Izliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za <‘'-’-vs;a,kokra t. & - V Celovcu, 10. maja 1898. V e 1 j a s za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: IJpravniSlvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. & Štev. 13. Vabilo k 9. letnemu občnemu zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki sé hode' vršil v četrtek dné 12. maja 1898. leta ~v Oelovoii v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“. Začetek ob 722. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju dru- štva v preteklem letu. 3. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 5. Poročila o državnem in deželnem zboru. 6. Razne razprave, predlogi in nasveti. K temu shodu uljudno vabimo vse ude političnega društva in tiste slovenske rodoljube, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Odbor. Slovenske posojilnice — pozor! Vsako leto dopošilja koroška obrtnijska zbornica posojilnicam blankete, ki jih naj posojilnični urad izpolni, da se morejo porabiti za dotično statistiko. Posojilnica v Št. Janžu v Rožu vrnila je obrtnijski zbornici dotični nemški blanket ter mu pridejala slovensk odgovor. To pa je zapisnikarja zbornice g. dr. P1 o h 1 - na silno razburilo in poročal je o tej stvari v zbornični seji 2. majnika sledeče : „Akoravno k temu ni obvezano, pustilo je zbornično predsedniško napraviti prevod tistega pisma; pové se v njem, da posojilnica dotični blanket odklanja, ker je njen uradni jezik slovenski. Predsedništvo takega vračanja ne sme pripuščati, ter se je obrnilo do okrajnega glavarsta s pritožbo, da hoče dotični posojilnični uradnik ali dotična ukazujoča oseba zbornico siliti, da sprejema slovenske dopise, kar se pa ne strinja z zborniško organizacijo in tudi dejanskim potrebam ni primerno, ter je samo umeten poskus, spraviti novo-slovenski (!) jezik, ki ga devetdeseti del koroških prebivalcev ne razume, v uradno rabo. Zbornica ima pravico določevati si svoj uradni in obravnavni jezik, in ker je ta jezik bil na Koroškem vedno nemški jezik, se mora zbornica takemu poskusu nasproti postaviti ter prosi okrajno glavarstvo, naj posojilnico v št. Janžu prisili, da izpolni nemške tabele." Rum! Nemštvo je sedaj zopet rešeno! Rešil ga je „veliki Nemec" slovenskega rodit, g. dr. Plohl, in ne dvomimo, da mu bodo za to hvalo peli po vseh nemšib listih. Zakaj malo se zmenijo za pravico in resnico, kakor zopet jasno kaže ta slučaj. Mal slovensk dopis jim je tako na poti, da kličejo na pomoč okrajno glavarstvo, naj ga le-to s silo zatré ! V predstoječih besedah se kaže vsa oholost Steinwendrovega „Herrenvolk“-a, ki slovenščini noče pripoznati nobenih pravic, nobenega mesta. Vprašamo samo, odkod si prisvojuje trgovinska zbornica, oziroma nje tajnik dr. Plohl, toliko oblasti, da se ne zmeni ne za postave, ne za obstoječe, razmere. — In milostljive se delajo ! Celo slovenski prevod so dali napraviti! A mogočni so, zelo mogočni tisti gospodje. Kratkomalo zaukažejo, da se dopisi ne smejo vračati. Samo treba tudi ljudij, ki bi se jim hoteli slepo pokoriti! Poslovni jezik posojilnic je slovenski, in one imajo pravico, se ga izključno posluževati, bodi-si to dr. Plohl-u po volji, ali ne. — In koroški prebivalci ne razumejo „novo-slovenskega" jezika! Ta je pa res tako abotna, da se ji mora smejati vsakdo, in samo vprašamo g. dr. Plohl-a : Cernu so pa potem Vaši pristaši ravno za „koroške prebivalce" ustanovili „Kmetski List", pisan res v „novo“-slovenskem jeziku? Okrajno glavarstvo celovško naj nazadnje prisili posojilnico, da izpolnuje nemške tabele. Ne dvomimo, da bo g. Mac-Nevin imel dobro voljo, ugoditi tej zahtevi, a mislimo, da dobra volja ne bo zadostovala, ker vemo, da bo posojilnica odločno branila svojo pravico. In v tej odločnosti naj jo posnemajo tudi druge posojilnice! Državni zbor, (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Ministri odgovarjajo na razna vprašanja. Nato so ministri Tbun, Wittek, dr. Baern-reither, dr. Ruber in dr. Kaizl skoraj dve uri zaporedoma čitali odgovore na razna vprašanja. — Pravosodni minister dr. Ruber se je v svojem odgovoru na interpelacijo dr. Sylvestra dotaknil stvari, ki je važna za vse stranke, ki pridejo s sodnijo v dotiko. Rekel je namreč, da sodišča ne smejo in ne morejo čakati na stranke ; hočem pa preskrbeti, da bodo sodniki razprave razpisali tako, da bodo stranke mogle ob določenem času dohajati. — Na pritožbe, da davkarski uradi pri napovedbi osebnega dohodninskega davka prestrogo in nagajivo postopajo, je zatrjeval finančni minister dr. Kaizl, da imajo davkarske deželne oblasti že navodilo, da — —^ naj zlasti letos kolikor mogoče popustljivo postopajo. Gledé stroškov za prenovitev uničenih vinogradov je minister na vprašanje slovenskega poslanca Pfeiferja odgovoril, da je izdal naredbo, po kateri naj se ti stroški odštevajo, ako se prenavlja vinograd, ki je bil uničen ali poškodovan po trtni uši. To pa ne velja za posestnike, ki so kupili taka zapuščena zemljišča kot njive ali pašnike ter jih sedaj nasajajo s trsjem. Zatožba grofa Badenija. Nemški nacijonalci, liberalci in socijalni de-mokratje so takoj v prvi povelikonočni seji predlagali, naj se toži bivši ministerski predsednik grof Badeni, ker je dovolil, da so bili v zadnjih treh sejah minulega zasedanja (dné 25., 26. in 27. novembra) redarji (policaji) poklicani v zbornico ter šiloma spravili uporne poslance iz dvorane. Obtožbo je prvi zagovarjal posl. Kaiser. Govoril je jako strastno in Badeniju očital, da je hotel Avstrijo Madžarom prodati in izdati. V državi ne bo prej miru in zbornica ne bo sploh mogla priti do dela, dokler Nemci ne dobijo zadoščenje za vse, kar se je zgodilo v zadnjih treh lanskih sejah, in dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredb. Napadel je seveda tudi Čehe zavolj praških izgredov in zlasti župana Podlipnega ter dokazoval, da se mora grof Badeni kaznovati (posl. G16 c k n e r : Obesi naj se!), ako naj Avstrija še velja za pravno državo. Badeniju očita celo vrsto hudo- Vera, šola in učitelji. (Govoril na shodu Ciril-Metodove podružnice v Kotmari-vasi dné 24. apr. t. 1. č. g. Val. Podgorc.) (Konec.) Kakor je dandanes prvo prizadevanje misijonarjev ljudstvo poučevati ne samo v krščanskem nauku, marveč v vseh vedah, tako je bilo vedno. Zakaj pa bi sicer naša dva sv. apostola Ciril in Metod bila izumila slovensko pisavo? Za duhovnike je zadostovala latinica, a onadva sta hotela ndrod izobražiti! Tudi papeži so vedno pri-poročevali vernikom šolstvo ; 15. majnika 1218 pozval je papež Honorij III. vse vernike, naj podpirajo škofa Kristijana, da bi mogel šole graditi za slovanske pruske otroke,5) in leta 925. je papež Ivan X. opominjal kralja hrvatskega Tomislava in njegove podložnike, naj skrbé za izobražbo mladine.6) Tako govori zgodovina, naj nasprotniki pridejo in dokažejo, da je le enkrat kje bila cerkev nasprotna dobrim šolam, nasprotna izobražbi nà-rodov ! Proti šolam, kakoršne so zdaj, pa mora cerkev biti nasprotna; Leon XIII. so povedali v pastirskem pismu „Militantis Ecclesiae" lani 1. avg. vzroke : „Polen nevarnosti je pouk, v katerem vere ni . ., nikdo brez slabih posledic pobožnost od znanosti ločiti ne more . . Ako se nobena doba na- 6) Michael : Geschichte des deutschen Volkes, str. 109. 6) Kukuljevič: Monumente Slavorumll. 76. (ut vestros tenerrimos pueros a cunabilis in studio litterarumdeo offeratis.) šega življenja veri odtegniti ne sme, bode to najmanj smelo se goditi v letih, ko si mladina še ne ve svetovati, ko je tolikim nevarnostim izpostavljena . . . Treba je, da se veronauk ne uči samo nekatere ure, marveč ves drugi nauk mora biti versko navdahnjen . . in zato je treba, da bi nikdo ne smel poučevati mladine, kateremu ni cerkvena oblast dala k temu dovoljenje." To so tirjatve, zavoljo katerih liberalci in demokrati toliko kriče, ter duhovnikom očitajo, da so šoli nasprotni. Duhovniki se tega očitanja prav malo bojimo; s šolo niso zadovoljni cesarji, ne papež in kakor se mi zdi, tudi kmeti sami ne, pač pa učitelji in demokrati; zares ni težko razvideti, kdo ima prav, in kdo ne. „Če se v šoli ne uči dosti krščanskega nauka, ste le sami krivi!" nam pravijo liberalci. Res more se tu in tam zgoditi, da smo sami tudi krivi; a če se tak nered godi, obsojamo ga ter rečemo, da ni prav. Liberalni učitelji pa hočejo, da se veronauk ne poučuje v šolah. Oni tirjajo popolno ločitev šole od cerkve,7) po domače se to pravi : duhovnov več v šole ne pustite. Če bi pa že res mogli vsi duhovniki vse ure natanjko porabiti, vendar bi bila verska vzgoja še popolnoma nedostatna (pomanjkljiva), dokler ne bo tudi učitelj krščansko učil. Na Nemškem imajo v šolah na teden 5 ur veronauka, 2 uri ima katehet, zgodbe sv. pisma, življenje svetnikov in cerkveno petje pa uči učitelj ; pri nas pod katoliškim cesarjem pa imamo — dve celi uri na teden. Vsejte pšenico na polje, kamur solnce pride samo dve uri v tednu, sadu ne bodete dobili nič, otroška duša pa naj se ’) Stauracz: Jammerbilder Oster. Schulzustande II. 21. v pobožnosti utrdi v teh dveh urah, med tem ko vedno bodisi od sošolcev, ali poslov, ali celo — učiteljev marsikaj sliši, kar bi mu slišati ne bilo treba. Tega zadnjega očitanja hi se jaz izgovoriti ne upal, ko bi učitelji sami ne bili tako nespametni, ali predrzni, da sami to jasno priznavajo. Njihov voditelj Jessen piše: „V vsaki uri ne more čuvaj stati za učiteljem, da bi preiskaval njegovih besed ; zato bo učitelj imel vedno priložnosti dosti, pustiti tisti duh na otroke upljivati, kateremu je pot pripravila novodobna šola"8) Vera in nevera, to je naše nasprotstvo ! Da pa so ljudski omiki nasprotovali ravno neverniki, kaže to : jeden najhujših brezvercev preteklega stoletja, Voltaire, se je n. pr. večkrat tako-le izrazil: „Ljudstvo bo vedno neumno ostalo; voli so, katerim je treba ižesa, palce in senà." Drugo-krat se je zahvalil Voltaire ministru La Chalotais, da je odpravil ljudski pouk, in v tistem pismu tirja, naj minister odpravi še red šolskih bratov. »Ljudstvo je treba voditi, a nikakor ne poučevati, tega ne zasluži" in Didewt-u (brezvercu) je ravno tisti pisal: »Nikdo ne misli na pouk hlapcev in dekel — to prepuščamo apostolom." 9) Nehote daje ta nevernik sijajno spričevalo apostolom in cerkvi, da je ona prva mislila na pouk ubožnega ljudstva, med tem ko so brezverni oli-kanci prizadevali si, obdržati ljudstvo v nevednosti. Naj nasprotniki cerkve navedó le en dokaz, le eno besedo slično ali enako tem besedam brezvernega Voltaira! Oni take besede ne najdejo, niti v evan-geliju, niti v papeževih pismih, niti v katoliških 8) Freie padagogische Blatter, 14. Jahrg. 1862. 9) Hohoff: Revolution, str. 509. Pristopite slovenskemu. Itat.-pol. in gosp. društvu ! delstev. — V imenu liberalnih Nemcev zatrjuje posl. dr. Gross, da njegova stranka ministerstvo toži v vsej resnobi, nikakor le na videz in za šalo, ter poživlja vse stranke, naj glasujejo za obtožbo. — Socijalni demokrat Rie g er je obširno razpravljal o dogodbah v parlamentu. Badeni ni propadel, ker je bil nesposoben, ampak zavoljo hudodelstev, katere je storil. Očita mu, da je kršil ustavo in izjavi, da njegova stranka ne bo delala obstrukcije za vsako ceno, kar zahtevajo nemški nacijo-nalci. Večino dolži, da je osnovala revolucijo od zgoraj. O tem pa je socijalist previdno molčal, kako dolgo že in vztrajno ravno njegova stranka pripravlja revolucijo od spodaj in to ne le proti človeški družbi sploh ! — Za zatožbo je govoril tudi tirolski poslanec dr. Grabmayr kot zastopnik nemško-liberalnih veleposestnikov in je ob enem vabil katoliško nemško stranko, naj se loči od desnice. Ednajsta seja dné 21. aprila je bila prav dolgočasna. O obtožbi so govorili: Eisele, Heeger, dr. Straucher, dr. Mayreder, dr. Pfersche, dr. Schiicker in Tiirk. A nihče se ni zmenil za njih premlete čenče; klopi so bile prazne, le ožji somišljeniki so nekaj časa poslušali govornika, včasih je bilo komaj 20 poslušalcev v zbornici. Ravno tako suhoparno se je nadaljevala ista razprava dné 22. aprila. Ta dan je prišel do besede znani kričač Wolf. Govoril je o vsem mogočem, le o ministerski zatožbi ni zinil besedice. Tako se je prav surovo hudoval nad mil. škofom dr. Brynychom v Kraljevem Gradcu, češ, da med Nemce pošilja češke župnike in kaplane. To postopanje razburja ljudstvo; že mislijo na to, da bi pristopili k pruski državni, t. j. k luteranski veri, ki jim vsaj dovoljuje, da ostanejo Nemci. Kričač je tirjal od grofa Thuna, naj odstrani češkega cesarskega namestnika grofa Coudenhofa, ker se Wolfovemu povelju ne uda. Grozi vsem nemškim poslancem, da jih pomeče med smeti, ako se ne združijo pod njegovo bandero, ki nosi napis: Heil Alldeutschland: Živila Velika Nemčija! Izjava desnice. Posl. Jaworski se je najprej branil zoper očitanje, da desnica nima poguma, poseči v ta razgovor, ter zagovarjati svojih podpisov za znani Falkenhaynov predlog, rekoč: Mi imamo pogum, in verjemite mi, da je treba več poguma, ako hočemo molčati, nego govoriti. Mi se nismo hoteli udeležiti tega razgovora, a ker nas poživljate, zato hočem v imenu desnice označiti naše stališče. Vse stranke desnice iskreno želč, da bi državni zbor pričel resno delo. Upali smo, da se naveličate obstrukcije in da letos, v slavnostnem letu, ob cesarjevi petdesetletnici, mirno in stvarno razpravljamo o raznih nujnih vprašanjih. To bi bil najlepši dar presvetlemu vladarju. Zato smo v tej debati doslej molčali. A danes sem se oglasil k besedi, da vam povem vzrok in da se ne bode govorilo: „qui tacet, consentire videtur.“ (Kdor molči, zdi se, da soglaša.) Drugi vzrok pa je ta, ker napadate v prvi vrsti poljske moje sorojake. Ali smo kdaj le z jedno žaljivo besedo napadali vaš narod ? Nasprotno, vedno smo z največjim spoštovanjem govorili o Nemcih. Gospoda, mi imamo dovolj poguma, tudi besed, da bi vam odgovarjali, a ne-dostaje nam onega „tona“, v katerem se vrši ta debata že dva dni. Desnica smatra kot svojo nalogo, da omogoči parlamentarno delo in da zbornica reši nujne stvari v korist države in prebivalstva. Z divjo obstrukcijo ste provzročili dogodke, zaradi katerih tožite grofa Badenija. Mi Poljaki od srca želimo, da se doseže poštena sprava med Cehi in Nemci, ker ravno ta prepir je provzročil vse žalostne dogodke. Na podlagi poslovnega reda ste vi z raznimi praznimi prošnjami in vednim glasovanjem po imenih skušali prisiliti vlado, da prekliče jezikovni naredbi. A s tem ste preprečili vsako delo. In da bi mi onemogočili vaše namene, smo mi tudi na podlagi poslovnega reda predložili dotični predlog. To smo mogli in smeli. S tem pa nismo hoteli izpodbiti vašega stališča v nàrodnem vprašanju, temveč le parlamentarni voz spraviti zopet v tir. A vi ste s silo napadli predsedstvo, v zbornici provzročili dogodke, katerih nočem in ne morem opisati. Ker pa vse to ni pomagalo, prišla je „lex Falkenhayn“ in ta „lex“ ni nič druzega, kakor to, kar je v mirnem času v odseku za poslovni red predlagala vaša stranka. (Glasni klici : Cujte, čujte ! Živahna pohvala na desnici, ugovori na levici.) Lex Falkenhayn je bil nujno potreben silobran, obramba zbora, reda, osebne časti, življenja. Zato bodemo glasovali proti predlogu. (Glasno pritrjevanje in ploskanje na desnici, srditi ugovori in pfui-klici na levici.) Za Jaworskim so govorili poslanci Hofmann, Hofer in dr. P o m m e r , na to se je seja zaključila. 13. seja. Pravijo, da številka 13 ljudem ne donaša sreče. Tudi našemu državnemu zboru se je kaj takega pripetilo. Lansko trinajsto zasedanje se je popolnoma ponesrečilo in letos je 13. seja dné 26* aprila hudo zadela in skoro razbila dosedanjo zborniško večino. To je prišlo tako-le: Zbornica je nadaljevala razpravo o obtožbi zoper grofa Badenija. Nagajivi Nemci in socijalni demokrati so ta predlog sprožili le iz tega namena, da z dolgočasno razpravo tratijo dragi čas, da preprečijo vsako koristno delo in da dobijo priložnost, zopet razgrajati, kričati in psovati. V imenu tirolskih konservativnih poslancev je govoril žl. Zal-linger. Rekel je, da on in njegovi somišljeniki, ki niso podpisali Falkenhaynovega predloga, še danes obsojajo ta predlog, obsojajo pa še bolj dogodke, ki so dali povod temu predlogu. Za zatožbo pa ne bodo glasovali, ker nima danes nobenega pomena. Kajti grof Badeni je politično mrtev; Falkenhaynov predlog ni več v veljavi, zatožbe večina ne bode sprejela; Čemu torej ves krik, čemu toliko praznih besed, čemu vsa potrata časa? Katoliška stranka vztraja v zvezi z večino, ker noče, da bi v Avstriji odločevali socijalni de-mokratje in poulični razgrajači. Katoliška ljudska stranka hoče varovati nemške koristi, koder so res v nevarnosti. Toda kot katoliki ne bodo nikdar tlako delali liberalcem, ki so v Avstriji dolga stoletja zatirali vsako pravo svobodo. Levičarji so kakor razburjeni sršeni vedno pikali govornika, posebno pa je kričač Wolf mu segal v besedo. Med drugim mu kliče: „Vi se bojite svojih volilcev!" Zallinger ga jako dovtipno zavrača, rekoč: „Le pridite vi, gospod Wolf, med moje volilce v dolino, kjer se je rodil in živel Andrej Hofer, pokazali vam bodo pot nazaj “ ! (Živahno odobravanje na desnici.) Za njim sta še govorila krščanska socialista Bielohlawek in dr. Scheicher, oba za predlog, da se obtoži Badenijevo ministerstvo. Prvi je Čehom svetoval, naj se sami odpovedó jezikovnim naredbam; drugi pa je očital Badenijevi, Gautschevi in sedanji Thunovi vladi, da so popustljive nasproti poulični druhali. Grof Badeni se je ustrašil izgredov na ulici, Gautsch nemških dijakov in grofa Thuna strahujejo laški mladiči in kričači v Trstu. In te žalostne razmere so krive, da Avstriji Madžari narekujejo pogoje. Ropot. Ko je dr. Scheicher končal svoj govor, naznani predsednik, da bode sedaj govoril dr. Kramar, bivši podpredsednik zbornice. To je razkačilo nemške levičarje, jih spravilo takoj iz sedežev, pa tudi iz kože! Kakor tropa besnih divjakov se vsuje vsa levica s svojih sedežev proti češkim klopem ter rjove in vihti pesti proti govorniku, ki stoji in mirno čaka, da se poleže vihar. Najhujše so razsajali in dokazovali svojo nemškoomiko zastopniki koroških N e m c e v : c. kr. sodnijski svetovalec Eisele, milijonar dr. L e miš, c. kr. profesor dr. Stein-wender, Tschernig in posebno zastopnik koroških veleposestnikov blagorodni vitez Mili e si! Krepko so jih podpirali štajerski poslanci dr. H o-henburger, c. kr. prof. dr. Pom mer, c. kr. prof. Hofmann-W ellenhof, češka Nemca Peschka in Glockner in pijani Schonerer. Tulili so, kričali: „Fej, ven ž njim, Badenijev hlevar je, češki lopov; glejte ga policista: stražo je klical v zbornico in sedaj si upa še govoriti. Mi mu ne pustimo govoriti, naj gre med redarje!" Čehi, Poljaki in Slovenci so stali okoli dr. Kra-mafa, da ga za vsak slučaj branijo. Vmes pa je rjul Jurij Schonerer: „Hurrah! kavalerija“. predlagam, naj se Kramar zapré.“ Omikana Nemca, dr. Hofmann in dr. Kindermann sta tolkla s pestmi po mizah, drugi olikanci (?) so žvižgali in sikali. Med tem, ko so se Nemci obnašali kot razdivjane barabe, govoril je dr. Kramar in desnica mu je burno pritrjevala. „Jaz bi se ne bil oglasil", pravi govornik, „ko bi bili nasprotniki le količkaj nepristransko o tej zadevi sodili in govorili. A besedovali so samo o Falkenhaynovem predlogu, ne pa o tem, kar se je prej godilo. Kar so Nemci in socijalni demo-kratje zadnje dni minulega zasedanja v zbornici uganjali, to so bila po § 76 kazenske postave prava hudodelstva. Oni so parlament ponižali in pre-menili v nekaj, česar jaz nočem imenovati. (Hrupni klici na desnici: V norišnico! v žganjarno!) Viharnemu pritrjevanju desnice so Nemci ugovarjali s tuljenjem, žvižganjem in psovanjem. Da se posadi grof Badeni na zatožno klop, zato so se potegovali še nemški poslanci dr. Bareuther, dr. Funke, Bendel ; prav nesramno in robato pa je psoval grofa Badenija in Falkenhayna koroški posl. plemeniti g. Millesi. Mož žlahtnega rodu, ki zastopa vso nemško gospodo na Koroškem, bi se imel vsaj v zbornici pred drugimi priprostimi poslanci odliko- knjigah ali časnikih, in vendar se predrznejo trditi, da klerikalci hočejo ljudi neumne imeti, brezver-stvo pa da jih hoče olikati. Dokazal sem, da je cerkev bila vedno prijateljica šole in skozi mnogo stoletja; ko državna oblast še za šole ni dala nič, je cerkev učila ljudi brezplačno, je cerkev ustanavljala latinske in visoke šole, in ljudem ni bilo treba plačevati davkov v te namene. Zdaj so prišli drugi časi ; države so vzele šole v svoje roke in zdaj naenkrat naj bi bila cerkev nasprotnica ljudskega pouka? Pouku ni nasprotna, a duhu je nasprotna, ki veje v teh šolah, socijaldemokratičnemu duhu, ki hoče brezverstvo vcepiti mladini, od tod je nasprotstvo, ki ne bo popred jenjalo, predno se dà krščanskim starišem pravica, da si smejo izbirati in tirjati za svoje otroke krščanske učitelje ; judje in janičarji naj si iščejo judovskih in janičarskih učiteljev. To hočemo, a še nekaj po vrhu. Mi Slovenci hočemo tudi nà-rodne šole. Na binkoštni praznik je Bog dal apostolom dar jezikov, da bi mogli vse nàrode v njihovih jezikih učiti, in zato nam je jezik dan, da se moremo med seboj sporazumeti, da morejo stariši otroke učiti moliti in delati, zato je gospodarju jezik dan, da poslom ukazuje, kar imajo storiti, zato je vam in vsem ljudem na svetu dan jezik, jeden govori nemški, drugi laški, tretji španski. En jezik pa imajo naši liberalci tako za nič, da ga prepovedujejo rabiti. Sicer so vsi jeziki na svetu ljudem dani, da se v njih izobražujejo, ta jezik pa je menda zato na svetu, da se ljudstvo v neumnosti vzdrži. Kateri jezik pa je to ? Jezik, v katerem zdaj tu govorimo, naša slovenska beseda. To hočejo z vso silo iz šole ven, iz uradov ven ; v Trstu jo hočejo tudi iz cerkve ven. Pravijo Nemci, da smo Slovani „tiefminderwertiges Volk“, ničvreden nàrod. Če je res tako, se moramo čuditi, da nas Slovence v davkariji ravno tako poznajo, kakor Nemce, da pri naboru vojakov tudi od ničvrednega rodu hočejo imeti branitelje domovine, junake, ki bi bili pripravljeni, pustiti rudečo kri za vero, dom, cesarja. Zakaj neki je pa ta slovenski jezik tako za nič? Zato, ker ga govori katolišk nàrod, ker ga govori ljudstvo, ki je z dušo in telesom udano veri in cesarju svojemu. Liberalci pa hočejo ljudem vero izdreti in pri tem jim je slovenski jezik na potu; naše ljudstvo ne bere liberalnih in so-cijaldemokratičnih lažnjivih spisov in hujskanj. Liberalni Nemci pa se slovenskega jezika naučiti ne morejo, ker so preneumni, zato so prišli na misel, da se morajo Slovenci ponemčiti, da bodo lažje brali „Bauernzeitung“, „Freie Stimmen", „Karntner Nachrichten" in nebrojne, od rudeče socijalne demokracije izdane spise. Da jim pri tem ponemčevanju ne gre za nàrodnost svojo, ne za slovensko, ne za našo oliko, pripoznavajo liberalci v svoji neumnosti sami: „Wir bekampfen die Tschechen, Polen, Slovenen beute nicht deshalb, weil sie Slaven sind, o nein, da wiirde man uns ganzlich verkennen ; wir bekampfen nur ihre schlechte Politik," piše aKarntner Wochenblatt" 18. aprila 1898. To smo že davno vedeli, da se ta gospoda ne bojuje za noben ideal, ne za vero, ne za pravico — marveč za oblast in dobiček. Sila kola lomi, in ko drugače ne gre, začeli so liberalno - socijaldemokratični daitschnaceljni v Celovcu izdajati celo slovensk časnik: „Kmetski List". Tiska se ta list pri celovškem voditelju luterancu Bertschinger-ju, ki izdaja tudi sBauern-zeitung“-o. Ti ljudje imajo namreč tak želodec, da vse prenesejo, nazadnje še Slovenca, samo liberalen mora biti. Ko bi mi Slovenci bili liberalci ali socijalni demokrati in ko bi v maternem jeziku pogubne nauke razširjali med ljudstvom, liberalni Nemci bi nas slavili in nam pustili materino be- sedo. Tako pa je nam ne puste in marsikdo tega ne ume in povprašuje: za Boga, kaj pa da tako, kaj pa imajo Nemci od tega, da naš jezik zatirajo, kaj pa imajo od tega, da delajo iz slovenskih otrok in mladeničev janičarje? To nàrodno vprašanje se ne dà razumeti, ako se ne ozremo na verski značaj našega ljudstva. Katoliški Nemci in katoliški Slovenci se ne sovražijo, oni so si prijatelji, liberalni Nemci in liberalni Slovenci so si prijatelji, torej nas ne loči jezik, marveč katoliška vera in liberalizem ali brezverstvo. To vi sprevidite sami po svojih vaseh, da vas ne loči jezik ; loči vas in sovraštvo dela brezverstvo. To brezverstvo pa se ravno zdaj predrzno upira vzlasti proti šolam. Ker vas odrasle ljudi spriditi in brezverne storiti ne more, hoče to doseči pri vaši mladini ; vaša dolžnost je, da to za-branite. Oni hočejo vero, kakor prazno vero izruti iz src vaših otrok,10) otroci so pa le božji in vaši, ne učiteljev in ne šolske oblasti, in vi imate skrbeti, da se jim krščanstvo ne bo jemalo, marveč da se bode v njih gojilo versko prepričanje in da se bodo učili krščanskega življenja. Papež Leon XIII. tirjajo od vas : »Tembolj ko si prizadevajo nasprot- l0) Stauracz: Jammerbilder II. 77. »Machen wir den Aberglauben lacherlich, wo wir ihn finden.“ mr* Zalite vaj te po vseli gostilnah. 59]Mirw! vati po svoji omiki, po dostojnem obnašanju in plemenitih besedah, a danes je prekosil ta nemški plemenitaš po svojem blebetanju še najsurovejšega gorjanca. Grofu Badeniju je primeril psovke: evropski zamorec", „osel“ ter končal svoj duhoviti (?) govor z besedami: „Badeni — na vislice ž njim"! Kot tretji predlagatelj je ministersko obtožbo še zagovarjal socijaldemokrat B e r n e r in predlagal, da se vsi trije predlogi gledé zatožbe grofa Badenija izročijo posebnemu odseku 36 članov v razpravo in poročanje. O tem naj se glasuje po imenih. Prišlo je torej do glasovanja, a izid je presenetil zbornico, osramotil zbornico, osramotil desnico, razveselil pa levičarje, ki so zmagali z 8 glasi. Predlog tožiteljev je bil namreč sprejet s 175 glasovi proti 167. Ko naznani predsednik ta izid, nastane na levici nepopisen krik radosti in veselja. Levičarji ploskajo, poslušalci teptajo, mnogi mahajo z robci. 13. seja je torej končala nesrečno in nečastno za večino. Krivi pa so tega nepričakovanega poraza v prvi vrsti tisti slovanski poslanci, ki v odločilnem trenutku niso bili na Dunaju. Odsotni so bili 4 Kumunci, 2 Čeha, 2 Poljaka, oba Srba in iz naše zveze 6 poslancev. Torej vsaj 16 glasov bi imela desnica večine proti predlogu in bi zmagala, ko bi bili imenovani zastopniki storili svojo dolžnost. Obžalovati je pa tudi, da so člani nemške katoliške ljudske stranke z baronom Di-pauli-jem na čelu v odločilnem trenotku zapustili desnico ter se glasovanja vzdržali in s tem pripomogli liberalnim kričačem in razgrajačem do popolne zmage. Dopisi prijateljev. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Prvo sv. obhajilo.) Drugo nedeljo po veliki noči se je v tukajšnji starodavni cerkvi sv. Kuperta letos prvo-krat vršilo prvo sv. obhajilo 30 učencev in učenk naše „n dr o dne šole". Lepa slovesnost, kakoršne naša farna cerkev še ni videla, se je vršila jako slovesno. V slovesnem sprevodu je č. g. župnik peljal praznično oblečene prvo-obhajance, med katerimi je bilo veliko belooblečenih in ovenčanih deklic, v cerkev, in okrog krstnega kamna stoječim otrokom razložil pomen krstne obljube, katero so otroci potem slovesno ponovili. Pred sv. obhajilom so se otrokom prižgale sveče, katere so otroci v rokah držali in se jim razložila v posebnem nagovoru velika milost prvega sv. obhajila. Ginljivo je bilo videti med prvimi obhajanci tudi celo slepo 12 let staro deklico Jožefo Ocvirk, katero so naše čč. sestre naučile tudi plesti ter jej tako saj nekoliko olajšale njeno žalostno osodo. Po dokončani cerkveni slovesnosti so se presrečni otroci zbrali v ^ndrodni šoli“ k skupnemu zajutrku in bili tudi obdarovani z lepimi spomini na najsrečnejši dan svojega življenja. Na ljudstvo, katero se je vklub slabemu vremenu v obilnem številu zbralo, je napravila redka slavnost zelo mogočen utis. Omenjati je nam tudi, da se naši otroci ne samo pozimi in poletu redno udeležujejo nedeljske božje službe in cerkvenih procesij, ampak imajo zdaj tudi vsak torek in petek šolsko mašo, pri kateri otroci prav lepo in ubrano pojejo. Takó „ndrodna niki vere neskušenim ljudem in vzlasti mladini podajati nauke, ki jih delajo malopridne, tembolj si moramo prizadevati, da se bo delil vseskozi katoliški pouk." n) Slovensko ljudstvo, ljudstvo delavcev in kmetov, si tudi res prizadeva ohraniti si in priboriti zopet prave šole. Ustanovila se je družba sv. Cirila in Metoda že pred leti, otvorile so se šole v Trstu in Velikovcu, na najbolj nevarnih tleh. Težko je za ubožen nàrod, plačevati javne šole in zraven vzdrževati privatne zavode, a to razmerje, upamo, ne bo trajalo dolgo. Vsaka reč na svetu enkrat dozori. Še ni dolgo sem, ko so samo duhovniki tožili čez nove šole, dandanes tožijo že cesarji, in liberalci sami, dà, prišlo je tako daleč, da so lani morali na Dunaju iz službe izpustiti nekaj učiteljev, ker so otroke pripravljali za socijalno demokracijo, mesto da bi jih poučevali. Dobro je, da mladi učitelji svojega sovraštva nasproti duhovnikom ne prikrivajo več, ta tvor bode kmalu dozorel. Storite vi vsi, kar je v vaših močeh, da se ta rana kmalu zaceli, sicer bode morebiti prišel čas, da bo prepozno. 'b Inscrutabilis 21. April 1878. Modri izreki: Suženj ima le enega gospodarja, slavohlepnež pa toliko, kolikor potrebuje posameznih ljudij, ki mu pomagajo k slavi. — Največja naša slabost je ta, da večinoma nimamo toliko lastne moči, da bi popolnoma ubogali svoj razum. — Nikoli ne zaupaj drugim svoje skrivnosti. Čim več jih bodeš zaupal, tem večja je nevarnost, da nekatere izmed njih pridejo na dan. šola" ne razširja samo pravo nàrodno omiko, ampak tudi močno pospešuje in utrjuje versko mišljenje. Iz Djekš. (Razno.) Dné 23. aprila na dan sv. Jurija, katerega tù en dan prej praznujemo, kakor onkraj Drave, bil je pri nas vigredni živinski semenj. Vreme je bilo na semenj in že par dnij poprej neugodno, zavoljo tega se je manj živine prignalo na trg, kakor druga leta. Pitani voli prodajali so se po 30 do 33 gld., vprežni voli in junci po 28 do 30 gld. 100 kg žive vage ; krave so se plačevale po 75 gld. do 100 gld., junice po 60 do 80 gld. Ovce, katerih je bilo veliko, so se prodajale po 5 do 12 gld. Kupci so prišli iz okolice, Velikovca in Hiittenberga. Prihodnji živinski semenj je 24. junija. — Kmetje obdelujejo zdaj pridno svoje polje, ozimna in tudi še sadje kaže precej dobro. Treska in hudega vremena varuj nas Bog! — Po prostovoljni dražbi je bilo prodano posestvo Pavla Janko, kateri je pred kratkim umrl. Pavl Janko je bil veren kristjan in marljiv prebiralec „Mira“. Bil je dvakrat oženjen, a pokopal je svoje otroke in obe ženi ter se zdaj sam preselil k njim. Vse svoje premoženje volil je ubogim in cerkvi. Sveti mu večna luč! Novi posestnik postal je gosp. Jožef Aichwalder, nàrodni župan ovberske občine, kateremu iz srca čestitamo. Crlasovi nasprotnikov. „Lisjak.“ „Kmetskega Lista“-a je izšla 4. številka. Dobil je Lisjak vsaj enkrat tudi svojega odgovornega urednika. A veste, Slovenci, kdo Vam oznanuje „novo vero" ? Nemški luteranec Bertschinger! Ta je „odgovoren“ za vse smeti, katere Vam najbolj zagrizjeni Vaši nasprotniki ponujajo po „Kmet-skem Listu"! Slavno c. kr. državno pravd-ništvo pa tem potom zopet vljudno vprašamo, kako more biti Nemec, ki prav nič slovenski ne zna, odgovoren urednik slovenskemu listu?? Se li to vjema s tiskovno postavo? Uljudno prosimo odgovora!! V ostalem „Kmetski List" naprej baranta z lažmi, kakor je začel. Dokazali smo mu v 9. številki „Mir“-a celo vrsto lažij; na vse te dokaze pa lepo molči, ker jim ničesar odgovoriti ne more! Tam smo Lisjaku obljubili lepo darilo 500 kron, katere si lahko zasluži, ako dokaže, da so jezuitje kedaj učili, da „namen posvečuje sredstva". „Kmet-ski List" lepo molči in tako na njem še vedno visi madež lažnika in obrekovalca, kakor smo ga imenovali tam ! In takemu zapeljivcu naj gredó na limanice slovenski kmetje? Pravo smolo ima „Kmetski List", kedar se zaletava v „Mir“, katerega skuša prekrstiti v „Prepir“. No, to se mu ne izplača! Mi radi prepuščamo sodbo vsakemu, kaj je lepše: ime „Pre-pira" ali „lažnika in obrekovalca"!!? V članku „Antisemitizmus klerikalcev" nam očita, da priporočamo svojim bralcem Judovsko blago", zavoljo nekaterih inseratov na zadnji strani. Omenjamo samo, da objavljamo le taka naznanila, kakor jih objavljajo tudi drugi dobri listi in mamka »Kmetskega Lista" sama, namreč častivredna »Bauernzeitung"! Nam očita „Kmetski List" n. pr. Mauthner-jevo naznanilo, v istem času pa je isto objavila tudi „Bauernzeitung“, v kateri navadno kar mrgoli prav židovskih inseratov, kakor je n. pr. tisti o „ velikem krahu" itd. itd. Pa tudi ravno-ista številka „Kmetskega Lista" sama prinaša in-serat dobro znane židovske tovarne s suknenino in volnino Mori* Scliwar*-a v Svitavi (Zwittau) na Moravskem. Torej, gospodine Bertschinger in njegov slaboglasni dopisun K. naj nikar ne hodita na solnce, ko imata sama toliko masla na glavi!! In nikar ne zamerite, če obrnemo s polno pravico Vaše lastne besede na Vas : V »Kmetskem Listu" imajo pisatelji tega lista polhen gobec zmerjajoč čez jude, a denarja tih naj večih škodlivcev radi jemlajo (za naznanila v „Bauernzeitung“-i) in se združijo z njimi, da bi namazali priprostega kmetiča. — Na mesto, da bi se kmet svaril, naj ne kupuje pri takih ljudeh, se mu po dobrem plačilu judovsko blago ponuja. . . . Očitno pa je dalje, da nosijo gospodje pri „K. L.“ antisemitizem samo na jeziku, a v srcu ga nimajo. Grdo je to kmeta na tako vižo goljufovati.Krajcarje kršan- skih kmetov sipajo ,bauernbundarji“ v židovske Žaklje. „Sramota čez tako zvijačo!" kličemo zató s »Kmetskim Listom." Sramota, da se najdejo ljudje, ki take zvijače tako hinavsko pišejo, in sramota, da se najdejo ljudje, ki je — verujejo in plačajo! Pred svojim pragom naj torej pometajo hinavci; gnoja jim tam ne manjka. Politični pregled. Vojska med Spanje! in Amerikanci se nadaljuje, a doslej ne na srečo Špancev. Amerikanci so jim namreč pobrali več ladij. Dnó 1. maja zjutraj je bila bitka med Špancem in Amerikan-cem na morju pred mestom Manila na filipinskih otokih. Amerikanci so do cela premagali Špance ter jim uničili tamošnje brodovje. Vsled tega je nastala na Španjskem velika razburjenost in močno gibanje zoper vlado. V glavnem mestu Madrid so proglasili celo obsedno stanje. Obe državi se sedaj pripravljate na drugo bitko, ki ima že določiti usodo vojske. Posledica vojske je velika draginja žita in kruha po mnogih državah. V Italiji je prišlo do velikih nemirov, ker ljudem primanjkuje kruha. Na več krajih se je dné 1. t. m. zbiralo ljudstvo in s kamenjem napadalo razne urade, prodajalnice itd. Vojaki so sicer napravili red, a ljudstvu niso pripravili kruha. o v 1 č a r. Na Koroškem. (Občni zbor) našega ka-toliško-političnega društva je na poti gospodom pri „Preie Štimmen", ki nam dajejo »prijateljski" svet, naj »nemškemu" (?) Celovcu prizanašamo s slovenskimi shodi, ter naj se prihodnjič zbiramo v Ljubljani! Le počasi, gospodje! Prvič ni res, daje Celovec »nemško" mesto, kakor pišete vi, in pravice, zborovati tam, kjer se ljubi nam, si od pisačev »Freie Stimmen ne damo vzeti! Mi ostanemo lepo na svoji zemlji. Ko »Fr. St." očitajo, da je kat.-pol. društvo »eine von Krain aus diri-gierte gross-slovenische Kampforganisation", se za to prav malo zmenimo. Naj se nasprotni pisači raji popraskajo tam, kjer jih srbi; ali ne vedo, da ravno oni kličejo na Koroško Schonererja, Roki-tanskega in druge veliko-nemške kričače, da td hujskajo ljudstvo?! In v Ljubljano naj gremo! Ko smo pa tja šli na vseslovenski shod, so se ravno »Fr. St." najbolj repenčile. Kako jim naj torej vstrežemo? Vsekako pa naj se slovenski rodoljubi »prijaznemu pozdravu" nasprotnega lističa primerno odzovejo ter v prav častnem številu prihitijo dné 12. t. m. na občni zbor, da bomo tudi mi koroški Slovenci pokazali, da smo tù domà. — (Duhovske zadeve.) Meseca aprila so birmali mil. g. knezoškof pri vizitacijah 172 otrok, 95 fantov, 77 deklet. — Umrl je dné 2. t. m. čast. g. V. Gimpl, župnik v Tveng-u, star 79 let. V mašnika je bil posvečen dné 2. jul. 1848. 1. Dné 3. maja je umrl č. g. Jan. Oberjorg, župnik in dekan v Dolu v Zgornji Dravski dolini, star 71 let. 32 let je bil župnik v Dolu. N. p. v m. ! — Razpisane so župnije: Ziljska Bistrica in beneficij v celovški bolnišnici do 14. jun., Dole v Dravski dolini do 17. junija. Prestavljena sta: č. g. K. H rab a, kaplan v Kotarčah, za provizorja v Dole in č. g. Anton Kaplan, kaplan v Škocijanu, za kaplana v Kotarče. — Prvi letošnji župnijski izpit bode od 24. do 26. t. m. Oglasilo se je zanj 6 gospodov. * V Celovcu se je vstrelil vojak 17. pešpolka Jan. Jerina. — Koroške ljudske igre so predstavljali v Beljaku. — Skušnja za kovače bode pri kmetijski družbi v Celovcu dné 24. junija. Na Kranjskem. Pri dopolnilnih volitvah za ljubljanski mestni zbor je prinesla slovenska sloga Slovencem lepo zmago, nemškutarjem pa zasluženi poraz. Želeti je le, da bi se kakor tù, tako tudi drugod združili vsi slovenski rodoljubi k skupnemu delu za nàrod. — Ljubljanska mestna hranilnica je imela lani nad 12 milijonov 791 tisoč goldinarjev denarnega prometa. — Železnico Ljub-Ijana-Vrhnika začnejo graditi ta mesec. — V Ljubljani so ustanovili slovensko delavsko stavbeno društvo, ki ima namen, delavcem pomagati do lastnih zdravih stanovanj. Dobro ! — Mestno hišo v Ljubljani so lepo prenovili. Posebno krasna je sedaj mestna dvorana. — Na Brezjah so pričele s 1. majem zopet redne sv. maše ob nedeljah in praznikih. Prva sveta maša je ob VJ. uri in druga ob Vjll. uri. Na Štajerskem. V Mozirju so ustanovili lesno zadrugo. Podpisanih je že 2000 deležev. — V Št. Juriju ob Taboru so Slovenci ustanovili mlekarsko in sirarsko zadrugo, ki v kratkem prične svoje delovanje. — Y Šoštanju so ustanovili konsumno društvo. — »Južno-štajerska hranilnica v Celju" imela je koncem 1897. leta 1,409.143 gld. hranilnih vlog in posojenega denarja na zemljišča in občinam skupaj 1,314.755 gold. Rezervni zaklad iznaša 59.194 gld. — Novo šolo bodo zidali v spomin cesarjeve petdesetletnice v Novicerkvi. Na Primorskem. Tiskarno v Pulju, katero je imel laški agitator Martinolich, je kupil Slovenec gosp. A. Gabršček v Gorici. — Y Gorici je bil te dni v cerkvi sv. Ignacija koncert glasbenega »mojstra" Catolla in orglavca Seghizzija. Napravili in obiskali so koncert laški Židje. Župniku se o tej zlorabi cerkve ni nič naznanilo. Res čudne, prav turške razmere! — Novo pošto so otvorili v Ka-tinari v tržaški okolici. — V Trstu so že izpustili vse tiste lahone, katere so zaprli povodom zadnjih demonstracij radi slovenskih pridig. Ti ljudje so s kamenjem metali na policijo, a so že v svobodi. Slovenski okoličani pa so lani le nekoliko vpili ter razbili nekaj šip, pa so sedeli cele mesece v preiskovalnem zaporu, ter bili mnogi obsojeni na težke Spominjajte se Oiril»Metodove dražJbe! ječe. In še vedno pravijo, da je za vse jednaka — pravica! Po drugih deželah. V spomin stoletnice rojstva Frančiška Palackega, slavnega češkega zgodovinarja in politika, velikega Čeha in Slovana, se bodo vršile od 14. do 20. junija v Pragi velike slavnosti. V istem času se bo vršil tam shod slovanskih časnikarjev, h kateremu pridejo zastopniki vseh slovanskih ndrodov. Efektna loterija mesta ljubljanskega. Kakor znano, dovolil je presvitli cesar vsled potresa toli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50 tisoč kron izplačal se bode, ako bo lastnik _ dotične srečke tó zahteval, v gotovini v zlatu. Gisti dohodek efektne loterije namenjen je zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozirom na obče-koristno svrho té loterije in na nizko ceno srečk nadejati se je živahne udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke dobivajo se po kroni (50 kr.) v vseh tobačnih trafikah, loterijah in menjalnicah. Javno žrebanje vršilo se bode nepreklicno dné 4. oktobra 1898. Druži)! sv. Cirila in Metoda je izredno požrtvovalni rodoljub g. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani do sedaj daroval 1000 gld. povodom svoje kupčije z vžigalicami „Družbe sv. Cirila in Metoda'. Bode naj torej vsem slovenskim krogom priporočan tudi za prihodnje! Družbe sv. Cirila in Metoda kava je pred 14 dnevi izšla. Zaloga na drobno in debelo je pri g. Iv. Jebačin-u, trgovcu v Ljubljani. — Slovenke! Zahtevajte v vseh pro-dajalnicah le to izborno domačo kavo! Dolžnost vsake matere in gospodinje je pač skrbno paziti pri kupovanju živil, od katerih zavisi naše zdravje. Kako lahko se človek vara, in mesto dobrega pristnega blaga dobimo brezvrednostnih ponaredeb. To je tudi tedaj slučaj, ko se nam hvali in ponuja brezukusni praženi ječmen ali žgano sladje, v zavojih ali na vago, kot sladna kava ali celo Kneippova kava. Naše gospodinje in kupovalke se tem prevaram najlažje ubranijo na ta način, da zahtevajo in sprejemajo le pristne Kathreinove zavoje z varstveno znamko, to je s podobo prelata Kneippa. Ravno tako naj se nobena mati ali gospodinja ne straši poskusa, prepričati se o pristnosti Kathreinove kave in jo pričeti rabiti. Pričetkom uporablja naj se tretjina Kathreinove in dve tretjini bobove, pozneje se pa lahko preide k polovici Kathreinove in polovici bobobe in še pozneje k sami čisti Kathreinovi kavi brez vsake primesi bobove kave. Skrbno se je pa ogibati vseh ponaredeb. Vabila, — Hranilnica in posojilnica za Velikovec in okolico ima svoj redni občni zbor dné l.junijat. 1. ob 1. uri popoludne v svoji uradni sobi z običajnim dnevnim redom. Ako bi prvo zborovanje ne bilo sklepčno, se vrši drugi občni zbor ob 2. uri popoludne ravno tistega dné pri vsakoršnem številu navzočih udov. — K obili udeležbi vabi odbor. — Katoliško delavsko društvo jza Prevalje in okolico ima v nedeljo dné 15. t. in. pri Štoklu v Parski vasi svoje zborovanje. Ude in prijatelje društva tem potom srčno vabi k obili udeležbi odbor. Ustnica uredništva. Gospod G. v P. Izvrsten Vaš podlistek .Kr a v j e -repnik in Lisjak' prinesemo prihodnjič, ker sedaj ni bilo mogoče. Prosimo, oglašajte se večkrat na posebno veselje .Kmetskemu Listu'. Dopise iz Kotmarevasi, Prevalj, Štebnja ob Zilji, od Zilje in nekatere druge smo morali odložiti, ker nam primanjkuje prostora. Gg. dopisnike prosimo, naj nam tega ne zamerijo. Prihodnjič pride vse na vrsto! Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.) Dné 28. maja od 11. do 12. ure v sobi št. 85. Ur-basovo posestvo na Bregu, vi. št. 55, d. ob. Gradnica [Žrelec]. (2500 gld.) Dražba Hartwigovega posestva se je prestavila od 10. marca na dan 11. junija. (21.583 gld.) Dražba Cvanderjevega posestva Tomaža Planekerja v Vrstivasi, d. ob. Cedram, vi. št. 6, se je prestavila na dan 12. maja. (4118 gld.) Dné 8. junija ob 11. uri, soba štev. 85. Jeroničevo posestvo v Radi šah, hišna št. 9, vi. št. 25, d. ob. Radiše. (1781 gld.) Dné 4. jun. ob 10. uri, soba št. 85. Mlinarjeva koča Greg. Šefmana v Želkučah, vi. št. 18, d. ob. Želkuče. (2413 gld.) Dné 12. maja ob 11. uri: posestvo ljudske šole vi. št. 1, d. ob. Karnski grad. (800 gld.) Dné 30. junija ob 11. uri, soba št. 85. Posestvo Jan. Moswigerja p. d. Pežla v Kajžicah vi. št. 6, d. ob. Rilčoves. (1381 gld.) Sodišče Eožek. Dné 24. junija ob 11. uri, posestvo Neže Kreiner p. d. Lukele na Gori, vi. št. 19, d. ob. Tmara vas. (2158 gld.) Sodišče Pliberk. Dné 26. maja ob 11. uri, v sobi št. 2. Kokal-ovo posestvo vi. št. 11, d. ob. Tolsti vrh. (1628 gld.) Dné 27. maja ob 11. uri, v sobi št. 2. Saveršnikovo posestvo v Umici, vi. št. 18, d. ob. Gradiče pri Libeličah. (1917 gld.) Sodišče Podklošter. Dné 11. jun. od 11. do 12. ure, posestvo Jan. Bruggerja p. d. Hojša v Rutah, vi. št. 63, d. ob. Selce. (8600 gld.) Sodišče Svinec. Dné 31. maja od 11. do 12. ure. Gotšidovo posestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču (5795 gld.) [prenešeno]. Dné 15. junija in 14. julija : Posestvo Ign. Štefla p. d. Jonkeja v Gradu pri Št. Janžu. (8744 gld.) Loterijske srečke od 7. maja 1898. Line 39 34 42 85 63 Trst 37 35 78 42 27 Tržne cene v Celovcu dné 28. aprila. na na Ime blaga bime hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 8 33 10 41 6 2 7 52 ječmen — — — — oves 3 7 3 84 hej da 5 — 6 25 turšica (sirk) 4 8 5 10 pšeno (kaša) fižol repica (krompir) 7 20 9 — 1 25 2 3 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 30 kr. do 2 gld. 50 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 15 kr., slama po 1 gld. 65 kr. do 1 gld. 95 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 120 do 145 gld. Gostilna z malo kmetijo v živahni vasi Ziljske doline na Koroškem se takoj dà v najem ali se tudi prodà. Več pové: Miha Waldhauser v Bolcanu (Božen) na Tirolskem. Naj novejše mode prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod v Celovcu, Burggasse štev. 2. U4T Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje. ^ Naznanilo. M P. i. prebivalcem iz Beljaka in okolice dovoljujem si naznaniti, da bodem z dnem 1. ju-lijem t. 1. prevzel staroznano UJCIH t. = x trgovino z mešanim blagom, ^ ui prej Kometter v hiši Perasso, AVi