonj njegovega potu jo je neprijetno dražil. Hotela se je obrniti stran, toda premislila se je Uporno mu je zrla v oči, ugibajoč, kaj namerava storiti. Nemec jo je gledal, pihal smrdljivo sapo vanjo, nato pa jo je zgrabil za roko ter potegni bliže k oficirjem. Doslej je bila stala na majhni vzpetini in bila je videti večja, kot je v resnici I bila. Zdaj pa se je njena nežna skorajda suha postava Izgubila sredi dolgih švabskih škornjev Dihala je počasi, kakor da bi premislila še vsak dih. Na o-strem vzgibavanju njenih prs se je zrcalilo njeno duševno stanje. Obraz je imela miren oči so ji samozavestno žarele, le včasih so ji veke vzdrhtele. "Kje so bolniki?" jo je poži ral oficir z očmi. Zdaj je bil njegov pogled še pohlepnejši nekaj jastrebji. Voda v očeh mu je zavrela in Slavici se je zdelo, kot da se mu pod naočni ki kadi iz njih sopara. "Ponoči so odšli," je odvrnila brez obotavljanja. Pogledala je oficirja toplo, odkrito. Nalašč je spremenila pogled, da bi ji verjel. "Lepa Franska misli" — spet je dejal 'Franska' — "da smo desetletni j>obje," se je zarežal oficir. "Kje so bolniki, a?" Njegov glas je postajal surov, trd. Nekaj je vztrej>etalo v njenih očeh. MiSice po telesu so ji za sekundo popustile in začutila je. kako jo Je v prsih rahlo zapeklo. S|>ot je s sunkom glave vrgla svoje obilne kodre nazaj in znova je začutila moč v svojih udih. Kuzširila je oči, kukor du l>i se začudila njegovim besedam ter dejula z uporno odločnostjo:! "Povedala sem resnico, saj mi drugega ne preostane. Vi pa mi lahko verjamete uli ne "Pet in trideset." — Zlagala se je bila in razveselila se je tega. Oficir je njen odgovor preve del in med Nemci je spet završalo. "Da so odšli ponoči, praviš, a?" "Da!" "Kod, a?" Tu!" Dvignila je rokp ter po-cazala gori proti sedlu. Dim se je bil že razkadil nad goro. Sončni žarki, ki so streljali čez prisojne stene, kakor da~"bi sonce sijalo prav iz V* pavske doline, so polagoma u-gašali, mavrični sij nad stenami e medlel. Slavica je vedela iz izkušenj, da je zdaj okrog dveh. Oficir je pobral svoj plač, se nfim ogrnil ter sedel nazaj Obraz mu 'je spet otopel. Mi mec ter mahal po zraku z dolgimi šapami, . polnimi njenih dehtečih kodrov. Nenadoma je menjal udarec. Spretno jo je sunil v prsi, da se je zavalila po kamenju, kakor • izpod sekano drevo. Vojaki so se burno za-režali in se ji približevali. "Ho-ho-ho-ho!" je odmevalo med skalami, kakor da bi lajala strojnica. Oficir-kurTlarp je vstal. Potisnil je svojega tovariša nazaj ter stopil k ležeči Slavici. "Viš, lepa Franska, da se ne znamo šaliti. — Lepo vstani in pogovorili se bomo." Prijel jo je za ramena ter jo dvignil. Cmoka je z jezikom ji je obrisal kri z obraza, nato pa jo je poti-pal po burno dihajočih prsih. Slavica je odskočila. S studom na obrazu si je sklenila ro- nuto ali dve se je mrmraje po-1 ke na prsjh g krvavo zalitimi i/nvarial k Kvoiimi tovariši. lia* I »v« i «a L'i r n~\ nI o «r af t/»iein io?nn "Koliko je bilo ranjencev?" je mlel oficir. govarjal s svojimi tovariši, na to pa je vstal izmed njih čuden človek, star okrog trideset let. Prjzibal se je do Slavice s postrani hojo kakor kak petelin. svojimi tankimi nožicami je popraskaval po tleh, merjaščev-sko topi obraz pa mu je rdel. Nos je imel nekam oglat, široko razširjen poji čelom, oči pa močno vsaksebi. Brčice je imel zelenkastomodre, kakor slama veneče pšenice. Obraz je imel razjeden od mozoljev ali črnih koz. Tudi ta je imel svetle, vodene oči in dolge, porjavele zobe. Usta je imel stisnjena, kakor da bi bil brez ustnic. Le drobna črta se mu je vodoravno vlekla od ušesa do ušesa. Ko jih je odprl, Slavica ni mogla umakniti pogleda z mogqpne dupline, ki je režala proti nji. Ko je oficir stopil pred njo, je najprej preizkusil tla pod nogami, nato pa je leno pretegnil, svoje dolge, skoraj do kolen segajoče roke. Prijel se je za goltanec na dolgem, suhem vratu in nekajkrat mignil z glavo. "Kje so bolniki, ki so bili v bolnici, povej!" Slavica se je zdrznila. Ustrašila se je glasu tega oficirja. Bil je zamolkel in hropeč, kakor da bi mu prihajal iz upadlega trebuha. Srepo je upiral vanjo svoje odurne, vnete oči z žilna tirni vekami, na katerih se je pozabaval debel, krvavo žolt ječmen. Spet je dvignila roko ter pokazala na sedlo gore . . . "Tod so odšli ponoči, ko je prišel glas, da so vaše sile obkolile te kraje . . ." Cof! — čof!1 je zasekalo po zraku. Slavica je rahlo krikni-la ter se zgrabila za lica. Koža na njih jo je zaskelela, kakor da bi se opekla. Začutila je žgočo toploto, ki ji je zletela z lic proti vratu v zatilnik. "Govori! — Govori!" — Zdaj oficir ni več spraševal, kaj mu naj jx)ve, le vztrajno je mlel: "Govori, govori! Povej!" "Ali si naj izmislim kaj verjetnejšega, boljšega?" ji je šinilo po glavi, toda spomnila se je, da ni dobro menjavati izjav. Če bo vztrajno ponavljala eno in isto, bodo morali popustiti oni. ► Ponovila je, kar je bila že izpovedala. Oficir jo je jel tolči kot ponorel. Zdaj je rabila oči le zato, da je z njimi sledila premikanju njegovih koščenih pesti. Proti njim je stavila bran svoje komolce. Iz nosu ,se ji je že cedila kri. Zdelo se ji je, da mora imeti na obrazu kožo vso prebito, tako ji je žarel. Ni se mogla potipati. Oficir jo je tolkel tako naglo, da mu je komaj utegnila nastavljati komolce. "Govori, govori!" je aikal Ne očmi je strmela v oficirja jezno, sovražno. Vsa njena pamet se je zdaj ukvarjala z mislijo, kaj storiti. Oficir je tleskal z jezikom ter jo gledal s posebnim užitkom. Zdaj je od vse njene lepote malo ostalo. Obraz je imela pre-tolčen, nos zbit, oči so se ji za-, čele zaradi oteklin manjšati, hropeče prsi so ji sunkovito plale. Oficir jo je požiral s svojimi zvodenelimi očmi, kakor da bi mu ugajala njena neuklonlji-vost, njen pogum, s katerim mu je zrla v obraz. V Slavičinih svetlih očeh je zdaj plavalo globoko razumevanja položaja, v katerem je, ter prezir do bolečine in trpljenja. Loki obrvi, v sredini nekoliko privzdignjeni, so ji od časa do časa vzdrhteli. v "Spustimo te. S patrolo te pospremimo do Trnovskega gozda, kjer so ostanki partizanov, kolikor jih ni padlo v teh bojih. Povej za ranjence!" je tiščal oficir vanjo. Slavica je molčala. Zrla je izpod čela nanj ter pazila na gibe njegovih rok. Prepričana je bila, da jo bo zdaj tepel ta. "Povej, lepotica! — Povej, Franska! — Cemu bi tajila, ko jim s tem ne moreš koristiti, sebi pa lahko rešiš življenja. Mlada si, ali te ni škoda? — Ne bomo ti prizanesli, ako ne poveš." "Vem!" je zahropla in še tesneje sklenila roke čez prsi. "Kje je bunker, kjer skrivate ranjence? — Vemo, ne boj se. Vaše bolnice imajo skrivališča. Saj bomo bunker tako ali tako našli, radi bi si le prihranili čas. Kje so ranjenci, povej!" Slavica je zrla na njegov dolgi obraz in pazila na njegoye roke. Tiščal jih je v žepe in gibal z njimi. Oficir-merjasec se je dvignil, hoteč stopiti k ujetnici, toda komandant ga je zadržal. "Vojakom jo dam!" mu je pojasnil. Vojaki so se grozeče zganili, kakor jaes, ki je čakal pod mizo. Slavica ni prav slišala besed, ali po režanju oficirjev in po pohlepnem mencanju vojakov je uganila, kaj nameravajo z njo. Kriknila je in planila za oficirjem, ki se je obrnil od nje. Pogledal jo je s strani in kisli obraz se mu je režal. "Ne tega! — Ne tega!" je prosila trepetaje. Oficir je grenko zadovoljno zakrakal: "Si nedolžna, lepa Francka, a? — Od tebe je odvisno, kaj se ti bo zgodilo." "Ne tega, ne tega! — Ženska sem. Sama sem med vami, vas pa je toliko. Vaš sovražnik sem, streljala sem na vas. U-bijte me, obesite me, samo tega ne!" "Kje so ranjenci; kje je bunker, a?" je oficir spremenil svoj g1««- "Ne vem; ne vem!" je hitela, obračaje glavo na vse strani, kakor da bi iskala pri kom za-slombe. "Ali nisi neumna!" se je oficir nenadoma zasukal k nji. "Partizanska vojska je razbita. Nič ni ostalo od vsega, kar ste imeli. Nekaj ubežnikov se če klati po hostah, ti pa tiščiš s svojo trmo v pogubo. Povej, kje so ranjenci, spravili jih bomo v bolnico." Slavici so se zenice razširile. Obstala je. Z rokavom bluze si je začela brisati z obraza kri, vmes pa je govorila: "Ne verjamem, ničesar vam ne verjamem. Kolikokrat ste že trdili, da ste nas uničili, pa smo vendar ostali. Bojite se nas, zato koljete naše ranjenje . . ." Oficir je jezno odvrgel cigareto ter kriknil nekaj svojim vojakom.'" Planili so po Slavici ter jo odvlekli za dogorevajočo hišo. FORMULA R-22 HITRA - - - POZITIVNA VARNA POMOČ! ! za bolečine in nezadovoljnosti povrročene od zlate žile— Hemorrhoids (Piles). Ne igrajte se! Ne eksperimentirajte! Ne odlašajte) Naročile si FORMULO R-22 ie danes. • Po41|lte $2 00 vaie Ime »n naslov za ta zdravnitko pretzkuienl predpis. Hitra, varna pomoč. aH pa va» denar povrnem. Posilite $2 00 na naslov: M.D. Laboratory Products Co. 12« Kadil* St., Evanston. Ills. Dap|. A V Proa veti ao dnevne svetovne In delavske veaiL Ali lik átale vaa^ dan? ■HBeeeeeeBseeeesOTnMaHMCensiatarj "PROSVETA" 2*17 S. LAWNDALE AVE. $ Chicago 23, DI---------------------It---- Vaša naročnina na "Proaveto" Jej>otekla z dnem----- V alučaju. da Je od airan! upravalšiva kakšna pomota, aaa tako) obveaiite. da se lsia popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETB" TISKARNA S.N.P.J. --»prejema vsa- v tiakarško obrt $padajoia dela Tiska vabila za veselice ln ahode, vizltntce. časnike, knjige, koledarja, letake Itd. e slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHNI ----Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama .... Cene zmerne, unijsko dalo prva vrata Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY UM SI S. Lawndsl. Aeonue • Cklcage 88. Ullaela TTL. ROCKWELL CENE USTU SOi Za Zdruš. dršave !a Kanade 88Jt Ze Chicago ta okettoo Je—ÜM 1 tednik ta._________I N 1 tednik ta--LM 8 tedaike ta._Ml 8 tednike la____T li I tednike la------4.41 I tednike ta.--------Ml 4 la.__I N 4 tednike la-----4.71 8 tednikov t*—----MO I ledalkoT la.. Za Evropo Jet Dnevnik 811.00 — Tednik 82JI I spola! te spodnji kupon. priloiite potrebae vsote deaarje aH oaev Order v pismu la si aaročilo Pros vele. Hat ki Je vaša Prišteti ae sase le oao ¿laae is drušiae. ki te dovolijo la kt fttve aH staaujeje aa eaeaa la letom aaeleva. V nobenem slučaja ae vei kot I ftedaike* Pojesallot—Vselej kskor hitro kateri teh členov, ki so prlMetl. preneha biti član SNPJ. ali če se preeeli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral Usti član is dotičae drušiae. ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati doUčao vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mor« uprsmlštvo snitatl detum sa to vsote naročniku ali pa uetaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. UST S. Lasradale Ave„ Chicape 88. IUiaete Prtlofteao poMlfem 1) aa Nal Proevete 8) 81 41 81 Nev »— __________ _______ ČL dm Atve it _ * ______ __ ________ ^^^št^ Ustevtfte fteé lil is M fc elk ta pe petplštfte k asejl strsi stal od ...................................ČL fttve ftL % m ktva k f| drr live 1i. fe a— Itn it DfAaea r aarsšaft ft« a i'al Redar ae prweeltte. vselej aeaaantte evo) stari Hi novi naslovi __- _ _ - y. a