PRIMORSKI dnevnik IS začel izhajati v Trstu „ "aJa 1945, njegov DNEVhSKmkpaPA2R6TI2ANSKI £r 1 " sea Pri Gorenji Trebu-■ “d, 18. septembra 1944 »SlL 3)3 1945 v ,iskoioi Dr )a“ pod Vojskim Da i,dri11' do 8' p13!3 1945 kier i«OSVi!boienem Trstu' ka Rit'2Š 3 zadnia šte''il-ti2a ,!e od'0' tiskani par-"Z3DSk, DNEVNIK v za-d^hjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 166 (13.104) Trst, torek, 2. avgusta 1988 Novi razpleti notranje preiskave najvplivnejšega organa italijanskega sodstva Višji sodni svet zaključil zasliševanja Falcone ni umaknil prošnje za premestitev Tudi vodja palermskega letečega oddelka Antonio Nicchi zahteva, naj ga čimprej premestijo - Zavestna in zagrizena samoobramba sodnika Melija ta pa se je pred Višjim sodnim svetom zagrizeno branil. Zanikal je vse obtožbe, zavrnil sleherno sumničenje, da bi se rad znebil protimafijskega »poola«. Na dan je prišel celo s pismom, ki ga je nad lastnoročna napisal pred nekaj meseci, v katerem daje izredno laskave ocene delovanju palermskega »poola«. Prav tako neomajen je bil tudi sodnik Falcone, ki je prepričano zagovarjl svoja kritična stališč. Višji sodni svet ga. je skušal do zadnjega pregovoriti, naj ohrani svojo funcijo na vrhu protimafijskega »poola«, Falcone pa je izjavil, da tega ne misli narediti. Danes ali najkasneje jutri bo Višji sodni svet sporočil zaključke notranje preizkave o »sicilski aferi«, v pričakovanju zaključkov pa je na Siciliji prišlo do pomembnih novosti, ki prav tako odražajo zaskrbljujoče stanje na otoku. Zvezni sindikat policije se je razbil na dva dela, za takojšnjo premestitev pa je prosil tudi šef palermskega letečega oddelka Antonio Nicchi. Že pred nekaj meseci je Nicchi trdil, da v Palermu oblasti popuščajo v boju proti mafiji, zdaj pa je izrazil željo, da čimprej zapusti mesto, v »katerem ni več mogoče delati v miru«. Sodnik Borsellino je v svojem intervjuju imenoval tudi Nicchija, kot enega izmed sokrivcev v »sicilski aferi«, češ da ni sprožil nobene pomembne preiskave od leta 1982 dalje. Nova in reorganizirana mafija je menda prav zaradi podobnih preiskovalnih spodrsljajev tajna, ki ji država trenutno ne more biti kos. RIM — Višji sodni svet je zaključil zasliševa-, nje navidnejših predstavnikov palermskega sodnega sveta. Zasliševanja petindvajsetih sodnikov je trajalo tri dni, Višji sodni svet pa je včeraj odločil, da nadaljuje svoje notranje »preiskovalno« delo in je zato prosilo palermskega preiskovalnega svetovalca Antonija Melija ter sodnika Giovannija Falconeja. V impozantni palači dei Marescialli, kjer ima svoj sedež Višji sodni svet, se je tako nadaljevalo soočanje med dvema strujama protimafijskega boja. Sodnik Falcone predstavlja namreč ključno osebnost sicilskega protimafijskega »poola«. Vodil je najpomembnejše preiskave, ki so se stekle v maksiprocese, spozna se na mafijsko notranjo organizacijo, pozna ljudi in imena. Mnogi trdijo, da je v njegovi osebni preizkušnji zaobjeta zgodovina boja proti mafijski hobotnici, kljub temu pa je pred približno šestimi leti prav Višji sodhi svet zadal hud udarec njegovi karieri, saj so namesto njega imenovali za preiskovalnega svetovalca Antonij Melija. Meli se je moral prevčerajšnjim in včeraj braniti hudih obtožb, ki so letele nanj z več strani. Mnogi, med temi tudi Borsellino in sam Falcone, so izrazili mnenje, da je prav Meli bistveno pripomogel k temu, da se na Siciliji pozablja na mafijsko izjemno stanje. Upočasnjeno delovanje sodstva, preiskave, ki napredujejo po polževo, predvsem pa neutemeljeno romanje sodnih fasciklov najpomebnejših preiskav trenutno v teku, so menda grehi, ki jih kolegi prpisujejo Meliju, Novi prispevki za zdravila že v veljavi RIM — Poleg gospodarskih ukrepov, ki so stopili v veljavo ob koncu prejšnjega tedna, so od včeraj v veljavi nova pravila za plačevanje prispevka na zdravila in zdravniške recepte. Za vsa zdravila, katerih cena presega 5 tisoč lir, bo treba plačati še 20-odstotni dodatek. Recept za zdravila, ki stanejo manj kot 5 tisoč lir pa bo še naprej veljal 2 tisoč lir. Prvega septembra pa bo začel veljati drugi del ukrepa, ki se nanaša na »pomožno« terapijo. V to skupino spadajo predvsem vitaminski preparati in podobno, zanje pa bomo doplačali 40 odstotni prispevek. Prav tako bo treba odslej plačati družinskemu zdravniku razne usluge, kot so na primer preve-zovanje ran, odvzem krvi, infuzije, endovenozne injekcije itd. Sindikat splošnih zdravnikov je ta del vladnega ukrepa že ostro kritiziral, saj bo prizadel, sicer pa kot običajno, najšibkejši sloj prebivalstva. Že v četrtek pa se bo sestal vrh vladne večine. Poleg ocene štirimesečne De Mitove vlade bo na dnevnem redu tudi razprava o bodočih gospodarskih ukrepih, politični tajniki pa bodo verjetno obravnavali tudi tako imenovani primer Palermo. Edini zakoniti zastopnik Palestincev poslej PLO Kralj Husein se je odpovedal suverenosti nad Cisjordanijo Bombe so namestili pripadniki skupine »Ein Tirol« • •v v Bočen prizorišče novih atentatov Jordanski kralj Husein AMAN — Jordanski kralj Husein je včeraj uradno sporočil, da se Jordanija pravno in politično odpoveduje Cis-jordaniji v korist Palestincem. Hkrati s tem pa se odpoveduje tudi vlogi posrednika v naporih za vzpostavitev miru med PLO in Izraelci. Politični komentarji, ki jih je vest sprožila, skratka navajajo, da je Husein s svojo odločitvijo prepustil Palestince same sebi in naj si pomagajo, kot vedo ih znajo. Poleg političnih sprememb na Bližnjem vzhodu pa bo Huseinova odločitev povzročila vrsto praktičnih posledic v Jordaniji sami. Tu namreč živi na tisoče- Palestincev, velik del pa jih dela v jordanskih javnih upravah. Več kot 5 tisoč jih ima status upravnih funkcionarjev in imajo jordanski potni list. Poleg teh pa jih še kakih 16 tisoč, ki so večinoma zaposleni v šolstvu in dobivajo jordansko plačo. Vsi ti ljudje so dobili zaposlitev takoj po letu 1967, se pravi v času, ko se je začela izraelska zasedba Cisjordanije. Jordanija pa se z odločitvijo odreka tudi vsem šolam in bolnišnicam, ki jih je po letu 1985 zgradil jordansko-palestinski odbor in jih prepušča upravi PLO. Na Huseinovo odločitev je med prvimi reagiral ameriški zunanji minister Shultz, ki je med drugim opozoril, da ima Jordanija med vsemi arabskimi deželami najdaljšo mejo z Izraelom in če hoče res doseči trajni mir med Izraelci in Palestinci, se ne more kar tako odreči svoji suverensoti nad Cisjordanijo. V ZDA so poleg Shultza podvomili v Huseinovo iskrenost številni politični predstavniki. Arafatov politični svetovalec - v bistvu je to zunanji minister PLO - Basam Abu Šarif pa je prepričan, da bi morala nadzorstvo nad zasedenimi teritoriji VCisjordaniji prevzeti OZN in poudaril, da'bo PLO v, tem Smislu vložila tudi uradno prošnjo. Tudi izraelski obrambni minister Rabin ni pokazal velikega navdušenja nad Huseinovo odločitvijo. Izrazil je bojazen, da bi le-ta lahko vplivala tudi na bližnje politične volitve, ki bodo novembra in na katerih bodo imenovali novo državno vodstvo. Prepričan je namreč, da bo Huseinova odločitev kvarno vplivala na enotnost Palestincev. Bocenski sedež veletrgovine Upim, kjer je počila ena izmed treh nedeljskih bomb (Telefoto AP) NA 2. STRANI Mlada Tržačana ob življenje nietnh?\,„,. navsezgodaj zjutraj sta v dveh pro Prvi se ie izgubila življenje dva mlada človeka Ražern ii n r°? 2' ure smrtno ponesrečil 21-letni Andre °d Trsta '"ez kak0 uro Pa se je tristo kilometroi 23-letnp iCr=^etlif dru9a tragedija, ki je zahtevala življenji ana Buka,,ane R® Blasio- Njena prijateljica, 24-letna Vivi And- ' -e b°ri S Smrti° V bolnici v Ravenni. cesti k\el Ražem je umrl pri Zagradcu na makadamsk 9°v ie vnOVoZU^e RePen in Repnič. Iz še neznanih razlo nehadoma i avtomobila scirocco, 26-letni Egon Fonda vso silo tr T?1 ■ nadzorstvo nad vozilom. Avtomobil je ; 2' ° trfv obcestno drevo. nenadom Zm!c avtomobila scirocco, vso sil«, t3 nadzorstvo nad vc 2“° trešcil v obcestno drevo. nedelji Prometne nesreče pri Ravenni pa je t°gni umri/^L^a °ddelku za oživljanje bolnišnice v Bo draškimi n •• , ,etna Maria De Blasio, jci se je s trem sProtne strs, • 6 ■ Peljala na počitnice v Rimini. Z na izgubil n bl Pa ie privozil fiat 131, katerega voznik j< °9rajo, ocj t»°rStV0 nad avtom, ki se je zaletel v odbojni r‘asprotne cmm P3 9a je odbilo na drugo stran cestišča. I sa' v katerem6n Ra te v tistem trenutku privozil opel cor rem so se vozili štirje Tržačani. ■—NA 5. STRANI 20 let Zveze slovenskih izseljencev Zveza slovenskih izseljencev iz F-JK praznuje letos dvajset let delovanja. Sodobnost terja od vodstva Zveze nov pristop v iskanju kvalitete in posebno pozornost do sinov izseljencev, kot je poudaril posvet, ki je bil v okviru nedeljskega Praznika emigranta v Bardu. NA 3. STRANI Na letališču v R on k ah Prijeli Indijko s poldrugim kg heroina v torbi TRŽIČ — Na letališču v Ronkah sta te dni policija in finančna straža aretirali 38-letno indijsko državljanko Te-rence Fowler Arthw, ki je v dvojnem dnu svoje potovalne torbe skrivala poldrugi kilogram opijevega derivata, najbrž heroina ali morfija. Mamilo utegne na tržišču na drobno veljati krepko več kot milijardo lir. Gre za prvo odkritje tako izdatne količine mamil na letališču v Ronkah, ki je šele pred razmeroma kratkim časom postalo mednarodno. Prav zaradi tega obstaja nevarnost, da se del kurirjev preusmeri na to manjše in manj nadzorovano letališče. Vsekakor so se tokrat prekupčevalcem prekrižali računi. NA 8. STRANI Po nedavnih atentatih v Zahodni Nemčiji in na Holandskem Bombni atentat IR A razdejal vojaški center za razdeljevanje pošte v Londonu LONDON — V londonskem mestnem predelu Mili Hill je v največjem centru za razdeljevanje vojaške pošte silovita eksplozija povsem razdejala dvonadstropno poslopje. V njej je en vojak umrl, 15 pa jih je bilo ranjenih, od katerih sta dva utrpela hude poškodbe. Kasarno, v kateri je bilo približno 250 vojakov, so takoj izpraznili. Odgovornost za eksplozijo je v teku dneva prevzela irska teroristična organizacija IRA. Predsednica angleške vlade Margaret Thatcher je iz daljne Avstralije ob tem dogodku izrazila svojo zaskrbljenost. IRA se ni namreč v preteklosti nikoli lotila vojaških objektov britanskega glavnega mesta. Malo pred 7. uro je eno izmed »En-glish barracks« vojaškega poštnega centra dobesedno razneslo, silovito eksplozijo pa je bilo slišati na kilometre. Reševalne ekipe so bile takoj na mestu. Neki vojak je ostal pod ru- ševinami celih 30 minut, preden so ga reševalci našli. Po pričevanju civilistov, ki delajo v kasarni, sta varnostni in kontrolni ustroj kasarne dokaj slaba. 23-letna frizerka Mary Onisforo je npr. v zadnjih treh mesecih nemoteno hodila skozi kontrolne bloke. IRA se je tako po 4 letih spet pojavila v Angliji! Zadnji atentat je namreč izvršila leta 1984 v brightonskem Grand Hotelu ob priliki konservativnega kongresa. Tedaj je bilo 5 mrtvih in 31 ranjencev. Visoki funkcionar protiteroristične organizacije Ulstra je povedal, da je bilo po nedavnih napadih IRA v ZRN in na Holandskem včerajšnji atentat pričakovati. »Kljub številnim uspehom varnostne službe in številnim aretacijam, je IRA v zadnjih tednih izvedla celo vrsto atentatov v Ulstru in v srednji Evropi, sedaj pa se je odločila za London,« je dejal funkcionar, (ag) Panika zaradi solzilca na splitski Rivi SPLIT — Na prepolni obali in 'l najožjem središču Splita je v petek 0 22.15 zavladala velika vznemirjenos' ki pa se je na srečo končala brez huj ših posledic. Nekaj tisoč sprehajalcev' ki jih je zaradi takrat še neznaneg3 plina začelo dušiti, solzile pa so se ji111 oči, ki so jih močno pekle, se je razbe žalo na vse strani, da bi prišli do sve* žega zraka, ki ga v območju kakih st metrov ni bilo. Sekretariat za notranj zadeve v Splitu je potrdil, da je šl° * plin solzilec. Ostanke zaboja z oznak DS - M 3 F, v katerem je bil spravljen solzilec, so sodelavci sekretariata nasl pred nekdanjim domom veslaškeg3 kluba "Gusar". Gre za vojaško sred' stvo, ki si ga je nekdo najverjetneje prilastil v kaki vojaški vaji, najdena naprava je enaka tisti, ki je bila lani aktivirana na Hajdukovem stadion11 med nogometno tekmo Hajduk Olimpic. Zaradi poškodb s solzilce® so se zdravniki mesece borili za živi]®' nje nekega dečka. Povzročitelje Pet' ko ve panike v Splitu kljub intenzivnemu iskanju še niso izsledili. Iz zračnega posnetka je jasno razvidno razdejanje po atentatu (zgoraj), vendar so reševalne ekipe dokaj hitro posegle (spodaj) (Telefoto AP) Trije bombni atentati v Bocnu »Ein Tirol« ponovno na delu BOČEN V nedeljo so v Bocnu ter v bližnjem kraju Waidbruck ponovno odjeknile eksplozije peklenskih strojev. Neznanci, ki na Južnem Tirolskem že nekaj mesecev nemoteno nameščajo svoje obrtno izdelane bombe, puščajo za sabo podpise nacističnega prizvoka. Ein Tirol je ime prevratniški organizaciji, Gott mit uns pa pripis, ki so ga v zadnjih mesecih našli na prizorišču marsikatere eksplozije. Tudi tokrat nosijo atentati pečat "Ein Tirol". Prva bomba je eksplodirala v ranem jutru pri hidroelektrarni družbe Selm v kraju Waidbruck, kakih trideset kilometrov severno od Bočna. Malo pred 4. uro je odjeknila druga eksplozija, tokrat na poti, ki pelje v neki gozdiček. Na nasprotni strani ceste se dvigajo hiše osmih italijanskih družin. Le nekaj minut kasneje je v mestnem središču odjeknila tretja eksplozija. Več kot dva kilograma trotila so teroristi, ki se podpisujejo Ein Tirol skrili v smetnjaku na križišču med ulicama Vicenza in Valdagno. V neposredni bližini je bo-censki sedež veletrgovine Upim. Eksplozije so povzročile veliko strahu in ogromno g111^’ ne škode. Ljudje niso utrpeli hujših posledic, z izjemo nek® priletne osebe, ki jo je ranil kos stekla. Popolnoma unl“f’ nih pa je bilo 33 avtomobilov, hidroelektrarna je bila hud® poškodovana, Deželo pa bodo nedeljski atentati stali vsaj pet milijard lir. Takoj po eksplozijah pa so se v Bocnu vnele ostre P°'?j mike zaradi prepočasnih in neučinkovitih preiskav. Sodnik1 in policija se branijo, češ da je izredno težko priti na sled atentatorjem, ki lahko računajo na veliko podtalne podpor® in imajo svoje logistične baze najbrž v sosednjih Avstriji m Nemčiji, obe državi pa menda ne sodelujeta veliko z južno-tirolskimi oblastmi. Vprašanje varnosti v Južnem Tirolu J.^ vsekakor izredno pereče, saj je v zadnjih treh mesecih prišlo do 14 sličnih atentatov, preiskave pa ne peljejo nikamor Bocenska pokrajina je pravkar sprejela poseben odlok, katerim izplačuje prebivalcem škodo, ki so jo utrpeli zarad bombnih atentatov, domačini, ki so ostro in soglasno kritizirali nedeljske atentate, j)a zahtevajo od oblasti predvsem uspešen boj proti skrajnežem Ein Tirola. V CK ZKJ bistveno različne ocene o stanju na Kosovu BEOGRAD - Po več kot 20-urni razpravi se je v soboto v zgodnjih jutranjih urah končala 16. seja CK ZK Jugoslavije, na kateri je 83 razprav-Ijalcev premlevalo razmere na Kosovu. Na koncu te maratonske polemike so sicer soglasno sprejeli sklepe o izvajanju nalog na Kosovu, ki pa niso prinesli nič bistveno novega v že doslej znano o razmerah v tej jugoslovanski avtonomni pokrajini, ki ji nekateri vedno glasneje pravijo tudi »najnevarnejši balkanski sod smodnika«. Novo na tem plenumu jugoslovanskih komunistov je bilo nekaj drugega: še nikoli doslej v razpravi ni prišlo do tako bistvenih razlik v pogledih na neko vprašanje. Pred očmi jugoslovanske javnosti so se kresali besedni dvoboji med srbskimi in kosovskimi ter vojvodinskimi politiki - predvsem zaradi različnih ocen resnosti položaja na Kosovu. Medtem ko so albanski funkcionarji vendarle skušali avditorij prepričati, da stanje ni tako alarmantno, kot ga skušajo prikazovati nekateri in da so bili storjeni določeni premiki ter da bi morali vse nacionalizme meriti z enakimi merili (torej tudi srbskega in črnogorskega), srbski predstavniki niso pristali na nikakršno »olepševanje«. Polemizirali so s šefom kosovske partije Vlasijem, pokrajinskim sekretarjem za notranje zadeve Rahmanom Morino, zelo ostro pa so napadli tudi člana predsedstva SFRJ Josipa Vrhovca. Le-ta je namreč »spodrsnil« z nekaterimi formulacijami o srbskih nacionalistih, ki da manipulirajo z nezadovoljnimi množicami. Teh besed mu niso odpustili ne srbski delegati na seji, še manj pa srbski tisk, ki je Vrhovcu posvetil zelo veliko »pozornosti«. Neke vrste novost je bila pravzpa-rav že razprava o dnevnem redu. Četica srbskih članov CK je namreč ostro nasprotovala, da bi na seji obravnavali nedavni škandal, ki je nastal zaradi demonstracij kosovskih Srbov in Črnogorcev v Novem Sadu. Med argumenti so mnogi omenjali tudi slovenske ekscese in zborovanja, zaradi katerih ni bilo nobenih sej, čeprav »je šlo za hujše stvari«... Po enourni razpravi so s 15 glasovi proti vendarle uvrstili na dnevni red tudi informacijo predsedstva CK, ZKJ o dogodkih v Novem Sadu. Če smo že pri novostih, moramo vsekakor omeniti tudi posebnost iz uvodnega referata člana predsedstva CK ZKJ Franca Šetinca, ki je zaključek prebral v slovenščini, »da bi dokazal, da v Jugoslaviji ni samo srbohrvaščina uradni jezik«, kar je vzbudilo zelo deljene odmeve. To seveda ni čudno, saj je to v povojni zgodovini prvi primer, da predstavnik nekega zveznega organa svoj referat (vsaj deloma) prebere v materinščini, ki ni srbohrvaščina, čeprav je v dvorani jugoslovanske skupščine že ves čas zagotovljeno simultano prevajanje v vse jugoslovanske jezike. In še eno noviteto: sejo o Kosovu je do sobotnega jutra prenašala televizija, tako da je vročo razpravo spremljalo nekaj milijonov Jugoslovanov. Na zahtevo Boška Kruniča, ki se čuti prizadetega zaradi osebnih napadov nanj in še na nekatere druge vojvodinske funkcionarje (na zborovanjih v Pančevu in Novem Sadu ter v srbskem tisku so Kruniča in Petra Matiča proglašali za izdajalca naroda, za separatiste, ipd.), je centralni komite ustanovil posebno delovno skupino. Vodil jo bo Vinko Hafner, do septembra pa naj bi pripravila objektivno analizo konfliktov in napadov, ki so se pojavili na »vojvodinsko-srbski fronti« po demonstracijah v Novem Sadu. Kaj pričakujejo posamezni deli javnosti od izsledkov te komisije in kaj so pričakovali od same seje, pa se najbolje vidi po komentarjih v jugoslovanskem tisku. Medtem ko Vojvodinci pričakujejo zaščito oziroma rehabilitacijo Kruniča, kosovski Srbi že sedaj ne skrivajo razočaranja, ker bivšega predsednika predsedstva CK ZKJ niso kar izključili iz cekaja in ZK. Beograjska Politika Ekspres, ki zadnje čase postaja pravcati bilten štaba Slobodana Miloševiča, srbskega partijskega li-derja, je z debelimi črkami predstavila prve odmeve na maratonsko sejo: »Dovolj nam je opisovanja stanja!« Vrsta anketirancev s Kosova izraža ogorčenje in napoveduje selitev, predvsem pa brezpogojno slavi Miloševiča in njegove sobojevnike. To je bila bitka za Jugoslavijo, so zapisali v naslovih številni jugoslovanski časopisi, pri čemer so parafrazirali sklepno besedo predsednika Šu-varja. Kdo je v tej bitki zmagal, pa bo, žal, pokazal šele čas... (Z. Š.) Pakistan pestijo povodnji V severovzhodnem Pakistanu razsajajo monsuni, ki so ponekod popolnoma uničili cela naselja. Reveža na sliki sta ostala brez družine in brez strehe (AP) Atentat na pariški mesečnik Globe PARIZ V noči od sobote na nedeljo, ob pol štirih zjutraj, je zgorelo uredništvo mesečnika »Globe« v Rue Richer v devetem okraju, nedaleč od Folies Bergere, a tudi eni od tradicionalnih židovskih enklav v Parizu. Uradna poročila o eksploziji in požaru so do tega trenutka sicer zadržana, vendar službe pariške znanstvene policije potrjujejo sum, da gre za atentat, ne da bi mu dodajali politično oznako. Vendar ni dvoma, da gre za napad na publikacijo levih intelektualcev, podpornikov Francoisa Mitterranda in nasprotnikov skrajne rasistične desnice, posebej če upoštevamo, da je dober del uredništva z glavnim urednikom Georgesom-Marcom Benamoujem Židov. Harlem Desir, idejni oče znamenite značke, ročice z napisom »to-uche pas a mon pote« - ne rini v mojega tovariša - vodja protirasis-tičnega gibanja »Sos-racisme«, ki brani družbeno diskriminirane vseh barv in ver, je še jasnejši: »Gre za novo tehniko, ki jo uporabljajo skupinice skrajne desnice«. Eksplozija k sreči ni terjala človeških žrtev, stanovalce nad prostori uredništva so rešili v zadnjem trenutku, pač pa je bil pri gašenju težje poškodovan gasilec. Bomba, dve plinski jeklenki, od katere so našli vžigalnik in urni mehanizem, je sicer amaterske izdelave, a dovolj močna, da je razdejala februarja na novo urejeni nadstropji uredništva. Konec prejšnjega tedna je bil dokončan tudi novi idejni in uredniški koncept mesečnika za novo številko, ki naj bi izšla 20. septembra. Vse, razen računovodskih dokumentov časnika je uničeno, od svinčnikov do računalnikov, ves arhiv in dragocena dokumentacija, posebno fotografska. Ostalo je dvesto kvadratnih metrov pogorišča. »Globe« je bil ustanovljen leta 1985 kot »etični in estetski« mesečnik za novo generacijo intelektualcev od 20 do 40 let, za tiste, ki odklanjajo buržujsko represijo »Figa-ro magazina« in dekadentski kič »Actuela«, za post-branches kot temu pravijo v Parizu. »Branche«, pomeni dobesedno »priključen«, v novem pariškem žargonu pa je »branche« ali »chebran« pripadnik nove, recimo angažirane in malce modne, v primeru »Globe« prosoci-alistično usmerjene mlajše generacije, dokaj širok pojem, ki vendar zajema tudi zanimanje za družbene probleme. Za razumevanje napada je treba dodati, da je jedro redakcije sestavljeno iz židovskih razumnikov, razumljivo občutljivih za probleme rasne nestrpnosti, obarvanih po njihovi lastni definiciji z »judeo-humanizmom«. Vendar to ne pomeni izključevanja nežidovskih sodelavcev ali stališč, ki bi zaradi (pogoste enostranosti v določenih krogih) odbijala druge sodelavce ali bralce. Trideseta, dvojna julijska številka, je bila »vroča«, posvečena novemu povezovanju med »klasično« in skrajno desnico, ki postaja zmeraj bolj otipljivo dejstvo po porazu RPR-UDF na zadnjih volitvah. Novinarji so pod glavnim naslovom dosjeja, »La Partouze« - namerna zabava - razkrivali mostičke, ki povezujejo »kanale« desnice in Le P®' nove nacionalne fronte. Glavni urednik Benamou, nekdanji novinar »Liberation« Maurice Najman in Guy Konopnicki (nekoč glavni komentator pokojnega pr°' socialističnega »Le matin«) so se temeljito lotili cele vrste »pionirjeV dobre stare nove desnice« od bivšega notranjegja ministra Charlesa Pasgue do njegovega policijskega ministra Roberta Pandrauda. Tod® to ni edino vroče železo »Globa«, m je od novembra 1985 objavil celo vrsto kritično-polemičnih raziskav, o razmerah v tisku (Robert Hersan in njegov »Figaro«), o glasnosti (kritično, toda ne vnaprej odklonilno), predvsem pa proti skrajni desnici in Jeanu-Marie Le Penu, me drugim pikantni intervju z njegovo ločeno ženo Pierrette z razkritji o njunem zakonskem življenju, ° a!e ri s sumljivo pridobljeno dediščino bogataša Lamberta (s katero je Le Pen postal milijonar), pa tudi na tančnimi podatki o tem, kako je L Pen v Alžiriji med osvobodilno vojno mučil jetnike. Vendar »Globe« nikoli ni UP rablja! ostrega jezika, s čimer si 1 prislužil v letih 1986-88 'iZ®e?e mehke opozicije - a tudi svoje ve ni skrival. Ob 20. obletnici delovanja Zveze slovenskih izseljencev F-J K Sodobnost terja drugačno in kvalitetnejše delo Skrb Zveze namenjena predvsem tretji generaciji vrafsfP? ^ vedno se izseljenci žičnn „ do"lov dvakrat na leto: ob bo- navadnnV° etnih Praznikih in Po^ti, ali av9usta, ko zaprejo tovarne Pust T u zaPust>jo rove za poletni dole tudi - J6 bil° v Preteklosti in tako uiliivn “anes' zato je povsem razu-cev i7 c a. ^yeza slovenskih izseljen-ja Pra7 arlaolje-Julijske krajine prire-dnjj a ni^ ^jpigranta avgusta, ali za-letos vaiR Iubia’ kot se je to zgodilo uik tri , .rclu- Pravzaprav traja praz-skrbela m|.,Za zaeetek in konec je po-hedeliskraSka sekciia Zveze, osrednji ^ZvezeSJencJv6 PriPraVil° V°d' in ie Predvideval zjutraj mašo Zvezo ^et: i°b ^tl- obletnici delovanje rekroalZ- i iencev' popoldne kulturno- aasambiom vSP0/ed' zvečer pa ples z Poteka l0m Gartner Alpentrio. Praznik dolina 'Vs^k° leto v drugi vasi, Terska brana ln, ardo pa letos nista bila iz-obletnj113 ^ U^no, Posetrno zaradi cija _ ce' ki jo emigrantska organiza-letj sPorauZ?Uje- Prav Pred dvajsetimi Stanki 1)11 nainreč v Bardu prvi- se-uPaniaP° gostilnah. Bil je to čas neza-■zseljenrf rtajbolj grobega aktivizma. IUovJ o„C1,u. s° se pozimi vračali do-atačino Za!rali v vaških gostilnah do-tujine t11 Prn Posredovali izkušnje iz sekciio t j1 .so se ustanavljale prve Seljenr te nai jim pomaga rešiti zagato glede tega ali H1*1 9re. na poroko ali ne. Čeprav se Ron in Mary 0tla ^I1.9va nista nikoli srečala in se je Ron zavedal, da sodi poqov° J v kro9 Harrington-Smythov kot Melvillov, se je v diiem °ru z ni° Počutil sproščenega. Razumela bo njihovo »V ln '30 PonucIiIa zanjo razumno rešitev, tekel 56 skuPai ie zei° čudno, gospodična Hortonova,« je Slnythln 9lasno dihal v slušalko. »Zakonca Harrington-hjpjj ,e nista preveč zadovoljna z ženo, ki si jo je izbral da Se natl,sin ln reči moram, da jima ne zamerim. Bojita se, bi bj. 'j bo znala vključiti v njihov svet, in če Dawnie ne pa vem h ° Ptnkioto pametna, bi se tudi jaz tega bal. Tako ip j^ju.' da se bo učila hitreje, kot jo bodo oni lahko učili ^esa u6 bo iniel priložnosti, da bi bil v zadregi zaradi »D r ^ 0na rek4a ah storila.« tern( kar^1116 ne Poznam osebno, gospod Melville, toda po Prijaznn !iem dišala, sem prepričana, da imate prav,« je odgovorila Mary. »Zaradi nje si ne bi delala skrbi.« »Oh, saj si jih ne!« ji je odgovoril Ron. »Dawnie je trdna kot železo, skrbi mi povzroča Tim.« »Tim? Zakaj?« »No, nekam drugačen je. Nikoli ne bo popolnoma od-rastel in ne ve, kdaj naredi kaj narobe in ne zna se učiti iz napak. Kaj bo s tem revežem, ko naju ne bo več?« »Zdi se mi, da ste s Timom opravili čudovito delo,« je rekla Mary in v grlu jo je neprijetno stiskalo. »Vzgojili ste ga tako, da je postal izredno neodvisen in samostojen.« »Oh, vse to že vem!« ji je nekoliko nestrpno odgovoril Ron. »Če bi šlo le za to, da bo znal poskrbeti zase, me ne bi skrbelo, vendar ne gre za to. Tim potrebuje svojo mamo in očeta zaradi ljubezni in duševnega miru, ker ni dovolj odrasel, da bi si poiskal nekoga, ki bi naju nadomestil. Pri tem imam v mislih ženo in družino, kar moški običajno ima.« »Toda saj vaju bo imel še veliko let, gospod Melville! Saj sta oba z ženo še mlada.« »Tu se pa motite, gospodična Hortonova, Es in jaz sploh nisva več mlada. Med nama je šest mesecev razlike, in letos sva oba praznovala sedemdeseti rojstni dan.« »Oh!« Za hip je zavladala tišina, potem pa je bilo spet slišati Maryjin glas, ki je bil tokrat nekoliko negotov. »Nisem vedela, da sta z gospo Melvillovo že tako v letih.« »No, pa sva. Povem vam, gospodična Hortonova, da se nama z Es kar meša od skrbi, ker se bo Dawnie poročila s človekom, ki nikakor ne bo trpel v svoji hiši zaostalega brata svoje žene. Včasih ponoči slišim Es, kako joče in vem, da joče zaradi Tima. Ne bo naju preživel za dolgo, veste. Ko bo videl, da je popolnoma sam, bo umrl zaradi strtega srca. Boste videli, da bo tako.« »Ljudje ne umrejo zaradi strtega srca, gospod Melville,« mu je nežno odgovorila Mary, zaradi nevednosti, ki je bila posledica njene čustvene revščine. »Kako hudiča da ne!« je zagrmel Ron. »Oh, oprostite, gospodična Hortonova! Vem, da ne bi smel takole preklinjati, toda kaj res ne verjamete, da ljudje umirajo zaradi strtega srca? Večkrat sem bil ptiča, ko se je to zgodilo. Tim bo umrl, kar razblinil se bo. Če hočeš živeti, moraš imeti poleg zdravja tudi voljo. In ko ne bo nikogar več, ki bi skrbel zanj, bo Tim umrl. Kar sedel bo in jokal in pozabljal na hrano, dokler ne bo umrl.« »No, dokler bom jaz živa, bom že poskrbela, da bo imel nekoga, ki bo skrbel zanj,« se je oklevajoče ponudila Mary. »Toda saj tudi vi niste več mladi, gospodična Hortonova! Vedno sem upal, da bo Dawnie skrbela zanj, toda zdaj ne morem več upati...« Zavzdihnil je. »Oh, po toči je prepozno zvoniti, kaj ne?« Mary je imela že na koncu jezika, da bi mu povedala, da jih nima sedemdeset, toda preden je lahko spregovorila, se je Ron znova oglasil. »Pravzaprav sem vas poklical zato, da bi vas vprašal, ali naj Tim gre na poroko ali ne. Rad bi videl, da bi prišel, vendar vem, da bi bil nesrečen, ker bi moral ves čas obreda sedeti in potem še na sprejemu. Dawnie se je zelo razburila, ko sem ji rekel, da je za Tima bolje, da ne gre in še vedno sem istih misli. Hotel sem vas vprašati, če bi bilo zelo narobe, če bi Tim tisti konec tedna preživel pri vas?« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Šele včeraj se je gneča na cestah nekoliko razredčila Zadnji julijski vikend v znaku prometnega »obsednega stanja« Stališče razširjenega vodstva sindikata CGIL za okrepitev vezi s CISL in UIL S prometnega vidika je naj hujši konec tedna v letu za nami. Po mnenju tistih, ki se poklicno ukvarjajo z urejevanjem prometa ali z njegovim popisovanjem in nadzorstvom (prometna policija, mestni redarji, nadzorni organi na mejnih prehodih in družbe, ki upravljajo avtoceste), je zadnji vikend v juliju namreč čas, ko se največ ljudi spravi na ceste. Konec julija predstavlja neke vrste dopustniško izmeno: nekateri morajo šele nastopiti zaželeno pot počitnic, drugi pa se že zagoreli in spočiti vračajo na svoje domove in na delovna mesta. Zato so ceste ob tem času najprometnejše in seveda tudi najnevarnejše. Vseeno pa še ni mogoče z natančnostjo predvideti, ali se bo tudi letos ponovil trend iz vseh prejšnjih let in ali ne bo prav avgusta promet še gostejši (v glavnem je bil promet v letošnjem juliju redkejši kot lani). Vročica zadnjega julijskega vikenda je vsekakor zajela tudi tržaško pokrajino, saj je bil promet v zadnjih dneh na tržaških cestah skoraj nevzdržen, dolge kolone vozil so zastajale na naj-pomembnješih križiščih, na vhodih in izhodih iz avtoceste, predvsem pa na mejnih prehodih. Dva podatka najprimerneje opišeta »obsedno stanje«, ki je v petek, soboto in nedeljo zavladalo na tržaških cestah: na mejnem prehodu za Pesek so v nedeljo ob izhodu iz Italije zabeležili 15-kilometrsko vrsto vozil (včeraj zjutraj se je vrsta razprostirala "samo" do križiča med Trbiško cesto in cesto za Bazovico), v soboto pa je skoraj 20.000 avtomobilov izstopilo iz avtoceste na izhodu pri Mošče-nicah. Tudi podatki z ostalih mejnih prehodov so nazorni. V soboto in nedeljo tudi zaradi domačega turizma, ki izbira bližnje kraje za oddih — so skoraj na vsakem mejnem prehodu imeli opraviti s kilometrskimi kolonami avtomobilov. Čeprav so v večini primerov skušali razredčiti promet in skrajšati čakanje sonca in morja željnih turistov tako, da so avtomobile razvrstili v več vrst, pa se položaj zaradi tega ni veliko izboljšal. Zlasti v zgodnjih jutranjih urah in pod večer so se pri Pesku, Fernetičih, Rabujezu in Lazaretu turisti mučili pod soncem in potrpežljivo čakali, da so jim finančni stražniki in karabinjerji ali policisti pregledali potne liste in prtljažnike. Ob opoldanskih urah je promet zaradi hude vročine nekoliko pojenjal (ljudje se seveda raje podajo na pot ob nižji temperaturi), mednarodni promet pa je bil zlasti ob izhodu iz Italije enakomerno gost. Na družbi Autovie Venete, ki upravlja avtocesto Trst t- Benetke, so povedali tudi, da je bil promet v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini najgostejši v smeri iz Trbiža in proti njemu ter iz Trsta in proti Trstu (število tujcev, ki so se vračali proti domu, je bilo vsekakor manjše od tistih, ki so prihajali na počitnice). V soboto je po tej avtocesti peljalo nad 120.000 vozil, najgostejši pa je bil promet prav pri Moščenicah, skozi katere se je v petek peljalo približno 13.000 avtomobilov, v soboto 20.000, v nedeljo pa 15.000. Včeraj pa se je stanje nekoliko izboljšalo. Pri mednarodnih mejnih prehodih in na ključnih križiščih, kot je križišče pri Opčinah, so se v zgodnjih jutranjih urah spet nabrale dolge vrste vozil, promet pa je bil kljub vsemu Ob neznosnih gnečah na cestah in na plažah, kjer so med drugim črne zastave opozarjale na nevarnost morskih psov, so morda najprijetneje izkoristili nedeljo sicer redki kopalci v razmeroma čistih, vsekakor pa osvežujočih vodah Glinščice veliko zmernejši. Čeprav je prvi dopustniški mesec za nami, pa je bila večina vozil še vedno usmerjena proti Jugoslaviji, medtem ko je bil prehod v Italijo skoraj prost. Tudi pri Moščenicah so imeli cestninarji veliko manj dela. Pri vsakih vratih se je ustavilo po največ sedem ali osem avtomobilov. Zato pa so imeli mestni redarji veliko več opravka s »hišnimi« dopustniki, ki so se po Miramarskem drevoredu in po obalni cesti popeljali do Barkovelj, Grljana in Sesljana. Tu so v dopoldanskih urah nastale dolge kolone vozil meščanov, ki sb si vsaj za en dan privoščili počitek na plaži in poiskali ohladitev v ne prav kristalno čistih vodah Tržaškega zaliva, (bg) Razširjeno pokrajinsko vodstvo CGIL je na svoji zadnji seji obravnavalo najbolj pereča sindikalna vprašanja na državni in krajevni ravni ter spet proučilo kočljivo problematiko sindikalne enotnosti. Sindkalisti CGIL so podprli stališča zveze kovinarskih delavcev FIOM na pogajanjih za dopolnilno delovno pogodbo avtomobilskega velikana FIAT ter z zadovoljstvom vzeli na znanje vest, da je tudi sindikat CGIL pred kratkim podpisal novo delovno pogodbo šolnikov. To pogodbo je vlada pred kratkim sicer nekoliko izboljšala, v nekaterih temeljnih smernicah pa še ne odgovarja osnovnim zahtevam učiteljev in profesorjev. Beseda je tekla tudi o odnosih z UIL in CISL, pri čemer je bila poudarjena potreba po vsestranski okrepitvi sindikalne enotnosti, tudi v tržaški pokrajini. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so na prvi seji tržaškega občinskega sveta izročila svetovalskim skupinam politični dokument, v katerem postavljajo v ospredje prioritetne naloge nove občinske uprave posebno na socialnem in na gospodarskem področju. Istočasno so zveze upokojencev treh sindikalnih organizacij izročile političnim strankam obširno dokumentacijo o dramatičnem položaju, v katerem so se znašle nekatere mestne ustanove, ki se ukvarjajo s socialnim in zdravstvenim skrbstvom onemoglih in prizadetih občanov. Posebno pozornost namenjajo sindikati upokojencev položaju zavoda za ostarele Gregoretti. Razširjeno vodstvo CGIL je nadalj6 mnenja, da je treba na tržaški Občin1 in na Pokrajini čimprej oblikovati p°; litično večino ter izvoliti odbora, ki n' resnično bila kos številnim konkre1' nim problemom in potrebam tržašk6 skupnosti. Novi upravi, pravi CGIL' bosta morali izvajati jasne program6 ter ne samo stremeti po razdelitvi od' borniških stolčkov in oblasti. Sindika' listi CGIL se bodo zavzemali za stvarno soočanje z novimi upravitelji ter z® vsestransko izboljšanje odnosov z Občino in Pokrajino, tudi zato, ker se je LpT kot dosedanja vodilna sila v krajevnih upravah doslej dosledno izog1' bala soočanju s sindikalnimi organizacijami. Zveza CGIL je nato vzela v pretres potek pogajanj za obnovitev delovn® pogodbe uslužbencev javnih uprav, k1 beležijo zastoje in nevarne zamude-Tem pogajanjem bo CGIL posvetila posebno pažnjo in bo v tem okviru p°" sredovala državnemu sindikalnem11 vodstvu svoje samostojne predloge. » nadaljevanju seje so se sporazumel' tudi za priredbo pokrajinske programske in organizacijske konference, do katere bo prišlo pred koncem leta. Za novega namestnika pokrajinskega tajnika so izvolili socialista Franc® Todera, ki je prevzel mesto somišljenika Paola Macalusa. Slednji je bil pr®" kratkim izvoljen v pokrajinsko vodstvo Craxijeve stranke. Pokrajinski tajnik je še dalje komunist Roberto Treu. Zanimiva razsodba deželnega upravnega sodišča Sinhrotron je mogoče graditi pri Bazovici čeprav bo slovenska skupnost oškodovana Deželno upravno sodišče (TAR) je včeraj objavilo razsodbo, s katero je zavrnilo priziv, ki so ga lanskega oktobra vložili prizadeti lastniki zemljišč ter Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza in Koordinacijsko združenje kraških vasi proti variantama tržaškega občinskega regulacijskega načrta, ki med drugim omogočata gradnjo sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici. Razsodbo je sodišče izreklo 6. julija 1988, se pravi istega dne, v katerem je potekala obravnava. Predsedoval mu je dr. Eduardo Grassi, sestavljala pa sta ga še dr. Umberto Zuballi in dr. Daniele Carnelutti. Istega dne je sodišče zavrnilo tudi priziv, ki ga je lanskega oktobra proti omenjenima variantama vložil Svetovni sklad za naravo (WWF), vendar razsodba bo objavljena šele v prihodnjih dneh. Poglejmo zatorej, kako je sodišče utemeljilo svoje negativno stališče o prizivu lastnikov zemljišč in že omenjenih slovenskih organizacij. Prvi del razsodbe obravnava vprašanje, ali so vlagatelji priziva imeli sploh pravico priziv vložiti. Povedati je namreč treba, da so jim to pravico iz različnih razlogov oporekali Dežela Furlanija-Julijska krajina, Občina Trst in Center za znanstvene in tehnološke raziskave. Sodišče je zavzelo razčlenjeno stališče. V glavnem je priznalo omenjeno pravico lastnikom zemljišč, kakor tudi Koordinacijskemu združenju kraških vasi in Kmečki zvezi, ki sta nastopila prvo kot zastopnik prizadetih krajanov in druga kot predstavnica kmetov. Po mnenju sodišča pa nista imela pravice vložiti priziva ne Slovenska kulturno-gospodarska zveza ne Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki sta formalno nastopila kot predstavnika slovenske narodnostne manjšine. Zanimivo pa je, kako je sodišče to utemeljilo. Sodniki ne zanikajo, da lahko nekatere organizacije, kot sta obe omenjeni, zastopajo interese neke narodnostne skupnosti, pa tudi ne zanikajo, da obstajajo globoke vezi med manjšino in teritorijem, na katerem le-ta živi. Ugotavljajo pa, da zaščita teh vezi ni predvidena v nobenem od obstoječih zakonov, kar dokazuje tudi dejstvo, da je ta ena izmed zahtev, ki jo postavljajo nekateri zakonski predlogi za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Eden izmed glavnih argumentov, ki so jih iznesli lastniki zemljišč in omenjene slovenske organizacije proti omenjenima variantama občinskega regulacijskega načrta, je bil ta, da sta se občinska in deželna uprava pri njihovem sprejemanju dejansko uklonili zahtevam padriškega Centra za raziskave in se s tem odpovedali pristojnostim, ki jima nalaga obstoječa zakonodaja na področju upravljanja teritorija. Pri tem so vlagatelji priziva tudi pripomnili, da so protiustavna tista določila statuta Centra za raziskave, ki tej ustanovi prisojajo pravico, da na lastno pest širi in sploh spreminja svoj teritorij, saj to, kot rečeno, sodi pod pristojnost občinskih oziroma deželnih uprav. Ta izvajanja je deželno upravno sodišče zavrnilo, opozarjajoč, da ustanovni državni zakon in torej tudi statut pripisuje Centru za raziskave izredne pristojnosti na urbanističnem področju, kar je med drugim v italijanski zakonodaji dopustno, ko gre za zadeve, ki presegajo krajevni interes. Sodišče je nadalje zavrnilo pripombe, po katerih naj bi varianti občinskega regulacijskega načrta bili neveljavni, ker ju je tržaški občinski svet odobril, ne da bi razpolagal z mnenjem rajonskega sveta za Vzhodni Kras, in povrh na seji, na kateri je sprejel tudi vrsto stališč o možnosti drugačne lokacije sin- hrotrona in sploh Centra za raziskave. Po mnenju sodnikov je rajonski svet imel možnost, da se o zadevi izreče, čeprav dejansko tega ni storil, kar zadeva navedena stališča občinskega sveta, pa velja upoštevati, da gre za ločene akte, ki se med seboj ne izničujejo. Ob koncu naj omenimo, s kakšno utemeljitvijo je sodišče zavrnilo argument, po katerem naj bi orne' njeni varianti občinskega regulacijskega načrta bih neveljavni, ker naj bi škodili interesom slovenske narodnostne skupnosti v nasprotju z določili republiške ustave, deželnega statuta in Osimskih sporazumov. Sodišče v bistvu priznava, da obstaja globok® povezava med manjšino in teritorijem, vendar ugotavlja, da ni nobene norme, ki bi predvidevala aktN' no zaščito manjšine iz tega ozira. Očitno gre za 1511 ali vsaj podoben argument, ki ga je sodišče navedi že pri odklanjanju Slovenski kulturno-gospodarsk1 zvezi in Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju pravice, da vlagata priziv proti variantama. Nimamo namena, da bi razsodbo že zdaj resnej® komentirali, čeprav bi si to zaslužila. A za to bo s® priložnost. Omejili bi se le na ugotovitev, ki se sicer kar sama od sebe ponuja. Deželno upravno sodisc priznava slovenski narodnostni skupnosti pravic®’ da se bori proti posegom na teritoriju, ki škodi] njenim interesom. Priznava tudi, da bi gradnja sinhrotrona pri Bazovici slovensko skupnost prizadel®; Ugotavlja pa, da vsega tega ni mogoče uveljavl ^ preprosto zato, ker gre za nenapisano oziroma neu zakonjeno pravico. Skratka, smo pred novim, talc rekoč pravno priznanim dokazom, da je odobrit® zaščitnih norm za našo narodnostno skupnost nujn®' M. B. V Prebenegu po poldrugem mesecu prostovoljnega dela Uredili park za prireditve pod milim nebom Novi prebeneški park za prireditve in rekreacijo se bo odslej poimenoval po starem ledinskem imenu za kraj, kjer so pač prireditveni prostor uredili, in sicer "Park p’r gurnj'n pile". Preurejanje prostora, ki je bil še do nedavnega podoben zaraščeni parceli, se je začelo pred poldrugim mesecem. Najprej so morali torej počistiti gosto grmovje, pripraviti dovolj prostora za oder, tribuno in plesišče, šele nato so se začela gradbena dela v pravem pomenu besede. Za manjši oder so Prebenežani uporabili les dveh »lentjen«, ki so jih iz leta v leto, takoj po postavljanju maja skrbno spravili. Ne smemo namreč mimo dejstva, da je zamisel o tem vaškem prireditvenem prostoru nastala že pred devetimi leti in da je do uresničitve prišlo šele letos predvsem zaradi najrazličnejših birokratskih zastojev. Poleg odra, ki ga v teh dneh končujejo, bo "Pi: gurnj n pile" tudi stopničasta tribuna, kamor se bodo lahko udobno posedli ljudje, ko bodo na vrsti kulturne prireditve ali koncerti. Prav gotovo je še nekoliko svež cement, s katerim so te dni prekrili ploščad za plesišče, na katerem se bodo prihodnjo soboto tudi prvič zavrteli. Vse te mrzlične priprave imajo namreč tudi svoj prvi, kratkoročni cilj: v Prebenegu se pripravljajo na tradicionalno vaško šagro, ki se bo začela v soboto, 6. avgusta, in bo kot običaj- no trajala tri dni. Prvi in zadnji večer bo na vrsti ples z ansamblom Pomlad, v nedeljo pa bo po popoldanskem koncertu dolinskega Pihalnega orkestra Breg igral ansambel Lojzeta Furlana. Prav zaradi tega »važnega« dogodka je vsa vas na nogah. Moška delovna sila je angažirana predvsem pri vrtnarskem in zidarskem delu, torej pri dejanskem urejanju prireditvenega prostora. Ne smemo pa misliti, da je ženski del prebivalstva križem rok: treba je namreč marsikaj organizirati tudi mimo dela na terenu. Prebene-žanke pa že pripravljajo tipično poletno poslastico, s katero vsako leto postrežejo na vaški šagri, in sicer breskve v vinu. Prebeneška šagra je pač poznana tudi po tem! Delo poteka vsak večer po zdravem načelu prostovoljnega dela, pri katerem sodeluje vsa vaška skupnost. Zemljišče, na katerem so poleg vsega napeljali tudi električno razsvetljavo in uredili prijetne stezice, je last KD Jože Rapotec in prebeneške srenje. Zamisel je izdelal arhitekt Mitja Race, vodja del pa je gradbeni izvedenec Dušan Pangerc. Pobuda je izšla iz vrst odbornikov in članov prebeneškega kulturnega društva, ne nazadnje zato, ker bo ta park namenjen tako šagr-skim kot kulturnim prireditvam (seveda v poletnih mesecih in pod milim nebom!), (dam) KPI o položaj" v bivši Aquili Tajništvo miljske občinske sekcij KPI se je pred kratkim srečalo z del gacijo komunističnih delavcev nekd nje naftne čistilnice Total. Na s®513^ ku je tekla beseda o zelo negotove ^ položaju, ki vlada v tem obratu i® usodi delavcev in uradnikov, ki so tr nutno v dopolnilni blagajni. Delega® ji sta izrazili zaskrbljenost nad d J. stvom, da so sporazumi o bodočnos bivše Aguile ostali v bistvu rnf črka ter da pristojna telesa ne izvajaj' kot bi morala, sporazume o izredni polnilni blagajni. Na srečanju so govorili tudi 0 VP v šanju varnosti v obratu, za kater® ,o posameznih delovnih izmenah skr J le štirje delavci, kar je po mnenju munistov očitno premalo. vPr3saai-varnosti se postavlja tudi za PreblY'i;. stvo, ki prebiva v bližnjih krajih. ^ ski komunisti so v ta namen že 113 zali stike z občinsko upravo ter z iz Ijenimi predstavniki KPI na Deze v rimskem parlamentu ter jih PozV a. da se zavzamejo za rešitev zgoraj vedenih problemov, ki zanimajo lavce bivše rafinerije in žaveljsko p bivalstvo. w Včeraj na občinskih izpostavah Že prvi dan neverjeten naval na obrazce za bencinske bone Popoldanska gneča v občinski izpostavi v Ul. Foscolo 9anfper,aLSe Ie Pričel postopek za vla- nje obrazcev se bo namreč zaključil Po rp^i razcev za dodelitev bencina bili rfeŽ1?u znižane h ok< i, kje: PoldanskHf naY.alf Pa ie Prišl° v P0’- .. Urah. kn ip ravHdlifava. cene. Obrazci so ki- Dlli Že 7’ t •----W »-/1. JKJ vseh nt 1^x1 I na razPolago v uradih ijah k; Ilšklh županstev (razen v Mi-do nrav*" 80 začeli deliti ob 16. uri)( nje 7ax , nrah, ko se je razdeljeva-izDo>;t=,6 , v številnih občinskih Prebivakihtrla!kke .ob.čine. Mnogi Pravim a tržaške pokrajine, ki imajo ni ceni fl° bencinskih bonov po zniža-da so ri,H0„t0.rei izkoristili že prvi dan, tudi Vtisnili obrazec, ga izpolnili Ko) oddali. Postopek za vlaga- šele 10. septembra, kar pomeni, da je za prošnje še dober mesec časa. Prav to dejstvo je dokaj presenetilo nekatere uslužbence, ki najbrž niso pričakovali, da bodo tržaški vozniki s tako naglico izkoristili to ugodnost. Potek celotnega postopka je na prvi pogled precej enostaven. Zdi pa se, da so mnogi imeli težave z izpolnjevanjem obrazcev za bencinske bone po znižani ceni. Predvsem velja to za starejše prebivalce, ki so ponekod po številu prekašali mlajše. Zanimivo je tudi to, da se je večina zmedla pri vstavljanju pravilnih podatkov o lastnem prevoznem sredstvu. Na pomoč so morali tako priskočiti pooblaščeni uradniki, zaradi česar se je delo znatno upočasnilo. Ponekod je prišlo do zastojev tudi iz drugačnih razlogov. Tako so na primer v občinski izpostavi pri Sv. Ivanu dobili obrazce, ki jih je pripravila tržaška Trgovinska zbornica, le pet minut pred 16. uro, ko je bilo treba z razdeljevanjem dejansko začeti. V nekaterih občinskih izpostavah so razpoložljivi obrazci pošli v nekaj urah, tako da je bilo treba čakati na dodatno pošiljko. Vse to je privedlo do dokajšnjega nezadovoljstva med vsemi, ki so dalj časa potrpežljivo čakali v dolgih vrstah. Že prvi dan smo tako lahko zabeležili skoraj neverjeten naval zasebnikov, ki bodo predvidoma po 26. septembru lahko že razpolagali z bencinom po znižani ceni. Bencinske bone bo možno uporabiti le na črpalkah v tržaški pokrajini, prepovedano jih bo odstopiti tretjim osebam. Obrazci so na razpolago tudi na sedežih Avtomobilskega kluba in na bencinskih črpalkah, izpolnjene pa jih lahko izročimo le na občinskih izpostavah tržaške Občine in na županstvih okoliških občin, kjer brezplačno poskrbijo tudi za potrebni družinski list. Upoštevati moramo, da bodo pooblaščeni uradniki sprejemali samo eno prošnjo na osebo oziroma vozilo. Količina bencina (približno 55 milijonov litrov), ki bo voznikom na razpolago do konca aprila 1989, pa je obratno sorazmerna s številom vloženih prošenj. Glede krajevnih uprav Socialisti polemizirajo z demokristjani Tržaški socialisti so za oblikovanje novega občinskega in pokrajinskega odbora, ki bi slonel na političnem sporazumu med PSI, KD in Listo za Trst in ki bi užival podporo laičnih strank. V ta namen se zavzemajo za vsestransko pospešitev pogajanj, ki bi privedla - kot piše v tiskovnem sporočilu - do čimprejšnjega podpisa političnega sporazuma. Tržaška federacija PSI pa s tem v zvezi polemizira s Krščansko demokracijo, katere pokrajinski sekretar Tripani je v soboto očital socialistom, da so dejansko krivi za zamude in zavlačevanje na poti oblikovanja novih odborov. Ne vemo, kdo je glede tega bolj nedosleden - dodajajo socialisti - ali predsednik Pokrajine Locchi, ki je predlagal in dosegel odložitev pokrajinske seje na september, ali pa njegov somišljenik Tripani, ki se zavzema za takojšnji podpis sporazuma. Tržaška stvarnost nujno potrebuje učinkovito upravo - piše še v tiskovnem sporočilu PSI - ki bi stremela po izvajanju nekaterih zelo konkretnih in specifičnih smernic, začenši z vsestransko modernizacijo upravnega kolesja na Občini in Pokrajini. Morebitna koalicija KD-PSI-LpT, za katero se ogrevajo socialisti, bi v tržaškem občinskem svetu lahko računala na podporo 37 svetovalcev (18 KD, 10 PSI in 9 LpT) od šestdesetih, v pokrajinski skupščini pa le na podporo jjolovice svetovalcev (12 od 24). Tudi na Tržaškem, podobno kot na Deželi, se torej pojavlja vprašanje politične vloge laičnih strank in SSK. Tudi tržaško KD skrbij0 razmere v bivši rafineriji Tudi brezUv, yzaske demokristjane skrbi okron v e? Položaj, ki se je ustvaril la. Strank^311''8 rafinerije Agui- delo kln Pokrajinski odgovorni za nz° Codarin se je sr 0In demokrščanskih delavcev Mlada Tržačanka umrla, druga se bori za življenje Na cesti pri Ravenni so ostale le sanje o počitnicah ob morju sfopstvmr0 . obarin se ie srečal z za-naf tn ie 80 se te razmere občutno po- gle^l^fne čistilnice in z njimi pre da * za tišji, . nutne razmere. V sporočilu bo as. nato tržaška KD izrazila sod- Urabšale in 2 zašle na popolnoma slepi sklenj Zlrom na sporazume in obveze, stvu z -e °ziroma sprejete na ministr-dežel^ rln^ustrij0 in nato potrjene na rije ^i^krščanski delavci bivše rafine-Vodstv*Ul 9 moeno kritizirajo sedanje časno °' z*asti ker ne skrbi za pravo-nijnp /t0tacii° osebja v režimu dopol-s prpri t a^ne 'n ker je v hudi zamudi tov (r stavitvijo industrijskih projek-kovrm,.-1 sP*ob obstajajo, dodaja tis- dejavn sP.orooilo) za nove industrijske p0[e°st* na območju bivše rafinerije. nos« i 9 tega pa je ob koncu omenje- tudi 7eS^anlca Prišla močno do izraza varnišuuTrblIenost 9lecie varnosti to-neriio - naPrav, ki so od bivše rafi- nevirhf6 0Stale' Te so še vedno zelo za niiv.6' niecltem ko je osebje, ki skrbi %®M™3SS0lnll,,“d2oru- KD, lavci ' bivše rafinerije, vpisani v ttiemK° 9lecle te zadnje izredno po-nost rf11!6 to^ke - ki zadeva tako var-Valj rfri?V-ev *fot prebivalcev - zahte-stranL alocen poseg vodstva svoje 6 na vseh pristojnih ravneh. Maria De Blasio Na potovanju proti Riminiju, kjer bi morala preživeti teden dni prijetnih počitnic, je v nedeljo izgubila življenje 23-letna Tržačanka Maria De Blasio iž Reške ceste 166. Pokojnica je bila žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila pri Ravenni. Njena prijateljica, 24-letna Viviana Bukavez iz Ulice Biancospino 22/2, se bori s smrtjo na oddelku za oživljanje bolnišnice v Ravenni, 24-letni Roberto Antoni iz Ul. Biancospino 24 in prav toliko let star Paolo Calzi iz Ul. Nazionale 54 (vsi trije z Opčin) pa bosta okrevala v 40 dneh. V nesreči sta se ranila tudi dva domačina. Karabinjerji iz Ravenne in Cervie niso vedeli povedati, kdo je upravljal opel corso, v kateri sta se vozila mlada tržaška para. Vse ranjence so še pred njihovim prihodom potegnili iz skrotovičenega avtomobila gasilci, rešilec pa jih je odpeljal v bližnjo bolnišnico. Mladi Tržačani so se v nedeljo okrog treh zjutraj vozili po državni cesti Adriatica proti Riminiju. Iz nasprotne smeri pa je za volanom fiata 131 privozil 25-letni Paolo Garavini. Ob njem je sedel 34-letni Roberto Bovi. Kaže, da je prav voznik fiata povzročil strahovito nesrečo. Preiskovalci so povedali, da je morda za trenutek zadremal za volanom in izgubil nadzor nad vozilom. Fiat je zaneslo proti desni, kjer se je najprej zaletel v odbojno ograjo, od tam pa ga je odbilo na drugo stran cestišča. Nesrečna usoda je hotela, da je v tistem trenutku iz nasprotne smeri privozil opel, v katerem so se vozili štirje Tržačani. Posledice trčenja so bile strašne. Najhuje sta se ranili dekleti in Gara-vinijev sopotnik. Za vse tri so zdravniki bolnišnice v Ravenni izrekli pridržano prognozo. Garavini pa bo okreval v 40 dneh. Zdravstveno stanje Marie De Blasio se je čez nekaj ur poslabšalo, zato so jo premestili v bolnico v Bologni, kjer so bolje opremljeni za zdravljenje takšnih primerov. Trud zdravnikov pa je bil za- V Bazovici žalujejo za Andrejem Ražmom Usodno trčenje avta v drevo So Andrej Ražem ^kadftm ?• ai zjutraj ponesrečil na ^čejo^ki.cesti pri Zagradcu, kar • v- Zarlri Jetl' da ie mladenič res mr-bU Drii;1 »ga prijetnega značaja i® bn iS1]en v vsel vasi Po pokli-ste9a čLak adlščnik. del svojega pro-Pa je posvečal športu. Naj- bolj ga je zanimal nogomet. V svoji domači vasi je igral v nogometni ekipi Zarja. Andrej je bil žrtev prometne nesreče, v kateri so se njegovi sopotniki, med katerimi tudi voznik avtomobila scirocco Egon Fonda, le lažje poškodovali. Nesreča se je pripetila okrog dveh ponoči. Mladeniči, 24-letni pokojnikov brat Fabio iz Bazovice 228, 17-letni Emanuele Bachi iz Peska 2, 26-letni Egon Fonda iz Bazovice 206 in Andrej so preživeli sobotni večer v veseli družbi. Najprej so nazdravili prijatelju, ki odhaja k vojakom, proti koncu večera pa so se za nekaj časa ustavili na festivalu Unita in Dela v Repnu. Ko se je praznik na odprtem zaključil, so se odpravili proti domu. Fonda je zapeljal na cesto, ki povezuje Repen in Repnič. Na makadamski cesti pri Zagradcu je iz še nepojasnjenih razlogov prišlo do nesreče. Velik avtomobil je na luknjičasti in s peskom posuti cesti nenadoma nevarno zaneslo proti levi strani, kjer se je z vso silo zaletel v veliko drevo. Kljub izredno hudemu trčenju, se trije potniki v avtu niso hudo poškodovali in so se lahko takoj postavili na noge. Le Andrej se ni več premaknil in ni več dal glasu od sebe. Kaže sicer, da je bil mladenič takoj po nesreči še živ, a je zaradi hudih poškodb po nekaj trenutkih izdihnil. Silovit in nenaden sunek mu je vrgel glavo nazaj, tako da si je verjetno zlomil vrat, poleg tega pa si je poškodoval tudi spodnji del telesa. O dogodku je nek očividec obvestil najprej zdravnika Igorja Košuto, ki je igral z ansamblom Taims na prazniku Unita in Dela. Zdravnik je odhitel na kraj nesreče in se takoj prepričal, da mladeniču ni več mogoče pomagati. Kmalu so prišli tudi karabinjerji iz Nabrežine in Proseka ter rešilec Rdečega križa. Dežurnemu zdravniku Igorju Zadniku ni preostalo drugega, kot da izda potrdilo o smrti. Namestnik državnega pravnika Coassin je dovolil prevoz trupla mrtvašnico. Fondi, Bachiju in pokojnikovemu starejšemu bratu so zdravniki katinar-ske bolnišnice nudili le prvo pomoč. Njihove poškodbe namreč niso bile nevarne. Za Andreja, ki je sedel ob vozniku, pa je bil verjetno usoden udarec v vrat. Avtomobil se je obrnil za devetdeset stopinj in se zaletel v drevo z desno stranjo, torej prav tam, kjer je sedel nesrečni mladenič. man, saj je dekle zaradi hudih poškodb okrog 8. ure izdihnilo. Viviana Bukavez pa leži v globoki komi na oddelku za oživljanje. V nesreči je dobila hud udarec v glavo. Zdravniki si prizadevajo, da bi ji rešili življenje. Roberto Antoni in Paolo Calzi pa bosta okrevala v 40 dneh. Prvi se zdravi na ortopedskem oddelku zaradi zloma kolka in piščali, drugega pa so sprejeli na otorinolaringološki oddelek. Kaže, da si je zlomil čeljust in dobil pretres možganov. Preiskovalci domnevajo, da sta dekleti sedeli na zadnjih sedežih. Po vsej verjetnosti sta dremali, zato nista v trenutku trčenja napravili nobenega giba, ki bi ju lahko vsaj delno zavaroval pred poškodbami. Vsi štirje so se že več tednov veselili počitnic na peščeni plaži v Riminiju. Načrtovali so, da bodo tam ostali približno teden dni. Ker so se hoteli izogniti prometu, so se domenili, da bodo raje potovali ponoči... V domači kuhinji deček zlil nase razbeljeno olje Zaradi hudih opeklin po vsem telesu je sinoči Rdeči križ prepeljal v videmsko bolnišnico 6-letnega Alessandra Simonicha, ki se je polil z vrelim oljem. Okrog 10. ure so iantka sprejeli v otroško bolnišnico Burlo, kjer mu je nudil prvo pomoč dežurni zdravnik Tamburlini. Zdravnik je takoj ugotovil, da je deček hudo poškodovan. Zato se je pozanimal, če ga je mogoče odpeljati na oddelek za hude opekline videmske bolnišnice, kjer so veliko boljše opremljeni za zdravljenje takšnih poškodb. Ze čez kako uro so fantka naložili v rešilec in ga z vso naglico odpeljali v Videm. Alessandro si je z razbeljenim oljem polil polovico telesa. Opekel si je kožo na trupu, rokah in nogah. Kaže, da se je deček zvečer vrtel po domači kuhinji na Ul. S. Gabriele 11. Po naključju je prevrnil napravo za cvrtje, v katerem je bilo približno dva litra olja. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Amalija Markuža vd. Gabrovec Pogreb drage pokojnice bo danes, 2. 8., ob 13. uri iz hiše žalosti Praprot 15. Žalujoči sinova, nevesti, vnuki, pravnuki, sestre in drugo sorodstvo. Praprot, Devin, Bazovica, Prosek, Koper, 2. avgusta 1988 Ob izgubi drage Amalije sočustvujeta s sorodniki družini Dilli in Boneta t Andrej Ražem Kruta usoda te je iztrgala iz naše srede, a boš za vedno ostal v naših srcih. Ciao "BOCIA" Pogreb bo jutri, 3. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazov-sko cerkev. Mama, papa, brat, tete in strici, bratranci in vsi sorodniki Bazovica, 2. avgusta 1988 Ob tragični in prerani smrti dragega ANDREJA izreka hudo prizadetim svojcem najgloblje sožalje družina Fonda Ob tragični izgubi dragega prijatelja Andreja Ražma izreka globoko sožalje prizadeti družini Mirjam Dragi Andrej! Za vedno boš v naših srcih, družini naše iskreno sožalje soletniki: Cinzia, Irena, Tatjana, Aleks, Darko, Mitja in VValter Nenadoma nas je zapustil naš nezamenljivi prijatelj ANDREJ RAŽEM Ob prerani smrti priljubljenega in vedno nasmejanega Drejčka izrekamo globoko prizadeti družini naše iskreno sožalje. Andrej za vedno boš prisoten v naši klapi! Prijatelji in prijateljice iz Bazovice in okolice Ob težki izgubi dragega Andreja izreka ŠD Zarja hudo prizadeti družini globoko sožalje. Andrej, vedno boš ostal v naših srcih! Katja, Claudia, Marina, Tanja t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta Dana Špan vd. Caharija Pogreb drage pokojnice bo danes, 2. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoča hčerka Silvija, vnukinja Dorotea, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo. Nabrežina, 2. avgusta 1988 Žalovanju se pridružuje Michele z družino. Konec julija v znamenju šager V nedeljo smo po vročem popoldnevu imeli na razpolago zelo pestro izbiro praznikov na odprtem za ohladitev v večernih urah. In kot je gotovo bilo v načrtih organizatorjev praznikov v Sesljanu, Repnu, Bazovici in Mačko-Ijah se je na njihovo povabilo odzvalo kar lepo število obiskovalcev. Glasbena zadruga Ars Nova je v Sesljanskem zalivu pripravila prijeten plesni večer ob country glasbi zagrebškega ansambla Plava trava zaborava, ki je s sodelovanjem DJ—a Radia Opčine posebno navdušil svoje mlade oboževalce. Poleg pestre ponudbe ribjih in drugih specialitet so prireditelji poskrbeli za loterijo z bogatimi nagradami Tudi Festival komunističnega tiska v Repnu (na sliki zgoraj) je bil deležen številnega obiska. V poznih popoldanskih urah so na plesišču na Mo-uzarju nastopile mažoretke Društva mladih glasbenikov iz pobratene občine Logatec. Kasneje sta na političnem shodu spregovorila Nives Košuta in Ugo Poli. Za smeh in zabavo sta nato poskrbela narodnozabavni ansambel Nika Zajca in humorist Boris Kopitar. V Bazovici (slika v sredi) se je na hladu vrta Gospodarske zadruge zbrala množica vaščanov in drugih obiskovalcev, ki se je zavrtela ob zvokih ansambla Zvezde na športnem prazniku v organizaciji ŠZ Sloga. Pregled nedeljskih poletnih zabav bomo zaključili s šacjro v borovem gozdičku v Mačkoljah’ (slika spodaj), ki se je nadaljevala tudi sinoči. V nedeljo zvečer so narodnozabavnim vižam Bratov iz Oplotnice sledili standardni in latinskoameriški plesi plesne skupine Ciabs iz—Tržiča. Nato pa se je oglasil openski ansambel Taims, ki je za ples igral tudi včeraj zvečer. Zelo lep uspeh kriške šagre Tridnevna vaška šagra v Križu, ki jo je priredilo športno društvo Vesna, je doživela zelo lep uspeh. Na razstavnem prostoru na Boš-ketu se je posebno v soboto in v nedeljo kar gnetlo obiskovalcev. V nedeljo zvečer so izžrebali športno loterijo z bogatimi nagradami. Prva nagrada, potovanje v Palmo di Mallorco, je bila že oddana na šagri. Izžrebane so bile še naslednje srečke: B 1758, E 1682, C 782, B 699, D 1469, D 215, C 1626, C 231, B 1089, E 244, D 1287, B 1468, D 1992 in E 644. ŠD Vesna se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu šagre. razne prireditve gledališča razstave V barkovljanskem društvu bo nastopilo Slovensko stalno gledališče z Molie-rovo igro "GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG" danes, 2. avgusta, ob 21. uri. Predstava bo na prostem. Vhod iz Ul. Bonafata št. 6. TPK Sirena priredi 6. in 7. avgusta tradicionalno KALAMARADO. Oba večera nastopa ansambel Akordi. Vabljeni člani in prijatelji. Obvestilo Kraške gorske skupnosti kmetijskim podjetnikom DZ št. 35 z dne 31. 10. 1987 -»Ukrepi za razvoj goratih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kemtijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo kmetijski podjetniki, ki so, oziroma niso vpisani v Poklicni seznam kmetijskih podjetnikov za sledeče pobude: — vodenje knjigovodstva in izpolnjevanje davčnih obveznosti; realizacijo in nakup struktur ter opreme za zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov; prenovitev in usposobitev kmetijskih zgradb upoštevajoč tiploške in arhitektonske značilnosti določenega območja; uvedbo novih tehnologij za izboljšavo proizvodnih faktorjev; — izboljšanje proizvodnosti tal za travnike oziroma pašnike; — podporo ribogojstvu; razvoj sadjarstva. Prošnje, napisane po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvo gorske skupnosti vsako leto do vključno 31. marca, za tekoče leto pa do vključno 10. septembra 1988. Za potrebne vzorce za prošnje in eventuelne druge informacije se lahko interesenti obrnejo na urade Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 56/B. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki Nocoj ob 21.00 program v angleščini in ob 22.15 program v italijanščini. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Gledališča Verdi na Trgu Verdi 1. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu druga predstava operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. Jutri ob 20.30 bo na sporedu šesta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Lan-di. kino ARISTON - 21.30 Robocop, fant., ZDA 1987, r. Paul Verhoeven, i. Peter Wel-ler, Nancy Allen EXCELSIOR II - Zaprto. EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Bambola meccanica modello Cherry 2000, kom., r. S. De Jarnatt, i. D. Andrews, M. Griffith NAZIONALE II - 16.30, 22.00 In guella časa, □. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Liceali supersexy affittasi, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137’; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel. PENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 Ber-saglio mobile, pust, i. Roger Moore. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Senza via di scampo, r. Roger Donaldson, i. Kevin Kostner, Gene Hackman. EDEN - 16.00, 22.10 Supermoglie ninfo-mane, porn., □ □. VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - Zaprto. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto RADIO - 15.30, 21.30 Voglia di..., porn., * 18 Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ' ' V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da bodo uradi zaprti do 22. avgusta. Patronat INČA CGIL v Nabrežini sproča, da urad deluje do 22. avgusta samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob četrtkih od 15.30 do 18.30. čestitke Danes praznuje 17 let FRANKO AN-DREASSI, 14. t. m. pa bo praznoval brat MASSIMO 13 let. Vse najboljše jima želijo starši. Pred dnevi je praznoval naš odbornik ANTON STEGEL 80 let. Vse najboljše mu vošči sekcija VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa. OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVA NA PROSTEM DANES, 2. avgusta, ob 21. uri - Barkovlje (igrišče kulturnega društva, Ul. Bonafata 6) ZAČETEK PREDSTA VE OB 21. URI D/^IlSD BANCA Dl CREDfTO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka včeraj - danes Danes, TOREK, 2. avgusta 1988 ALFONZ Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 22.37 in zatone ob 11.13. Jutri, SREDA, 3. avgusta 1988 ŠTEFAN PLIMOVANJE DANES: ob 00.21 najvišje 31 cm, ob 06.38 najnižje -50 cm, ob 13.21 najvišje 46 cm, ob 19.35 najnižje -24 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29,7 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, veter 10 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Raponi, Roberta Boscolo-Cociani, Elisa Smilovich, Giulia Luin, Jana Majowski, Nicholas Perra, Daniele Vaglica, Celine Coslovich. UMRLI SO: 74-letna Dana Špan vd. Zaccaria, 84-letni Pietro Lecherle, 67-let-ni Ettore Marcon, 85-letna Adele Cavilla, 2 dni stara Angela Zupello, 89-letna Maria Miklavec vd. Percavech, 90-letna Paola Mikuletič vd. Kervin, 79-letni Secon-do Polacchioli, 67-letna Anna Priore vd. Brus, 74-letni Paolo Scrosoppi, 88-letni Paolo iurada, 68-letni Olivo Bologna, 78-letni Mario Olivieri, 51-letni Enrico Sin-covich, 78-letni Servolo Bortolin, 84-let-na Antonia Leprini, 75-letna Rosa Stanis-sa, 85-letna Virginia Merlo, 85-letna Oli-via Zanelli, 86-letna Olga Vescovo. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. Soncini 179 (ŠKEDENJ), Ul. Revoltel-la 41. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (ŠKEDENJ), Ul. Revoltel-la 41, Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141 in 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. __________prispevki_________________I V spomin na Maria Sugana dajuj6 Pina Blažina 20.000 lir za Sklad M. CuK' Ob obletnici smrti Rozalije Počkar da ruje Rožica 15.000 lir za KD I. Grbec m 15.000 lir za škedenjski etnografski niu zej. Namesto cvetja na grob gospe Li<>ne Sancin in dr. Stanka Vuge darujeta Mjra in Erika Fonda 60.000 lir za Dom J-marja v Skednju. V spomin na očeta Ivana Marca daru jejo otroci z družinami 100.000 lir za zovsko cerkev, 100.000 lir za TPPZ P-1 mažič, 100.000 lir za KD Lipa, 50.000 w za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici, 50.000 lir za ŠD Zarja m 50.000 lir za ŠZ Sloga. . V počastitev spomina Stanka AndoB in Danila Pilata daruje Slava 10.000 lir za Društvo slovenskih UP° . jencev v Trstu in 10.000 lir za Združenj aktivistov osvobodilnega gibanja za žaško ozemlje. Namesto cvetja na grob Ivana daruje Zelka Grgič 20.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Ivan Marca daruje Ida (Tinčkova) 15.000 lir z KD Lipa v Bazovici. . V počastitev spomina pok. Angej Bandi-Križmančič darujejo sestrične 1 bratranci 60.000 lir za KD J. Rapotec. V isti namen darujeta Gabrijela in o° ris Bandi 20.000 lir za KD J. Rapotec. V spomin na bratranca Rafaela Mart® lanca darujeta Ernesta in Zorka 30.000 1 za TPK Sirena. . V spomin na Franca Sedmaka daruj?' Franc in Kristina Bandi iz Doline 20.00® lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Ano Korošec daruje' Franc in Kristina Bandi iz Doline 20.0 lir za MPZ V. Vodnik iz Doline. Ob 8. obletnici smrti Jožeta Cesaja da ruje žena 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na dragega očeta Fra^ Sedmaka darujeta hči Mira in sin SrecK^ s Sonjo 100.000 lir za vzdrževanje sporne nika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob pok. Sonje darujeta Matilda in Francko 20.000 Ur z Godbo V. Parma. Ob pogrebu drage Sonje Kokorave daruje mama 150.000 lir za nastopajoč Godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob pok. ivaI1 Marca darujeta družini Križmančič ' Metlika 50.000 lir za KD Lipa in 50.00® lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Ivan Marca daruje družina Kraljevina vica 82) 20.000 lir za ŠD Zarja in 20.00® lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. __________mali oglasi _ OSMICO ima še odprto Alfonz Guštin na Colu št. 12. , ZAJČJA FARMA - Repnic št. 38 - Pn Gašperju ima osmico. IŠČEM knjige za prvi letnik strokovn šole - oddelek za elektroniko. 'e 1 228390. PEKARNA ŽUŽEK, Ul. Pieta 29, išče uspešnega vajenca. Oglasiti se na tel. 767746 ali 573148. NUDIM LEKCIJE angleščine za srednje in višje šole. Tel. 225817. KOZMETIKA SHISEIDO - Parfumerije 90 - Opčine, Narodna ul. 118. MLAD SLOVENSKI PAR nujno išče najem stanovanje v okolici Krasa, naJ več 300.000 lir na mesec. Tel. 227488 večernih urah. DRAGULJARNA MALALAN - Opčin3 obvešča cenjene stranke, da bo del vala cel mesec avgust po rednem urn PRODAJAM konjski gnoj po ugodnj ceni. Telefonirati na št. 814212 ob u obedov. PRODAM moped peugeot 103, 145 k- •' prevoženih 7.000 km, v dobrem stanj Tei. 228143. . PRODAM mercedes 240 diesel letnik za 5.000.000 Ur. Tel. 211241 od 13' 0 15. ure. PRODAM hišo v Tržiču, 6. Tel. 0481/87001. Vicolo Roman0 a menjalnica 1. 8. 1988 Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ., 1375,— 735.— 217,— 651.— 34,80 2355,— 1977.— 192,— 8,75 1120,- Japonskijen ...... Švicarski frank .... Avstrijski šiling_ Norveška krona ... Švedska krona..... Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ... Debeli dinar...... Drobni dinar...... 9.^ 20l-^ 2'k 10,5° 105°^ 0,4° 0,45 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež 040/670«' Agencija Domjo Agencija Rojan 411'8 KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 SEZONSKI POPUSTI PRI VSEH ARTIKLIH Obv. občini 25/7/88 Čez nekaj dni v poletnem glasbenem središču naše dežele Kantavtorski večer Edoarda Bennata Lignano je letos postal poletno glasbeno središče Furla-nije-Julijske krajine. Na začetku turistične sezone so v tem letovičarskem kraju otvorili nov in ta trenutek najbolje urejen prireditveni prostor v deželi, Areno Alpe-Adria, v kateri je prostora za kakih 2000 gledalcev. Za večje koncerte, med katere spada prav gotovo petkov nastop neapeljskega kantavtorja Edoarda Bennata, pa razpolaga Lignano tudi s stadionom. Bennato se vrača v našo deželo po nekajmesečnem premoru. Edoardo Bennato spada v tisto skupino kantavtorjev, ki je v sedemdesetih letih dvignila italijansko popevkarstvo na evropsko raven. Kmalu po letu 1970 je Bennato, kot mnogi drugi, začel z igranjem po ulicah evropskih velemest. Mladi študent arhitekture se je v glasbi znašel tako dobro, da so mu leta 1973 omogočili snemanje prvega samostojnega albuma z naslovom Non farti cadere le braccia. Bila je to prva plošča iz serije del s socialno vsebino. Ostali albumi iz te dobe so / buoni e i cattivi, lo che non sono iimperatore ter La torre di Babele. V tedanjih pesmih, ki so verjetno med najboljšimi, kar jih je Bennato napisal, se neapeljski kantavtor zavzema predvsem za takratna socialne probleme in za težave svojega rojstnega mesta. Pesmi, kakršne so Čampi Flegrei, Un giorno čredi, Feste di piazza, Venderd, Cantautore in La tone di Babele so postale pravi klasiki italijanske avtorske popevke. Uspeh, ki ga je v teh letih dosegel, mu omogoča uresničitev priljubljenega načrta, to je pripovedovanje pravljic v pesmih. Tako Ostržku kakor Kapetanu Kavlju je posvetil po eno veliko ploščo. Burattino senza lili ter Sono solo canzonette sta privedla neapeljskega kitarista na prvo mesto top lestvic. Bennato si tako lahko privošči turneje po vsej Evropi. Njegovi koncerti so prava glasbena poslastica, v svojo glasbo vnaša nove zvoke, ob tem pa se poslužuje sodelovanja najboljših glasbenikov neapeljske glasbene scene. Bennato se vsestransko razvija in si od časa do časa privošči tudi kako izjemo, kot je, denimo, plošča U//d Uffd, album trdega rocka in melodramskih pesmi, pri katerem je sodelovala tudi skupina Gaz Nevada iz Pordenona. Plošči Ufia Uffd in Sono solo canzonette sta izšli le z nekajtedenskim odmorom, kar je za glasbeno tržišče dokaj neobičajno. Zadnje čase je Bennato začel vedno pogosteje peti v neapeljskem narečju. V osemdesetih letih sta izšli tudi dve v živo posneti plošči. Drugi albumi so še E arrivato un bastimento, Kaiwanna, OK Italia. Pri snemanju videa OK Italia je sodelovala tudi tržaška lepotica Susanna Huckstep, takratna miss Italije. V tej pesmi Bennato primerja Italijo ženski, ki bi jo vsi radi osvojili, predvsem politiki. Čista avtorska pesem je v zadnjih letih izgubila vlogo, ki jo je imela na italijanski glasbeni sceni. Precej kantavtorjev je prenehalo z igranjem, Bennato pa je med redkimi, ki se jim v vseh teh letih uspeh ni izmaknil. Na petkovem koncertu bo predstavil vrsto novih uspešnic, prav gotovo pa tudi nekaj tistih motivov, ki so ga privedli do uspeha in veljajo že za prave klasike. Nastop na lignanskem stadionu se bo pričel ob 21.30. Vstopnice so na razpolago v Trstu pri agenciji Utat, v Gorici pa pn Disco Clubu. ALEŠ VVALTRITSCH Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja, ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper-Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Vi se sicer potepate po vročih plažah, odhajate in se vračate z dopustov, mi se pa še naprej ukvarjamo le z našimi vročimi popevkami. Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 1 2 1. Michael Jackson — Dirty Diana 11 5 2. Prince — Alphabet St. 8 3 3. Eddy Grant — Gimme Hope Jo'anna 9 2 4. Ziggy Marley — Tomorrow People 4 6 5. Pink Floyd — On The Turning Away 7 5 6. George Michael — One More Try 15 4 7. Sade — Love Is Stronger Than Pride 3 7 8. Big Audio Dynamite — Just Piay Musič - - 9. Matt Bianco — Doni Biame It One That Girl - - 10. Steve Rogers Band — Alzati la gonna Vročo rubriko začenjamo s koncem Male poletne šole scenarija. Daj mi upanje, Janez - tako je bil naslovljen novi domači videospot (za motiv Gimme Hope Jo'anna), ki je že davno presegel slovensko ozemlje in svoj pomen določil s koordinatami položaja v širši domovini, nas pa je zanimala analiza njegove filmske govorice. In zdaj dva meseca po šokantnem snemanju (31. maja) lahko ugotovimo, da je med film - in video - story genezo pomembna razlika. Posneti material je v video tehniki deležen več korektur in kozmetičnih obdelav, predvsem pa ga veliko močneje pregnete montaža. Naš primer Daj mi upanje, Janez je krasno razkril logiko montaže video procesov, katerih rezultat močno odstopa od izhodiščnega materiala. Video govorica (ko je to video?) je seveda dokončno srbohrvaška. To je bila nakladalna slovesnost ob zaključku Male šole scenarija in vračamo se na vroča tla. Na njih odlično lovi temperaturno ravnotežje Ziggy Marley, ki je že na četrtem mestu, za kar se ima med drugim zahvaliti tudi odličnima producentoma, sicer članoma skupine Talking Heads - Tini Weymouth in Franku Krantzu. Drugi presenečenji sta Matt Bianco in Steve Rogers Band. Obema nekaj bistvenega manjka, saj Matt Bianco brez Basie niso več to, kar bi lahko bili. »Dvigni krilo« je mehko spaghetti-Bronx osvajaštvo, ki je navdušilo Apeninski polotok. Balkan svoje zadnje besede še ni rekel. Tik pred zdajci še predlogi: Scritti Politti z Oh Patti, The Style Council z Life At A Top People in še A Caus'de Garcons istoimenske skupine... Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:.................................................................... Glasujem za:............................................................... Moj predlog:............................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. d današnji televizijski in radijski sporedi 11.55 12.05 13.30 14.00 14.15 RAI 1 RAI 2 RAI 3 Vreme in dnevnik Variete: Portomatto Dnevnik Variete: Portomatto (2. del) Film: II castello di Dragonwyck (dram., ZDA 1946, r. J. Manckie- 16.00 Vari ’ l' V1?"167' PHiCe) h-17 fin Vanete: Tanti vaneta di ncordi 17 on H°^urnentarec: Gran Paradiso 1? oc Jlpkrika iz parlamenta a Film: Malombra (dram., It. 1942, r- Mario Soldati, i. Andrea Chec- l9-40 Ab;ISa^iranda)- »r 2q 'Ov ^nianah, vreme in dnevnik 21 2n ^)olcumenlarec: Kvark u Nadaljevanka: Una ragazza arnericana (r. Alan J. Levi, i. on 1n l-indsay Wagner, 1. del) 22 on ^nevnik 0 Nadaljevanka: Una 23.00 tmericana (2- del) n-oncert: Salvatore Accardo igra Mozartovo Sonato v D-duru KV 23 30 r?6 I^lavlr Umno Canino) ragazza 24 on JP^umentarec: Velike razstave Dnevnik - zadnje vesti Nad.: Capitan Fracassa (3. del) 12.00 13.00 13.30 14.30 14.40 16.40 18.15 18.20 18.35 19.30 20.30 22.10 22.25 23.20 23.30 0.20 0.15 Nadaljevanka: Eneide (2. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi -Viva il gran capo Dnevnik Variete: II piacere delTestate Film: I fortunati (kom., Fr. 1963, r. Philipe De Broca, Jean Gira-ult, Jack Pinoteau, i. Louis De Funes, France Anglade) Rubrika iz parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due -Undici anni dopo Horoskop, vreme, dnevnik, šport Film: L ultimo buscadero (kom., ZDA 1972, r. Sam Peckinpah, i. Steve Mac Oueen, Ida Lupino) Dnevnik - kratke vesti Variete: Aperto per ferie Dnevnik - zadnje vesti Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia Film: Lettera da una sconosciuta (dram., ZDA 1948, r. Max Op-huls, i. Joan Fontaine, Louis Jo-urdan) 13.05 14.00 14.10 15.05 16.40 17.55 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.30 21.20 21.30 22.20 0.05 0.20 RTV Ljubljana Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (11. del) Deželne vesti Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Debus-syjeva preludija - Canope-Bru-yeres in Children's corner Film: La corona di ferro (pust., It. 1941, i. E. Cegani, L. Ferida) Dokumentarec: Afrika Nanizanka: Spazio 1999 Športni dnevnik: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti Dok.: 20 let prej - Drobci Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina Film: II ritorno di Black Stallion (pust., ZDA 1983, r. Robert Dal-va, i. Kelly Reno, Ferdy Mayne, 1. del) Dnevnik - večerne vesti Film: II ritorno di Black Stallion (2. del) Aktualno: La strage nella valigia Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti TV Koper 17.00 Video strani 17.15 Poletna noč in nadaljevanki Sužnja Isaura ter Tudi takšni se rodijo (pon.) 18.40 Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Kapljica vode in njena druščina 18.45 Otroška oddaja: Naš vrtec je ob meji (Mladi gledalci bodo lahko obiskali Miren v Novi Gorici, da se bodo spoznali s krajem in njegovimi značilnostmi.) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Brooklyn-Gusinje (r. Želimir Žilnik, i. _Ivana_ Žigon, Škeljzen Uljevič, Šeljo Šabovič; V filmu nastopajo poleg poklicnih tudi amaterski igralci.) 21.35 Dnevnik 21.50 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura in Informativna oddaja za tujce, nato nadaljevanka Nenavadne zgodbe 0.50 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: Brescia-Milan (pon.) 15.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel - ameriško košarkarsko univerzitetno prvenstvo NCAA, Syracuse-Georgetown in Michigan-Iowa 17.30 Rugby: turnir petih držav, Wa-les-Francija (pon.) 19.00 Odprta meja Danes v odprti meji med drugim: TRST — Tržačani radi letujejo kar... doma MILJE — Razstava fotografov iz Slovenije ŽABNICE — Ko ansambel SSG potuje v Benečijo in Kanalsko dolino 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Vesela druščina 20.30 Boks: svetovno prvenstvo v vel-ter kategoriji (WBA), Marlone Starling-Thomas Molinares (prenos iz Atlantic Cityja) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Golf: British open (ponovitev) E CANAI ^ -"uuzanKe 8.40 Aliče, vita, 9. del Toro, ll On Per.amore •u° Kvizi: Far ^ est la vi( g® r.os„°e 14 30 Kad';Sent (kom., ZD/ Antonio, "■» assss mele, u 18» Kvizi)1® 19-10 C< tendo, 1 21.30 II 22.30 tuc«ss< u Kviz: Pe 23.15 p.,insier a Film: s lernazi ZDA is nplds, i "5 ^.35 1977, r. L. Moxey, i. D. Weaver, S. Struthers) 11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lavvrence, 14.30 Detective per amore 15.30 Nadaljevanka: Da qui alTeternita 17.30 Nanizanke: Lucy show, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: Maigret e il caso Saint Fiacre (krim., Fr.-It. 1959, r. J. Della-noy, i. J. Gabin, V. Tes-sier) 22.30 Film: Le belle della notte (kom., Fr. 1952, r. R. Claire, i. G. Philipe, M. Carol) 0.10 Nan.: Petrocelli, 1.05 Vegas, 2.00 Adam 12 ff- ITALIA 1 ____ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin'On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renettafra noi 18.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanki: I Robinson, 21.00 Denise 21.30 Film: Per amare Ofelia (kom., It. 1973, r. F. Mogherini, i. R. Poz-zetto, F. Fabian) 23.35 Nanizanke: Star Trek, 0.35 Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.35 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Che fine ha fatto Joy Morgan? (krim., ZDA 1981, r. Moxey J. Llewellyn, i. Kirn Ba-singer, Robert Culp) 22.15 Film: La časa vuota dopo il funerale (dram., ZDA 1983, r. F. Kellers, i. P. Duffy, C. Hyland) 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Simbad e il calif- fo di Bagdad (pust., It. 1973, r. P. Francisci, i. R; Malcom, S. VVilson) ^ TELEFRIULI 13.30 Nad.:Leonela 15.00 Dražba: Roberta pelle 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik y nemščini 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storie nella prateria ^ ^TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Simf. orkester RTV-Lj; 11.40 Pol-dnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Števerjanski festival; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (11. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Novosti, naše diskoteke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop pro-. st; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Spet se te spominjam; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Knjige v izložbi; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Arenaturist; 18.30 Musič Business; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val. Javna dela na območju Števerjana Nov most pri mejnem prehodu Cerovo V kratkem dela na vodovodu na Jazbinah Naslednji korak izgradnja grezničnega omrežja Odvodnjavanje postaja na območju Brd zelo aktualen problem. Nekdanje gozdnate površine so v glavnem zamenjali vinogradi. Gozd, ki kot znano, zadržuje ogromno količino vode in uravnava njen odtok, je v Brdih skoraj povsem izginil. To pa ima za posledico hitrejši odtok meteorske vode, plazenje tal in druge spremljajoče pojave. Potoki, tudi neznantni in taki, ki so ob normalnih razmerah brez vode, se ob izdatnejših padavinah kmalu spreme-nikjo v prave hudornike, preplavljajo ceste, nanašajo velike količine grušča in blata. Vzdrževanje cest je v teh krajih zelo zahtevna in draga naloga občin, pokrajine, gorskih skupnosti, oziroma tudi pristojnih služb Dežele. Veliko posegov Briške gorske skupnosti, kamor sodi celotno območje Brd na italijanski strani meje, v goriški pokrajini, je v zadnjih letih zato usmerjeno v hidromelioracijska dela na raznih območjih. Potreb je veliko in vrednost posegov znatno presega finančne možnosti Briške gorske skupnosti, oziroma občin. Treba je zato upoštevati prednostno lestvico, upoštevati kriterij nujnosti. Tako recimo že kakšen mesec delajo na odseku občinske ceste v neposredni bližini mejnega prehoda za dvolastnike, Cerovo, v števerjanski občini. Zgradili so nov most na potoku, ki priteče izpod Valerišča in Vrhača in poskrbeli za razširitev cestišča, kakor tudi za poglobitev in utrditev struge v dolžini nekaj deset metrov pred izlivom potoka v hudournik Vrbačna. Gre za odpravo ozkega grla, ki ga je predstavljal stari most. Voda je na tem mestu ob vsakem izdatnejšem deževju preplavljala cestišče, pogosto je bilo treba cesto zapirati. Zdaj bodo te težave v glavnem odpravljene. Domačini in tisti, ki se ceste poslužujejo so se sicer pritoževali nad predolgo zaporo, saj so se morali posluževati precej dolgega obvoza. Po njihovem bi bilo mogoče zadevo urediti drugače. Most so pred kratkim, odprli, čeprav z nekate- rimi omejitvami. Pomembno je, da so objekt zgradili in odpravili težave, ki so bile sicer zelo pogoste ob jesenskem in zimskem deževju. Sicer pa na področju javnih del v števerjanski občini, v zadnjem času ne držijo križem rok. Občina je pred tedni poskrbela za novo asfaltno prevleko skozi Ščedno. Tak poseg je bil nujno potreben, saj je bila cesta lani razkopana po dolgem in počez zaradi rekonstrukcije vodovoda. Vodnemu omrežju namenjajo upravitelji še zmeraj dovolj pozornosti in si prizadevajo, da bi čimprej zaključili že pred leti odobren načrt kompletne preureditve in posodobitve. Tako so bila oddana dela zajeta v petem izvršilnem načrtu rekonstrukcije in ki zadevajo pretežno območje Jazbin. Podjetje se je obveza- lo, da bo gradbišče odprlo čimprej, saj je za tovrstne posege najbolj primerno prav poletno, oziroma jesensko obdobje. S tem se bo zaključil že pred leti začet in prepotreben poseg, da celotnemu območju zagotovijo dovolj zdrave pitne vode. Upravitelji števerjanske občine nameravajo, takoj ko se bo končala rekonstrukcija vodovoda, začeti z gradnjo kanačlizacijskega omrežja za odvajanje odplak. Prvi korak v tej smeri so že storili in se nanaša na pripravo načrta. Za financiranje gradnje kanalizacijskega omrežja bodo uporabili sredstva, ki jih država daje na razpolago občinam in ki so finalizirana prav za gradnjo vodovodov, grezničnih omrežij in elektrifikacijo. Odplačevanje posojil je skoraj v celoti v breme države. Pogovori med strankami v Tržiču Pokrajinski svet še ni bil sklican Skoraj popolno zatišje, ki je doslej vladalo na politično-upravnem področju glede sestave koalicij na pokrajini, na občini v Tržiču in v Ronkah, se je, kot kaže, prekinilo, čeprav skorajšnjih rešitev še ni pričakovati. Po sestanku, ki je bil prejšnji četrtek v Tržiču, s predstavniki tamkajšnje sekcije socialistične stranke in pokrajinskega vodstva PSI, se danes pričenja ciklus dvostranskih srečanj, za katera je dala pobudo socialistična stranka. Najprej bo srečanje s komunisti, nato s socialdemokrati in republikanci. S predstavniki KD se bodo socialisti srečali nazadnje. Na pogovorih bodo socialistično stranko predstavljali Blasig, Siardi, Sacca-vini in Arrigoni. Kakor je slišati, bodo razpravljali predvsem o reševanju najbolj aktualnih vprašanj tržiške občine in bližnjega območja. Na prvem mestu bodo vprašanja glede okolja, gradnje energetskih objektov, prostorskega načrtovanja, gospodarstva itd. Šele nato bo govor o možnih koalicijah. Sinoči se je sestal goriški pokrajinski odbor, ki, kakor znano, še zmeraj vodi tekoče zadeve pri upravljanju Pokrajine in ki je pristojen za sklic prve seje novoizvoljenega pokrajinskega sveta. V zvezi s tem ni bila sprejeta nobena odločitev. Prvo sejo novoizvoljenega pokrajinskega sveta je zato pričakovati šele proti koncu avgusta oziroma v začetku prihodnjega meseca. Pred dnevi smo sicer objavili vest o skorajšnjem sklicu seje. Vest je prišla iz verodostojnih krogov. Predstavniki strank očitno čakajo na razplet dogodkov na Deželi. Precejšnje zanimanje mladih za blues večere na gradu Prvi niz blues večerov "Feeling good", ki se je vršil prejšnji teden na goriškem gradu, je nadvse uspel. Na odru so se v štirih večerih zvrstile kakovostne blues skupine iz Italije in Jugoslavije. Skupine Model T Boogie, latitaia, Rudy's blues band iz Italije ter Sirova Koža iz Beograda in pa ameriški bluesman Phil Guy so vsi pravo jamstvo za pristno blues glasbo. Na vseh večerih je bilo vzdušje med sicer ne posebno velikim številom poslušalcev zares enkratno. Publika je ob zvokih znanih in manj znanih bluesov iz južnih držav ZDA pela in plesala po več ur. Že v petek zvečer smo lahko poslušali izredno dobro "jam session". Ob zaključku nastopa veronske skupine Rudy's blues band in Willyja Mazzerja so se jim na odru pridružili še trije člani milanskega ansambla Model T Boogie ter znani čikaški blues izvajalec Phil Guy; skupaj so izvedli nekaj klasikov te glasbene zvrsti, za katere je pod šotorom nastal pravi žur. Phil Guy je nastopil tudi v soboto, na bolj obiskanem koncertu štiridnevnega sporeda, skupaj s skupino Model T Boogie. Za prireditev je poskr- Sovodenjska ribiča ujela skoraj 11 kg težkega krapa Nezgoda obrtnika iz Tržiča Ubil ga je električni tok bel Baobab, bar ki se uveljavlja ne samo kot zbirališče mladih, pač pa eno izmed središč mladinske glasbene kulture. aw Pregled Amidei na gradu Nocoj Bertoluccijev »L’ultimo imperatore« Drugi film izbora za nagrado Amidei, ki ga bodo nocoj ob 21. uri predvajali na gradu, je Bertoluccijev »L'ul-timo imperatore«, ki je letos prejel kar 9 Oskarjev. Film traja skoraj tri ure in nam s tehniko flashbacka predstavi svojevrstno življenje Pu Yija, zadnjega kitajskega cesarja. Bertolucci ni hotel posneti samo spektakularni zgodovinski film, pač pa je vanj vnesel osebne poglede na majhnega človeka (čeprav cesarja), konformista, ki se vplete v past dogodkov, katerim ne more biti kos. Pridržana prognoza Precej težke poškodbe je v prometni nesreči zadobila 67-letna Luc-rezia Olivieri iz Ul. Molino 5. Na Trgu de Amicis jo je z avtomobilom zadel 40-letni Gino Tambaio. Žensko so pridržali na zdravljenju v bolnišnici. Nesreča se je zgodila včeraj, nekaj po 10. uri. Renzo del Torre, 62-letni obrtnik iz Tržiča je izgubil življenje v nedeljo zjutraj. Ubil ga je električni tok. Del Torre se je okrog 7. ure namenil v kletne prostore hiše, da pred odhodom na nekajdnevni dopust, postori še nekaj dela. Ker prostor nima stalne razsvetljave, si je Del Torre menda oskrbel zasilno. Med upravljanjem, oziroma nameščanjem take zasilne svetilke, naj bi se nesrečnež dotaknil žice, ki ni bila izolirana. Bil je na mestu mrtev. V kleti ga je našla žena, nekaj po osmi uri. Zaskrbelo jo je zaradi neobičajno dolge odsotnosti moža. Del Torre je skupaj z ženo upravljal znano kemično čistilnico Lavatex v središčni Ulici Nove giugno v Tržiču. Podjeten »turist« iz Francije Kradel je v nočnih lokalih Dvajsetletnemu Francozu Stephanu Sabinotu zares ne bi mogli očitati pomanjkanje podjetnosti. Pred dnevi je že imel opravka s karabinjerji v Gradežu, kamor je prišel na nekajdnevni dopust, vendar, kot je z dejanji dokazal, tudi z drugačnimi nameni. V nočnem lokalu Pim-pom se je polastil torbice, last znanega gradeškega zlatarja. V torbici je bila, poleg drugega, tudi pištola znamke astra 22 in dva kompletna saržerja. Zasačili so ga z ukradenim orožjem in ga seveda prijavili. Sodnik je, poleg drugih sankcij, odredil takošen izgon z državnega ozemlja. S tako drastičnim ukrepom pa se Francoz najbrž ni strinjal in je sklenil še za nekaj dni podaljšati letovanje v Gradežu. Imel pa je smolo, kajti prijeli so ga karabinjerji in ga pospremili v zapor ter prijavili sodišču, z nekoliko težjo ovadbo. Sabinot je namreč drugič imel pri sebi torbico, ki je pred dobrim tednom izginila dekletu iz Trsta. V torbici je bilo nekaj dokumentov in zlatnina v vrednosti okrog štirih milijonov lir. Sabinotu bi bili morali soditi včeraj, vendar je sodnik razpravo odgodil za nekaj dni, ki jih bo Francoz seveda prebil na hladnem. Razgrajači na šagri Na šagrah pride rado tudi do sporov pa še do hujših stvari. Vzrokov je več, na prvem mestu pa je vsekakor alkohol, ki, kakor znano, spodbuja napadalnost. Dve skupini nočnih razgrajačev sta v soboto motili potek poletnega praznika na Peči v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Nekatere raz-boriteže je uspelo pomiriti, oziroma pospremiti izven prireditvenega pr°' štora, vendar so se stvari kljub temu zasukale v nepravo smer. Tri osebe s° se morale zateči po zdravniško pomoč. Andrej Kovic in njegova žena Anna s Peči (oba sta med aktivnimi člani domačega društva in sta na šagri pomagala v kiosku) ter Dario Vižintin. RaZ' grajači so bili menda z Martinščine m iz Sesljana. razna obvestila _ Občina Doberdob obvešča, da bo tovornjak pobiral staro železo jutri, 3. avgusta. izleti Sovodenjskima ribičema se je tokrat sreča res na široko nasmehnila. Ura je bila včeraj 5.15, ko se je na trnek Fabia Devetaka ujelo nekaj izjemno velikega. Priskočil mu je na pomoč prijatelj Leopold Pahor, ki je z njim ribaril na Vipavi pri Gabrjah. Potegniti na suho veliko ribo ni bila lahka stvar, saj sta se ribiča skoraj pol ure mučila, preden sta strla njen odpor. Trud pa se je kar izplačal, saj sta Devetak in Pahor uresničila z izrednim plenom sen vsakega ribiča. Ribo, gre za krapa luskinarja, sta navsezgodaj nesla do gostilne pri Brunotu, kasneje pa v osmico v vasi v Sovodnjah, kamor so včeraj dopoldne kar romali radovedneži in drugi ribiči, da bi si ogledali nevsakdanji plen. Tehtnica je pokazala, da je krap težak 10,700 kg, merjenje vzdolž in počez pa je dalo naslednji meri: krap je dolg 90 cm, obseg v trupu pa meri 59 cm. Srečna ribiča, člana ribiškega društva Vipava, sta nam še povedala, da sta krapa ujela z 0.28-milimetrsko vrvico selene, na trnek pa sta za vabo nataknila košček polente. Kar pa bo zanimalo vse ribiče, je informacija, da je krap bil skupaj z dvema drugima, najbrž tudi dokaj velikima primerkoma. Če se nista pomaknila kam drugam, lahko pričakujemo, da jima bo v teh dneh trda predla. Na letališču v Ronkah aretirali Indijko s poldrugim kilogramom heroina v torbi Pozornost finančnega stražnika na letališču v Ronkah in kasnejša uspešna preiskava sta omogočili odkritje poldrugega kilograma mamila, po vsej verjetnosti heroina, ter aretacijo dveh oseb. Gre za prvo zaplembo tako izdatne količine mamila na letališču v Ronkah, ki je s tem, da je postalo mednarodno, postalo zanimivo za kurirje, ki se tako lahko izognejo večjim in bolj nadzorovanim letališčem. O 'uspehu policijskih sil so spregovorili včeraj na tiskovni konferenci na tržiškem komisariatu. Njegov načelnik dr. Nicola Žito je povedal, da je do odkritja prišlo v petek v prvih popoldanskih urah po pristanku letala iz Miinchna. Med potniki je bila tudi indijska državljanka, 33-letna Terence Fowler Arthvv. Pripotovala je iz Bom-baya s številnimi vmesnimi postanki v New Delhiju, Dubaiu, na Dunaju in v Miinchnu. Prav njena avionska karta s tolikimi postanki je vzbudila prvi sum. Finančni stražniki so zato poostrili nadzorstvo in odkrili, da ima njena torba dvojno dno. Ko so odprli skriti del torbe, so v njem odkrili 1.515 gramov belega prahu, očitno mamila. Doslej so ugotovili, da gre za opijev derivat, najbrž heroin ali morfin. Če bodo analize pokazale, da gre za čisti heroin, bi njegova vrednost na tržišču na drobno presegala milijardo lir, medtem ko so na začetku razpečevalske verige cene neprimerno manjše (okrog 70-80 milijonov za kilogram). Zensko so pospremili v tržaški zapor in začeli s koordinirano preiskavo, da bi odkrili, komu je bilo mamilo namenjeno. V sodelovanju med finančno stražo, komisariatom v Tržiču in letečim oddelkom iz Gorice, posebno policijsko enoto proti mamilom v Trstu ter letečim oddelkom in poveljstvom finančne straže v Rimu, je prišlo v nedeljo do aretacije državljana Sri banke v Rimu. 26-letni Nanni Thamby Tharmadevan Tellipaldi, ki ima v Italiji redno bivališče v Palermu, bi bil moral prevzeti mamilo. Policija je pri njem odkrila 15 tisoč dolarjev sumljivega izvora. Preiskava se nadaljuje in menijo, da bodo lahko izsledili še koga, ki je vpleten v prekupčevanje z mamili. V hotelu aretirali nemškega državljana Zahodnonemški državljan, 33-letni Hans Joachim Hermann Geist iz Lue-becka je bil prepričan, da bo v Gorici varen pred zahodnonemško policijo in mednarodnim zapornim nalogom. V soboto ponoči pa je moral hotelsko sobo v Palače hotelu zamenjati z manj udobno celico v Ulici Barzellini. Policijska obhodnica ga je namreč aretirala, potem ko je ugotovila, da je bil proti njemu izdan mednarodni zaporni nalog. Geist je sicer v zadnjem trenutku nekaj zasumil in se zaklenil v sobo, tako, da so policisti morali vlomiti. Geist je obtožen da je v domovini sodeloval pri nekaterih ropih. SPD Gorica priredi 6. in 7. t. m. izlet _ lastnimi sredstvi na Južno Tirolsko z v2 ponom na Seekofl (Croda del Becco. 28‘ m). Prijave še jutri pri Vladu Klemšetu. kino Gorica VERDI Danes zaprto. Jutri 19.00-22.00 » morti viventi sono tornati«. Prepov dan mladini pod 14. letom. VITTORIA A 17.30-22.00 »Sapore del p!®.’ Prepovedan mladini pod cere«. tom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Kdo je to dekle«. DESKLE 19.30 »Upornik iz moje šole«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 72701- __________pogrebi____________ Danes v Gorici: ob 8. uri Gi°''a” Q Collazio iz splošne bolnišnice na 9 . pokopališče, ob 9.30 Pietro Mar bolnišnice sv. Justa na glavn0 PolcoS oto-če, ob 11. uri Angela Bresciani por. _ li iz bolnišnice Janeza od Boga na g no pokopališče. Državni prispevki za nove raziskave nanč^u'<0nSli*-•OSnute*s ministra Rubertija, ki delno popravlja zakon 46 o 11-skovaln^h"10^* aP*iliativn*n> raziskavam v Italiji in udeležbi pri takšnih razi-nem . Prpsjramih v sklopu Evropske skupnosti ter v širšem mednarod-10 mili' a' k** končno odobren. Za raziskovalne projekte vrednosti prek odnlar ^art* Pre^v*tleva zakon novo obliko pomoči, sicer prispevke za Prisnevtanie. obresU na posojila. V letih 1988, 1989 in 1990 bodo znašali ti 2akon JP nalve^ 125 milijard lir, v desetih letih, kolikor časa bo pač veljal Posneš * ^reP' Pa ko to zneslo 3.750 milijard lir. Zakon bo v prvi vrsti konzor^' raziskave malih in srednjih industrijskih podjetij ter njihovih IhOu m^hV Področju ožje in širše mednarodne kooperacije, posebej še na m ust uzitn*ke prispevkov uvršča zakon tudi javne raziskovalne zavode ne me^T0'-6' k* delujejo v deželnih okvirih. Treba pa bo še revidirati ustrez-Podrn*'amZme-OZ' Prilagoditi prispevke ter olajševalne ukrepe na davčnem lu razsežnostim in teritorialni lokaciji podjetij. Antidumpinški ukrep EGS na železarskem področju skuD^ra Evr°Pske gospodarske zahnri Stl sPreiela priziv združenja Proti noevroPskih železarn Eurofer izvori Voz.u nekaterih železarskih pro-iJvechn ■JZ treliik držav pod ceno. shth rt !e carino od 15 do 64 evrop- 98.55o inamih enot (Ecu) ~~ 23-100 do ne de^t 20 VSQko tono toplo valja-pločp, -e^e in hladno valjane tanke PrihainO? Pa *e ^ffik izdelkov, ki Mehii. i° Prvenstveno iz Jugoslavije, Kanadi ^iriie' Turčije, Argentine in • druženje Eurofer je zahteva- lo od komisije, naj vendarle naredi konec »politiki nizkih cen in rastočih dobav« državam članicam Evropske gospodarske skupnosti, »ki jo izvajajo že od predlanskega leta nekatere tretje države in med njimi v prvi vrsti Jugoslavija«. Takšna »nelojalna politika« — piše v prizivu združenja Eu-rgler — je prizadejala veliko škodo železarnam v dvanajsterici, ki si prizadevajo za uravnovešenje med ponudbo in povpraševanjem z omejitvijo proizvajalne zmogljivosti. Italijanska elektrarna za IRK (GrunDnZ?rcii’ ki ga sestavljata družba Ansaldo (IRI-Finmeccanica) in GIE koncer *n kar je omogočilo Italiji, da je v okviru EGS postala druga trgov-najp0_r .erica Ljudske republike Kitajske. Termoelektrarna bi morala steči sode] n®ie v Prv* polovici leta 1991, konzorcij med Ansaldom in GIE pa bo tudi pri postopnem povečanju njene zmogljivosti na 2000 megavatov. Kako ovrednotiti kraški kamen Kraški kamen ali marmor je edina surovina, ki jo imamo v tržaški pokrajini in na Goriškem. Kdor se sprehaja po tem območju, lahko brez težav ugotovi, da smo že pred desetletji oziroma pred stoletji izkoriščali ta kamen predvsem v gradbene namene. Lani je devinsko-na-brežinska občinska uprava proslavila 2000-letnico kamnoseštva v tem kraškem predelu. In vendar nam statistike dokazujejo, da ta gospodarska panoga počasi propada, da ni dotoka mladih sil, da počasi usiha predvsem obrtniško pridobivanje in obdelovanje kamna; pojav je postal v zadnjih letih naravnost zaskrbljujoč. Nekoč seveda ni bilo tako. Če si ogledamo razstavo arh. Fabianija ali prelistamo strokovne publikacije, ugotovimo, da je bil prav kraški kamen zelo cenjen, saj so ga zahtevali po celem svetu: z njim so okrašene važne palače in stavbe, ne samo v Trstu in okolici, temveč tudi na vsem področju bivšega avstroogrskega cesarstva, v Italiji, Avstraliji, ZDA. Med drugim je na neki avstrijski znamki iz leta 1969, ki so jo izdali ob priliki zasedanja medparlamentarne zveze, upodobljena stavba dunajskega parlamenta, katerega pročelje je v celoti okrašeno z našim marmorjem. Pogoji dela in trženja so se gotovo spremenili in jih ne moremo primerjati z dohodkovno politiko izpred recimo 50 ali 100 let. Mnogi obrtniki ali delavci so delali od jutra do mraka, pomagala jim je cela družina — od otrok do staršev — in nihče se praktično ni spraševal, koliko zasluži za uro dela. Važna sta bila preživetje in občutek samostojnosti, ki je pomenil tudi neko socialno varnost, saj so bili delavci mnogokrat odpuščeni kar čez noč. Srečni so bili lastniki zemljišč, ki so jih lahko izkoriščali brez velikih upravnih zaprek. Danes ni več tako: sleherni pridelovalec kamna, kar je sicer sezonsko delo, želi sorazmeren zaslužek za vloženi trud. Dobro so razvita industrijska podjetja, ki so posodobila svoje naprave, zaostajajo pa prav mali obrtniki, ki so bili svojčas steber pridobivanja kraškega kamna. Mnogi kamnolomi so tudi razmeroma majhni, a vseeno zanimivi, saj imamo ravno na Krasu celo vrsto različnih sort kamna, ki je po videzu in tudi po uporabnosti nenadomestjiv. To nam potrjuje tudi zbirka poslovnih uzanc pri Trgovinski zbornici. Na nabrežinskem območju, kjer delujejo v glavnem večja industrijska podjetja, je zdaj v rabi izraz »Aurisina« in oznaka kakovosti ali barve; na območju Repentabra in Cola je kamen znan pod vzdevkom »Repen«, kar dokazuje slovenski izvor področja, specifični stalaktiti so prisotni v raznih predelih kraške planote, ravno tako imamo specifičen marmor na področju Slivnega in Repnica. Žal so mnogi kamnolomi sedaj opuščeni: stari stroji rjavijo in tudi kazijo podobo Krasa, odprte jame niso bile sanirane in le redki obrtniki vztrajajo pri svojem delu, vendar je njihova povprečna starost iz leta v leto višja. Dokaz nezanimanja za to težavno stroko je trud, ki ga je moral vložiti Slovenski zavod za poklicno izobraževanje, da je lahko speljal dveletni tečaj za mlade kamno-lomce in kamnoseke. Po drugi strani je — tudi zaradi nižjih cen in mode — prodrl v naše kraje kamen, ki nima nobene veze z okoljem. Danes uporabljamo v gradbeništvu aglomerate, ki so izdelani industrijsko in s katerimi je gradnja hitrejša. .Pohvaliti moramo Posojilnico na Opčinah, ki je predvidela pri gradnji nove upravne stavbe opremo celotnega pročelja v domačem kamnu. Menimo, da tiči prav v takih pobudah možnost za ohranitev pa tudi razvoj te dejavnosti. Toda tudi sam postopek pridobivanja marmornih blokov bi morali posodobiti. Izkušeni obrtniki-ka-mnolomci ugotavljajo, da je odpiranje novih kamnolomov predvsem finančno obremenjujoče, saj se ne ve, kakšen kamen bodo pravzaprav dobili, in to kljub natančnim geološkim študijem. Poleg tega obstoja velika možnost kvara in loma pridobljenih blokov, kar izniči dob gotrajno delo. Zdaj se pojavlja še druga težava, ki so jo podčrtali prav avstrijski obiskovalci kamnolomov. Kupci ne želijo odkupiti le blokov, marveč zahtevajo že prvo obdelavo kamna, torej plošče razne debeline. To pomeni, da si morajo kamnolome! nabaviti stroje ali pa uporabljati stroje krajevne industrije oziroma prepeljati bloke v obrate zunaj pokrajine. Prevažanje kamna je pa drago in onemogoča pridobitev primerne konkurenčne cene, ki bi jo lahko kupci prenesli in bi bila donosna tudi za kamnoseka. Umestno bi bilo torej pomisliti na skupno nabavo in na izkoriščanje novih strojev za oplemenitenje surovega kamna. Težko je sicer spremeniti miselnost ljudi, ki so vajeni samostojnega dela; do uresničitve take zamisli bi po vsej verjetnosti lažje prišli, če bi se tudi mladi lotili te dejavnosti. Skupna primarna obdelava na licu mesta bi pocenila proizvod, a če bi k temu dodali še skupno marketinško službo, bi verjetno omogočili lažji prodor na tržišča, saj današnja upravna struktura manjših podjetij onemogoča tudi raziskavo tržišča in pridobivanje partnerjev iz oddaljenih krajev. Investicija je draga, toda podjetniki, zlasti iz proizvodne stroke, imajo danes mnogo ugodnosti, ki so bile namenjene prav takim dejavnostim. Časa ni več mnogo na razpolago, vendar bi se vsekakor splačalo resno pregledati stanje, perspektive in pripraviti razvojni načrt. ODO KALAN ,jrM Kili 1P II UR «m i ii 1 flj' 9 Siti j j ,r. Ifli 1 , # i ■f TRŽAŠKA BORZA ■ MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 29. 7. 1. 8. 29. 7. 1. 8. "^ekotacue Fidis 6400 6670 Lm rali • ■ ■ 90520 16350 6850 42000 15650 18130 7120 1909 827 Gerolimich 90 99 L°yd Gerolimich risp 84 85 n.0ydrisp. . SME 4420 4420 Štet 3680 3720 "As risP..: Štet W 10 1340 1380 Štet W 9 715 710 mJ risP. Štet risp 2920 2920 !>'adison Tripcovich 5400 5410 811 Tripcovich risp. nc 2340 2350 2870 2750 1645 2430 2500 1160 4726 2470 2731 Alt. Immobiliari 3061 3110 i1:6!« Rsp.: FIAT 9725 9815 PLre"i risp. nc FIAT priv 5920 5970 ^nia FIAT risp 5892 5900 R;_ SP- ric . . 2310 Gilardini Gilardini risp 13400 9680 13600 9601 'lascente . Dalmine 225 225 2450 2720 Marzotto Marzotto risp 5410 5170 5510 5400 1810 1735 Marzotto risp. nc 4035 4035 siPemuda risp. 1735 NEURADNO TRŽIŠČE 2790 2310 296 2400 r risp. . BaStogj 2290 I. C. C. u 700 950 10100 700 950 10700 ^oniau 2395 Carnica Ass _____________________________1. 8 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP januar 1989 12,5% . . . 101,15 — BTP julij 1988 12,5% ............ - — BTP nov. 1988 12,5%......... 100,75 —0,05 BTP okt. 1988 12,5% ....... 100,3 —0,05 ZAKLADNIšKA KREDITNA PISMA_______________ CCT ECU 1982/89 13% . . . 105,05 +0,43 CCT ECU 1982/89 14% ... 104 —0,43 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 106,25 —0,14 CCT ECU 1984/91 11,25% . 107,02 +0,19 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 108,05 +0,56 CCT ECU 1985/93 9% _________ 104,01 +0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 105,03 +0,29 CT ECU 1985/93 8,75% . . . 102,07 0,19 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 105,09 +0,86 CCT april 1992 10%........... 95,04 —0,26 CCT julij 1992 IND......... 98,05 +0,15 CCT januar 1991 IND........ 99,07 — CCT julij 1993 .............. 96,03 +0,16 CCT december 1990 IND . . 99,85 +0,05 1.8. spr. % CCT februar 1991 IND .... 99,35 — CCT februar 1997 ............ 94,04 +0,16 CCT junij 1993 CV IND____ 95,01 —0,16 CCT marec 1991 IND....... 99,05 +0,20 CCT nov. 1993 CV IND .... 95,06 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,04 +0,32 CCT avgust 1992 ........... 98,00 — CCT avgust 1993 ........... 95,50 0,10 CCT 1983/93 TR 2,5%______ 88,25 —0,28 CCT avgust 1988/93 IND . . 100,00 — CCT avgust 1990 IND.... 99,55 — CCT avgust 1991 IND.... 100,40 — CCT avgust 1995 IND.... 94,20 +0,21 CCT avgust 1996 ........... 93,95 — CCT april 1991 IND ......... 100,90 +0,05 CCT april 1992 .............. 96,90 —0,15 CCT april 1995 IND .......... 92,85 +0,27 CCT april 1996 .............. 93,70 +0,32 CCT december 1990 IND . . 101,90 —0,05 CCT december 1991 IND . . 99,80 +0,10 CCT december 1995 IND . . 94,80 +0,21 CCT december 1996 IND . . 94,65 +0,48 2 ——___________________1. 8. spr. % ^j?*AjNDusjR|jA - KMETIJSTVO Buitonj.................... 9300 +1,07 ........................ 9310 +°.75 perUgina................... 4360 —0,68 3250 —0,91 ^AROVALSTVO - BANČNIŠTVO ______________ Alleanza AsS' ■........... 45500 +1'13 Assitaijg A nsp' por---- 45000 — Alison a ................. 1566° —0,88 Utina a« 'U................ 2399 +1,30 nener^iAss ............... 17000 +3'65 ,taliaAss ................ 90500 +1’34 Abei||e .................. 10600 +1,14 ,La Pondiario............. 88300 ' °-97 n PrevidentePa............ 62480 +0'30 L^vdAdrii! ............... 23800 + 0,85 ?Asfraz tlC° ............. 16350 +2'25 ?ASrisp'Dort.............. 41995 +2,17 n0 ord P°rt .............. 15650 +1.°3 nniP0| priv............... 18920 +1,77 “ancacr,^ ",.............. 18700 +1.27 C?nc° Roma*3'13"3 ■ ' ■ ■ 2500 +1'21 i dito Italia^ ............ 6700 +3'25 'ot6rbanca an° ............ 1240 —0,64 Maoiobanca0rd............. 19100 - p 3............... 19900 +1,42 Car, RFNA lNDLISTRIJA - CEMENT_________ LesPresso0 °rd............ 14200 +0'03 ^Onoadori ................ 24000 +1'28 n Pdadori n,-............. 20600 —O.48 Po'igraf. &• ;............. 9840 +0,15 ?6Plentir lale.......... 8°15 +0,09 ........................ 3068 ' 122 ............. 111600 +2,57 1.8. spr. % Unicem................ 20050 +0,25 Unicem risp. ........ 8700 +0,11 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2451 —1,16 Fidenza Vetrar 1000 6500 —2,98 Italgas 1928 + 3,32 Mira Lanza 39900 —0,12 Montedison 1000 1918 + 3,67 Montefibre 1830 + 1,77 Pirelli 2869 —0,38 Pirelli risp 2751 —1,04 Recordati ord 7890 + 1,15 Saffa 7590 + 1,18 Siossigeno 23930 + 0,12 Snia BRD 2439 + 3,56 Snia Fibre 1453 + 3,85 Snia Tecnopolimeri 4600 + 3,62 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4726 + 1,41 Silos Genova 595 + 2,58 Standa 18800 + 2,17 Standa risp. port 6240 + 3,82 Alitalia cat. A 2530 —0,51 Alitalia priv 1550 —0,32 Italcable 12550 + 1,12 SIP 2795 + 0,53 SIP risp. port 2295 + 0,21 Sirti 8830 + 0,38 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5050 + 1,00 Tecnomasio 1520 + 2,01 Bastogi ....'. 296 + 1,71 1.8. spr. % Bonifiche Siele ............. 24100 — Bonifiche Siele risp...... 8810 — CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5635 +0',98 CIR risp...................... 5500 +0,09 Cofide..........\......... 5820 +0,70 Comau Finanziaria ............ 2399 +0,16 Editoriale SpA ............... 2990 — Euromobiliare ................ 5600 +3,13 Ferruzzi Agric................ 1590 +2,25 Fidis......................... 6700 +3,31 Fimpar ....................... 1440 — Finarte ...................... 3115 —0,47 Fiscambi Holding.............. 6580 +0,45 Fiscambi risp................ 1731 — Fornara ..................... 2360 —1,87 Gale ........................ 32950 —1,64 Gemina........................ 1479 +1,30 Gemina risp.................. 1431 +2,21 Gerolimich................... 93,95 +3,32 Gerolimich risp. port..... 83,25 —0,98 IFI priv..................... 17690 +2,25 IFILfraz...................... 3500 +1,44 IFIL risp. port. fraz......... 1880 +0,96 Iniziativa Meta.............. 10899 +1,57 Iniziativa Meta risp. ...... 3800 +2,42 Italmobiliare............... 116000 +0,89 Pirelli & C................... 5795 +2,20 Riva Finanziaria ............. 9150 ■—1,08 Sabaudia Finanziaria .... 1840 +2,22 Sabaudiarisp.no .............. 1038 +1,16 Saes.......................... 1749 +4,23 SME .......................... 4405 —0,11 SMI Metalli................... 2080 +0,92 SMI risp...................... 1805 +0,33 SOGEFI........................ 4625 —0,08 Štet.......................... 3698 —0,05 Štet risp. port............... 2900 —0,17 1. 8. spr. % Tripcovich ......... Tripcovich risp. nc . 5410 +0,18 2340 — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari . . . Calcestruzzi....... Cogefar ........... Del Favero......... Grassetto SpA ..... IMM Metanopoli . , . . Risanamento Napoli Vianini ........... 3110 +1,60 10500 +0,96 5370 + 0,28 4008 +1,21 10000 +4,71 1080 — 16000 — 2990 +3,10 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aritalia ord................ 2500 +1,99 Danieli & C................. 5995 +2,12 Data Consyst................ 9050 +1,11 FiarSpA................... 14290 +0,77 Fiat ord.................... 9827 +1,10 Fiat priv................... 5990 +1,52 Fiat risp................... 5920 +0,33 Franco Toši . . . . Gilardini......... Magneti Marelli . . Merloni........... Necchi ord....... Olivetti ord...... Olivetti priv..... Pininfarina....... Rodriguez SpA . , . Safilo ........... Safilo risp....... Saipem............ Saipem risp....... Teknecomp ........ 16200 —0,61 + 1,49 + 1,56 + 3,44 + 0,40 + 1,42 —.47 13600 3245 1801 2450 10290 6290 9500 — 10510 —0,09 5700 — 5650 +3,66 2180 +1,16 2095 —0,19 1216 +1.41 1. 8. spr. % CCT ECU febr. 1994 ......... 102,35 +0,15 CCT ECU maj 1994 ............ 94,65 — CCT EFIM avg. 1988 IND . . 100,00 — CCT ENI avg. 1988 IND ... 100,00 — CCT februar 1991 IND_______ 102,25 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 99,00 +0,25 CCT februar 1992 9,8% . . . 100,00 — CCT februar 1995 IND ... . 98,00 +0,15 CCT februar 1996 ............ 95,40 +0,37 CCT februar 1997 IND ________ 94,65 +0,37 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,90 —0,59 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 101,90 —0,29 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 101,90 —0,30 CCT januar 1991 IND........ 102,15 — CCT januar 1992 IND........ 101,10 +0,40 CCT januar 1992 11% ... . 99,05 +0,15 CCT januar 1996 ............. 95,10 +0,32 CCT januar 1996 CV IND . . 96,30 — CCT januar 1997 IND........ 95,00 +0,42 CCT januar 1995 IND........ 92,75 +0,05 CCT januar 1996 IND........ 93,90 + 0,11 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 100,95 — CCT jul. 88 EM 83 IND______ — — CCT julij 1990 IND........... 99,70 +0,10 CCT julij 1991 IND......... 100,35 — CCT julij 1995 IND......... 95,10 —0,05 CCT julij 1996 .............. 94,35 +0,11 CCT maj 1991 IND............ 100,75 — CCT maj 1992 ................ 96,15 — CCT maj 1995 IND........... 92,65 +0,11 CCT maj 1996 ................ 93,40 +0,16 CCT maj 1997 IND............. 93,40 +0,48 CCT marec 1991 IND......... 100,80 — CCT marec 1995 IND......... 93,35 +0,32 CCT marec 1996 .............. 94,25 +0,37 CCT marec 1997 IND......... 94,20 +0,37 CCT nov. 1990 IND.......... 99,55 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,90 —0,10 CCT nov. 1991 IND........... 100,20 / — CCT nov. 1992 IND............ 97,55 +0,05 CCT nov. 1995 IND............ 94,60 +0,21 CCT nov. 1996 IND............ 94,30 +0,37 CCT oktober 1993 IND ... . 95,45 — CCT okt. 88 EM 83 IND ... 100,25 +0,05 CCT oktober 1990 IND_______ 99,55 — CCT oktober 1991 IND_______ 100,35 +0,10 CCT oktober 1995 IND_______ 94,50 +0,16 CCT oktober 1996 IND_______ 94,15 +0,27 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . 100,05 — CCT sep. 1990 IND.......... 99,35 +0,05 CCT sep. 1991 IND..........' 100,25 +0,10 CCT sep. 1995 IND.......... 94,10 +0,21 CCT sep. 1996 IND............ 93,90 +0,21 CTS marec 1994 IND......... 72,20 — CTS april 1994 IND .......... 71,20 — ED SCOL 1975/90 9% __________ 99,00 — ED SCOL 1976/91 9% __________ 98,15 —0,10 ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,90 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,70 — RENDITA — 35 5% ............. 74,00 — Nogomet: po odločitvi italijanske nogometne zveze Nogomet: jutri za jugoslovanski pokal Avellino spet vključen v B ligo RIM — Avellino ostaja v B ligi. Tako je sinoči odločil glavni svet italijanske nogometne zveze, potem ko je razpravljal in pozitivno ocenil priziv, ki ga je zvezi poslalo vodstvo tega bivšega prvoligaša. Odločitev o Avel-linu so sprejeli soglasno. Vendar pa so sinoči odločali tudi o usodi nekaterih ekip, ki bi morale letos nastopati v C-2 ligi. V tej konkurenci ostanejo Atletico Catania, Čampama Puteolana, Cavese, Juve Stabia, Latina, Martina Franca, Ternana, Tur-ris in Croton, izločene pa so ekipe No-c,erina, Entella Chiavari in Pistoiese. Prvi dve se sploh nista pritožili nad prvotno odločitvijo zvezi o njuni izključitvi in lige, medtem ko ni Pistoiese v prizivu nudilzadostnega finančnega jamstva. V kateri ligi bodo nastopile te ekipe, bo v kratkem odločala vsedržavna amaterska zveza. O ponovni vključitvi Avellina v B ligo je spregovoril tudi predsednik Modene, torej tiste ekipe, ki bi morala nadomestiti Avellino v B ligi v primeru izključitve slednje, Francesco Fari-na. Dejal je, da ni bil potek celotne zadeve povsem regularen, saj je, po njegovih trditvah, 25. julija zapadel rok za vpis v drugoligaško prvenstvo, rok, katerega se Avellino ni držal in bi morali ekipo takoj brisati brez možnosti priziva. Vendar pa, je nadaljeval Farina, Modena se na to odločitev ne bo pritožila in se bo mirno pripravila na naslednjo prvenstvo, v katerem bo nastopala v C-l ligi. Komaj se je vsaj delno polegla polemika med Maradono in trenerjem Bi-anchijem, že se nad to »nesrečno« ekipo dvigajo novi črni oblaki. Predsednik združenja italijanskih nogometašev, pač nogometnega sindikata, odv. Sergio Campana, je namreč ostro kritiziral zadržanje vodstva te ekipe, ki je izločila igralca Bagnija in Ferraria, čeprav imata oba regularno pogodbo. Njuna krivda je bila upor proti Bian-chiju, Campana pa trdi, da je ravnanje društva naravnost nemoralno in sramotno, saj Bagni in Ferrario ne smeta Maradona in Bianchi (foto AP) sta si niti trenirati s soigralci. Prav Bagni se je pred dnevi presenetljivo predstavil na treningih ter zahteval, da lahko polnopravno vadi z ostalimi. Campana je po drugi strani pohvalil Romo, ki je tujca Bergreena, potem ko ga ni mogla prodati, spet uvrstila v ekipo, in drugoligaša Padovo, ki je isto storil z Valigijem. Združenje italijanskih nogometašev je tokrat že drugo leta zaporedoma organiziralo trenerski center za igralce, ki so trenutno nezaposleni. Lanska pobuda, ki jo je v okviru nogometnega sindikata organiziral bivši igralec Tri-estine Miele in jo je na igrišču vodil veselje fotografov spet stisnila roko. trener De Sisti, je vsekakor uspela, saj se je nato zaposlilo kakih 85 odstotkov igralcev, ki so se udeležili teh treningov. Na letošnji »kamp« se je vpisalo kakih 60 brezposelnih nogometašev, vodi pa jih trener Massimo Giacomini, ki prav tako čaka na redno zaposlitev. Pomagajo mu Graziano Landoni, Amos Mariani in Lido Vieri. Prvoligaš Pescara programira nogometni četveromeč »Pescara Cup«, katerega se bodo udeležlili domača ekipa Pescare, Roma, Nottingam Forest in Koln. Turnir se bo pričel v sredo, 10. t. m., zaključil pa v soboto, 13. t. m., ob večernih urah. V nedeljo prvenstvo v znamenju polemik Konec tedna se bo s tekmami Partizan - Sloboda, Sarajevo - Vojvodina, Hajduk - Sutjeska (Čelik), Dinamo -Radnički, Napredak - Spartak, Osijek - Rijeka, Budučnost - Velež, Vardar -Željezničar in Rad - Crvena zvezda začelo 44. povojno nogometno prvenstvo. A kot smo že vajeni, z nerešenimi problemi iz prejšnjega prvenstva: še vedno je na sporedu "prištinski primer", od katerega je odvisno, ali bo prvoligaš Čelik ali Sutjeska, zeniški klub, ki mu kaže slabše, pa je zdaj izpostavil še "titograjski primer" v zvezi z menda dogovorjeno tekmo črnogorskih ligašev Budučnosti in Sutjeske (2:2). O tekmi v Prištini, kjer je Čelik v zadnjih treh minutah ob "pomoči" nasprotnika dosegel tri gole in tako na lestvici prehitel Sutjesko, je disciplinska komisija odločila tako da je oba kluba kaznovala s 6 negativnimi točkami, s čimer naj bi seveda oba izpadla. Nato je komisija za pritožbe to odločitev razveljavila, dva tedna kasneje pa je ta komisija zasedala v novi zasedbi in spet potrdila prvotno odločitev. Nanjo sta se pritožila tako Čelik kot Priština, njuno prošnjo za zaščito zakonitosti bo zdaj obravnavala komisija za splošne akte, v petek - dva dni pred startom - pa morda še predsedstvo NZJ. Čelik je ogorčen, grozi s posredovanjem UEFA in FIFA, a tudi s tem, da bo moštvo v vsakem primeru v nedeljo prišlo v Split, da bi odigralo tekmo s Hajdukom. 44. prvenstvo bo torej imelo izredno razburljiv uvod, še zlasti, če bo ta teden disciplinska komisija zares obravnavala tudi "titograjski primer". Se pred nedeljo bodo jugoslovanski klubi jutri, 3. t. m., odigrali tekme šestnajstine finala za jugoslovanski nogometni pokal. Edini slovenski predstavnik bo Maribor, ki je v soboto v republiškem finalu po streljanju enajstmetrovk premagal ljubljansko Olim- pijo s 6:5, medtem ko je bilo v regularnem času 0:0. Novo prvenstvo se bo začelo z novo formulo. Zaradi vse številnejših dogovorov in prijateljskih remijev je NZJ odpravila neodločene izide. V primeru neodločenega izida po 90 minutah bosta moštvi streljali enajstmetrovki, "zmagovalec" pa bo dobil eno točko, "poraženec" pa nobene. Klubi in strokovnjaki nad to novostjo, ki grobo p°' sega v bistvo nogometne igre, ms0 ravno navdušeni, kajti s tem bo faktor sreče postal odločilnejši, prednost pa bodo imela moštva s specialisti za enajstmetrovke. Tako formulo so pred nekaj leti ubrali tudi v SZ, a so eksperiment po enem letu opustili. Bržkone bo tako tudi v Jugoslaviji. In kakšne so možnosti v boju za naslov 44. prvaka? V zadnjih letih sta se za šampionski naslov potegovala 1® beograjska kluba Partizan in Crvena zvezda in tudi letos ni pričakovati, da bi se v njun prestižni boj vključil še kak drug klub. Po kakovosti igralskega kadra sicer zagrebški Dinamo iu mostarski Velež prav nič ne zaostajata, toda zato beograjska kluba veliko bolje obvladujeta zakulisje. Crveni zvezdi in Partizanu se skoraj ne more zgoditi, da bi bila na kaki tekmi -razen medsebojni - oškodovana, medtem ko Dinamo in Velež v tem pogledu nista v nič boljšem položaju kot mali klubi. Crvena zvezda je v nekoliko boljšem položaju kot Partizan, kajti njene vrste so bolj strnjene, dobila pa je tudi starega in preverjenega trenerja Stankoviča, katerega moto je: dobra telesna pripravljenost in disciplina. Partizan igra bolj moderno, toda novi ' za' hodni" prijemi trenerja Jusufija, ki se je šolal v ZRN, povzročajo v klubu celo vrsto problemov in tudi neenot-nost ' FRANCI BOŽIČ Šah: mednarodno prvenstvo v Bielu Jugoslovan Sokolov odličen BIEL — Bliža se šahovska olimpiada v Solunu, kaže pa, da bodo jugoslovanski predstavniki nanjo kar dobro pripravljeni. Mladi, 21-letni jugoslovanski velemojster Ivan Sokolov je namreč prav pred dnevi osvojil mednarodno prvenstvo v švicarskem mestu Biel, kar je nadvse spodbudno, saj je bila konkurenca res huda. V zadnjem kolu je namreč mladi velemojster iz Sarajeva remiziral s Tor-rejem, medtem ko je Tukmakov izgubil s Kindermannom ter tako odprl pot do zmage Sokolovu. Slednji je v predzadnjem kolu v boljši poziciji pristal na remi z Guljkom ter tako preskočil še zadnjo oviro. Končni vrstni red: 1. Sokolov (Jug.) 7 točk; 2. Guljko (ZDA) 7; 3. Tukmakov (SZ) 6,5; 4. Torre (Fil.) 6,5; 5. Nogueiras (Arg.) 6; 6. Kindermann (ZRN) 5,5; 7. Romanišin (SZ) 5,5; 8. Hort (ZRN) 5; 9. Čiburdanidze (SZ) 5; 10. Zuger (Švi.) 4,; 11. Campora (Arg.) 4; 12. Ftačik (ŠSSR) 4. Danes je povsem jasno, da je ogrodje jugoslovanske olimpijske reprezentance sledeče: Ljubojevič, Nikolič, Popovič, Sokolov, za ostali dve mesti pa obstaja velik vprašaj. Koga bo še sklical novi zvezni kapetan Bora Ivkov? Morda Velimiroviča in Kovačeviča, morda koga drugega. Ljubojevič je spet tudi na svetovni točkovni lestvici prvi Jugoslovan in bo gotovo tudi v Solunu gonilna sila Jugoslavije. Košarka: »nogometni« angažmaji tujih košarkarjev in sporna vprašanja Iz tovarne sanj v neposredno proizvajanje Leit motiv vsakega poletja, še zlasti v zadnjih treh letih, so prihodi tujih zvezd na razna področja italijanskega vrhunskega športa, s posebnim ozirom na tako imenovane ekipne športne panoge. Če v zadevo posežemo nekoliko podrobneje, lahko izcimimo dva športa, ki prednjačita daleč pred drugimi, tako po zanimanju kot po imenih in angažmajih njunih najbolj dovršenih izvajalcev. O milijardah se v nogometu govori že leta in bajne vsote ob vsakem prestopnem roku naraščajo kot reka po večdnevnem nalivu. V svojem skokovitem razvojnem procesu se košarka približuje nekaterim aspektom nogometnega področja, npr. finančnim izdatkom in denarni zmogljivosti posameznih prvoligaških klubov v zasledovanju prestižnih rezultatov, ki prinašajo slavo, denar, mednarodni ugled in možnost sklepanja vedno bolj donosnih pogodb s pokrovitelji. Na košarkarski breg so se približno pred tremi leti brez zadržkov izkrcali tudi mednarodni koncerni tipa Philips, Ford, Knorr, itd., ki so spoznali, da je vrhunska, tako imenovana »marketinška« košarka, morebiti celo donosnejša od nogometa, v katerem se ime sponsorja pojavlja bolj poredkoma kot v košarki. Letošnje poletje so razburile različne vesti o prihodu pravih ali bivših zvezdnikov iz sveta profesionalne košarke. NBA prvenstvo deluje pri po- Bob McAdoo prečnem ameriškem Jcošarkarju kot tovarna sanj. Za količkaj spretnega ameriškega igralca je profesionalno prvenstvo »non plus ultra«, najmočnejši motiv in neutešljiva življenjska ambicija. Jasno je, da slavna imena povzročajo val zanimanja in popularnosti, večkrat pa tudi kopico težav (primer Hay-wood v Benetkah, primer Cureton v Milanu, itd.). Letos je protagonist trga bolonjski Knorr, ki je za čedno vsoto 700 tisoč dolarjev najel z dveletno pogodbo Micheala Raya »Sugar« Richardsona, ki po igralnih sposobnostih še vedno sodi med najboljše beke profesionalne košarke, četudi je imel v zadnjih štirih letih toliko težav s kokainom, kar ga je tudi stalo doživljenjsko izključitev iz NBA lige. Knorr sezanima tudi za visokega centra Waynea »Tree« Rol-linsa (218 cm), za katerega naj bi odštel ravno toliko denarja. Scavolini pa se baje dogovarja z Michaelom Cooper) em, novopečenim (dvakrat zaporedoma) prvakom NBA z moštvom L. A. Lakers,- ki je verjetno boljši od Richardsona (zato pa bo tudi »stal« temu primerno). Zanimivo je, da se zavist pojavlja tudi med ameriškimi zvezdniki. Včeraj so npr. objavili uradno vest, da slovito krilo milanskega Philipsa, Bob McAdoo, zahteva 600 tisoč dolarjev za prihodnjo sezono, medtem ko se je po prvenstvu dogovoril za »borih« 310 tisoč. McAdoo je enostavno izjavil, da če je res najboljši tuji košarkar, ki je kdajkoli igral v Italiji, kot pišejo in pravijo mnogi specializirani novinarji in samo vodstvo milanskega kluba, potem lahko upravičeno zahteva več kot Richardson, Rollins in katerikoli drugi košarkar. Po tržni logiki je tako prav. S problemom pa se bo te dni ubadal mene-žer Philipsa Antonio Cappellari... (Cancia) Priprave na bližnje olimpijske igre Antonič in Kosmina v Seul Koprsko jadranje bo po 28 letih ponovno prisotno na olimpijskih igrah. Tokrat v Seul potuje posadka v razredu 470, 21-letni Mitja Kosmina in 20-letni Boštjan Antončič, oba študenta ekonomije, ki ju za nastop v Seulu pripravlja Dušan Puh. V nedeljo so se olimpijci vrnili s sedemdnevnih priprav ha Pelješcu, te dni pripravljajo in opremljajo novo jadrnico, s katero se bodo priključili reprezentancama Italije in Izraela na pripravah na Sardiniji. »Prepričan sem, da bom dobro pripravil posadko. Veliko pričakujem predvsem od naslednjega treninga skupaj z italijanskimi in izraelskimi posadkami. Neposredno pred odhodom na olimpijske igre se bomo še udeležili na Blatnem jezeru testne regate, na kateri bodo nastopili vsi najboljši vzhodnoevropski veslači,« nam je o pripravi koprskih olimpijcev povedal Dušan Puh, ki se je letos odpovedal kandidaturi za udeležbo na olimpijske igre, ker ni našel odgovarjajočega flokista za razred »leteči holandec«. Zanimiv nogometni turnir v Dekanih Na dvodnevnem nogometnem turnirju, 3. po vrsti, za memorial Ivana Gregoriča, ki so ga vzorno izvedli de-kanski nogometni delavci, je v konkurenci štirih obalnih klubov po pričakovanju zmagal medrepubliški ligaš Koper, tretjič po vrsti, in prejel prehodni pokal v trajno last. Na uvodni svečanosti je o Ivanu Gregoriču, velikemu prijatelj nogometa, dolgoletnem predsedniku nogometnega kluba v Dekanih in vsestranskem telesno-kul-turnem delavcu, spregovoril sedanji predsednik kluba Dušan Obad. REZULTATI: Izola - Solinar Piran 6:2, Koper - Jadran Lama 3:1. FINALE ZA 3. MESTO: Jadran Lama - Solinar Piran 4:3; FINALE ZA L MESTO: Koper - Izola 3:0. (J. Kreft) Nogomet: Portu turnir v Viareggiu VIAREGGIO — Portugalska enajsterica Porta je osvojila prvo mesto na Winner's Cupu, mednarodnem turnirju, namenjenem ekipam, ki so se uveljavile v evropskih pokalih. V finalu je Porto z 1:0 z zadetkom Magalhaesa v 5. minuti prvega podaljška premagal belgijski Malines. V regularnem delu se je tekma končala neodločeno 0:0. Valentinsig v Perugio BENETKE — Košarkarsko društvo Čuki iz Mester je sporočilo, da je za prihodnjo sezono dalo na posodo Gri-foneju iz Perugie igralca Livia Valen-tinsiga. Argentin na Danskem KOPENHAGEN — Danes se bo pričela kolesarska dirka po Danski, na kateri je glavni favorit Italijan Moreno Argentin. Predvidenih je 6 etap za skupnih 1.057 km. Agassi prvi v Stratton Mountainu STRATTON MOUNTAIN (ZDA) — V finalu teniškega turnirja za Nabisco Grand Prix je Američan Agassi s 6:2, 6:4 premagal rojaka Anaconneja. Camporese na Ol BUDIMPEŠTA — Italijanski teniški igralec Omar Camporese si je z zmago v četrtfinalu evropske B skupine predolimpijskega turnirja nad Madžarom Laszlom Markovicsem (2:6, 7:5, 6:2) zagotovil nastop v Seulu. Z jadralno desko iz Trsta do Otranta TRST V Barkovljah je bil včeraj start regate z jadralnimi deskami, ki bo tekmovalce po tisoč km poti popeljala do Otranta. Na regati sodeluje devet najboljših italijanskih deskarjev, ki pa včeraj niso imeli sreče z vremenom. Prepluli so namreč le 5 km, nakar so plovbo zaradi pomanjkanja vetra morali prekiniti. Na seji po občnem zboru Pri ŠZ 01ympia porazdelili funkcije Dr. Mirko Špacapan je novi predsednik ŠZ 01ympia. Tako se je izrekel novoizvoljeni odbor goriškega mestnega združenja na svoji prvi seji, ki so jo imeli takoj po občnem zboru, na katerem je prišlo do raznih sprememb v društvenih vrstah. Na seji so si člani, poleg izvolitve novega predsednika, porazdelili še ostale funkcije. Podpredsednik in istočasno organizacijski tajnik je postal Simon Komjanc, blagajnik bo Ernest duinzi, zapisničarka Barbara Rustja. Gospodar bo v novi mandatni dobi Dario Maraž, odgovorna za tisk in propagando bo Tatjana Košič, za stik® s Katoliškim domom in upravljanje telovadnice bo skrbel Ivan Terpin, °d' govoren za stike z drugimi društvi bo Igor Černič, medtem ko je bila skrb z® mladinsko delovanje poverjena Flaviu Bello. Kot je prišlo na dan že na občneh1 zboru, čakajo združenje zahtevne naloge, saj so si odborniki zadali nalog0, da pristopijo k delu z novimi idejami; Ob ureditvi lastnega sedeža in domenl s Katoliškim domom glede uporab® telovadnice, želi 01ympia vzpostaviti tesne stike z drugimi društvi, začenši s Sočo, pa tudi z Valom in Našim Pra' porom. Odbor je med smernice bod°' čega delovanja vključil tudi iskan]® novih odnosov in morda s časom tud pristop v ZSŠDI. Sploh pa bo društvo posvečalo naj več skrbi mladinskemu delovanju, ke je treba valorizirati predvsem lastn sile. Potrjeno pa je bilo, da ni glavn^ naloga združenja stremeti samo za r® zultati, zato bo prišlo do razčiščevanj v vrstah nekaterih skupin, ki so se iz neverile določenim postavkam, ki s._ temelj, na katerem je pred skoraj tri desetimi leti začela delovati 01ymPia' 1. — 1. Dattel 2. Eroz 2. — 1. Elce San 2. Edredone RI 3. — 1. Fettone 2. Feroce 4. — 1. Elenio Bell 2. Poster Bi 5. — 1. Epifania 2. Fresia Vinci 6. — 1. Debos 2. Davis Ks X 2 1 X X 1 X X 1 2 1 X KVOTE 12 (108 dobitnikov) 11 (1.659 dobitnikov) 10 (13.489 dobitnikov) 5.600.000 360.000 M 44.500 lir Odbojkarica Lajris Žerjal odslej v Rimu v A-2 ligi Novim uveljavitvam naproti odh t1SŽerial' najboljša predstavnica zadnjega rodu naših ske r ar*C' ki je bila pred leti že članica državne mladin-A-2 iei3rezeniance under 17, bo v prihodnji sezoni igrala v skn^o! V tiresu rimskega društva Tor Sapienza. Že na po-je , . . treningih, ki jih je v Rimu opravila junija meseca, društ^115- rlavciušila tamkajšnje strokovnjake in vodstvo dim Va j ie ponudilo ugoden aranžma, ki med dru- Predvideva tudi podporo pri študiju na visoki šoli za telesno kulturo, za katero se je Lajris odločila po opravljeni maturi na učiteljišču in ki je pravzaprav glavni razlog, zaradi katerega se bo tudi njena športna kariera nadaljevala daleč od doma, kjer po izpadu Mebla iz B lige tudi sicer ni imela več ustrezne scene za uveljavljanje svojih nespornih odbojkarskih veščin. Prav v teh dneh sta se za prestop Žerjalove k rimskemu prvoligašu dogovorili tudi vodstvi Tor Sapienze in Brega in že 22. tega meseca se bo Lajris odpravila v Rim, kjer se bo pridružila svojim novim soigralkam. »Pred odhodom v Rim sem hkrati navdušena in zaskrbljena,« nam je v krajšem telefonskem pogovoru povedala Lajris. »Mislim, da se bom v novem okolju dobro znašla, saj so bili že med poskusnimi treningi z mano vsi zelo prijazni in simpatični, od odbornikov do soigralk. Istočasno pa me malce skrbi Rim, velikost mesta, drugačnost življenja. V novo odbojkarsko sredino stopam predvsem z željo, da se kot igralka izboljšam in novega čimveč naučim. Zavedam se, da bom med marsikatero tekmo sedela na klopi, saj ima Tor Sapienza ambiciozne načrte in dosti dobrih igralk. Vsekakor bom poskušala vse, kar je v mojih močeh, da uspem. Če bo šlo bo šlo.« Lajris je zaenkrat na svoji poti vezana tudi na študij v Rimu (novo društvo ji bo dalo na voljo prostor in profesorja za vadbo pred sprejemnim izpitom v ISEF!), vendar pa ne izključuje možnosti, da bi svojo prvoligaško kariero podaljšala še dlje, seveda, če ji bo pač uspelo prodreti. Lajris je izreden odbojkarski talent, poznamo pa jo tudi kot resno in vztrajno delavko v telovadnici, zato smo prepričani, da se bo uveljavila tudi v novi, zahtevnejši konkurenci in ji to tudi iz srca želimo. Aleksander Koren turnirju na Peči Vrhovci las prehiteli Obrcane je v a9rajevanjem najboljših ekip se tradir- °to zvečer zaključil na Peči in lorialni poletni turnir v odbojki let0 7 111 n°gometu, ki ga že sedmo turn aP°redoma prireja domače kul-v° ln športno društvo Vipava. zasgj?10^! konkurenci so tudi letos ki pal Prvo mesto predstavniki Vrha, Zadnii S° S* ugotovili zmago šele v kim o.?090metni tekmi, ko so z glad-čnem U Prenragali Gabrčane. V kon-poštpvSestevku, pri katerem pridejo v ki, sn v^uZU^tatr v nogometu in odboj- čine plovci le za las prehiteli doma-, ravilnik turnirja predvideva 'soVrho turi? pravilnik turnirja dve 1?- trofejo osvoji tista ekipa, ki mestni111 zaporedoma zasede prvo slavji' Vrhu ie t0 že uspelo, saj je že bah zmago na zadnjih dveh izved-hovpj mtošnjim uspehom pa so Vrta do'bVSa^ k0^0 tako nadaljevali, tej trotg- Potl' Pon°vno posežejo po Pelial°S S° P°leg moškega turnirja iz-9ornBt tuc*r tekmovanje v malem no-težav U) Za žonske. Tu so brez večjih Panik Slavi*e zmago nadebudne Sovo-Uasmt ^ 80 suvereno premagale vse jeip" trtice: v treh srečanjih niso pre- Oh 1t1 enega zadetka, rtdi 1 ^°tcu bi kazalo omeniti, da je se ;p et;os tekmovanje lepo uspelo, saj lep vsak večer ob robu igrišč zbrala sc, j rttožica gledalcev. Organizatorji da s . tudi srečo z vremenom, tako šnju6 1® Program odvijal brez vsakr- tm zastojev. mE^Ltata ZADNJEGA KOLA oski nogomet: Vrh - Gabrje 3:0 enski nogomet: Vrh - Gabrje 1:0 Mne KONČNA lestvica nje 5 Yrh 9, Peč/Rupa 8, Sovod- Peč^SKE: Sovodnje 6, Vrh 3 ec/Rupa 3 (1:5), Gabrje 0. (1:4), (B. Kovic) Na pokrajinskem prvenstvu v skirolkah Andreju Antoniču naslov Na nedeljskem prvem pokrajinskem tekmovanju v skirolkah, ki je bilo pred Tovarno velikih motorjev pri Bo-Ijuncu, se je med vsemi našimi zastopniki najbolj izkazal Andrej Antonič, član ŠD Grmada, ki si je tudi priboril pokrajinski naslov. Moči so merili člani treh društev, ki se ukvarjajo s to športno panogo, in sicer ŠD Grmade, SD Mladine in SCI CAI XXX. ottobre. Nastopilo je 26 tekmovalcev, od katerih dva iz sosednje Avstrije izven konkurence. Proga je bila ravninska in krožna, merila pa je tri kilometre. Najmlajši so pretekli 1 krog, mlajši začetniki ter preostale ženske kategorije dva kroga, ostali pa tri kroge. Rezultati: Cicibanke: 1. Jana Umek (Grmada) 12'50"01; 2. Lara Praselj (Mladina) 14'23”09. Cicibani: 1. Erik Tence (Mladina) 8T4"08; 2. Andrej Legiša (Grmada) 8T9"07; 3. Andrej Mervič (Grmada) 9'9"06; 4. Erik lori (Grmada) 0,47"03; 5. David Bogateč (Mladina) 9'49"04; 6. Matej Lachi (Mladina) 10'4r02: 7. Jan Umek (Grmada) 12'55"04; 8. Erik Peric (Grmada) 14'29"00. Mlajše začetnice: 1. Elizabeta Antonič (Grmada) 21'42"03. Mlajši začetniki: 1. Dejan Peric (Grmada) 22,28"06. Mladinci: 1. Andrej Antonič (Grmada) 24T"02; 2. Ervin lori 28'37"04; 3. Rajko Zečevič (Grmada) 28'47"02. Senior (ženske): 1. Roberta Sardoč (Grmada) 20'23"09. Veterani: 1. Sergio Milatti (Sci CAI XXX. ottobre) 26'51"01l 2. Boris Bogateč (Mladina) 33'34"04. Na sliki: člani ŠD Grmada in ŠD Mladina, ki so se udeležili nedeljskega pokrajinskega tekmovanja v skirolkah. ERVIN IGRI Gledam v temno nebo, naenkrat pa se nežno in božajoče oglasi glas flavte. To je Viki. Vsaj en glasbeni inštrument da imamo s seboj. Prijetno me preseneti »repertoar« njegovih pesmi. Saj to so tiste, ki bi jih sam zaigral. Viki začne z Beatlesi -Jesterday, nadaljuje z nepozabnima Simon and Garfunkelom - The so-und of Silence, glas tišine, mimo El Condor Pasa ter zaključi z Joan Baez - We shall owercome, da bomo pač zmagali nekega dne, ko bomo pač na dnu duše v to verjeli, da bomo lahko skupaj živeli v miru beli in črni, mladi in stari, ko ne bo več vojn in ko ne bo več bogatih in revnih, ter bodo na svetu samo še ljudje. Kako lepo se to sliši v pesmi. Ko pa začneš o tem razpravljali, takoj zapadeš v retoriko, v lažno moralo (kaj pa delamo mi konkretnega, da ne bo več revščine na svetu?) in v banalizacijo. Pesmi pa so tako lepe, tako kristalno čiste. V pesmi lahko izraziš svoje hrepenenje po boljšem svetu, po boljšem človeku, po ljubezni. Kako to pa, da Viki igra prav tiste pesmi, ki so meni najbolj pri srcu, ki mi pomenijo eno celo neizbrisno in sončno obdobje mojega življenja, ki so mi bile glasbena podlaga tistih let, ko je bilo vse bolj burno, bolj navdušujoče, bolj naivno, bolj idealistično? Viki je le malo starejši od mene. Tudi on je bil v istem obdobju na univerzi, tudi on je verjetno bil v istem mojem obdobju bolj buren, bolj navdušen, bolj naiven, bolj idealističen. Tisti, ki smo takrat enako mislili in so nam bile misli čiste kot jutranja zarja, smo poslušali in verjeli v iste pesmi. Te iste pesmi pa se nato vračajo, ni važno kje, v uradu na delovnem mestu, pri večerji s kolegi, med šolsko uro, ko si sedaj ti tisti, ki učiš in te drugi poslušajo, na potovanju po svetu ali na odpravi, in ti je toplo pri srcu. Ker se vse vrača in ni nič izgubljeno za vedno. In tistg, v kar si nekoč vlagal, je danes tvoje bogastvo, ki ti nalahno potrka na dušo v obliki nežnega zvoka flavte v neznani vasici nakje na obronkih pa-kistansko-kitajske meje. In ti potrka na strune srca. Žal se v neposredni bližini zasliši drugi glas. Zvezni oficir neke italijanske odprave na Gasherbrum II na ves glas po radiu sledi lekcijam angleščine in brezobzirno navija do pozne nočne ure. Sploh pa so simpatični Italijani zelo nesrečni z njim, saj jih mori in jim otežkoča življenje na vse načine. Ko njihovi nosači le nakažejo, da so premalo plačani, jim on da takoj prav, ko pa mu italijanski alpinisti odvrnejo, da poznajo pravila in plačilne tarife, on samo skomigne z rameni in ukrepa spet po svoje. Zvezni oficir, ki mora po pravilih spremljati vsako odpravo, ti lahko zelo pomaga, lahko pa ti tudi onemogoči življenje. Slabo vreme? Ob prepletajočih se zvokih Mikijeve flavte in angleškega hreščanja iz zveznikovega radia se zamislim. Alpinisti. Ne smem jih idealizirati, oz. točneje, ne smemo se idealizirati pred očmi drugih. Saj nismo ne več ne manj od ostalih ljudi, pa čeprav rinemo tja, kamor drugi ne rinejo. In pravzaprav tam tudi večkrat umiramo. Saj nam npr. prav mnogokrat manjka avtokritičnost. Če ne uspemo na kaki odpravi, je za to vedno krivo slabo vreme. Zelo redko sem v življenju slišal ali bral, da določena odprava ni uspela zaradi slabe kondicijske priprave, ker je alpinistom v ključnem trenutku zmanjkal pogum, zaradi nesposobnosti članov, zaradi pomanjkljive psihološke pripravljenosti, zaradi podcenjevanja cilja, zaradi precenjevanja svojih moči, zaradi lahkomiselnosti nekaterih članov ekspedicije ali pa kar vseh, zaradi slabega tempiranja aklimatizacijskih tur, zaradi prevelike nestrpnosti udeležencev, zato ker so se alpinisti med sabo skregali, ker niso med sabo sodelovali, ker so slabo izbrali udarno ekipo in še, in še. Izraz nosača In vendar je razlog, ki ga slišim ali berem vedno le eden: slabo vreme. Torej smo alpinisti popolni? Ne zgrešimo nikoli, le nenaklonjenost bogov, katere seveda ne moreš podkupiti, nas je ustavila pred končnim ciljem. Redko slišimo, da je slaba oprema pripomogla k neuspehu, tolikokrat pa beremo o orkanskem vetru, ki piha z močjo celih 200 kilometrov na uro, nikdar manj. In kaže, da se je ta številka tako ukoreninila v naše pojmovanje, da jo kar radi ponavljamo. Toda, kaj je lahko pri skoku v višino skakalec podrl letvico zaradi slabega vremena? Podrl jo je pač, ker ni bil sposoben skočiti višje, ker je bil slabo pripravljen, ker je precenjeval svoje moči itd. In v nogometu? In v odbojki? Kaj je bila mreža previsoko postavljena ali smo morda premalo trenirali ali se slabo taktično razporedili po igrišču? Le alpinisti smo popolni! obvev°r0d^° -*0 nam tuIe 0k°Iie' to