The Oldest Slovene Daily in Ohio 3UJME XXII. — LETO XXII. Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK1 JANUARY 30, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 24 SENATORJI POSLUŠAJO DEBATO s joli 0 1 o DEBATA DVEH "PREDSEDNIKOV" AVTNE UNIJE V DETR01TU Martin in Thomas sta govorila z iste pozor-nice članstvu avtne unije. MARTIN TRDI, DA VPRIZARJA UNIJA NEAVTORI-ZIRANJE STAVKE ,d I Prireditev Zveze progres. trgovcev Včeraj se je vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. velika prireditev Zveze progresivnih trgovcev. O-be dvorani sta bili natrpani ljudi ter so prostori kot taki daleč prfemajhni za tako ogrcmno prireditev. Popoldne se je vršil na odru program, ob katerem so nastopili naši domači talenti, nato se je vršila razdelitev daril, zatem pa ples v obeh dvoranah. Zadnja tri darila so,dobile: e-lektrično ledenico Mrs. Halina iz Kildeer Ave.; drugo darilo — električni šivalni stroj je dobila Mrs. Ponikvar iz 237 ceste.; tretje darilo — električni likal-nik pa je dobi'a Mrs. Tolar iz 157 ceste. Zabava r.£. prireditvi je oila prvovrstna in med vsem. navzočimi je vladalo razigrano razpoloženje. Radijski program Od Časa do časa nam naši fantje, ki "ronajo" naš slovenski radijski program, poklonijo pravi in resnični "trit". Tak "trit" so nam podali tudi včeraj z nastopom gospe Tončko Simčičeve, ki je pripravila poslušalcem pravi užitek s svojo "Schubertovo sonato" in "Vaš-Jto muziko", kar je oboje čudovi-■ to lepo zapela. Javnost bi ji bila ;hvaležna, če bi jo imela priliko večkrat slišati. Tudi spremlje-vanje je bilo krasno in je delalo l$ast godbenikom. Ranam je podlegel John Zacher, star 50 let, ka-jterega so našli ranjenega in nezavestnega v Četrtek ponoči na nekem zemljišču za parkanje avtomobilov na zapadni strani mesta, je včeraj v bolnišnici podlegel težkim ranam na glavi. Kakor smo že poročali, je imel Zacher všitih v podlogi svoje oble-:ke $2,656. tirje jezdeci Apokalipse jašejo preko nesrečne španske dežele Francijo se izliva tok španskih beguncev. Pretresljivi slučaji na meji. — Francoske oblasti zavračajo lojalistično vojaštvo, ki pa noče oditi nazaj v Španijo. PERPIGNAN, Francija, 29. ] ^arja. — Francoska viada je ®lala ^anes na svojo mejo v "enojih nadaljno vojaštvo, da Drani dohod v deželo španske-. J l°jalističnemu vojaštvu, ki polno v poplavi beguncev, s° izlivajo v Francijo. 40,000 beguncev "lasti si prizadevajo, vzponi red na meji, kamor je pri-122 padca Barcelone v sredo I 40>000 beguncev. Med temi je j ^ 10,000 lojalističnih vpja-1 ^'ancoske oblasti ne vedo, ',naj store s tisoč lojalistič-Miličniki, ki so v gorskih * azih izročili Francozom svo- i 0r°žje, zdaj pa nočejo na no- j način več nazaj v Španijo. 11 j'h francosko vojaštvo vrne enem kraju, se kmalu zatem ,aviJo na drugi točki. ^tresljivi prizori na meji PRIGNAN, 29. januarja.} i (foroča Charles S. Foltz). — i t sPansko - francoski meji je danes največjo maso mi-| •l6' odkar se je pričela pred | | dve in pol leti španska vojna. : Videl sem skupino osmih ljudi, I ki je prišla iz Španije. Ta skupina sestoja iz ranjenega vojaka, j enega moža, ki je v vojaški sta-; rosti, iz dveh srednje starih | žensk in treh ctrok ter iz ene ' francoske bolničarke. Tragedije posameznih družin Ranjenemu vojaku je bila ro- i ka še v ponedeljek razstreljena na kose in le za silo obvezana. j Obe srednje stari ženski sta se-' stri in sta prišli iz Barcelone, fina izmed njih ve, da je njen mož ! ubit, dočim drugi ni i.nana usoda njenega moža. Ena ima s seboj dva svoja otroka, dveletno deklico in triletnega dečka, njen j tretji otrok, petletni sinček, pa t je bil ubit v ponedeljek v Barceloni, ko so italijanski ,letalci ! metali bombe na mesto. Ta žen-! ska pa ima s seboj nekega drugega malega dečka, ki ga je na-išla ob potu, ob truplu njegove 'mrtve matere. i Takih slučajev je tisoče in člo-veku se trga srce ob pogledu na j vso to nesrečo, pomanjkanje in j [glad. tamberlain pojasnjuje politiko vlade; Hitler bo danes otvoril nemški rajhstag f ,_ je čas, da tudi diktatorji doprineso svoj delež k1 sPlošnemu miru, pravi Chamberlain. — Svet nestrpno pričakuje Hitlerjev govor. ^tolNGHAM, Anglija, 28.7" |.Uarja. — Premier Chamber-Je imel danes tukaj govor, L\terem je dejal, da je zdaj r0^* Čas, ko tudi drugi do- 1( L6®0 sv°j delež za mir. Ra- 1 Jivo je, da je imel s tem v r I diktatorje. a amberlain je naglašal na- * ^ Cajočo moč Anglije ter izja- r ; ^ aa vlada po vsem svetu ne- * :OVol3stvo in skrb zaradi bo- *«osti. 1 jk S j \ asi'j«m se hoče zavladati \ svetu r i kn ■ s v zraku Polno šuš-j t k9" in sumničenj, katerim se ^ L 1 brnelo dovoliti nadaljnega I Iti k" je rekel Chamberlain. 1 S k. Se more ogroziti samo s i1 k* i2zivom, kakršnega je i- 5 J 6lt v kislih predsednik Roose- 1 j j ' ki je dejal v svoji novolet- 1 Ranici, da se pojavlja za- ] t Vtiy' Se z nasiljem zavlada • | "Racije se morejo postavi- , ti v bran \ >0r . Pa je zahteva, kateri se \ ček-?0 — kakor je rekel predli h ^°osevelt in kar sem že ž neštetokrat naglasil — de-ž raeije odločno upreti. ®V v 00 govoril pred rajhsta- taCi N' 28- .ianuParja- — | Ried . Hiti61" bo otvoril v ( I nemški rajhstag, ob 11° Po' se pričakuje, da ^ I ;'ja ,Ve<^al svetu, kje stoji Nem-. Nast Sedanji borbi Evrope za Lailg01 "Oo govoril v ponedeljek ivo^ osmih zvečer (ob *sU)P°poIdne po elevelandskem' k , ^ gotovostjo se pričaku-; OvL a Se bo Hitler v svojem Mnog11 d°taknil tudi napetih 0v med Nemčijo in Ze« 3 država^'. 'mtmk^Uji':'- ' Visit :--j Slovenec v avtni nesreči 1 Michael Zimmerman, star 43 j let in stanujoč na 1300 East , 17th St., je bil v soboto nevar- ( no ranjen, ko ga je zadel neki ( avtomobil, ko je korakal po Payne Ave., na E. 37. cesti. Sunek avtomobila je bil tako si- 1 i len, da je vrglo Zimmermana 64 čevljev daleč. Avtomobilist, ' ki ga je podrl, je bil Omer Schroeder, agent neke zavaro- ] valne družbe. Policija ga je za- ; prla pod obtežbo, da je nepre- ; vidno vozil in da je bil pod vplivom alkohola. Zimmerana so prepeljali v Charity bolnišnico, ' kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeni obe nogi, roko in I počeno lobanjo. — Ko se je primerila nesreča, je bil Zimmerman na cesti v družbi Mrs. Ruth Nicholas, stare 35 let in stanujoče na 3627 Payne Ave., njene 14-letne hčerke in Mrs. Anne Chianchi, ki živi na istem naslovu kakor prvi dve. — Zimmerman je tajnik nekega društva Slovenske dobrodelne zveze. Hčerka umrla V nedeljo zjutraj je preminila j mesec dni stara hčerka Bereni-1 ce Yartz, dete družine Margaret in Joseph Yartza, 7009 Hec-ker Ave. Poleg žalujočih staršev zapušča še tri brate in 5 'sest.t. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v sredo ob uri v cerkev j sv. Vida. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi. Družini naše sožaije! Mlada roparja Ko se ie vračala v soboto ve-i čer Mrs. Marie Tregler, 3900 W. i' 158th St., na svoj dom iz peka- • rije, ki jo vodi s svojim možem, i sta jo napadla dva mlada lopo-l va ter ji vzela $125, to je vse, • kar je aotičnegp izkupila v pekariji. Na sliki vidimo senatorje, ki pazljivo poslušajo neko debato. — Zgornji trije so: Clark iz Idaho; Holt iz West Virginije in Lodge iz Mass. Spodnja vrsta od leve na desno: Wiley iz Wisconsina; Vandenburg iz Micfliigana in Norris iz države Idaho. SKUPNO ŠTE- J 0 VILO ŽRTEV POTRESA, Iz zadnjih poročil je razvidno, da bo doseglo skupno število človeških žrtev do 30,000. — Osem oseb je bilo zaradi ropanja ustre- 3 ljenih. _ \ SANTIAGO, Chile, 29. janu- \ arja. — Zdaj, ko so manjši kra- t ji na ozemlju, vzpostavili zve- c ze z glavnim mestom, se z vsako uro kupičijo poročila o števi- 1 lu smrtnih žrtev, ki jih je za- 1 htevala strašna elementarna 1 katastrofa. Iz dosedanjih poro- 1 čil je razvidno, da bo znašalo i celokupno število smrtnih žrtev od 25,000 do 30,000. i VChillanu, kjer je bila nesre- < ča največja, je bilo ustreljenih 1 osem oseb, ki so jih zalotili pri 1 plenitvi in ropu. ] Zadnja poročila naznanjajo o ; sledečem številu žrtev v raznih i1 krajih: V Chillanu 15,000; v j' Nuble provinci in v Concepcio- j ■ nu 2,500; v Bulnesu 2,500; v Cauquenesu 2,000; v Parralu, San Carlosu in v Lrnaresu okoli i 2,000; v različnih drugih, manjših krajih 2,000. O pok. Fr. Vičiču Kakor smo že poročali o smrti Frank Vičiča, se dalje poroča, da je bil doma /iz Cerknice pri Rakeku in se je nahajal v A-meriki 35 let. Zadnjih 7 let ni delal in radi tega je izgubil tudi društva. Bolehal je leto dni. Soproga Jennie, rojena Košir, katero zapušča, je doma iz St. IJoške fare vasi Smrečja nad j Vrhniko. Poleg soproge zapušča 1 še tri sinove Franka, Josepha in Tonvja, ki se nahaja v ameriški armadi. Dalje hčer Emily. Pogreb se bo vršil iz kapele A. Grdina in Sincvi v torek ob 9. uri v cerkev Our Lady of Perpetual . Help na Neff Rd. in na pokopa-jlišče Calvary. Preostalim naše 'j sožaije! Zakonski jubilej Zadnjo soboto se je zbralo . mnogo prijateljev Mr. in Mrs. ■ Mike Skrjanc, 18702 Kewanee , Ave. v Društ. domu na Recher - Ave., kjer so proslavili 25 let-, nico njunega skupnega zakon-? skega življenja. Naše čestitke in še na mnoga leta! Roditelja in 4 otroci | zgoreli na svojem domu v Ohiju Ogenj je nastal na nepojasnjen način. — Trupla soj j ' I tako sežgana, da jih ni I prepoznati. CINCINNATI, Q.yf. januarja. -t- V bližnjem kraju Newto-nu je nastal ogenj v neki mali hiši, kjer je zgorela vsa družina, j ki je štela 6 članov. ' Mrtvi, ka- j g terih trupla so tako zoglenela, i C da jih ni poznati, so: Everet Frost, star 32 let, že- i lezniški foreman. Njegova 28- 1 letna žena Gladys. Ernest, 11 j j let; Eugene, 9 let; Velma štiri j I leta in devetmesečni Kenneth,!I njuni otroci. Ogenj je nastal iz doslej še r nepojasnjenega vzroka. Pcžar so 1 opazili zjutraj okoli tretje ure, i * toda se je že tako razširil, da je jI bila vsa pomoč zaman. Sosedje p pravijo, da so bili otroci kmalu položeni k počitku, nakar sta ] odšla roditelja k sosedom na o-! j bisk, toda sta se že pred pol-!, | nočjo vrnila. h ŠTIRJE UBITI V ŽELEZNIŠKI NESREČI i i • MUNCIE, Ind., 29. januarja. — Tukaj so bile ubite štiri ose- ■ be, ki so se peljale v avtomobilu, katerega je zadel na križišču vlak, ki je vozil iz Indianapoli-sa v Cleveland. Vsi štirje so bili 1 na mestu mrtvi. Smrtna kosa 1 V nedeljo zjutraj je priminil • John Intihar v častitljivi staro- • sti 93 let. Stanoval je pri svoji • hčeri na 15004 Saranac Rd. Tu-1 kaj zapušča 4 sinove, Johna, 1 Franka, Matija in Antona ter 2 1 hčeri, Terezijo, omož. Pirman • in Margareto, omož. Rožanc in " več sorodnikov. Hči Frances je ■ zgorela v Collinwood šoli leta1 5 1908. 1 Rojen je bil v vasi Starova, " fara sv. Trojice na Notranjskem 01 kjer zapušča več sorodnikov. — Tukaj je bil več kot 45 let in je bil eden izmed prvih naseljencev našega nareda v Clevelan-o du. Pogreb se vrši v sredo zju-i. traj ob 8:15 uri iz Jos. žele in e Sinovi pogrebnega doma, 452 r E. 152 St. v cerkev Marije Vne-> bovzetje ob 9. uri, in nato na sv. i- Pavla pokopališče. Bodi mu o-n hranjen blag spomin, preostaPm pa naše sožal !«■! BORBA ZA ji KONTROLO , KONGRESA! - Predsednik Rosevelt je trd- I no odločen za borbo, da si pridobi zopet kontrolo nad- kongresom. --c WASHINGTON, 28. januar- j j ja. — Ko je senat z večino ene-' j, ga glasu porazil vsoto $875,000,! j 000 za W P A relif, katero je j j predlagal predsednik Rcosevelt, |r in mesto te vsote odglasoval za r okrnjeno vsoto $725,000,000, , je predsednik Roosevelt sklenil, } j pričeti z bojem, da pridobi zo- ^ 1 petno kontrolo nad kongresom. ( Senat je sprejel tudi amend- ( mente, da spravi politiko iz ^ WPA ter da se prepove politič- 1 no delovanje in politične kontri-'bucije v vseh federalnih služ-j i bah in zaposlitvah. 1 j Ko je prisp; 'o v kabinet po-;, rocilo, da je senat s 47 glasovi l | proti 46 porazil zahtevo po ^ J$875,000,000 za WPA dela, je bilo očividno, da je bil predsed-inik silno jezen in hkrati trdno I 'odločen. Predsednik je udaril po; ' memorandumu glasovanja, ki je j ' ležal pred njim na mizi, in de- j jal: "To je šele prvi strel!" Jasno je, da se bo zdaj začel neizprosen boj med tako zva-nim "ekonomskim blokom" in j predsednikom Rooseveltom, ko pridejo še druge apropriacije na vrsto. Nov grob Nagloma je preminil rojak A. . Andrejčak v starosti 65 let, rodom Poljak, Družina Andrej-» čak je dobro poznana v naselbi-i ni, kamor so se priselili pred 30. i leti. Zapušča žalujočo soprogo i ; Anno, rojeno Lesobey, sinove l i Steve, Antona, Walterja, Petra, George, in Williama ter dve hčere, Helen in Mary. Pogreb se bo i i vršil v torek zjutraj iz hiše žalosti, 3537 E. 82nd St. in iz gr-3!ško - katoliške .cerkve sv. Jože- - fa na Orleans Ave, pod vodstvom -; L. L. Ferfolia. Delničarska seja 2' Nocoj ob 8. uri se vrši letna - j delničarska seja tiskovne druž-be "Enakopravnosti" Vsi del- >- ničarji naj bodo gotovo navzoči, a,Vrši se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DETROIT, 29. januarja. — _ Danes sta .ukaj govorila z iste | govorniške tribune dva pred- [ sednika United Automobile I | Workers unije, ki pripada CIO S organizaciji: Homer Martin, od-; stavljeni predsednik, in R. J. i Thomas, začasni predsednik, ki i je bil imenovan na to mesto po ; eksekutivnem odboru unije. Oba ista si prizadevala, da dokažeta 'pravico stvari, za katero se bo-i rita. Članstvo priporoča srednjo pot Govorila sta pred članstvom Chryslerjevega locala št. 7, ki priporoča srednjo pot v tej notranji vojni unije. Thomas je 1 bivši predsednik tega lokala. j toda Martin je bil deležen prav ___ toliko aplavza kakor njegov tek-'mec Thomas. Martin je dejal, da. se bori za st.rcgo izpolnjevanje unijskih Ikontraktov in je dejal, da so se j člani avtne unije udeležili "več kot tisoč neavtoriziranih stavk izza poravnave stavke pri Gene-! ral Motors korporaciji", katera stavka je bila poravnana leta 11937. Raketirstvo /, linijskim denarjem ! Dalje je Martin dejal, da se i je izvajalo raketirstvo z unij-'skim denarjem, in ker je hotel on to raketirstvo odpraviti, si je s tem nakopal sovražnike v uniji. Thomas je seveda temu ugovarjal in slikal Martina kot sa-Imozvanega diktatorja avtne u-' nije. Padec Barcelone še izdaleka ne i $ pomeni konca španske civilne vojne -- Republikanci bi lahko najmanj šest mesecev uspešno branili Barcelono, toda so smatrali žrtve za nepotrebne, pravi španski časnikar. Včeraj je govoril v dvorani Češka Sin Sokol na Clark Ave., J Leon Dalty, španski časnikar, ki se nahaja začasno v Ameriki. Dalty, ki je govoril v španščini, je rekel, da lojalisti v Barceloni niso bili poraženi, ker so u- ^ maknili iz Barcelone vse svoje ^ vojaštvo, vojne zaloge in vso m uničijo. Rekel je, da je bila ^ republikanska vlada v položaju, ^ da bi lahko najmanj šest mesecev uspešno branila Barcelono, j toda je smatrala, da bi bile žr- ( tve nepotrebne. ( i Franco/.je bodo culi grmenje r topov i "Republikanske čete so se u- j ;meknile v bližino francoske meje, kjer bodo zdaj tudi Fran-cozje slišali grmenje topov," je rekel govornik. "Zdaj bo pa iz- ^ pregovorilo ljudstvo Francije, j j ki ima prav pred svojimi vrati ^ j 150,000 italijanskih vojakov." . Izjave španskega konzula j Louis Careaga, španski konzul v Chicagu, pa je izjavil: "Barcelona še izdaleka ne pomeni konca vojne. "Sploh pa ne verjamem, da bi se moglo končno zmago odločiti z orožjem in bitkami. Inozemska pomoč fa- j j šistom rešuje samo manjšal vprašanja, ne pa res važnih vprašanj. Usodo Španije bodo odločili Španci sami." Nagla smrt ■ ,Nagloma je umrl dobro poznani j . August Macioli iz Parkhurstj >' Drive, v West Parku. Bil je član ; > J dr. "Soče" št. 26 SDZ, društva! , "Nanos", št. 264 SNPJ in Sveti! - Križ, št. 214 KSKJ. j ! Državljanska šola C Slov. domu na Holmes Ave. - se vrši vsak ponedeljek od 6:30 1 do 9:00 pouk o državljanstvu. Ta razred pa ni samo za one, ki se hočeio pripraviti za državljanstvo, temveč tudi za vse one, i ki bi bili radi poučeni o funkci-i- jah ameriške vlade. Ob sredah - zvečer cd sedmih do devetih se i. vrši istotam pouk v angleščini, a Šolo vodi m poučuje Mrs. Ter- bižan. STRAN 2___ENAKOPRAVNOST — 30. januarja, 1 —_ __ ...... '■ ■ ' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« j Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznuSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ?,a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 ra 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ot$f|||&s»104 IZLIVI ŠKODOŽELJA Ljubljanski "Slovenec" piše: Praško časopisje se obširno bavi z bivšim precised-1 nikom češke republike dr. Edvardom Benešem, o katerem j pravi, da je v trenutku, ko je njegova politika doživela j tragičen polom na škodo države, ki je bila tako zelo okrnjena, zbežal iz strahu, da ga ne bi narod poklical na odgovornost. To je storil tem lažje, ker si je s svojo dolgoletno delavnostjo zaslužil veliko premoženje, ki ga je naložil v inozemstvu. Dejal je svojim prijateljem na Češkem, da se bo od sedaj vzdržal vsakega političnega delovanja in da se bo potrudil za docenturo na neki ameriški univerzi. Toda komaj je prišel v London, že se je združil z znano masonsko kliko, kateri je na nesrečo češkoslovaške republike ves čas svojega političnega delovanja služil. On sploh ni imel nikoli namena, da se naseli v Ameriki, marveč se je v Londonu ustavil po načrtu, ki gre za ter " bi v tesnem stiku s Churchillom, Edenom, Lloyd Geoi -,ejom ter s socialisti in komunisti intrigiral proti češkoslovaški vladi, ki upravlja žalostno dediščino njegovega dvajsetletnega delovanja kot zunanji minister in predsednik. Kakor odkriva "Express", mu je po zlomu ponudila sovjetska vlada, kateri je bil v Evropi najboljši sodelavec, naj se naseli v Moskvi, toda Beneš je bil toliko previden, da si je rajši izbral kot sedež svoje bodoče delavnosti London, kjer ne obstoja nevarnost, da bi politiki in diplomati po izvestnem času izginjali v kleteh proslule Lubjanke. Kar se tiče Amerike, pa ima Beneš tamkaj brata Vojteha, ki vodi tamkajšnjo bogato in številno češko emigracijo ter ima tesne stike s krogi ameri-; ške vlade. V češko-slovaško-rusinski republiki pa ima' Beneš še vedno svoje ljudi, ki ro vari jo zoper vlado g. Berana in Benešu stalno poročajo o svojem delu, ki pa, hvala Bogu, nima nobenega izgleda na uspeh, čeprav jih podpira socialistična in nelegalna komunistična propaganda. Beneševi prijatelji so tako zelo predrzni in z ozirom na to, da imajo na razpolago bogata skrivna sredstva, skušajo vplivati na javnost, da oznanjajo skorajšnji padec vlade narodne zveze ter triumfalni povratek Bene-ša na češkoslovaško. t Ta upanja pa so zaman. Ogromna večina češkega, slovaškega in rusinskega naroda noče o Benešu ničesar1 vedeti in vlada združenih narodnih strank pripravlja nadaljnje zakone, ki bodo popolnoma likvidirali sledove j političnega sistema, ki ga je bil ustyaril dr. Beneš. O tem piše tudi glasilo glavne stranke agrarnega bloka "Ven-kov" in s Beneševim rovarstvom se bavi tudi kongres narodne mladine, ki je te dni v Pragi. Kongres je sklenil poziv na vlado, da se proti Beneševim intrigam sklenejo odločne odredbe. Te odredbe bodo predvsem onemogočile politično delovanje Židov in socialistov, ki so glavna opora bivšega predsednika republike. Beneš pa bo moral v inozemstvu doživeti popoln preporod svoje domovine, ki bo pod vodstvom češke, slovaške in rusinske domovine narod popolnoma očistil vseh sledov masonskega in židovskega ter marksističnega duha, ki je v prvi vrsti kriv nesreče češkoslovaške države po vojni, katero je dr. Beneš iz zapadnega kulturnega kroga zavestno zapeljal v vode proti krščanskega socializma in, levičarstva. V Pragi; se je 2. t. m. začel mladinski kongres združenih narodnih strank Češkoslovaške. Predsednik kongresa je v svojem otvoritvenem govoru izjavil, da bo mladina podpirala režim, ki se bo naslanjal na osebno odgovornost in avtoriteto. Le tak režim, je dejal, more obnoviti liberalizma in socializma. Podobno so govorili vsi ostali govorniki mladine. Predsednik Lukavski je v svoje;- i*atu govoril o zunanji politiki ter je dejal, da ni zuc. , ti, če se je Češkoslovaška iznebila Beneša, ampak ' je treba odstraniti iz javnega političnega življenja, kakor tudi z vseh odgovornih mest njegove prijatelje in somišljenike, ki delajo propagando za povratek dr. Beneša. Nato je poudarjal potrebo moralnega preporoda češkoslovaškega naroda, ki ga je hotel marksizem zastrupiti s svojim sistematičnim izpodkopavanjem krščanske in za-padne kulture dediščine sv. Vaclava. Opozarjal je tudj na to, da Beneševci skušajo diskreditirati sedanjo vlado in njeno smer, češ da hoče uvesti fašizem, kar pa ni res. Češkoslovaška mladina bo zasnovala državo po sveto- \Janko N. Rogelj: Med pogrešanimi \ ' j..... ■ i.. n i" Z menoj pojdite I 1-^r ^^^ e 6 ! j. n. Rogelj ska guba, vsi beli kameni, ki kažejo j obraz iz matere zemlje. Ni vse tako, kakor je bilo pred leti, pre-jmenilo se je po pet in dvajsetih letih. Drevesa so prerastla iz ži-jvih mej, drevesa hirajo in raz-] padajo, tu in tam jih ni več, za-jpela je brušena sekira zadnjo | pesem. Izpremenjeni so pogledi ( jin slike, katere sem nosil v spo-> minu toliko let. Le zemlja je še< ista, stara in zvesta, po kateri godijo vaščani naše vasi. __ Tudi hiše so izpremenile svoja ;lica. Stoje še tam, kjer so bile i i pred leti. Kjer so pred časi cveteli rdeči nagelj i, dišeči rožmarini, zijajo pusta in prazna okna. Pa so zopet hiše, kjer nekoč ni bilo cvetja na oknih, danes pozvanjajo in vabijo dišeče cvetke. Tu je hiša, katero je objela spomlad, tam čepi koča, ki ;diha jesensko meglo. Večna iz-prememba — stare obraze so na-Idomestili mladi — nepoznani; iščeš nekdanje obličje, pokaže se izza hi^e starikast, ovel in stisnen obraz mojega prijatelja ali znanca. Trpki in mučni so ti vtisi, človeka bolijo oči, ker iščejo v obra-\ zu nekdanjo sliko. Nova razo-i detja silijo v težko misel, čutim' prav tako, kakor je zapisal Simon Jenko: Hitro obrača se časa kolo, naši duhovi ž njim se vrtijo, c'.ar- na dan sebe same menijo, ■ ■dini ne znajo zakaj in kako. S prijateljem greva skozi vas. | Hiša se skriva za hišo, skoro da ,ne poznam vseh hiš po imenu, j Vprašujem po tem in onem. O-troci stoje ob hišah, meni tuji in ! nepoznani. Vprašam, kje je stari sosed, ki nam je trgal kislo grozdje. Ni ga več — umrl je | pred leti. Iščem znanca, s kate-jrim bi rad spregovoril nekaj be-i (sed — ni ga več — izselil se jej i v drugo deželo. Ustavim se pri hiši, kjer sem poznal vso družino tako dobro, kakor vse bližnje ;osede. Ne vidim vseh. Vprašati u ne upam. Na cesti srečavam ljudi, ki so mi znani, oči jih izdajajo, toda treba jih je predstaviti, da se iz zastarelega obraza izoblikuje nekdanji obraz. Včasih se zamaknejo moje oči v .laljo, obstanejo nepremične, silno težke in okorne. Zakaj vse o? čemu iščem in povprašu- jem? Tu so sama razočaranja; j zakaj sem prav za prav prišel nazaj v rojstno vas ubijat tiste lepe in nepozabne spomine na, mojo mladost? Vse, kar sem pu-' stil za seboj, vse se je izpreme-nilo, izginilo ali umrlo. To so tesnobne misli. Ni čuda, da miselnega človeka ubijejo v par dneh. Danes se ne čudim mojemu prijatelju, ki se je poslovil od mene, odpotoval v domovino, bil tam samo tri dni i ter se vrnil v Cleveland tako hi-; tro in nepričakovano, da sem mislil trenutno, da se je vrnil njegov "duh," ko je potrkal na hišna vrata. Vprašal sem ga, zakaj se je vrnil tako brzo. Odgovoril mi je, da mu ni bilo obstanka v rojstni vasi. Tako močno ga je prijelo notranje čuvstvo, da je zavladalo nad njim z vso svojo močjo ter ga prignalo nazaj. Sedaj tudi jaz čutim in vem, kaj se! j je zgodilo ž njim. i Tako hodim po domači vasi; ter hočem obnoviti kitara znanst-' va. žena hodi z menoj, kakor bi \ sledila moji senci. Ona ne more; razumevati vsega tega, kar i-! iščem jaz. Stopiva na vaško pokopališče, j Tudi to se je preobrazilo. Novi grobovi, nova imena. O, tu so vsi oni, katere sem iskal. Kar v, vrstah leže, drug poleg drugega, i prijatelji in sovražniki. Vsa i-. mena so mi znana. Sedaj oživi moj spomin, slednji, mi stopi pred oči. Nimam časa, da bi čital vsa i-mena. Oko mi obstane na nagrobnem spomeniku, kjer je slika moje sestričine Johance. Da, ta je pa še taka, kakršna je bila! takrat, ko sem odhajal v tujino. To je dekle, s katero sva preživela najina otroška leta tako so-I čutno in skupno, da mi je bila i druga rod mi fsestra. še danes jo vidim, kako mi je segla v roko, kako je solzilo njeno oko ob zad-! njem slovesu. Naprej! — Tam leže v skupnem grobu, tam me čakajo oče, I ! mati in teta Johana. Vsi so tu-i ; kaj. Oče je umrl kmalu po mo-j jem odhodu v Ameriko, mati je I bila še živa ob mojem prvem J prihodu v domovino, tako tudi I teta Johana. Sedaj so vsi sku-i pa j. Samo enega manjka. Brata' Francelja, ki je padel na ruski fronti. Ali mi še sledite? Postojmo tukaj. Zamislimo se, vsak po i svoje. Koliko naših očetov in | mater počiva ' v tej slovenski j zemlji, a njih sinovi in hčere v daljni Ameriki mislijo o njih, kadar so otožni in tepeni od težkih razmer v tujini. Vse to je nepopisna tragedija malega naroda, male, a lepe rodne zemlje. Polagali so naše očete in matere v te domače grobove, ne da bil bili mi navzoči. Le nepričakova- j no pismo, mrtve črke, namočene | s solzami, so nam povedale ža-: lostno resnico. Sedaj počiva moj j in tvoj oče, moja in tvoja mati: daleč in daleč od mene in tebe. Kaj neki so mislili ti očetje in matere, ko jim je smrtni pot oblival mrzlo čelo, ko so pripirali trudne oči! Ali ni bila njih poslednja misel pri sinu ali pri hčeri, katerima rodna zemlja ni mogla dati potrebnega kruha. Ali ni bila poslednja želja naših I staršev, da bi pogledali v obraz sinu ali hčeri, ki mu ni bilo da-j no, da bi ostal na rodni zemlji, i Marsikateri oče je naročil pred smrtjo: Pozdravite ga! Koliko mater je s tresočimi rokami o-prijemalo sliko sina ali hčere, da se za vedno poslovijo od onega, ki še živi, toda je "mrtev" za domačo hišo. Da, tu so vsi, katere sem pogrešil na vasi. Mir vlada med! njimi. Vsakemu so dali dovolj' zemlje, ni jim potreba več pre-j stavi jati mejnike, tu več ne ši-l rijo svoje njive in travnike, vsi so zadovoljni s tem, kar so jim dali. Na vasi gre življenje svojo pot, mladina ne misli na one, ki »o se izognili, da imajo oni svoj prostor. Tako ne misli mladina na vse one, ki so odšli s trebuhom za kruhom, tudi oni so dali prostor drugim. Tako ima sleherna vas v domovini med pogrešanimi one, ki so na pokopališču, in one, ki so odšli v Ameriko ali v druge tuje kraje. Prav j tako sem razsodil to življenjsko, izpremembo. Gotovo se strinjate z menoj. In kadar se kdo izmed pogrešanih po dolgih letih povrne^' domačo vas, ni več tistega toplega zanimanja. Zakaj ne? Mladina te ne pozna, za nje si prav to, kar so oni, ki so pokopani. Tvoji sovrstniki pomrjejo, se izgubijo, za te se zanimajo le ožji sorodniki in bližnji sosedi. Drugim si tujec, ki si prišel ter zopet odideš. In koliko tisoč nas je v Ameriki! Zato so ostala naša vaška, pokopališča tako majhna, ni jih bilo treba širiti, ker nas je toliko šlo iskat novo življenje in svoje grobove v Ameriko. če prav smo tam v domovini zapisani med pogrešanimi, vendar pa nismo izgubljeni. V Ameriki smo takorekoč našli samega sebe, mi smo kot vrbova šibica, zasajena v zemljo, ki je pričela razvijati svoje korenine, debeli-ti svoje deblo in širiti svoje močne mladike in veje. Med pogrešanimi smo zato, ker nas ne vidijo, ker ne slišijo dovolj o nas ali nečejo slišati. No, radi tega se tudi mi ne bomo čmerili, ker toliko zavestni smo, da vemo, da smo vredni samega sebe. In če smo pri njih zapisani med pogrešanimi, gotovo pa je, da nismo — pokopani. In če imamo mi ameriški Slovenci toliko srca, da hodimo ob-i ska vat pogrešane na pokopališčih v domovini, naj bi bila tudi domovina tako čuteča in prijazna, da bi prišla obiskavat nas, ki smo med pogrešanimi, toda še živi sinovi in hčere, bratje in sestre tistega slovenskega rodu, ki se zove: Ameriški Slovenci. ZLORABA AMERIŠKE DOBRODELNOSTI Vpliven francoski list, katere-, ga solastnik je notranji minister Sarraut, je objavil poročilo, da' španski fašisti moko in žito, ka- J terega so podarile ameriške do-! brodelne organizacije, da se pre-; preči glad med civilnim prebivalstvom, zamenjujejo za niuni-cijo iz Nemčije. Kot znano, vodi pomožno akcijo organizacija Quaker j ev, ki pošilja živila tudi v lojalistično Španijo. Pozneje je Ameriški rdeči križ zanikal omenjeno poročilo francoskega časopisa, ampak iz-| kij učeno ni, da je to storil zgolj vsled tega, da ne bi škodoval po-j možnim akcijam v obče, kajti če! bi ljudje enkrat pričeli sumiti',j da se dobrodelnost na tak način zlorablja, bi bilo težko dobiti darove zanje. Da tudi v onem ozem- j l ju Španije, ki ga ima Franco v j oblasti, obstoji velika beda med vaclavskem izporočilu v duhu češkega naroda in zato ne bo posnemala tujih zgledov. * v- * O razmerah, ki vladajo zdaj na Češkoslovaškem, smo poročali v soboto na prvi strani, gornji članek, pri-občen v ljubljanskem "Slovencu", pa smo komentirali v našem sobotnem uredniškem članku, čitatelji, ki so brali naša poročila in obvestila o razmerah na Češkoslovaškem in gornje poročilo v "Slovencu" in ki so z zanimanjem in pozornostjo zasledovali Hitlerjevo agresivnost napram tej deželi, si bodo na podlagi vsega tega lahko ustvarili pošteno in nepristransko sodbo o resničnem stanju stvari. Jornji članek ni nič drugega kakor nizkoten izliv škodoželjnosti malih ljudi, ki upajo, da jiin bo — na vseh poljih! — brez Beneša, pšenica bolj zorela. Iz celotnega članka veje duh klečeplazenja Hitlerju, nekompromisnega sovraštva do vsega, kar diši po svobodi, demokraciji, po marksizmu in socializmu, in ne-utešljiva, hrepeneča želja po zopetni vzpostavitvi "krščanske in zapadne kulture, dediščine sv. Vaclava . . ." Toda dokler bo imela Češkoslovaška Hitlerja za patrona, bo zaman čakala na to, kulturo! Nemčija šest let pod peto hitlerizma Prihodnji pondeljek bo minilo šest let, odkar je v Nemčiji | na krmilu Adolf Hitler. Pod 'nacijskim so nastale silne spre-jmembe v notranjosti Nemčije in docela je tudi spremenjeno nje-no razmerje do zunanjega sveta. V tej kratki dobi je prebivalstvo Nemčije narastlo iz 65 milijonov na 80 milijonov in z aneksi j o Avstrije in Sudetov je površina nemške države narastla iz 181,000 kvadratnih milj na 1225,000 milj. Nacijska Nemčija 'je z upeljavo prisilnega dela in 'gradnjo ogromnega vojnega a-I parata "odpravila" brezposelnost. Svet se danes boji Nemčije kot se je še malokdaj prej bal katere države. j Ali so Nemci s spremembo za-1 dovoljni ? Ali so srečnejši kot so bili pred prihodom Hitlerja? Na ta vprašanja ni mogoče odgovoriti definitivno, pravi neki ameriški časnikar v Berlinu. Jasno je, da je nacizem docela zatrl osebno svobodo in celo de-jželo spremenil v eno samo ve-, jliko kasarno, in da je mnogo Nemcev, ki ne odobravajo mno-jgih stvari, katere je izvršil režim, ampak glede enega, nada-J ljuje isti časnikar, ne more biti, dvoma: večina ljudi ima raje gotovost kot negotovost in v tem smislu je večina ljudi za režimom. Ampak če so ljudske mase bolj zadovoljne pod Hitlerjem, je drugo vprašanje, kajti nacizem skrbi, da se ljudje nahajajo v stanju večne vzhiče-nosti in napetosti, in da, tako * skoraj nimajo priložnosti, da bi mislili na svoje osebne občutke. Ampak danes po šestih letih nacijskega režima je vendar eno povsem jasno: da vsa mnogoštevilna sredstva političnega in ekonomskega terorja, peklensko refinirane propagande in nepretrganega izizvanja sveta, se nacijska Nemčija nahaja na robu ekonomskega poloma. Ko je Hitler te dni odslovil dr. Sehach-ta kot ravnatelja Reichsbanke, je hočeš nočeš pred vsem svetom priznal to dejstvo. Žarko luč na položaj v tem pogledu mepe članek, ki ga je napisal William Philip Simms, urednik "United Pressa" za tu-jezemske zadeve. Pred par tedni je bil poklican v Berlin ravnatelj Angleške narodne banke Montague Norman, piše Simms, in poročano je bilo, da je šel tja na Schachtovo vabilo, da je navzoč pri krstu njegovega vnuka. Ampak resnica je bila, da je bil Norman v Berlinu, ker ga je Schacht klical na pomoč v zvezi z desperatnim gospodarskem položajem Nemčije. Stcje^ pitjd akutnim pomanjkanjem sirovi n in celo živil, Nemčija danes krvavo rabi tu-' je valuti. Dr. Schacht je upal, I da bi mu ravnatelj Angleške | banke, ki je njegov osebni pri-| jatelj, morda mogel priskočiti j na pomoč. Ampak Norman je i odgovoril, da tega ne more na-! praviti, razen pod enim pogojem. Nemčija bi morala prenehati z večnim strašenjtem z vojno in morala bi napraviti konec preganjanju Židov. Schacht ni bil v stanu dobiti takih zagotovil od Hitlerja. Tako se njegov poizkus izjalovil in moral! I je odstopiti. Kaj bo storil Walter Funk, ki; i je zavzel Schactovo mesto? i Simms piše: Funkov program je v popol-| ------.j civilnim prebivalstvom, akorav-. ,no se fašisti bahajo, da imajo j j vsega v izobilju, je znano in do-gnano dejstvo. ŠKRAT Družina gre v živalski vrf Pred medvedovo kletko j'1 obstoje. Besno hodi po kleti med11 sem in tja. Pa vpraša Marijanica: — Mamica, ali tudi m^ ve, da je včeraj bilo prvega' — Kako moreš t.o vpra?' dete? I jI I — No. Saj se vendar drži P} tako grdo kakor očka, ko si1 ^ raj zahtevala od njega dena' 6 gospodinjstvi" ^ ----\V Priček teče po širni pušča" ^ Pesek, povsod sam pesek. ^ Tedaj zacvili ubogi psič{ — Če ne srečam kmalu P nega drevesa, se mi utegne !st ipetiti nesreča. >r --' P nem nasprotju z vsemi ortod ** ! simi trgovinskimi praksami, j žira na tem, da Nemčija p'3 I je visoke cene in prodaja p1 Z ni. Nemci gredo na svetovni 0 n prodajajo produkte nizke k 8 litete—pisalne stroje, avto*" ^ električno opremo itd.—za P* vicp ali tretjino toliko kot ^ htevajo za slično blago An'1 . kanci, Angleži in drugi ko» * renti. Potem pa se obrne j" ' krog in nakupujejo bombaž, ^ vo, žito, meso, baker in dr! potrebščine po ceni, ki je z^j no višja od obstoječe svetal, cene. - ij Kupujoč na tak način več' „ pa rabi, Nemčija spravlja v J; s met svoj preostanek, katef r dumpa, kjerkoli ga more, da j ta način dobi krvavo potre1 \ zunanjo valuto. h Ta blazna trgovinska pojit! je seveda mogoča le pod tot|, tarnim režimom, kakršnega >f i Nemčija. Vlada plačuje im \ trijam slubvencije, da izraviw izgube, ki jih delajo s prodal , njem produktov za cene, ki j vj' krijajo niti stroškov. | (1) Toda navlic brezupnim p0] ra kusom Berlina pa izgleda, d&J g, Nemčija z vsakim dnem ^ j« gospodarskega poloma. Tuji f| in rodi postajajo siti nemških A h tod blagovne izmenjave. NI skladišča so polna cenenih ških produktov, katere mo^H Žj prodajati skoro zastonj, ker. j trga zanje. Kar je prvotno 1 v, gledalo kot dobra kupčija; » spreminja v izgubo. Ampak Kitle* se nahaja t^l rekco sredi reke. Nazaj «e; | more obrniti brez resne izgt prestiža. Iti mora naprej, pomeni, da se Nemčija naJ$| pred novo dobo inflacije in, je bo vojna nevarnost z vs# dnem večja. In potreba za ^ roževanje in sirovine, brez k^ rih bi se morale vojne indu»tJ> ustaviti, je z vsakim dnem vel'? Ni torej čuda, da se Evi$ polašča paniki podobna nei'vf nost, ki spominja na kriti"® septemberske dni minulega lfti Izgleda, da se Hitler, zaje* pasti lasenih kontradikcij, P"1 pravlja na kako novo pustolf ščino, drznejšo in nesramni od vseh prejšnjih. Drzen bi J*1' ral biti človek, ki bi mogel vpf!: čo tega položaja za 48 ur1 j^ čiti, da vsa Evropa ne zaplei* krvavega vojnega plesa. 'Mapredt] _________^ Oglašajte v— J "Enakopravnost1 MILLIONS OF RCKJHDS HAVE BEEN UjEp:BY,gU»60Vt:RNM|NT ; AMERICA'S LEADER AT prqbM W blades . januarja, 1939, ENAKOPRAVNOST JULY 23. julija. — Piknik priredil Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. OCTOBER 29. oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St. NOVEMBER 30. novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND. Stefgfeiif /// 3E1.IEVE ITCHING SKihf Qu/ck/y Even (.he most, stubborn Itching of eczema blotches, ptaplos, athlete's foot, rashes act: Other externally caused skin eruptions quickly yields to pure, cooling, antiseptic liquid D.d.D. Prescription. Clear, grease Ions and stainless—drltw fint. Its gentle oils Bootho tbo in'itatlwi. Stops- the most intense itching in a hurry. A 35« trial buttle, at all dn.., s'orcs, proves it—or your money back. Ask for d.D.d. PftESCf.tPTIOM. Beware Kidney Germs if Tired, Nervous, Aching Arc you Run Down, Nervous, suffer Aching or Swollen Joints? Do you Get Up Nights, or suiter from Burning Passages, Frequent Headache«, htg Pains, Backache, Dlzalness, Puffy Eyelids, Loss of Appetite and Energy"! If so, the true cause often may be germs developed in the body during colds, or by bad teeth or tonsils that need removing. These germs i»»ay attack the delicate membranes of your Kidneys or Bladder and often cause much trouble. Ordinary medicines can t help much because they don't light,the germs. The doctor's formula fyslcx, now stocked by all druggists, starts flghtjng Kidney germs in 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week and be exactly tlio medicine you need or money back is guaranteed. Telephone your druggist for Cjrete* (Siss-tex) »today. The guarantee »protects you, Copr. 1987 The Knox Co. TOOK OFF 17 LBS OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hlckey, Roseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Krugchen is worth its weight in gold." Mrs. Hlckey paid no attention to trossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. Asthma Cause Fought in 3 Minutes By dissolving and removing mucus or phlegm that causes strangling, choking Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes the cause of your agony. No smokes, no dopes, no injections. Absolutely tasteless. Starts work in 3 minutes. Sleep soundly tonight. Soon feel well, vears younger, stronger, and cat anything. Guaranteed completely satisfactory or money back. If your druggist Is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you. Društveni iicSsžSE1 Ipg^ UT&Z BAKING [VV POWDER Sum t P. ire Toeing as 45 Years Aqo 25 ounces25$ in,thle Tested/ ,./ FEW hnsbands can understand why a wife should turn from a pleasant companion into a shrew for ono whole week in every month. You can say "I'm sorry" and kins and nuke up easier before marriage than after. Bewtee. If you want to hold your husband, you won't be a throe-quarter wife. For throe generations one woman lias (old another how to go "smiling through" with Lydia K. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomfort« Croon the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood, 3. Approaching "middle age." Don't 1>6 a three-quarter wile, take LYDIA E. NNKIIAM'S VEGETABLE COM POUK O ajttd Go "arailing Through." The only way your body can clean out AcJUs and pole'Mnous wastes from your blood Is thru !i million tiny, delicate Kid-ney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, Irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains. Haekache, Circles Under Kyew, Dizzjneap, ltbuumulic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances. G.et the Doctor's guaranteed prescription called Cyatex (Slss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours It must bring new vitality, and Is guaranteed to ,flx you up in one week cr money back on return of empty package. Cystic corns only ffc a day at druggists and the guarantee protects you. FEBRUARY 3. feruabrja petek — Skupna društva SSPZ v Collinwood,j film iz Slovenija v SDD na Waterloo Rd. 4. februarja sobota — Dr. Fran ces Prešeren, štev. 17, SDZ, ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 4. februarja, sobota — Zabavni večer priredijo Collinwoodske: Slovenke, št. 22, SDZ v Slov. i domu na Holmes Ave. 4. februarja sobota — Collin*! wood Moose, ples v SDD na j Waterloo Rd. 5. februarja, nedelja. — Wrong Club ples v Slov. nar. domu, j na St. Clair. 10. februarja, petek — White Motor Union Local 32, ples v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 11. februarja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja, ples v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 11. februarja 1939, sobota — Društvo "Soča", štev. 26, S. D. Z. priredi svcjc letho veselico v češki sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave. 11. februarja, sobota. — Tinkers Club ples v SDD na Waterloo Rd. 12. februarja, nedelja. — Skup- na društva fare sv. Vida, ples v Slovenskem narodnem do- mu na St. Clair Ave. 12. februarja — Večerjo s programom priredijo Progresivne Slovenke ob priliki 5 letne ustanovitve, v SDD na Waterloo Road. 12. februarja — Koncert in igra Mladinskega zbora na Hohnes Ave. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17. februarja, petek. — Sunny Ray's Oreh., ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v 18. rebruarja, sobota. — Ženski klub Slov. doma na Holmes Ave. priredi maškeradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue. 18. februarja, sobota — Rambling Knights, ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 18. februarja -— Hiša Kralja Davida in Progresivne Slovenke, št. 3, srnjakova večerja v Društvenem Domu na Recher Ave. 18. februarja, sobota. — Društvo Cerkniško Jezero, št. 59 SDZ ples v SDD na Waterloo Road. 18. februarja, sobota. — 25-let-nica društva Doslužencev v Tvvi-Light Ballroom. 19. februarja, nedelja. — Inter-Lodge liga, ples v Slovenskem narodnem demu na St. Clair Ave. 19. februarja, nedelja — Croatian Catholic Union, maške-radni ples v SDD na Waterloo Rd. 21. februarja, Pustni torek — Ženski odsek maškeradni ples v SDD na Waterloo Rd. 25. februarja, sobota. —- Dr. sv. Katarine, št. 2% ZSZ, ples v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 26. februarja, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar", igra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 26. februarja, nedelja. — Čitalnica SDD koncert in ples v S. D. D. na Waterloo Rd. M AR C U 5. marca, nedelja — Koncert Slejkotovih bratov v SDD na Waterloo Rd. 12. marca, nedelja. — Prisland Cadets predstava v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 15 razumemo pomen teh raz-3 T av, naj se spomnimo začetka p razvoja svetovnih razstav. M ravzaprav moramo poseči na-o£ mnogo stoletij, ko so se v b vp°Pi začeli razvijati semnji v 'Is Vezi "s cerkvenimi proslavami. P' * začetkom 12. stoletja so se u '"^zavali veliki semnji na An-i S t!Šlceni) na icontinentu pa so 1,1 to ! semnji sloveli zlasti na p( ernškem. Pred svetovno vojno t j° letni semnji na Lipskem, v m ^Oflš.u na Francoskem in v Nižin erU Novgorodu na Ruskem pri-jo * »liali veliko množico obisko-, ^ey. .Prvi .semenj, kjer ,so bili A stavljeni proizvodi vsega na-2ii ,se je obdržal v Parizu 1. o1 in pwa razstava mednarodna značaja se je vršila v Lon-i ^ l 1849. Od tedaj smo imeli p '10£o mednarodnih razstav v r( ' 0raj vseh evropejskih glavnih i Tastih. Eiffelov stolp v Parizu >t ' Preostanek svetovne razstave, . j1 je tam vršila 1. 1889 ob stoti '^ci francoske revolucije, t« Naseljenci v Ameriki so prill j, * s seboj navado krajevnih (Ji . azstav v svrho trgovine. Naj-if j, Va(lnejše razstave so bili po-3, Selški semnji, podvzeti od | v.{l*aiev in kasneje od držav, ži-na, sadje in zelenjave in tudi 0 j. ^fakturirano blago se je 1 javljalo in dajale so se null za najboljše blago.Kasne-*. : 80 bili iznajditelji povabljeni pi ^-"di drugi znanstveniki, da rit ' °zi.io svoje umotvore. , rv'a ameriška razstava med-!i| j. lQ^nega pomena je bila aran-1.1853 v mestu New York, i V;i>o bolj ambicijozna razsta-bila ona v Phila-delphiji 1. MEN,because they are men,can never understand a three-quarter wife—a wife who is all lovo and kindness 'throe weeks in a month and a hell cat the rest of tho tinje. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take It out on your husband, v For three gen ( rations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tono up the system, thus losseuing the discomforts from the functional disorders which woman must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3.'Approaching "middle age," Don't be a three-quarter wife, take LYDTA E PINKHAM'S VEGETABLE COM POUND and Go "Smiling Through." "O, Gee!— Grandma's Walking Downstairs—■ —perfect 5or cooking ! © Kraft American bas a mellow, fuMavorefl richness that tnakisa it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Chsesc to melt jtcrfectly. Bold ' -f'n, ^iMMmOTfT^i by hT Druggists | < l Š^Jm t> WI I.DONA U I i'y Tablets "'38». ''^Sz"*^ Write for FREE, fully illustrated 24-page book, "History of RHEUMATISM," with obapter discussing germs of rheumatism, to g, WKLDONA COKPOUATION -Desk 7, Atlantic City, N. J. * i Try tha ^ DANDRUFF TREATMENT that WORKS! Da pi*eženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swank J'-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven "~~t of the delicious ...... J/ Kraft Cheese » « Spreads. They're , , ^ t marvelous for I sandwiches,salao» * ' * and appetizers. ___ itm Kraft f gPlMCNTO. LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 1vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po ki' jige dokler «r ^e v zalogi. . 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio THE PROVED TREATMENT FOR v DANDRUFF * \ T ^ ist^^o **f8 i SEZNANITE JA VNOSI Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Ciste, svetle, zdrave KKASNE OC1 so čudovit,h last. Murln« otistl, in lajša ter je osvežujoč ta neškodljiv. Knjigo F.ye Care ali Eye Beauty posiljemo br«z-piačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Clueago 8 1 || 6Enakopravnosti9 II H . ^UieBIBBaWRilBSBaKBBEBBaBIBaBB9BBeiHIDBUiBBHM trade" Be considerate! Don't cough in public places. Carry with you Smith Brothers Cough Drops. (Two'kinds-Black or Menthol, 34.) Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITA WM A This is the vitamin that raises the resistance of the mucous membranes of the nose and throat to cold infections. 1 nekaj orazstavah ^ne 18. februarja tega leta se bo otvorila mednarodna razsta-^^ v San Franciscn, Golden Gate international Exposition, na ^"metno dvignjenem otoku 400 ukrov sredi San Francisco zali-Vaj Kazstava bo proslavljala do-t kršitev največje inženirske grad-f nJe svoje vrste na svetu, mostu me(l San , Franciscom in Oak-andom, najdaljšega in najdraž-na svetu, kakor tudi usta-•Jovitve redne zračne zveze pre-0 Tihega oceana in razvoja ve-JlKatiskih elektrarn vsled novih v°anih naprav na zapadu, zlasti Jezov Boulder, Bonneville in u;and Coulee. Dne 30. aprila 1939 pa bo new- j turška svetovna razstava otvo-! fUa svoja vrata. World's Fair! ,J° zavzemala 1216 akrov Flush-J Polja v newyorskem mest-jiem okraju Queens, kjer je prej )i1q močvirje, ki je služilo za i estno smetišče, a je bilo spremenjeno v prekrasno ozemlje,' Mno vrtov, jezer in dreves. Ob, Priliki te razstave pričakuje se1 prihod v New York kakih petde-1, ^ milijonov obiskovalcev iz j 'Seh delov dežele in sveta. Raz-! Jjva se bo vršila v proslavo 150, petnice ustoličenja Georgea ashingtona za prvega predsed-' Združenih držav, 30. aprila 1876 v proslavo stoletnice Izjave neodvisnosti. Predočila je napredek Združenih držav od njihovega početka in tudi 49 inozemskih držav se je udeležilo razstave. Pomen te razstave je bil zlasti v tem, da se je svet prvič zavedel hitrega napredka Zdrtiženih držav na polju mehanike in brzega prometa. ■ Leta 1893 se je vršila v Chica-gu World's Columbian Exposition v proslavo stiristoletnice odkritja Amerike. Več kot 27 milijonov ljudi je obiskalo to razstavo. Druga svetovna razstava se je obdržala 1.1904 v mestu St, Louis v proslavo stoletnice nakupa Louisiane. Prihod modernega zrakoplovstva je bil prvič označen na tej razstavi s tekmo aeroplanov. Velika razstava se je vršila v i Philadelphiji 1. 1926 v proslavo stopetdesetletnice Izjave neodvisnosti in Chicago je 1. 1033 vprizoril Century of Progress Exposition v proslavo stoletnice obstoja tega mesta. V obeh teh razstavah je bilo zastopano znanstvo, vladna uprava in u-metnosti, da ne govorimo o poljedelstvu, industriji in trgovini. Svetovne razstave so postale pač prosvetne ustanove in ne samo sredstvo za pospešitev trgovine. Prihodnji razstavi v San Fran-ciscu in New Yorku pa bosta bržkone prekosili vse prejšnje. Ne bosta le pokazali svet, v katerem živimo, marveč hočeta predočiti nam tudi svet bodočnosti, ko se bodo ljudje naučili vporabiti ves napredek na polju znanosti za boljše življenje in za boljši mir na svetu.—FLIS. i 12. marca, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verovšek" i-> gra v SDD na Waterloo Rd. ; 18. marca, sobota. — Progre-! sivne Slovenke prireditev v i SDD na Waterloo Rd. ' 19. marca, nedelja. — Proslava 35-letnice društva "Naprej", Št. 5, SNPJ 26. marca, nedelja. — Dram. ■ društvo "Abraševic", predstava v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APR* 5 16. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Sloga" v S. N- D. na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ ples v SDD na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja — Mladinski zbor SDD koncert v SDD na Waterloo Rd. 29. aprila — 10-letniA V VLOGE j ka, kako je trgal mrak, kako « f dajal svojim pravkar ustvarjenim svetovom prvo svetlobe kako je odhitel odondod na škr-latnih oblakih ter ustvaril pr i vega človeka — prva dva člove-' ka. Tudi božansko lepoto prvtf s j dveh ljudi sem občutil v tisti I j veliki uri, ko sem mislil, da j« P | na Michelangelovi sliki posledf j nje sodbe samotno blodeča želi na duh moje rajne matere, ki n! Quality Coal and Coke it 1007 East 61st Street i ENdicott 1032 SO januarja, 1935 zapustil papež Rim, da pojde na j svoje poletno domovanje v Al-i banskih gorah. Takoj po svečani maši je bil določen čas za odhod. Ko je šel gospod Sebastijan Schwarz z menoj v Vatikan, je bilo še mračno. Krenila sva po cesti, ki drži k vatikanskim vrtovom, in stopila skozi vrata za švicarsko telesno stražo v palačo. Ker sem vedel, da trpi moja mati zaradi mene v ognju, sem bil tako obupan, da življenje zame ni bilo več življenje. Tudi to j jutro sem čutil vs*, Kar sem videl in slišal, prav tako, kakor ne bi bilo od tega sveta, šla sva v Vatikan, ki ni ne poslopje ne palača, ampak mesto, ki so, ga zgradila mnoga stoletja in ki bo ostalo dalje časa na zemlji kakor vsi zemeljski gradovi vladarjev. i Z nama so prihajali tudi mnogi cerkveni mogočniki, rimske veličine in imenitne žene, tako da je bila na dvoriščih, stopnicah in hodnikih huda gneča. Skozi ozka vrata sva prišla v zelo visoko, zelo zelo dolgo in ne zelo široko dvorano, kjer je bilo skoraj temno. Na oltarju, ki je stal ob eni izmed ozkih sten, je gorelo šest mogočnih voščenk. Plapolale so z rdečkastim sojem nad zmešnjavo temnik titanskih postav. Te postave, ki sem jih komaj lahko ločil po obrisih in barvah, so pokrivale ves visoki zid nad oltarjem do obokov pod stropom. Na tej in še na vseh drugih stenah se je videlo, kakor bi silila od vseh strani kopica teles, da bi poslušala, kako bo sveti oče bral mašo. Razsvetljen ,pa je bil samo oltar z gorečimi |voščenkami; j>n vse drugo je bilo kakor zavito v mračne tenčice. Zakaj v kapeli je bilo še zelo mračno in samo j od ene strani je silila zviška ju-1 tranja svetloba vanjo. Za visoko marmornato omaro sem dobil prostor zraven gospoda Sebastijaha Schwarza. Bil sem precej daleč od oltarja, j toda prav njemu nasproti. To* rej prav nasproti tisti legiji po-: stav; videlo se je, kakor bi mno-1 ge prihajale iz globine, prihajale na dan iz črnega prepada, in njega napadale. Moje oči, ki so se počasi privadile mraku, so razločile v senci, kako se je na levi od oltarja odpirala zemlja i j in kako je črna zemlja bljuvala I iz sebe mrtvece: trupla in o-! kostja! Tisti, ki so vstali, so si-j lili iz neizmernega prostora, in I za sabo so jih vlekli tisti ostali, i ki so že prišli više. Stisnjeni krog teles, se je gne- i tel okoli njega. Obrazi so pričali o največjem strahu in največjem upanju; bili so vsi zamaknjeni in so obupovali okoli mogočnika, ko je nalik golemu titanu dvigal roko, kakor bi sodil. Drhteča žena z na prsih pre-križanimi rokami se je stiskala h kolenom strašnega orjaka, prosila milosti, boječe moledovala. Toda videlo se je, kakor bij sodeča roka delila samo pogub-; ljenje ... pod neusmiljenim1 sodnikom pa je bila kakor živ oblak kopica angelov, ki so z glasovi trobent klicali k sodbi; in zgoraj kerubini, kakor bi bu-čeče hiteli navzdol na oblačkih, glasnikih viharja. Kogar je na materino pripreš-njo strašni Bog sprejel med srečne, tisti je občutil nebeško blaženost; tisti pa, ki zanj ni bilo odpuščanja — ki zanj ni prosila mati — je omahnil v večno globočino ... V sencah in barvah sem videl pri nejasnem odsevu počasi vstajajočega dne strašno posle- dico sodbe. Toliko bolj mistično in strašno je delovala na moj docela zmedeni dun. Svoje matere sem se spomnil. Bilo mi je, kfakor bi jo bil videl, i Stala je tam pred menoj na steni, nad oltarjem, na levi. Zavita i je bila v mrliško ogrinjalo in ro-'ke je žalostno iztezala, glavo je nagnila nazaj kakor v obupu, vi delo se je, da tava docela sama skozi neizmernost, da išče svojega sina, ki je zaradi njega umrla, ki je zaradi njega trpela v | ognju vic. Iskala me je. Ce me bo našla mea milijoni, j me bo prijela za roko in vzdig-jnila navzgor; tja, kjer se je drh-jteča Mati oklepala kolen svoje-jga sodečega sina. Mati je hote-jla prositi za svojega sina, da I njen sin ne bo pogubljen, ker je pustil trpeti dušo svoje matere v vicah. Nepremično sem strmel na samotno iščočo ženo v neizmerno-sti. Skoraj bi bil na ves glas zakričal: "Mati! Mati! Mati! Tu sem! Odpusti mi! Storil bom tudi to — zaradi tebe!" V svoji vročični domišljiji nisem opazil, da je prišel papež in stopil k oltarju. Petje otroškega zbora je jiznenada splavalo skozi oboke j kakor glasovi duhov. Zdelo se ^mi je, da je začela množica plavajočih kerubinov peti za poslednjo sodbo; tako nezemeljsko je donelo to petje, kakor bi pri- ] hajalo navzdol, iz odprtega ne-oa. Videl sem papeža. V beli obleki je stal pred oltarjem. Roke je dvigal, kakor j bi ukazoval mrtvecem, naj vstanejo in pohite h Gospodu in Od-rešeniku — k Sodniku in Mašče- ■ valcu; saj je imel tudi moč raz- j vezovati in vezati na zemlji, preklinjati in blagoslavljati. Tedaj se je zgodilo nekaj ču-' dovitega. Solnce je vzšlo. Njegovi prvi j žarki so padali skozi okno v ka- i pelo in na sliko poslednje sodbe. Vsa lesketala se je podoba sve- i tega očeta; vsa zalesketala se je' bela podoba božjega Maščeval-1 ca; vsi zalesketali so se angeli in kerubini, ki so klicali k sodbi in nosili s seboj zmagoslavno Kristovo mučilno orodje: vrv in križ, trnjevo krono in kopje, žeblje in bič, Bila je slava. Bila je glorija! Zlaii soj velike nebeške pla-menice je tako iznenada prišel v temo, dojem je bil tako silen, da so se vs- v kapeli zdrznili. In med vriskajoče petje otroš kega zbora je dal Pij IX. svoj blagoslov. Ko sem se dvignil s kolen,' sem pogledal navzgor. Tedaj sem opazil visoko nad sabo plava-' jočega Boga Očeta in Stvarni-