r
n
Največji sio venski dnevnik v Združenih državah „ Velja za vte leto - - - $6.00
O r» _»	»o. A« □
pol leta.....$3.00
New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
AR0DA
f^i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest SloveniliiDaily^iiT^ the United States.
a Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON CHELSEA 3878
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903: at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress oi March 3, 1879
TELEFON: CHEL8EA 8878
SO. 173.
fcTEV. 173.
NLYV YORK, THURSDAY, JULY 25, 1929. — ČETRTEK, 25. JULIJA 1929.
VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXVII.
UVELJAVUENJE KELLOGGOVE MIROVNE POGODBE
PETINŠTIRIDESET DRŽAV ZASTOPANIH; KELLOGG
IN COOLIDGE NAVZOČA
Hoover je rekel, da se je človeštvu končno posrečilo dobiti sredstvo, ki izključuje vojno ket orodje narodne politike. — Kellogg in francoski zunanji Briand zaslužita največ kredita.
WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Predsednik Hoover je objavil danes v Beli hiši, do je uveljavljen Kellogg-Briandov mirovni pakt, s katerim narodi svečano obljubljajo, da jim v bodočnosti ne bo služila vojna kot orodje narodne politike, koi sredstvo za rešitev mednarodnih zadreg.
Zastopani h je bilo petinštirideset narodov.
Poleg predsednika sta sedela tudi bivši predsednik Coolidge in tajnik za zunanje zadve Kellogg.
Hoover je označil dva moža, ki imata največje zasluge za uveljavijenje pakta.
To sta bivši ameriški tajnik za zunanje zadeve Kellogg in francoski zunanji minister Briand.
Sk oro vsi narodi sveta so se pridružili paktu. Tudi sovjetska Rusija in Kitajska, ki baš sedaj preisku-šata njegovo uspešnost z ozirom na kontroverzo v Mandžuriji.
Rusija ni bila zastopana v W^shingtonu, kajti Zd ružene države je še niso priznale.
FRANC. SENAT BO ODOBRIL DOGOVOR
Odobrenje se bo završilo v odsotnosti ministrske-
PAPEŽEVO JETNIŠTVO KONČANO
Rim nestrpno pričakuje trenutka, ko bo stopil
BRUTALEN UMOR _V NEW Y0RKU
Mrs. Katarino Kirchoff so našli v njenem stanovanju zadavljeno in o-ropano.— Policija se peča s skrivnostnim umorom.
Ncwyorška policija še ni pojasnila vzroka smrti Mrs. Katarine Kirchoff. stare 55 let. katero so našli zadavljeno- v njenem stanovanju v Bronxu. Ko se je vrnil v torek zvečer njen mož. ki je bil u.5luž-ben pri Atlantic Pacific Tea Company v Brooklyn u. z dela. je dobil svojo ženo v kopalni banji mrtvo. Bila je obleier.a. Celo klobuk je imela na glavi. Okrog vratu je imela petkrat zavito vrv, ki je bila tako nategnjena. da ji je prerezala kožo. Drug: konec vrvi je bil pritrjen na pršni aparat. Umor je bil najbrž zavržen okrop ene ure popoldne. V stanovanju so našli po-zi^eje detektivi dva dragocena nakita, demantno zapestnico in o-vratnico. Policija je sprva domnevala, da gre pri tem za samomor.
Njen mož je pa takoj domneval, da se je izvršil umor. Njegova že-j na je bila popolnoma zdrava ter j izredno dobre volje, ko jo je zjutraj zapustil.
Pozneje je policija dognala, da manjka več kosov nakita. Prišli sc do sklepa, da gre v tem slučaju za roparski umor. Ko so truplo raztelesili, so dognali resničnost te domneve.
Vrv se je tako globoko zajedla v meso. da bi je ženska ne mogla sama zategniti. Na prsih je imela modrikast madež, ki je najbrž prihajal od kolena morilca. Tudi ramena so kazala sledove nasilja. Njena lica so bila razpraskana.
TRI BANKE ZALOGE FALIRALE	ŽGANJA
V PASSAICU ZAPLENJENE
Za $300.000 kapitala je V newyorskem restav-bilo pokritega z dvom- rantu so agent je zaple-i ljivimi jamščinami. — nili ve!iko zalogo žga-Velikanske ljudske množice pred bančnimi zavodi.
Na zahtevo državnega depart-men ta države New Jersey so včeraj Hobart Trust Co., Service Trust Co. in Merchants Bank v Passaicu zaprle svoja vrata Soglasno z izjavo bančnega zavarovalninskega komisarja Frank H. Smitha. so znašale vse vloge približno $5.000,000. Od teh je bilo za 53.500,000 hranilnih vlog.
Vsota $300.000 je ogrožena, ker nima zadostne jamščine.
Hobart Trust Co. je bila že pred par tedni predmet splošnega zanimanja, ko je nenadoma izginil njen podpredsednik Willard E. Elliott.
Po šestdnevni odsotnosti se je vrnil ter rekel, da so ^a banditi odvedli.
Pred bankami se zbira velikanska ljudska množica. Liudje zahtevajo svoj denar nazaj.
nja. — Do zaloge je vodil skriven hodnik.
Inšpektor Patrick McCormick je s svojimi detektivi zgodaj včeraj zjutraj zaplenil velike zalege žganja, vina, likerjev in piva v vrednost deset tisoč dolarjev.
Navalili so na vel:k Irancosko-itsdijanski restavrant na zapadni 49. cesti.
Skrivališče žganja je našel neki detektiv, ki je splezal v sosednje poslupje. Ta zaloga je bila ena največjih m najbolj popolnih, kar sc jih izsledili izza uveljavljeni a pro-hibicije.
Nekaj detektivov je stopilo v restavrant. ki*zavzema dve nadstrop- '
SPOR MED MILIJON MIU KITAJSKO V ZRAKU BREZ IN RUSIJO VSAKE NEZGODE
Rusija se Hoče direktno Poštni letalec Hamilton pogajati in noče nobene- Lee je praznoval znači-ga posredovalca. — Na- len jubilej.— "Varnost-petost ob meji je precej nih odredb je toliko, da
popustila.
TOKIO. Japonsko, 24. julija. — Dan, ko je bil uveljavljen v Wash-ingtonu Kelloggov mirovni pakt, je izzval nova upanja v Mandžuriji Vse kaže namreč, da se bosta Kitajska in Rusija mirnim potom pobotali.
Dasi so prekinjeni med Kitajsko in Rusijo diplomatski odnoša-jo, sta se včeraj vendarle posvetovala ruski generalni konzul Mel-nikov in Čang Tso Hiang, ki je desna roka Čang Hsu Lianga, gover-nerja Mandžurije.
To kaže, da bodo tudi vsa na-
je nesreča skoro izklju-
čena.

daljna pogajanja direktna ker Ru-ji. malo po polnoči. Ne da bi moti- , sija noče nobenega tujega posre-li gostov, ki s<j pili vino v sosed- I dovalca.
LEON TR0CKI 0 POLOŽAJU
ga predsednika Ray-: papež iz Vatikana. — monda Poincareja.	Obetajo se velike ceri
monije.
PARIZ. Francija, 24. julija. — Ker se je Raimond Poincare uklonil zahtevi svojih zdravnikov, da mora ostati doma, ne bo slišal nobene senatne debate glede ratifikacije zadolžnih dogovorov z Ameriko in Anglijo.
Danes je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo zadovoljivo, vendar pa so smatrali zdravniki za pametnejše, da ostane doma.
V petek zvečer se bo senat z veliko večino izrekel za ratifikacijo vladnih predlogov.
Debata bo le navidezna ter se bo popolnoma razlikovala od običajnih razvnetih razprav v poslanski zbornici .
Nasprotnike ratifikacije bo vodil prejšnji predsednik Millerand. Med zagovorniki ratifikacije bosta nastopila tudi senatorja Berengcr in Cailiaux.
SIR HALL CA1NE DOBIL ČASTNO MEŠČANSTVO
LONDON, Anglija, 24. julija. — Sir Hall Cain* Je dobil včeraj najvišjo čast, kar jih more podeliti o-tok Man, — namreč častno meščanstvo Doug lasa, glavnega mesta tega otoka.
Ko se je zahvalil, je rekel Sir Caine:
— Ta otok je bila moja šola, meje vseučilišče, moja Alma mater. Dejanski me je naučil vsega, ali skoro vsega, kar vem o človeški naravi.
Sir Hali Caine je bil rojen leta 1853 na otoku Man of Man in njegovi stariši so biU Cumberlančani. Izšolal se je za arhitekta, a se je
RIM. Italija, 24. julija. — Ko bo papež Pij stopil jutri prvič iz Vati-j kana, se bo zbrala mogoče največ-j ja ljudska množica, kar se jih je kdaj zbralo v tem mestu pompa in | starodavne veličine.
Prihod papeža na trg sv. Petra bo večjega zgodovinskega pomena j kot pa podpisanje pogodbe in kon-kordata med italijanskim kraljestvom in Sveto stolico.
To bo prvi papež, ki bo stopil izven vatikanskih tal, odkar so vkorakale italjanske armade skozi Porta Pia dne 20. septembra 1870 ter končale neprestano posvetno vlado papeža izza dni Karola Velikega.
V enem zmislu pa bo to resničen pričetek zopetnega ustanovljenja miru med Vatikanom in Italijo ter resnični pričetek Vatikanskega Mesta kot posvetne države.
Pri tej priliki se bodo vršile velike cerimonije, ki se bodo pričele že ob &edmih zjutraj radi velike vročine, ki vlada v mestu že zadnjih deset dni.
POINCARE SE VEDNO BOLAN
PARIZ, Francija. 24. julija. — Ministrski predsednik Poincare se včeraj še vedno ni mogel udeležiti kabinetnega sestanka, čeprav se je sporočilo, da napreduje v svojem okrevanju.
Njegovi zdravniki so mu nasve-tovali, naj ostane doma ter počiva vsaj do konca tedna. Prihodnji ponedeljek pa bo ministrski predsednik zopet pričel s svojim delom. Španski kralj, ki je dospel semkaj včeraj zvečer, ga je obiskal.
Izgnani prejšnji voditelj rdeče armade podpira sovjete v njih sporu s Kitajsko, a dvomi o vojni, ker niso Kitajci zmožni boriti se.
CARIGRAD. Rusija. 24. julija. Leon Trocki. prejšnji načelnik rdeče armade, je izjavil danes, da bo opozicijska stranka, ki nasprotuje režimu Stalina, v sliičaju rusko-kitajske vojne, trdno stala pri svojih revolucijonarnih principih, ki so jo dovedli do oktobrske revolucije leta 101G.
—	Absolutno nikakega dvoma ni. da ni napadalec sovjetska, temveč kitajska vlada, — je rekel Trocki.
—	Ne vrjamem, da je vojna pred durmi, ker je kitajska vlada ni zmožna vojevati. S stališča voja-
njih sobah, so preiskali prostor ter našli nekako pol ducata steklenic žganja. Odšli so v kuhinjo ter zapazili tam tajen hodnik, vodeč v .>osedr.jo hišo. Uslužbenci restav-rj.nta so izjavili, da ne vedo, kam vodi la hodnik in da se ga niso nikdar posluževali.
Eden detektiv ni bil s to izjavo zadovoljen ter se je odpravil pc hodniku. Dospel je v skladišče, ki je bilo polno pijače.
Na fronti je zbrana velika množica vojaštva, toda vojaštvo miruje. Tudi prebivalstvo se je precej pomirilo.
SILNA EKSPLOZIJA
NA BOLGARSKEM
JAPONSKI VEŽBALCI NA OBISKU
Japonski vežbalni odde-delek mornarice b o kmalu dospel v newyor-ško pristanišče ter ga bo sprejel župan Walker.
CHICAGO, 111., 24. julija. — Poštni letalec Hamilton Lee, je vieraj prevozil milijon milj v zraku. Sprejel je čestitke svojih tovarišev ter rekel, da obžaluje, da je konec dobe zračnih pustolovstev.
Lee je vesel, da je lahko preletel prvi milijon milj brez vsake resne nesreče. Zdi se mu pa, da že pogrešna nevarnosti, ki so v prejšnjih časih spremljale vsak polet.
Izjavil je, da Je sedaj uveljavljenih toliko varnostnih odredb, da je nsreča skoro nemogoča.
V splošnem se je letalstvo v zadnji čas tako izboljšalo, da je za vsakega absolutno varno. Lee je najstarejši vladni poštni letalec. Dobil je službo, ko je bila otvorjena prva zračna poštna proga.
Japonski generalni konzul Išii.
BEOGRAD Jugoslavija, 23. juli- I ja. — List "Politika" je priobčil no- ; vico iz Sofije, da je te dni eksplodiralo mlnicijsko skladišči v vasi j Sevlijev in da je bilo ranjenih ne- i ki je dobil navodila svoje vlade, je kako petsto ljudi. I naprosil župana Walkerja, naj „	_____________________'sprejme gostoljubno v New Yorku
j vežbalni oddelek jap >nske morna-ške organizacije je kitajska nacijo- > rice ^ je sedaj na poti v Združene
nalistična armada zelo slaba in ge- r države
neral Čang Kaj-Šek mora uvideti,
da se sovjetske oblasti zavedajo te
slabosti.
— Kitajski nacijonalisti bi se ne mogli boriti proti rdeči armadi, razven kot pomožna armada kake
druge sile. Ne verujem, da bi bila taka koalicija vojaških sil vrjetna, vspričo odkritosrčne želje sovjetske vlade, da uravna spor na miroljuben način.
Oddelek bo obstajal iz dveh kri-žark, "Awate" in "Amasa" ter mu bo poveljeval admiral Kišaburo. V New York bo dospel skozi Panama kanal okoli 5. oktobra.
Župan Walker je obljubil, da bo mesto prijazno sprejelo japonske
MUELLER ŠE VEDNO V NEVARNOSTI
HEIDELBERG, Nemčija, 24. julija. — Zdravstveno stanje kacelar-ja Muellerja, kateri trpi na posledicah operacije, je bilo danes tako zadovoljivo kot je pač mogoče pričakovati, vendar pa je možak še vedno zelo slab. Tekom pretekle noči je divjal tukaj velik vihar in kancler ni mogel vsledtega spati. Razentega je bilo strašno vroče, vsled česar so postavili v njegovo bolniško sobo velike kose ledu.
Obiskala ga Je žena ter izprego-vorila ž njim par besed. Med številnimi brzojavkami, ki so želeie uspeh in hitro okrevanje, se je nahajala tudi brzojavka francoskega zunanjega ministra Brianda.
ladje, ki imajo na krovu 1572 mož.
Ameriške mornariške oblasti bodo sodelovale z mestom New Yor-kom ter dale na razpolago vodnike.
ČLANI PAPEŽEVE GARDE
SCHLEE MOČNO RANJEN POLET V VIŠINO
DETROIT, Mich., 24. julija. — Edward F. Schlee, star 37 let, ki je hotel prirediti leta 1927 z Wil-liamom Brockom polet okrog sveta, je bil včeraj močno ranjen, ko ga je zadel propeler aeroplana, katerega je skušal spraviti v tek.
Izprva se je domnevalo, da je bila zlomljena črepinja letalca, a posvetil pisateljevanju, ter postal pozneje so ugotovili v bolnici, da avtor Številnih novel, kojih ozadje si je pretresel možgane in da ni v je Lile de Man. Leta 1918 je bil neposredni nevarnosti, razven če dvignjen v plemiški stan. * se pojavijo komplikacije.

gEiagrnu feflfej

DENARNA NAKAZILA f
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-1 | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem j 1 ceniku:
v Jugoslavijo
Din 600	..............I ».30
1,000	... ...	| 18.40
2,000	................$ 45.75
5,000	................$ 90.60
" 10,300..............$180.00
I
v Italijo
Lir
ioe 100
300
60C 100<;
$ •1•
lll.se $16.8( $27.40 164 2»
Ko bo danes papež prvič stopil iz Vatikana, sc bodo vršile velike svečanosti, pri katerih bo igrala
tudi papeževa garda važno vlogo.
1 I	kt rvitn naročajo izplačila v ameriški* dni ar ji K, r >p
i |f ; « Jrjatno, da smo	sporazuma t n.«»m evstam r ttor*
j g j kraju t *tanu znižati pristojbino za taka tzpločtl/i cd 3*?c, na
| Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
; m Zt ltpiačiic reejiL rji.-.&žo* *ot guraj uar eneuv, mniiA* * liAiuuj ' § irab ali dolarjih dovolj ujerm. 4e bt»lji<s i>ogoj< Pri vaii&ih o*k : m čilih pripon«čan.<\ J&, -»e poprej i nam «i>orasninf>t«	načir
u*=iasil»
I ilPVAClUA pO POlTl »O HEDNO SZVRČC.N* V 3y|H OCr THRH TtONt>
NUJNA NAKAZILA lZVKSUJBUO tO CABLB l.ETTKH Za PRISTOJBINO 7Se.
SAKSER STATE BANK
93 COBTLANDT STREET,
TtUpho**! Borelof
NEW Y02E, H. J 0390
'GLAS NARODA"
lyEW YORK, THURSDAY, JULY 25, 1929
fP
Glas Naroda

rJSBITil m fflflT SSICTfflfflHH
IIB"HI—mni'iiwiiii'ima.-HiW!
Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank SaJtser, President *	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.f
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta ..............................$3.00
Za Četrt leta ................................$1.50
Za New York za celo leto____47.00
Za pol leta ..................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto.......47.00
Za pol leta ...............................—.$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj ln praznikov*.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov,
prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
ME
'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
tiOKLiiiiittuiiiW ;nmiiffFBBina8;:.iaii':,:m
KUKLUKSKLANCI
Pred par dnevi je dospelo iz Washingtona poročilo, da hodu Kiiktttkskhmfi preselili svoj glavni stan iz zveznega glavnega mesta v Atlauto, Ga.
Z drugimi besedami rečeno voditeljem te čedne, sto-proe<>ntne ameriške organizaeije so postale v Washing" ionu tla prevroča.
Zato se bo treba seliti. Seliti dalje proti Jugu, kjer sta praznovemost in nevednost v bahatem evetju in kjer kolini sedajo z nekakim zadovoljstvom na lim.
Značilno je, da proti Knkluksklancem ni nastopil
kongres.
Tudi predsednik Hoover ni nastopil proti tajni organizaciji stoproeentnežev, ki so boje nastopati v javnosti ter uspevajo le, doklei; motovilijo po temi.
Navsezadnje je pa predsednik Hoover le direktno odgovoren za to, da obračajo Kukluksklanei hrbet zvezne" mu glavnemu mestu.
Ilooverjeva žena je namreč pred par tedni priredila v Beli hiši pojedino ter povabila nanjo soproge kongres-nikov in senatorjev.
Med povabljenimi je bila tudi Mrs. Oscar De Priest.
Oscar De Priest, ki je zamorec, zastopa v kongresu neki illinoiški okraj. Tudi njegova žena je zamorka.
To je pa seveda strašno razburilo nekatere kroge, posebno pa Kukluksklanee, ki domnevajo, da je bil Herbert Hoover izvoljen z njihovo pomočjo.
Tdarca, ki so ga bili deležni iz Bele hiše, niso mogli Jako zlepa prenesti. In tako so sklenili, da bodo predsednika pustili na cedilu. Sam naj gleda in skrbi, kako bo brez njihove pomoči upravljal deželi.
Tako so se mu osvetili. In Hoover je najbrž vesel.
imeli tudi iz Pariza do Ljubljane Kukluksklanei pa niso na prav posebno dobrih nogah, svoj lastni voz in dobili v Parizu
iu vs led tega si je treba kaj izmisliti, da preprečijo proces)	kosil° na ra'
razkrajanja.
Služba za Električno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kopi večje vrednosti

The LARG EST SLOVENE DAILY In C. S. A.
EXTRA! EXTRA!
Ko se vale možice z baseball igrišča ,že prodajajo na ulicah liste, katerih so uspehi igre — kajti moderne časnikarske metode pretvarjajo novice v časopise v par sekundah. Naglica, naglica, naglica — kajti novica mora bdti novica do zadnje minute.
Črke se stavijo na linotype strojih, katere goni elektrika; stereotypi se delajo z elektriko ter veliki stiskarski stroji in zvijalni stroji, genjeni z elektriko proizvajajo popolne časopise.
New York ima ogromen tek za časopise — več kot šest milijonov jih natiskajo ob delavnikih in nad pet in pol milijona ob nedeljah.
Tiskarne morajo biti popolnoma zanesljive, kajti časopisje ne sme razočarati javnosti. Vsled-tega je potreben gotov in varen vir elektrike. Vsi veliki newyorski časopisi so tiskani s pomočjo elektrike iz našega sistema.
President
The New York Edison Company	Brooklyn Iuli»on Company. Inc.
The United Klectric Ught and	New York and (Queens Electric
Power Company	_ Light and Power Company
The Yonkers Electric light and Power Company
NOVICE IZ SLO VENUE
Strašen čin blazneža.
V sobi št. 32 v prvem nadstropju mariborske cblastne splošne bolnice se je ob pol eni ponoči odigral strašen prizor ki je zahteval človeško žrtev. Neki bolnik, ki ga je zaradi očitnih znakov blaznosti oddala policija v bolnico v svrho o-pszovanja in čigar identitete še do-lej ni bilo mogoče dognati, je kmalu ponoči nenadoma skočil iz svoje postelje in v istem hipu tudi zc z vso silo zamahnil s pokrovom nočne posode po glavi svojega mirno spečega tovariša Ludovika Za-gažna 27 let starega posestnikovega .sina iz Brasiovč v Savinji dolini V usodnem trenutku je sicer službujoča bolniška sestra čula nek ropot in zdihovanie in ker je bila žc vajena čuti pdobne glasove iz sobe št. 32 se ni zmenila zanj.
Končno pa se je vendarle odločila ni odšla pogledat v sobo, kjer se ji je nudil pretresljiv prizor. Lu-dovik Zagažea je ležal z razbito lobanjo v veliki mlaki krvi v postelji Storilec pa je stal pred njegovo posteljo in bulil tupo v svojo žrtev. Ko se je zavedel kaj je stcril, je skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Poleg njega so našli orodje, i katerim je ubil svojo nesrečno žrtev. Ludovik Zagažen se je seveds zaradi silnega udarca takoj onesvestil in je khialu nato izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Nobena zdravniška pomoč mu ni moi»!a rešiti življenje.
Njegovo truplo so prepeljali v bolniško prosekuturo da preiščejo rano in strukturo možgan, kajti tudi umorjeni Zagažen je trpel na možganskih motnjah, a je bil sicer miren in znosi j iv bolnik, dočim se je podzavestni morilec obnašal že dale časa zelo nasilno. Tako je par-krat polomil svojo posteljo, snel zaprta vrata s tečajev, razbil okenske šipe ter uganjal druge nasilnosti, ki so povzročale sestram in strežnikom veliko posla in skrbi.
Peter Zgaga
mmamcr^L
i .JMh .
Poljubi so različni: spoštovanje poljublja, roko, prijateljstvo, lice, dobrohotnost čelo. hrepenenje oči pcželjivo&t. vrat. hlapčevstvo pa obleko.
#
—	Zakaj pa se ne poročiš, prijatelj?
—	Veš. to je težavna stvar. — Jaz bi rad imel ženo. ki je pametnejša od mene. No. take pa nočem vzeti.
*
—	Kakor resnično sem jaz tvoj oče. tako resnično ne bo.i dobil danes nič jesti. — se je repenčil ote nad malim Francelnom.
—	Pojdi sem. Francelj. — je za-
šepet^la mati — saj boš dobil.
*
Hlinjena ljubosumnost je zadnje figamoštvo umirajoče ljubezni.
■V-
Sodnik: — Obtoženec, takoj pre-kličite, kar ste govoril o tej ženski.
—	Dobro, bom pa. Cesta je hodila po nji in klirala lan te
*
Ženska ne more ljubiti obenem dveh moških. Nikakor ne.
Vara jih pa lahko deset.
*
Prijatelj, nikar ne stavi svojo ženo.
Če dobiš, ali ne dobhl. vedno boš izgubil.
*
B. V. je vložil tožbo za ločitev zakona. ker so mu povedali stvari, o katerih je mislil, da so samo njemu znane.
*
Sedanje veselice so božje sestrire nebeške vodice.
+
Lasna tinktura kot nadomestile za žganje.
Upajmo, da notranja imoraba za
Pri teh svojih ekscesih je kazal | tinkture tako malo škoduje kot zu-blazni morilec naravnost nenavad- nanla koristi.
Dopis
Selo-Moste pri Ljubljani.
Dne 4. julija prispela je skupina slovensko-ameriških izletnikov pod vodsvom Mr. L. Benedika. upravnika Glas Naroda ,v Ljubljano. Kakor mi je pravil Mr. Benedik, imeli so izletniki lepo vožnjo po -morju na parniku "Paris", Cie. Generale Transa tlantique. Morje je bilo celo pot mirno, nebo oblačno, nekatere je pa vseeno že prvi dan mučila morska bolezen. V Parizu je dala kompanija na razpolago autobus ter jim omogočila si ogledati različne znamenitosti. Izletniki sc
Kaj naj počno "voditelji" ,"kleagli", "wizardi" in drug«* visoke šarže, če bi Klan popolnoma propadel^
To bi bila zanje katastrofa, to bi bil bankrot njihove" lin biztiesa. Kajti organizacija je "kleaglom" in "wizar-liom" bizitez v pravem potnem« besede.
j čun kompanije.
Iz New Yorka so bili sledeči potniki:
Mr. & Mrs. Metod Končan in baby.
Mr & Mrs. Peter Rode s sinkom.
Mr. in Mrs. Mlakar (in psiček).
Mrs. Nachtigall.
Mr. & Mrs. Pelič z družino in precej drugih.
Saj je vendar dognano in potrjeno, da SO kolektali od Uslužbenci Mr. Ivan Krakerja:
vsakega novega člana deset dolarjev in da niso nikdar predložili računov, kam je sel ta denar.
Vsak član je potreboval tudi uniformo — belo rjuho
s kapuco.
Uniforme so prodajali samo glavarji in načelniki, z velikim dobičkom, seveda.
K rat koma lo, komedija me je nekaterim izborno izplačala.	*
Hooverju se hočejo osvetiti.
V	Georgiji so se že posvetili načelniki Kukluksklana nalogi, da prekličejo oziroma odpravijo iz zvezne ustave petnajst amendment.
Penajsti amendment namreč daje — že vsaj tako pravijo — zamorcem volilno pravico.
Proti temu je torej naperjen ves srd stoproncentežev.
Kampanja je že vnaprej izjalovljena.
Toda glavarjem gre za kruh in zaslužek.
Zdaj pozivajo na boj neizprosne sovražnike zamorcev.
V	to svrho bodo prispevali dolarje, na tisoče dolarjev, opravili pa seveda ne bodo ničesar.
, . •, - • ,»;. . ? S' "is#'
tukajšnjega agenta kompanije, so se sicer, kakor zmiraj, trudili za hitro odpravo prtljage na carinici, vendar Je trajalo celo uro, predno so se pojavili carinarji, katerim se mora priznati, da so precej uljud-ni in da je pred leti običajno na-hruljenje potnikov prenehalo.
Po carinskem pregledu hiteli so potniki "na svoje domove v Domžale, Groblje, Rodico itd., a prej je bil domenjen izlet na kamniške planine ln ogled različnih zgodovinskih krajev v domovini. Ako bom jaz poleg, gotovo ne bom lazil na planine, ampak se držal lepo v vznožju in pil čisto studenčnico. (Joža, ne bodi hinavski. Op. stavca).
Mr. Benedik je hitel v Stražišče pri Kranju, kjer ga je pričakoval njegov 89-letni očka. Se počuti dobro in pozdravlja svojo družino v Ridgewoodu in vse prijatelje. Kot dober ameriški državljan spoštuje prohlbicijskc* postavo tudi tukaj na isti način kakor vsi dobri in lojalni dHfcavlJani v Ameriki —. Našel je tukaj mnogo napredka, posebno mu pa ugaja autobusna zveza Jupred Tigovca do Kranja. *
S posredovanjem agenture Ivan Kraker Vie. Generale Transatlantic^ vrnili so se danes 13. t. m. sledeči rojaki v Ameriko:
Mr. & Mrs. John Petrich, zet oz hči v Ambridgu, Pa. dobro znanega rojaka Mr. Fred Ogulina. Bila sta na obisku pri starših Mr. Pe-tricha v Sarko pri Igu. Obiskala sta tudi sorodnike Mrs. Petrich v Kamnemvrhu pri Trškigori na Dolenjskem. Bila sta povsod dobro j šlo naprej po sedaj začrtani poti sprejeta. Mrs. Petrich je bila stara, p.,ZCjravt 9 mesesecv, ko je prišla v Ameriko, a govori čisto dolenjski dialekt tako da bi lahko vsak mislil, da je živela celo svoje življenje na Tr- ,
MCPHERSON BO ROMALA V
Ker Ribničana ne srhe nikjei j	mrpiPA i>r*?m n
manjkati, znajde se med povratni-	SVcTU D2jZlLU
med našim narodom v Ameriki preveč verskih narodnih in socialnih fanatikov, ki mogoče v dobri veri delujejo, vendar pa s svojo nestrpnostjo in trmoglavostjo škodujejo narodu v marsikaterem oziru Tudi tukaj je spravilo strankar-stvo deželo skoro ob ob propada, a moder kraljevi dekret z dne 6. januarja t. 1. je to rano odstranil, sedaj vladajo v deželi red, mir, poštenje in mnogo večje zadovoljstvo Kot agrarna država ima Jugoslavija najboljše pogoje za lepo pri-hodnjost, ki ne bo izostala, ako bo
Joža.
ki tudi Mr. John Levstik, pristni'	-
Ribničan. vedno jasnega obraza, ki LOS ANGELES, Cal., 24. julija.
se vrača v Cleveland. Ohio.
Drugi potniki so bili:
Hostnik John v Elkhart, Ind.
Zalar John v Willard, Wis.
Zalar Ana, v Willard, Wis.
Čertalieh John v Cleveland, O.
Švigelj Ana v Harbor, O.
Šuštar Alozijzij v Cleveland, O
Šuštar Jozefina v Cleveland, O
Vidmar John v Leadville, Colo.
Donat Frank v Cleveland, O.
Petrovčič John v Cleveland, O.
Verbich Agnes v Joiiet, 111.
Potokar Agnes, v Lyons, 111.
Susteršich Joe v Barberton, O.
Sustersich Mary v Barberton, O.
Smrekar John v Pittsburgh, Pa
Vsi omenjeni potniki so dobili dobre vtise o Jugoslaviji, vendar se pa vračajo v Ameriko v zavesti, da je ta dežela za delavca še najboljša, Četudi tam še ni vse tako, kakor bi moralo biti in da se tudi tam še dolgo ne bosta cedila mleko in med.
.
Čital sem v nekem slovenskem listu, da si bo novi jugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Pita-mic prizadeval privesti vse jugoslovanske stranke v Ameriki do sporazuma. — Njegov sklep je vse hvalevreden in dokazuje da pojmuje razdirajoče posledice narodne nesloge v Ameriki, a prej bo tekla voda Niagare v nasprotno smer, predno se mu bo to posrečilo. Po mojem nemerodajnem mnenju je
Mrs. Aimee McPherson, znana evangelistka, je objavila, da bo podpisala kontraktz United States i Lines za pamik "Republic", s katerim namerava odvesti v Sveto deželo 750 oseb.
Potovanje se bo pričelo 28. marca prihodnjega leta v New Yorku. Romarji bodo dospeli v Jeruzalem pravočasno za velikonočne praznike.
Mrs. McPherson je rekla, da bo osebno vodila romarje in da bo najela pa mik za $250,000.
no moč.
Podzavestni morilec neznanega imena je okrog 30 let star in govori gorenjsko narečje. Po dejanju so ga vtaknili v prisilni jopič, kakor že večkrat in ki ga je vedno raztrgal. Zdaj slučajno miruje. Drugače pa je pravi strah bolniškega osobja. Čim bo kako meste prazno, ga bodo odpremili v blaz-nico na Studencu pri Ljubljani.
Denarne manipulacije.
10. julija zvečer Je izginil iz Hrastnika pismonoša Slavko Mez-narič. Naročil je še svojemu tovarišu Koširju, naj odpravi druge ; nico. jutro on pošto s prvim vlakom, ker ' Gospa B je na široko odprla oči njega ne bo. Takoj zjutraj Je pošt- j dolgo časa gledala v zapestnico tei
Prchibicijonist je stal na odru ter govoril zbrani množici.
Dejal je: In če se že ne morete i popolnoma zdržati alkohola, že ! vsa zmerno pijte. Človek mora vendar imeti svoje grlo v glavi in na ! vajetih.
*
V neki slovenski naselbini se je vršila lepa zabava. Polno ljudi in vse navdušeno. K uspehu je pa gotovo največ pripomogla gospa B V.
Ko je bilo že vsega konec, stopi k nji predsednik, ter ji da v imenu društva v dar lepo zlato zapest-
na upravnica javila zadevo poštni direkciji v Ljubljani in pripomnila. da se gre najbrže za kako denarno manipulacijo. Popoldne pa dobi od direkeje telefonsko poročilo, da se je javil Meznarič tekom dneva sam pri direkciji in priznal, da mu manjka okrog 3000 dinarjev, ki jih je zapravil.
Direkcija je oddala nesrečneža policiji in uvedla preiskavo.
Froti pačenju rodbinskih imen.
Mariborski policijski komisarijat objavlja, da bo odslej zavračal vse prošnje, prijave in ovadbe, v kater rih bi bila rodbinska imena nepravilna ali popačena. Pri vseh vlogah na policijski komisarijat naj inte-resirani navedejo odslej naprej svoje pravilno rodbinsko ime, nato šele krstno brez kakih podatkov. Vse drugače opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
H
LITTLE FALLS* N. Y.
Vabite na Izlet!
>
v
SLOV. DOMA
prirede
IZLET ali BIC-NIC ▼ NEDELJO, DNE 4. AVGUSTA
- na znanem prostoru GUN CLUB ali STOP 44. -Ulj »dno se vabi vse Slovence in Slovenke, da se kolikor mogoče številno udeleže tega izleta. Vstopnina za vse odrasle je 25 centov, otroci prosti.	|| g
IGRALA ŠO SLOVENSKA GODBA	| gf
PriSetek plesa ob L. uri popoldne. Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. NA SVIDENJE TORAJ DNE 4. AVOUSTA OD BLIZU IN DALEČ!
Frank Masle.
S
H
i
»
zajecala po dolgotrajnem molku;
—	Oprostite, tako ste me presenetili, da nikakor ne morem priti do besede.
Tedaj pa se obrne njen mož k odborniku ter ga natihoma vbpraša:
—	Koliko stane?
—	Štiri dolarje, — se glasi odgovor.
—	Hm, — pravi mož zamišljeno — če je resnično res, kar pravi moja žena. ji bom pa vsako soboto
kupil kaj takega.
*
Klemže in Klemžela ležita v postelji. 40 let sta že poročena. Pa pravi Klemže:
"Danes ponoči sem imel čudno lepe sanje".
"No, kaj se ti Je pa sanjaio?"
"Sanjal sem, da sem šel s teboj skozi velik gozd. Mnogo ur. In še vedno ni bilo konec gozda. Naenkrat, ko sem se obrnil, sem zapazil, da sem te izgubil".
"In si me zopet našel?"
"Me. Te sploh nisem iskal". *
—	Gospod učitelj, kdo pa je pravzaprav iznašel Šolo?"
—	Cesarica Marija Tereziia.
—	Ali Je že umrla?
—	Že pred sto leti.
—	Prav se ji godi, gospod učitelj
*
Igralec I. I. sedi potrt v kavarniškem kotu.
—	Zakaj tako teman? — prisede k njemu tovariš.
—	Pomisli, v kako neprijetnem položaju se nahajam! Danes sem prejel pismo, v katerem me nekdo poziva, naj pustim njegovo ženo v miru, drugače me bo ustrelil.
—	Kaj se Ji ne moreš odreči?
—	Pač, mogel bi — samo če bi vedel, katera ženska Je tu mišljena. Mož se v pismu namreč ni podpisal..."
'GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, JULY 25, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY fn U. S. A.
G. MISKO IN ARTIST
Spominu dr. Gregorja Žerjava.
Eno uro razgovora
Tehnika bodočnosti.
Par utrinkov iz let trpljenja.
Sklonim se, da bi jim videl v obraz,
- ,	* . ..	morebiti katerega spoznam. Po u-
Imel sem nalogo, da napišem nje- t
gov življenjepis za neko srbsko pub- bra2U m oblekl se Jlm P°zna' da 50 likacijo v Beogradu, o kateri ne Pnmorci;	tam med
ROMANUS:	•	•	vem, ali je kdaj izšla. Ni kazalo v z*^1*1 vrstah stopa nas Groga, 'na _ tudi mieko in živalsko meso
drugega, kakor da ga obiščem na dvoje blazin nosi pod pazduho. Ne _ od rastlin, ki so prejele svojo domu in poprosim za podatke. To vem ali me zaPazil» dasi se 3C j energijo naravnost od soinca Od-pa je bila precej težka stvar, kajci ziral P° oknih: pretreslo me je dojtod prehaja energija v živalsko Pred dobrim mesecem se je vse- ubogi artist od naju? Zakaj ne mo- midva celo nod in cel dan leživa? vedel sem, da ima le malo časa za- srca-	I hrano in v nas, v kolikor uživamo
lil gospod Miško v svojo novo hišo re spati?"	Sicer pa, ako niste zadovoljni s se. Zato sem ga nerad nadlegoval. ' Tako smo prišli na Ljubljanski živalsko meso
Energija, ki jo rabimo, če hoče-j iakoriščanja premogovnikov nI več mo opraviti kako telesno ali du- ; dobičkanosen. zato pa v hudem ševno delo, na pr. orati. žagati dr- J konkurenčnem boju tudi ni več va, napisati roman ali ustvariti mogo . Tako je torej premogovna umetnino izvira čeprav posredno od j doba že na zatonu, soinca. Saj poteka vsa naša hra-
Ksenija, njegova dobra ženica, je lastnoročno uredila novo stanovanje po svojem okusu razvrstila dragoceno, starinsko pohištvo iz tist ne more spati: casa Ludovika XIV. za občudovanja in hvalevrednim poznavanjem zgodovine. Še vedno sladak in omam-
--i stanovanjem...."
Tri dni nato je sledilo pismo, ki, "Ah, nikakor ne! Vendar si ne'ga obiščem opoldne po obedu, jima je pojasnilo, zakaj abogi ar- morem tega razlagati. Ako mi pa ne'
j verjamete, se lahko sami prepričate. Vsako jutro, takoj ko ležem v
Dogovorila sva se po telefonu, naj grad", nadaljuje Groga, "naš ko-
Vsega spoštovanja vredna
posteljo, okrog pol petih, pričenja
Našel sem ga v njegovi sobi. ki mu je služila za spalnico in delavnico na naslonjaču, bledega in o-
nemoglega; zavit je bil v siv plašč
mandant je bil major Kern. Spominjam se še nekaterih, ki smo bili ž njimi skupaj: Ivan Cankar, Milan Plut. Doberlet, Belič, dr. Knaflič, Jakil, dr. Gjuro Červar. dr Orlič, Zee. Kirac, Tudor, dr. Jedlow-. Večinoma Go-Istrani in nekaj
Ne mogel bi verjeti, da mi name- ( nad menoj tisti strahoviti ropot, v in lzza paravnan se je videla od
ljiv poljub, kakršnega je znal dati noma he dovoJite vsaj par ur spa- j varijeteju so že opazili, da izgubljam grnjena postelja ki io je zapustil.	ski' Kušar* Vojčič..
.samo gospod Miško, ji je dokazal, da nja Toda ta misel sili v moje mož- na svoji spretnosti. Seveda, ko pa ko sem pozVonil. Sedel sem k nje-	ričani in Tržačani.
je njen možiček zadovoljen z nje- gane. Prosil sem Vas že, toda zdi se nisem že teden dni zatisnil očesa." mu in sva začela razgovor. Pred	Dalmatincev. Grad je bil takrat
rtim okusom.	cja je moja prošnja naletela naj "Res ne vem, kaj je vzrok temu menoj ieže zapiski, kar mi je pri-	skoraj popolnoma zapuščen, odkar
iz usmiljena sta kmalu po vselit- giUha ušesa. Možno pa je, da se je'ropotu; je nk-l nekoliko i:i:r- j novedoval. To je le medla slika so bili zapustili arestantje-.; Raz-
Solnce je še vedno najizdatnejši j vir v se energije. Kamorkoli pogledamo vsepovsod vidimo vpliv velikega dobrotnika, ki od njega zavisi dejanje in nehanje prirode in človeka. Najsi občudujemo pisane cvetko v krasnem cvetličnjaku ali naj sc z naporom rinemo skozi te-
Se manj ugodni vidiki se odpi-
i rajo glede naftinih zalog. Splošno se sodi da bodo izčrpane že v teku 40—5D let ali še pre i. ker dnevna poraba te sirovine v veliki men na-; rašča. Vzlic temu pa vprašanje ni tako brezupno. Odkrile -:o se meto-| de. po katerih se dadc tudi iz slabših vrst premoga v dovolj izdatni j meri pridobivati olja, ki so popol-I noma enakovredna produktom, ki , jih dobimo pri dest:ia?iji 5 u rove i nafte. Ta proces je znan pod imenom "utekočinjenje premoga" in ki stopa zadnje cas? močne- v c-
men pragozd, najsi lezemo skiju- S
.....	.,	, ,., . i spred je-. Njegov namen spreme-
ceni v nizkih rovih med velikimi 1
niti trdno obliko premogov v teko-
"o obliko raznih ogljikovodikov, t.
povedoval. To je le medla
vi oddala še dokaj čedno stanova- moje prvo pismo izgubilo. Zato Vas nejši gospod Miške, kateremu se je tistih strašnih dni, ko so se v ognju delili so nas po tistih zatohlih kle-nje v najem revnemu artistu. ponovno prosim: dajte mi, da se ubogi artist zasmilil. "Ako dovolite, preizkušali ideali njegovih mladih teh. K sreči mi je uspelo, da sem Gospa Ksenija je običajno pre- odpočijem! Moj poklic mi ne do- se jutri sama prepričava, da vidi- let in je moral on sam preiti Gol- dobil svojo "sobo", na hrano pa me birala modne vesti iz najraznovrst- V0|jUje spanja po noči, zato moram va, kaj je na vsem tem resnice. Ob goto v sveti zavesti, da je to vse je vzel takratni grajski župnik Ber-nejših modnih žurnalov, dolgčas si t0 storm takrat, ko drugim srečnim pol petih, kaj ne? Na svidenje." i naravno in potrebno, ako hočemo ce.... To je bii šele začetek.... Pa smo je preganjala včasih s preizkuse-; zemjjanom sjje jepa solnčna luč. V ,	■ doseči svoj cilj. Bil je vodja naci- si znali pomagati in prvotna stro-
vanjein gibkosti svojih nežnih pr-j posiecinjem času pa mi niti to ni j	j onalne misli, bilo bi čudno, ko bi gost je popustila, nekateri st> sm?-| ugasnilo bi zmrznila v nekaj mi-
stov na klavirju, njeno najljubše 0-|ved mogoče Grozen hrup in ropot,! Qb pol petih sta že čakala v ar- ne bili Posegli po njem. On se je te- li ceio s stražami v mesto. Potem j nutah vsa zemlja skoro 30 m gloga zavedal, zato je brez jeze in oči- so nas začeli izpuščati in potem sem j boko in bi bila vsa živa bitja, zla-tanja pripovedoval o svojih doživ- odšel v Trst.. ."	/>ti pa ljudje ob današnjem načinu
Ijajih ob izbruhu vojne in v voj- "Zakaj v Trst?"	; življenja posvečeni poginu,
nem času.	1 "Trst je bil takorekoč antanti naj
skladi premoga ali se divimo sla povom in ogromnim vodopadom najsi nas hladi prijetna sapica ali nam jug nanaša dežja: najsi se bojimo nevihte, toče, bliska in groma ?.i vse se moramo zahvaliti solncu. Zato ni čuda, tla so ga stari narodi oboževali. Če bi solnce
pravijo - poleg čitanja obilnih pi- k- ga ^^^ nad menoji mi ne Ufitovem stanovanju. Artista še ni
sem — pa je bilo slikanje.
da zatisnite oči. Prepričan sem, da bilo iz varijeteja.
• Ti imaš talent za slikanje," ji tega ne delale namenoma. Prosim Preteklo je pet, deset mnut. Naje večkrat dejal gospod Mskb, zla- Vas upoštevajte moj poklc.	enkrat 2aropotalo, kakor bi kd0
sli kadar je bii dobre volje. "Ko bo-j Blagovolite sprejeti....	j prevrnil omaro. Vedno večji je po-
Jean Latruit, artist stajal ropot.
I "Slišiš, Ksenija?" Gospod Miško in gospa Ksenija "Kakor da razmetavajo najino sta se spogledala.	I pohištvo."
"Kakšen hrup, kakšen ropot? Al-
va prisiljena služiti si svoj kruh s svoj mi rokami, nama bo tvoj slikarski talent lahko zelo koristil."
"Ne norčuj se. Ne veš, ali ne bova prisiljena živeti baš ob mojem slikarskem • talentu."
"Ob tvojem talentu že, toda s tvojm talentom, tega naju pa Bog
Skoraj ves čas se je smehljal in bližji. Mislil sem sprva, da bom1 .
Razumljivo nam bo. da postaja
iskanje novih virov leto za letom.
obvaruj."
Tako sta pogostokrat zaključila prij;tne urice, ki jih je preživela ob hovi!?"
kadar mu je pohajal spomin, se je	mogel pobegniti in delati zunaj za«	. aktualno Ne
pogladil po gostih, že precej osi-	naš0 stvar. Pa najprej ni bilo de- i ""j*	L"	,
velih laseh, zagledal se nekam v da-	narja. pozneje pa sem mora! pri>ord^b°g ^ ^ k " t
Ijavo in nadaljeval: "Aha, še to...."	jeti ^ delo doma Q veliki ^ ] | bo solnce	Pac ke_ sc
Po iP hiln ki i fqv-n vameci da bi	lahko prav resno bojimo, da bode
, Pa je ono Kaj taKo \aznega, aa oi 19L5 smo inieii posvetovanje, koga
ne bom smela niti na klavir igra-' "Zdi ^ mi' kakor da se Potepa- drugi dan na dan obešali na veli- bi ie poslali čez mejo da hi de_ tp»	! io."	ki zvon, on pa je pripovedoval kot ]at propagando za nažo stvar v
Vendar sta sklenila hoditi odslej i "Ah- ubo^ artist! v takem res ni popolnoma navadno zgodbo, brez ^^ držaye Ugibali smQ mnogQ po prstih in Ksenija je žrtvovala mogo^ spati' Morda 1X1 so " du' yaznostl m Pomeha- "Aha Pa Najprvo bi imel iti dr. Rybar, a
. . , . 'morali smo se ozirati na njegove pogovor o slikarskem talentu go- klaviriu ubo£emu artistu	i "Larifari."	| "Pa bl vsaJ ka^ napisal, to .',o
sp^ K^c-nije	klavirju, ubogemu artistu.	j	ooslušala' zbeea- vendar ne ie zanimive, ampak tu
sp*-	1 Kmalu nato sta zopet prejela od ™eKaj casa sta posiusaia ZDega-	. . . vpr1fi.,r —------ —-
Nič ni motilo njune sreče, nič id artjsta psmo, v katerem ju je pro-
na, preplašena. Nato sta otipavala 01 vazne	^ JC ^ >c""'li|šel dr. Trinajstič. Takrat
in rotil nai vpndir nrenphin stene, pregledala strop. Našla nista kos nase zg°aovme-	,
si! in rotii, naj vendar prenenata ' * b	K	»Ne utegnem, pa sem tudi že po
s tistim strašnim ropotom, ki pri- nicesar-	zabil Bodo že drugi"
čenja vedno v trenutku, ko se on! Dve uri je trajalo vse skupaj. Po-.	glayne gtvari
odpravlja k počitku. V nasprotnem,tem Je "tihnllo.	j ZagJedal ge je zopet" v daljavo
slučaju si mora pač poiskati mir-j ~Poglejvat morda najd€Va v kakor da misli na neki čisto dru- fr" ^eka. Sporočil iso nam to že-nejše stanovanje. Upa pa, da mu^	reštey ^ ^^^ (gega.	ljo^ Vedeli smo. da bi z njim pri-
tega ne bo treba storiti.	|	aobl11 sijajnega agitatorja — pa
"K njemu pojdem in povprašam,' Neodločno sta stopala po stopni-
motilo nujnega zadovoljstva.
"Kaj ti je, dušica? — je vprašal nekega dne gospod Miško svojo ljubljeno Ksenijo, ki je vidno razburjena odložila neko pismo.
"Tu imaš. Poglej. Čitaj, kaj nama piše najin najemnik, artist."
Gospod Miško čita:
i argumente. Tako je padla odločitev na dr. Gregorina. Z njim je od-
smo že
w j imeli jasen načrt, da nastopimo za samodločbo narodov. V Milanu so se potem naši ljudje posvetovali o tem, da bi spravili čez mejo tudi
kaj in kakšen hrup mu delava." j cah.
"Ne boš se poniževala. Ako mu' Pred vrati sta obstala in prislu-kaj ni prav, naj se blagovoli potru- hnila. Končno se je gospod Miško Vsega spostovanja vredna gospa k nam& „	| ohrabril, krepko stisnil kljuko, pri- formuhrah nai>
blagorodni gospod! Težak je moj poklic. Morda bolj
kakor si mislite. Popolnoma zrnu-,	.	. ,	, in	____
' pokoriti in — udal se je.	j "i z obema rokama po zraku. Ko-
"Ah, kako ste ljubezniva, milost-'lena so se mu šibila. Ksenija mu
koliko odpočil ne morem iz vzro- ^ gOSpa' Saj S°m prepričan' da! ^ hit6ia ^ ^Tf T°f ^ ^ so' Sgi"^ajti nič posebnega; ne-
^	{ tega ne delate namenoma. Toda Jem, morda četrtem koraku je ob-
stala, sicer tako lepe oči so se za-
"Torej tako je bilo — natančno
_____. . ,,,, co4 inismo vedeli, ali je popolnoma naš
ne vem — v Gorici sem bil — saj	J ^
... . . ., ,	i Ket so nekateri še dvomili o njem,
ves kako je bilo lepo takrat: izda-	J
- i-	, ,, .	! s1210 opustili to misel."
jali smo Vedo in z dr. Vosnjakom
nacionalni pro- (Konec prihodnjič.) gram. To so bila lepa leta. Mnoge ■	>_
nas je bilo tam; takrat smo že mi-j
čen se vračam v zgodnjh jutranjih urah iz varieteja in ko bi se rad ne
ljubeznivemu pogledu zakonske tisnil, odločno odrinil vrata, vsto družice se je moral gospod Miško Pil. dva, tri korake, nato po zakri- s"~ na Jugoslavijo.... Ko je nasta-.
la vojna, so se začele hišne preiskave, pri meni so bili dvakrat, pa ni-,
kov, ki so Vam gotovo dobro znani. Vem, da tega ne delate namenoma. Zato Vas prosim, imejte usmiljenje z menoj.
Se priporočam Vašemu usmiljenju in prosim, da blagovoite sprejeti izraze...
Jean Latruit.artist "Kaj naj to pomeni? Česa želi
i jaz med takim grozovitim ropotom
j ne morem spati."
vrtele, kakor da so vsi vidni živci
previden sem pa bil: imel sem še' korespondenco, ko smo reševali raz- j na vprašanja. Milena je bila bolj (
"Saj midva ne delava nikakega ■ popoustili in padla je nezavestna previdna in je prav0časno pospra-ropota. Preproge imava, po prstih svojemu ubogemu možu v naročje. yila pQ ^ladeicih^ Zat0 najvaŽRej-
Nova

m o c
Otreait« *e ctrplo«ti. severa'« Esorka, zanegljiva odvajalna tonika, odpravi zaprtje, vzbuja boljši tek. boljie spanje, bolj&i po-tutek. Dobite Jo v le-karfii
|£SORKA|
iAAAAAAA A A
hodiva, klavirju sem se odpovedala; hočete še več od mene?"
"Samo miru in nič ropota, milo-stlijva. Ne morem si razlaeati tega stliiva. Ne morem si razlagati tega ne bo več. Še enkrat: oprostite. Nameraval sem vas osebno prositi, pa si nisem upal. Sedaj sem pomirjen in se zahvaljujem za naklonjenost.'*
Pismo, ki jima ga je pisal artist čez dva dni, ju je spravilo popolnoma iz ravnotežja.
Gospod Miško je razburjeno hodil po sobi, Ksenija ni vedela, kaj bi.
Šla sta k artistu.
"Gospod! Ali hočete, da se izseliva, ker vi ne morete spati? Ali naj
Soba, celo stanovanje je bilo popolnoma prazno. Brez najmanjšega kosa pohištva.
"Ubogega" artista nista videla nikdar več — in svojega pohištva tudi ne.
Prostovoljne hoteda v smrt
36-letna Marija Rozman, gostil-ničarka "Pri lokomotivi" v Fran-kopanovi ulici. Izpila je večjo količino lizoforma. Rešilr'. oddelek je nudil obupanki prvo pomoč, na kar jo je odpremil v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec, vendar pa je njen položaj še vedno zelo resen. Kaj jo je gnalo v obup še ni ugotovljeno.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa'vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
=f
V Dravi najdeni utopljenec.
Pri Breznu je Drava vrgla na suho truplo neznanega utopljenca, katerega identite do danes še niso mogli ugotoviti. Utopljenec mora biti star okoli 35—40 let, je srednje in močne postave, okroglega obraza, dolgih temnorjavh brk, na glavi plešo, kostanjeve lase in slabe zobe v spodnji čeljusti.
..M«!

NAZNANILO in PRIPOROČILO
Cenjene mu občinstvu v —
Barberton, Ohio
naznanjam, da sem odprl
POPRAVLJALNI«) ČEVLJEV
na 918 Tusk. Avenne. Kadar so vati čevlji potrebni popravila, prineste jih popravit meni.
ših stvari niso dobili v roke. Navzlic temu so me odpeljali v Trst. Tam sem bil v via Tigor. Tam ie bilo slabo: polno je bilo in nesnaf-no. Zvedeli smo, da smo bili na pro-skribcijski listi in to takrat v začetku ni bila šala. Pravili so, da nas bodo drugega za drugim odpeljali in postrelili. Izgledalo je slabo in mislil, sem da je konec...." Pasme j al se je, kakor da se je spomnil nečesa prijetnega ....Ljudje so bili; obupani in vsak dan več jih je bi-| lo. Končno so nas odpeljali; bilo ie bo noči, ko so nas zbirali na dvo-j rišču, obdanem od kordona voja-| kov in vsi smo mislili, da gremo na[ zadnjo pot. Odpeljali so nas v noč j in nihče ni vedel, kaj nameravajo Z nami. Šepetali so, da nas bodo postreljali na kakem neznanem kraju."
"Prepeljali so nas v Rihenberg. Tam sem videl nekaj znanih obrazov in smo se opogumili, ko smo videli, da ni še najhujše. Hudo je bilo, da nismo vedeli, kaj se godi okoli nas in kako je doma. Iz Ri-henberga so nas prepeljali na Ljubljanski grad...."
Iskal je v spominih, kaj bi bilo še važno iz teh dni, saj to so bili komaj zunanji dogodki: prihod na sodnijo, zasliševanje, med tem zopet preiskava na domu in vsa ta negotovost sredi razdivjane avsrij-ske soldateske.
Spomnil sem se na njegov prihod v Ljubljano. Stanoval sem na Resljevi cesti. Bil je Velikega šmarna dan; veličastno so peli šentpe-,terski zvonovi in jasno je sijalo solnce nad prazničnim avgustovim dnem. Naenkrat zaslišim na cesti trde počasne korake — ne tiste" u-merjene vojaške, ki smo se jih po par tednih vojne že tako privadili,
ampak drugačne, temne, mrtvaške. Stopim k oknu in zagledam čuden 1 sprevod: ob kraju vojaki z nasaje-1 |f
ROMAN
MLADA LJUBEZEN
ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje.
Se vedno
SE VAM NUDI PRILIKA
da ga prečitate od začetka do konca.
Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do —
30. julija
pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati.
nekega clne izčrpane tiste toplotne energijske rezerve, ki so podlaga vsemu kulturnemu življenju naše dobe. V plošnem se pač malo zavedamo. kaj vse pomeni za na. premog. Premog, ki nam po svoji kemični sestavi nudi zgoščeno kemično in toplotno energijo davnih vekov je omogočil vso današnjo kulturo in ves napredek za redanii promet, on daje energije za velikanske obrate, olja za avtomobile in zrakoplove, pa tudi luči. da nam svetijo v temi. Premog gradi neobotičnike in ustvarja današnja čuda tehnike medicine, hi-gijene in barv.
Nekoč j? dvigal les kulturo ir. ji dajal obiležje. Srednji v k je bil doba lesa. Ko pa ga je jeio primanjkovati, so nastopile gospodarske krize in srednjeveška industrija je bila zapisana poginu. V^a civilizacija bi čla globoko nazaj, če se ne bi pojavil premog, ki ji je podelil nov zalet in omogočil razmah kakršnega je pokazala zlasti v zadnjem stoletju in ki ga občudujemo dandanašnji.
Naše zaloge premoga pa zadostujejo po računih strokovnjakov še za kakih tisoč let. Ko ne bo več premoga v zemlji, mora nujno propasti naša civilizacija v današnji obliki. Nastopiti mora nova, ki bo črpala svojo moč iz novih virov, ka-t teri bodo do tedaj najbrže že t o-1 bilni meri znani in uporabljani.
Prehod pa bo kaj pa, počasen; ni \ nemogoče, da odkrijemo še nekaj ! novih ležišč premoga. Ali sigurno mora napočiti čas, ko ga ne bo več i ko bo ta prevažna opora člove-! škega življenja in razvoja odpove-i dala.
Pa tudi stalno naraščanje cen j premega, ki se opaža na svetovnem trgu vsako leto bolj, nas sili k iskanju. Gornje plasti premogovih 'j ležišč so skoraj že povsod izčrpane. Bolj ko gremo v globino večji j so produkcijski stroški, ki včasi tako narastejo, da današnji način
j. raznih olj. ki jih rabimo pri strojih.
Pri tem je izrrdno važno, da je rjav premog za pridobivanje teh clj skorroda boli»i od črnega premoga.
Ob.rteji že ve<% metod. Ena metoda uporablja posebne katalizatorje
in .ce omejuj® na pridobivanje lahkih olj. Dru^o. tehnično bolj izpopolnjeno in dokaj racijonelnejšd metodo je podal profesor Ber^ius ir se imenuje po r.j-.-m Berginbv proces. Pri tern porabljamo :;molo in bitomtna bogate vrste premogov i to so baš rjavi premogi >, ki jih zir.eljemo v droben prah. Pri na-daljnem poteku tega procesa se :z-loča smolnato olje, .se riobro premeša s prahom in tvori tako nekako pasto, ki jo spravimo v posebne kotle. Le-ti so tako izdelani, da jih lahko segrevamo in da obenem vzdrže močan pritisk.
Sedaj skušamo spraviti to maso pri 450 stopinj <J in pri 150 atm. pritiska v tesen stik za vodikom.
Pri 450 stopinj C se za ne pre-meg razkrajati. Plini ki nastajajo pri tem procesu, se tak A vežejo, vodijo dalje v destilacij s ke kotle, kjer jih na običajen na čin očistimo in razvrstimo. Zanimivo je. da dobimo pri takem post:panju rr.:-mo koksa tudi skoraj vse druge izdelke, ki nam jih daje raiiruranje irnxte. Ako se vrši prcces samostojno, dobimo iz ene tone porabljenega premoga skoro "no tretjino tene v obliki raznih olj. Čc pa se vrši vtekočinjenje v zvezi s ko-karnami tako. da porabljamo tam preostali ;jlin za pridobivaije vodika. za segrevanje in za gonilno silo, se ekonomičnost tega procesa znatno popravi in se nam povrne v oljih skoraj polovica porabljenega jTremoga.
Nova moderno urejena kokama s petdesetimi pečmi lahko samo s plinovimi preostanki v tekočini na dan do sto ton premoga, tako, da dobimo okoli petdeset ton različnih olj in približno 24 ton koksa. 0.:t.ali del premoga porabi deloma proces sam za svoj razvoj, deloma pa preide v pepel in različne primesi, ki gredo med odpadke. To pretvarjanje je dobičkanosno že pri trideseti odstotni izrabi premoga, 30 odstotkov pa dobimo tudi pri zelo slabih vrstah premoga, zato ima ta način izrabe premogovnih rezerv dokaj lepo bodočnost, tako da bo izraba vseh vrst premoga v današnji obliki, na pr. za kurjenje parnih kotlov, sčasoma popolnoma izginila, saj je v resnici le potrata dragocene energije, ki gre v izgubo docela brez vsakršnega haska.
IJOHCSE
§§ I!i(!3ta

Mali Oglasi
imajo I velik uspeh
Benito Mussolini v mestnem parku.
■ ■ 9
Ponoči se je pojavil v mestnem parku v Mariboru moški srednje starosti, ki se mu je omrači um in dajal pravcate živalske glasove od sebe. Šele po dolgotrajnem lovu so ga končno le ujeli in ukrotili ter odpeljali v bolnico.
Nesrečnež je izjavil, da je Benito Mussolini. Pričakovati pa je, da bo njegovo pravo ime kmalu do-gnano.
Delo garantiram. Cene nizke. Se priporočam. FRANK ČIO bajonet v "sr^Trsta
'Sto naših "političnih zločincev'
IsimsBMOffli0sa*M^	iimi.. . : • :• SOL M - .laasMBraeal
If A C C IN DRUGO ORODJE IV. \M O E. iz JUGOSLAVIJE
Garantirane KOSE z rinčkoci
24. 28. 28. 30 in 32 paleer
C KOS po ...................1.75
SRP .........................90
K LEPILNO ORODJE .......1.30
BRUSILNI KAMEN 'Bergamo' .50
MOTI K A .................... .90
PRALCA .....................
RIBEŽEN za rep z 2 nožema .1.20
PoStnina prosta.
MITU 9£7MR Box 772,Clty Mali Sta. MAIK rtLUm n«w York. N. Y.
"GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, JULY 25, 1»»
The LARGEST SLOVENE DAILY ft* 9. B. A.
Mlada ljubezen
ROMAN
Za Glas Naroda priredil G. P.
Aleksander Nevero?:
Glad
«Konec, t
(Nadaljevanje)
V istem mestu je kupil tudi več metrov užigalne vrvice, dieto, kiadvico ter več drugega orodja. Ker se je nahajala skala, katero je nameraval razstreliti, v višini devetnajst stotih metrov ter v bližini zasnežene visoke ravnine, se mu ni bilo treba bati, da bi ga kdo motil pri delu.
Na gori ni bilo nobene človeške duše in vsled tega se je lotil pogumno ter neustrašeno dela. Niti misliti ni mogel nato, da bi odvalil skalo.
Petdeset konj bi ne zadostovalo, da bi jo premaknili z mesta. Vsled tega se je zadovoljil s tem. da jo polagoma odkrha, s številnimi eksplozijami. Pol dneva je porabil za vrtanje luknje v granitno maso in pri eksploziji je odletel le sgaešno majhen del.
Kljub temu pa Je ostal neumorno na delu ter delal noč in dan. Če se ga je hotelo lotiti razočaranje, mu je bilo le treba misliti na sladki ustnici Jakobine in takoj nato je bil dosti močan, da razbije celo goro.
Ko je Silver delal .se je potikala oslica po bližnjih obronkih in iskala hrane. Seveda ni našla dosti ter je vsled tega vidno shujšala Včasih se je ozrla z žalostnimi očmi proti Silver ju in mogoče mislila na dobro repo abeja Bordesa in na duhteče zeljnate glave katere ji je še pred kratkim podajala krasna deklica, z nežnim glasom ter duh-tečima rokama.
Dvakrat na dan je odšel Silver h kmetu, ki je živel v bližini, da se naje krompirja ter napije mleka. Ob večerih, ki so bili dovolj jasni, je nabiral rože. suhe vejice smrek ter prižgal na severozapadnem obronku Oargosa velik ogenj, da je Jakobina lahkv oidela rdeč odsev ter lahko sanjala o svojem mladem vodniku, ki je mislil le nanjo.
Dne 9. maja. ko je bil gotov, da bo dosegel svoj cilj, ni vedel, kaj bi počel od same radosti. S pomočjo oslice je spravil veliko grmade na vrh Gargosa, da naznani Jakobini, du se bliža izvanreden dogodek.
Delal je vso noč, da razstreli zadnje skale in takrat je bilo čuti pok eksplozij prav v dolino. To so bili udarci, katere, je smatral Rou-migas za kanonske strele!
Ob sedmi uri zjutraj je bila nova struga otvorjena in voda je pričela teči v drugo smer. Dve uri pozneje je zapustil Slap staro strugo ter planil skozi pusto zaseko proti vasi Gargos!
Nato Je ouhitel Silver, tako hitro kot je mogel, po gori navzdol in ko Je dospel do točke, odkoder je bilo mogoče videti do pašnika, je zapazil šumečo vodo, ki je drvila naprej med kameni, se zavila v &trugo plaza, se dotaknila njegove dupline, udarila ob visoki granitni zid ter padala nato iz precejšnje višine, na drugi strani cerkve, v globino!
—	Tako! To bi bilo torej opravljeno!--je rekel sam pri sebi ter
iztegnil stisnjeno pest proti farovžu.
—	Ti si me imenoval "cagota"? To te bo naučilo dvorijivosti!
Kljub temu pa je bil previden ter ni skušal takoj izkoristiti svojega triumfa. Odšel je po novi strugi na goro ter potiskal na stran kamene ki so ovirali potek vode. Dospevši do mesta, kjer se je stara struga izlivala v novo, je izbrisal sledove svojih nog, odstranil kos iižigalne vrvice ter kose skale, kojih razpoke so izgledale preveč sveže.
Poslužil se je vseh varnostnih sredstev, da bi se ne moglo pripisovati omahljivosti Slapa kakim umetnim razlogom.
—	Ah. kaj, — si je mislil na tihem, — močno dvomim, da bi abej sploh kdaj dospel do semkaj! Pot, ki bi ga mogla dovesti do sem, mu je gotovo neznana in če bi hotel splezati po stari strugi, bi gotovo našel par mest, katerim bi ne bil kos njegov trebušček!
Krog poldne je skril Silver svoje orodje pod skalo, sedel na oslico ler dospel v Gargos ob treh, potem ko si je izbral pot, vodečo iz Španske.
Da boljše pokrije svojo igro, se ni takoj napotil v svoje stanovanje, temveč najprvo odvedel oslico k tesarju Artiguenabu, pri katerem je ponavadi jedel. Tam je stopil z oslice, privezal žival h kljuki pri vratih odprl slednja, pozdravil vse navzoče ter vprašal, če imajo kaj
jesti?
—	Kaj, ti si? — je vzkliknil Artiguenabe, — ti prihajaš z Mont-Perduja, kot so mi rekli? Srečen fant! Ti pač ne slutiš, kaj te čaka?
Kaj Je? — je vprašal Silver, tako neprisiljeno kot le mogoče.
—	Kaj je? Vsa vas je vk iz sebe radi tebe. Poglej sem! Ali vidiš gručo ljudi spodaj pri cerkvi?
—	Prav! Kaj hočejo ti ljudje?
—	Sledi mi! Takoj boš videl!
—	Daj mi najprvo kaj jesti! Nato bom šel!
Tesar pa je bil nestrpnejši kot on ter mu je hotel takoj razkriti skrivnost. Potegnil ga je s seboj ter mu pokazal z majestetično kretnjo sloviti Slap.
—	Hej. kaj praviš sedaj? — je vzkliknil. — Ali nimaš sreče, fant moj? To pripada tebi, ker teče po tvojem imetju! Abej je ves rmen od zavisti!
Silver pa se je znal spoštljivo obnašati.
—	Kakšno veselo presenečenje! — je mrmral. — To je zelo lep Slap!
—	Krasen Slap, fant moj! Ta je vreden petdeset tisoč frankov med brati! Treba ga je le primerno urediti. Jaz imam sijan načrt v glavi, ki naj bi prišel tebi v dobro. Midva sva vendar stara tovariša, kaj ne?
—	Kako se je to zgodilo? — je vprašal Silver, ki je še vedno kazal povsem naravno začudenje.
—	O, to je povsem enostavno! — je reqel Artiguenabe. — Plaz. velik plaz. ki se je spotoma ustavil ter vrgel abeju Bordesu veliko ska lo v strugo!
—	O, moj dobri fant, kako smo vsi veseli raditega!
Silvera Je ta izjava očarala Trije ali štiri so ponovili isto. Bil je neizmeren plaz, ki bi gotovo odtrgal ostanek cerkve, če bi drvel še dalje. Maso. veliko kot hotel d'Angleterre, so videli prejšnji večer ob tričetrt na sedem prihrumeti navz dol.
—	Pet minut pred sedmo. — je pojasnil Avgust, ki je bil še vedno tukaj.
—	Pet minut pred sedmo uro! Jaz sem videl, kako je obstal!
Vsi so gledali Avgusta. Par žensk je zahtevalo podrobnosti, in on
je pripovedoval vse, kar so le hotele vedeti ženske. Potem ko je oonav-ljal povest o plazu dva ali tn dni nekako par sto osebam, ga ni stalo niti najmanjšega napora, da je sam vrjel vanjo in da st bili njegovi rojaki istotako prepriuan o tem!
Razventega pa je bil slučaj zgodovinsko potrjen, ko je poročevalec lista "Petite Gironde" brzojavno sporočil o dogodku ter objavil članek z napisom: — Junaštvo plaza! — Določeni čas: — Pet minut pred sedmo uro — je bil nepobiten, in Avgust ni bil le malo ponosen na to!
Potem ko Silver ugotovil, da ni noben njegovih rojakov slutil resnice glede dogodka, se je nebrzdano udal veselju. Ogledal si je Slap od vseh strani, izračunal njegovo višino in izdatnost ter se prepričal, kakšen vtis je napravil s ceste, od cerkve in od drugega konca travnika. Kef je voda tekla preko ceste ter ovirala zvezo, so napravili za enkrat brv iz velikih kamnov in po tej je bilo tudi mogoče Rou-migasu in Hilunl oditi domov.
(Dalje prihodnjič.)
"Katerega?"
-Miška. S Serjoškom ne moremo tako daleč. Petrček bo gotovo drugače umrl. Ko se vrnem iz mesta, napravim majhen vozitek na dveh kolesih".
Vsled težkega Jemljanovega pogleda se polasti Miška hladen drht-
Ijaj.
"Atek, ne nosi me v mesto".
"Kako te naj prehranim tukaj?"
"Ne bom več jedel. Ničesar več!"
Jemeljan ga jame tolažiti:
• Majhen si Miško, ne razumeš ničesar. Ne dajem te rad. Neumnež! Nimam vas hrantiti s čem Krava je snedena. Tudi konj bo skoro. Kaj potem? V mestu ni slabo. Tam ostaneš živ. Ko zahočeš te obiščemo. Nikar se ne boj mesta".
Jemeljan je sedel na tleh z dobrimi žalostnimi očmi. Poleg njega ro ležali otroci, r^ovoni jim je c smrti, ki jo p,:..asa lakota in ki gre od vasi do vasi pripovedoval c velikem mestu z velikimi hišami ir radost je napolnila njegovo srce. Petrček bo gotovo tu umrl. Miško bo odnešen v mesto. On in Ana vzamejo Serjoško v male dvokolnicc in vsi trije odidejo iz vasi, da poiščejo kraj, kjer je dovolj kruha Ne vzdrži Serjoška. bo moral umreti. Brez njega se bo z malim vozičkom lažje potovalo.
Obuli so Mišku dedove čevlje i? rogoza, posadili mu na glavo dedo-vo kapo. Stal je sredi sobe majhen, ravnodušen, z debelim omotom o-krog nog in topo gledal očeta.
Ana zaplače:
"Miškec, sladki moj sinko!"
Jemljan ji reče blago:
"Nehaj Ana, Še tako mi je preveč hudo"
Ko se razstanejo Miško naenkrat pade na tla:
"Atek, ne nesi me v mesto!"
Pavel vstopi z debelo palico v roki.
"Pojdimo!"
Pavlova žena, temnih, upadlih oči je stala pred vrati in gledala svojega iznemoglega Volodka. Lizal je suhe, brezkrvne usnice in pokašljevati kakor kak starec.
Z zapada je priplaval ogromen oblak. S severa se je prikradel drugi. V sredi med njima je delalo nebo svetel, polkrogi lok, kjer so se kupičili robovi oblaka. Samo na enem mestu je nebo bilo še modro, ali oblak z zapada je postajal vse gostejši Ln počasnejši. Začel je pihati veter in kmalu je oblak objel ves horizont. Padla je redka kaplja kakor grah. Silni stepni veter je zapihal na vso moč. Jemeljan in Pavel sa šla pod velikim o-blakom nasproti mraku in vodila s seboj otroka. Miško je vedno bolj zaostajal in tiho stokail. Okrog in okrog ni bilo nikjer nobene vasi ne človeškega bivališča. Samo golo polje in orni oblaki. Volodka se prime za prsi:
"Oče postoj!"
"Kaj je spet?"
"Ne morem več".
Pavel je dolgo gledal potemnele in razpokane ustnice in špičasti mrliški nos in dvignil Volodko na pleča.
"Dobro se drži".
Jemeljan je bodril Miška, da gre dalje:
"Ne mudi se. — Počasi bomo šli. Na postaji bomo jedli. Nato bc prišel vlek in se bomo odpeljali. Ne plaši se. Ali te bolijo noge?"
"Bolijo me".
"Nič ne de. Miškec, nič ne de. Potrpi, sinko!"
Že se je videl rezervoar za vodo na mali postaji. Videl se je dim vlaka, ki je odpeljal. Miško bridko zajoče:
"Ne morem več".
"Dobro. Odpočijmo. — Pavel, počakaj malo!"
Mitrohin odgovori suho:
"Zamudimo vlak".
"Vstani Miško. Počasi bomo šli".
Miško je tožno ponavljal:
'Ne morem vet.!"
Jemeljan zakriči divje:
"Hudirja! Tu te pustim!"
In kakor Pavel dvigne sina na pleča in sklone otopelo glavo.
Kakor konj pod težko pezo je korakal s trudom po poljskem jesenskem potu.
*
Na postaji so otroci divjali skozi vagone, prepuščeni svoji usodi, kakor mali psi. Onemogle ženske so ležale povsod okrog. Gledale soT mrtvaško obledele, izpod svojih o-kornih lanenih pokrival. Solze zdihovanje, hladen veter. Kakor da satan prireja še dosedaj nepoznano gostijo. Molitve, in kletve, ljubezen in mr£,nja, nad£ in obup, vse je bilo pomešano. Nek kmet s č-nim vzbuhlim obrazom pripoveduje:
"Bežim, a smrt za mano. Imeli smo črno mačko, snedli smo jo!"
"Snedli?"
"Niti drobtinica ni ostala. Na u-lici kriki! Mnogi so zblazneli. Mojemu sosedu je umrla hčerka. A odvlekel je truplo v klet in ga raz-sekal na kose".
"Razsekal ga?"
"Kakor govedino!"
Neka ženska jadikuje s pevajo-čim glasom:
"Tudi jaz sem bila v mestu bila sem v mestu tudi jaz. In ničesar, ničesar, ničesar, ničesar".
"Kaj se tam ne more ničesar dobiti za jesti?"
"Ničesar, ničesar, ničesar. Pustila sem svojega otroka na ulici in odšla. Skrila sem se za neko hišo in gledala, kaj bo. Vrnem se Dete me gleda iz plenic. Vzamem ga v naročje. Bilo je mrtvo".
Jemeljena so docela zapustile ' moči. Posadil Miška v kot na po- ' staji in mu da košček konjskega i mesa. Miško ga noče jesti. Oblizne ] ga. poduha, skrči Se v klopčič. Poleg njega se skrči tudi Volodka.
"Miško, zakašljaj v mene!"
"Te zebe?"
"Lačen sem!"
"Vgrizni! Tu!"
Velik
STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestojed iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
CENA $1.
GLAS NARODA
216 W. 18 STREET NEW YORK
JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ
Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod ne družbe
Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlef 8. DECEMBRA 1929 2
Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N Y.
"Vse pojem!"
"Ne vsega. Ker bi oče zmerjal!' Dolgo je stal Jemeljan poleg brzojavne sobe. Dolgi beli trak je lezel neprestano; brezkrajni trak se je motal v njegovi glavi. Pride Pavel. "Vlak bo kmalu tu". "Ne sprejmejo nas". "Prosili jih bomo!" "Ali v mestu je slabo". "To govore norci. Ako nam ne sprejmejo otrok, jih pustimo kjerkoli. Lažje mi je, če jih ne vidim" Jemeljanu je težko radi Miška Kakor da se mu je žebelj zasadil v srce in se brez bolečine ne da iz-dreti. A vendar se mora izdreti. Slabost mu vlada telo, glava se mu vrti. Bil je utrujen. Objame Miška z eno roko in ga pokrije s koncem svoje suknje. "Spiš, Miško?" "Slabo mi je!"
"Daj, naspiva se nekoliko. Kmalu pride vlak".
*
Vlak je prišel pozno. Pavel pocuka Jemeljana. Jemeljan ga pogleda s slabimi ugaslimi očmi in reče zamišljeno:
"Umiram, ne morem dalje". "Boš. morda, boš". "Ne. Odpelji Miška". "Kaj bom ž njim?" "Daj ga v kakšno otroško zavetišče".
"Ne gre. Tudi moj lastni mi stoji,
kakor nož v grlu".
*
Tri dni je ležal Jemljan v mali postaji. Miškec je begal po vagonih. Ni mogel več jokati, ne govoriti. Komaj je stegoval roko, odpiral strašna, izpačena usta. "Stric!"
Veter je pihal. Dež je padal. Jemeljan je ležal in obraz mu je bil ves moder in napihnjen. V mrzlične spancu se je pogovarjal z Ano: "Ne jokaj. Ne umrem. Zakaj pla-kaš?"
Dolgo je čakal na Miška. Tipal je z rokami okrog sebe. Od časa do časa je za trenutek odpiral 0(.i. Miška ni nikjer.
Neko jutro zgodaj se izvleče iz poslopja postaje. Nekdo krikne: "Kam, rojak?"
Jemeljan ne sliši. Vleče se na peron, malo posedi, leže z obrazom na tla. Ana stopi pred njega, trije otročički z njo: Miške, Uerjoška. Petrček, Jemeljan jih objame s slabimi rokami in pritisne na toplo, razburjeno srce in pomisli nežno: "Sedaj smo tu".
(Iz ruščine I.-V.)
domaČa zdravila
▼ nlod imut ladllnt dlftsr*. Knajpovo Ječmenovo kavo to Import! rana doh*a£a adrarlto, priporoča mgr. Kiujp i
domaČi zdravnik
Flfllte po bretpUtf« cenik, w katerem je nmkntko popleana rastlin* sa kaj ee rabi.
V ceniku bodete aalll le drugih koristnih stvari.
Math. Fndlr
•ox m, city H aH Ma.
New Yerfc, N. V.
Kretan je Parnikov
7 — Shipping Ncwi —
26.	julija:
11«? de Franc«. Havre (Glavni polet- 1
ni izlet) Homeric. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Premen New Amsterdam. Boulogne iur Mer
Roma. Napoti. Gel ova
27.	julija:
Beigenlard, Cherbourg. Antwerp«« St. Louis, r'herbc-urg. Hamburg l.evluthan. Clwry-—i Minnekahda, Boulogne iur Mer
31. julija:
Dresden, Cherbourg Bremen America. Cherboum. Br—»►n
1.	avgusta:
Uresden, Cherbourg firemen
2.	avgusta:
l"ari>. Havre
Saturn la, Trst
Majestic, Cherbourg
fVnrtland. »"herbouitr. Antwerp« n
litatendarn. BouNjk.- -.;r Mer, K«>t-
teiilani
3.	avgusta:
New V..>rk. Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen
7. avgusta:
Rerengaria. Cherbouifr I*reMid?ni Harding. Cherbourg. l!r--men
8. avgusta:
Muenchen, F!<iiiIi>kii( men
oir Mi-r, Jire-
9.	avgusta:
Olympic, Cherbourg Relg«*nlaj}<], Cherbourg. Antwerpen Veendum, Boulogne cur M«-j. Rotterdam
Minnesota, Cherbourg
10.	avgusta:
Deut*i-hland, Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoll. Onova 14. avgusta:
President Roosevelt. Cherbourg. Rr*
G DNI PREKO OCEANA
,u ,,. .
NaJkraJ&a In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih:
ILE DE FRANCE 26. Jul.; 20. aug. j	(7. P. M.)
PARIS 2. avgusta; 27. avgusta (3 P. M.) (Ob polnoči) FRANCE 15. aug.; 2. septembra fOb polnoči)	P- M^
; Najkrajfta pot po tnezntcl. Vsakdo Je v poaebRl kabini z vnemi modernimi udubnoi»tl — Pilata ln alavna fran'-' -ka kuhinja. Izrecno nizke cene.
VpraAaJt« kateregakoli *>ooblafi£euega agenta ali
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK.. N. Y.
15.	avgusta:
Fran. e. Havre
Milwaukee. Cherbourg. Ilnmburg Karlsruhe Bremen Mauretar:i;i, Cherbou:"g
16.	avgusta:
Homeric. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwer|»»*n VolendPm, Boulogne sur Mer, R< t-terda-
Augustus, Na|x li. Genova
17.	avgusta:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
leviathan. Clierl*i'ii g
20. avgusta:
lie de France. Havre 21 avgusta:
StuttK.ui.	*ur Mer. Bre-
men
A'l'Ut.tiiia, Cherbourg
Georga Washington, Cherl-ourg inen	»
22.	avgusta:
C-eveland. Cherbourg. Hamburg Biemen. Cherbourg, Bremen
23.	avgusta:
VuK-ar la. Tr.-t Majestic, ChetN'urg I-aptand. Ch»-rbou:g. Aatwerpen Rotterdam, bouiognt »ur M«-r. Rotterdam
24.	avgusta:
Albert Hailin. Cherbourg. H.imt-urg MinnekaJida. Cherbourg 26 avgusta:
Resi.lute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta:
I'aris, Havre 28 avgusta:
Berengaria, Cherboufrg Ameri'-a, »"herbourg, Bremen
29.	vagusta:
I »re-den. «'herb<iurg, Bremen
30.	ivgucta:
Olympic »*her?jourg
l-Vnrt.and. Cherbourg, Anlwerpen
Berliri < 'herbourg. Bremen
New Amsterdam, Cherbourg. R-.t-
ter iia iri
31.	avgusta:
St l.ouis, <"h«l>ourg. Hajnburg i.'unte Biaii.amano, Xapoll. '>nova
1.	Jesenski izlet, — sep. 6., "lie ae France".
2.	Jesenski izlet. — okt 18. "lie d« France"
Boi dni skupni izlet, — 6. dec.. "He de F-"*nce'".

Nagla Vožnja v Jugoslavijo
Prihodnje odplutje:
SATURNIA
2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA
VULCANIA
23. AVGUSTA — 27. SEPTEMBRA 1. NOVEMBRA
Saturnia in Vulcinia prekaša vs«- ladje sveta v razkošju, udobnosti in na-prih-i ter nudi n^jbolj&o službo v K»r>>-po. 1'osebnc- cene za tja in nazaj. >'■ novosti natt'-h motornih ladjah vkljti čilo plavalni bazen v drugem razredu.
PHELPS BROS. & CO. <ieu Acentje
17 Battery Plačo, New York
Š Č E M svoje sestre, nahajajoče v Clevelandu: MARIJO, JO-ŽEFO, ALOJZIJO in ANO, roj. ZALOKAR v vasi Sočna pri Novem mestu, občina Prežna na Dolenjskem, Jugoslavija. Išče jih brat Anton Zalokar, ki je prišel 30. maja t. 1. v Canado in se danes nahaja pod naslovom: — Anton Zalokar, Gang No. 12, Caretaker Uv. E. Tritres, Ca pral, Gnt., Canada. <2x 25&26 >
RADA BI ZVEDELA, kje se nahaja moj sin JOHN STERNAD, doma iz Ceste št. 14. Videm, Dobre-polje, podomače Birtov. Zadnji njegov naslov je bil John Ster-nad, 1026—4th St., Sacramento Cal. in mi je pisal, da gre v bolnišnico na operacijo. Prosim tamkajšnje rojake, da mi sporo-če, ako kateri kaj ve. o njem. za-kar se jim že vnaprej zahvalim, ako pa sam čita te vrstice, ga prosim, naj mi takoj piše, ker me zelo skrbi, kaj je ž njim. —
Frančiška Sternad, Cesta št. 14, Pošta Videm, Dobre-
polje, Jugoslavija. (2x 24&25>
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi umoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje tx povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je \ el javen za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazzj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvot ni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvo^e. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK
ZASTAVE, REG ALI JE, IN VSE DRUGE
DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCELN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.	(Agency tor 8p*rt*n Radio)
IVAN P A J K
CONEMAUCH. PA.