7Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025), 7–18
luka Repanšek
OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega  
rOdilnika in mestnika dvOjine
Cobiss: 1.01
https://doi.oRg/10.3986/Jz.31.1.01
Metki Furlan za sedemdeseti rojstni dan
Prispevek obravnava sistematiko poprajezičnih tendenc v razvoju praindoevropskega rodil-
nika in mestnika dvojine, in sicer tako preko projekcije stanja v stari grščini, starih indo-iran-
skih jezikih, balto-slovanskih jezikih, stari irščini, germanščini in toharščini na prajezično 
izhodišče (eksterna rekonstrukcija) kot s pomočjo interne rekonstrukcije. Posebna pozornost 
je posvečena interpretaciji sovplivanja pronominalne in nominalne osnove.
Ključne besede: indoevropski prajezik, morfologija, rodilnik dvojine, mestnik dvojine
Notes on the Reconstruction of the Proto-Indo-European Genitive 
and Locative Dual
This article focuses on the formation of the Proto-Indo-European genitive and locative 
dual and defines the main lines in the development of the two case forms in the individual 
Indo-European languages (Ancient Greek, Old Indo-Iranian, Balto-Slavic, Old Irish, Ger-
manic, and Tocharian). It does so by combining external and internal reconstruction. Special 
attention is devoted to the interplay between the pronominal and nominal stems.
Keywords: Proto-Indo-European, morphology, genitive dual, locative dual
       1  Prvotno obliko stranskih sklonov praindoevropske dvojine samostalnikov, pridev-
nikov in (neosebnih) zaimkov ter števnika ʻ2ʼ je mogoče rekonstruirati na pod-
lagi kombinacije podatkov iz zgolj šestih vej indoevropske družine jezikov, tj. 
na podlagi starih indo-iranskih jezikov (stare indijščine, avestijščine in v manjši 
meri stare perzijščine), stare grščine, stare irščine, stare cerkvene slovanščine oz. 
praslovanščine (baltsko le še v leksikaliziranih enotah) in toharščine, ob tem pa 
za števnik ʻ2ʼ deloma še na podlagi litovskega in germanskega gradiva. Pri tem 
projekcija izpričanih oblik na prajezično stanje zahteva rekonstrukcijo štirih di-
stinktivnih sklonskih oblik (rodilnika, dajalnika, mestnika in orodnika dvojine), 
Luka Repanšek  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  luka.repansek@ff.uni-lj.si   
 https://orcid.org/0000-0001-6530-7597
 
 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0218, ki ga financira Javna agen-
cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega 
proračuna.
8 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
glede na stanje v množinski paradigmi pa je s pomočjo interne rekonstrukcije mo-
goče ločeno sklonsko obliko predvidevati še za ablativ (ločilnik). V tem oziru 
je torej močnejši sklonski sinkretizem v dvojini, kakršnega izkazujejo posamezni 
indoevropski jeziki (orodnik-dajalnik-ločilnik v indo-iranščini, orodnik-dajalnik-
-ločilnik-mestnik v grščini, rodilnik-mestnik in orodnik-dajalnik-ločilnik v stari 
irščini ter rodilnik-mestnik in orodnik-dajalnik v stari cerkveni slovanščini), treba 
oceniti kot sekundaren. Sklonski sinkretizem dajalnika in direktiva (smernika) v 
prid direktivni obliki je star (tj. že praindoevropski) in se zgleduje po enakem 
sinkretizmu v okviru plurala (*-o-s).
Rekonstrukcija dajalnika, orodnika in (po interni rekonstrukciji) ločilnika ni 
problematična, posamezne sklone pa je mogoče razumeti kot osnovane na vzpored-
nih množinskih, pri čemer je bil *-s kot t. i. znak množine (ničta prevojna stopnja 
pide. morfema *-es) avtomatično zamenjan s *-H1 (ničta prevojna stopnja pide. 
morfema *-eH1-), ki se je na sklonske oblike razširil iz imenovalnika-tožilnika 
dvojine. Ta je bil namreč tvorjen preko sufiksacije osnove s pomočjo t. i. dvojin-
skega znaka *-eH1- (pri dvojini osnov srednjega spola v kombinaciji s pide. kolek-
tivnim sufiksom *-i-, torej *-i-H1-).1 Za dajalnik (oz. dajalnik-smernik) dvojine 
je tako mogoče predvidevati *-o-H1 (proti mn. *-os) z naknadnim podaljšanjem 
v *-bh-o-H1 (indo-iransko: stind. -bhyām, stav. -biiā, mlav. -biia,2 stperz. -biyā), 
oz. *-m-o-H1 (balto-slovansko: pbsl. *-mō > *-mā > stcsl. -ma), obakrat proti mn. 
*-bh-o-s (indo-iransko) oz. *-m-o-s (balto-slovansko in germansko), za orodnik 
*-bhi-H1 (proti mn. *-b
hi in *-bhi-s3),4 za ločilnik pa *-bhoH1 (proti mn. *-b
ho-s).5 
1.1  Bolj problematična je rekonstrukcija preostalih dveh stranskosklonskih oblik, saj 
sta za razliko od dajalnika in orodnika dvojine rodilnik in mestnik ohranjena v 
vseh naštetih vejah (sinkretično ali nesinkretično oz. vsaj eden od sklonov), tako 
da je izhodišč za projekcijo več, razlike med njimi pa globlje:
(a) rodilnik dvojine
   avest. - (atematsko), -aii (tematsko),
   stperz. -āyā (tematsko),
1 Za genezo gl. Repanšek 2022: 336 z op. 48.
2	 Ob	 reliktno	 izpričanih	 nerestituiranih	 oblikah	 *-abā >	*-aβa >	*-aβe > -aēβe,	 *-abā > 
*-aβa >	*-aβe >	*-awe > -auue,	*-ubā >	*-uβa >	*-uβe >	*-uwe > -ue > -uiie,	*bāʣubā 
>	*bāzuβa >	*bāzuβe > bāzuβe	ʻrokaʼ.
3	 Zadnja	varianta	je	zanesljivo	le	indo-iranska.	Eventualno	tudi	armenska	(-bkʻ ~ -wkʻ ),	ne	pa	še	
prakeltska,	kjer	je	*-bhis	inovacija	(vsaj)	gojdelske	veje,	medtem	ko	galščina	jasno	izpričuje	-bi 
<	*-bhi.	
4	 Gradivo	je	tu	le	staroirsko,	pri	čemer	stirs.	-(a)ib (z	nazalizacijo	sledečega	vokala	v	sandhiju)	
zahteva	prakeltsko	 izhodišče	*-bim <	*-bhīm <	*-bhi-H1-m,	 tj.	 z	ničto	prevojno	stopnjo	pide.	
adverbialnega	sufiksa	*-im,	kakršen	je	v	sklopu	dvojinskih	sklonskih	oblik	prisoten	še	v	stind.	
-bhyām <	*-bh-o-H1-m in	grš.	-υν	~	-οι(ϊ)ν	~	-αιυν	(za	rekonstrukcijo	gl.	spodaj).
5	 Prim.	Eichner	1982:	40–41.
9Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)
   grško: el. -οιοις ~ -οιοιρ, ark. -αιυς (v sklopu moških ā-osnov),6
   ptoh. *-nëǝs < *-no(H)us ~ *-no(H)is (> toh. B -naisäñ),7 
   pgerm. *ta ʻdvehʼ (> got. twaddjē,8 > pzgerm. *taiō),9
   lit. dvíejaus ʻna dvojeʼ;10
(b) mestnik dvojine
   avest. -(uu)ō (atematsko), -aiiō (tematsko),
   pkelt. *-o11 > pgojd. *-ō > stirs. - + lenizacija,12
   lit. dvíejau ʻna dvojeʼ, pusiaũ (= latv. pušu)13 ʻna dvojeʼ;
(c) sinkretična rodilnik in mestnik dvojine
   stind. -oṣ (atematsko), -ayoṣ (tematsko),
   grško: mik. -o-i (tematsko), hom. -οιϊν, sicer -οιν < *-οin (atematsko in te-
matsko), at. in lezb. -αιν (v sklopu ženskih eH2-osnov), at. -αιν (v sklopu 
moških ā-osnov), ark. -οιυν, -αιυν (v sklopu moških ā-osnov),14
   psl. *-u > stcsl. -u (atematsko in tematsko), toda *dua > *dъo ʻ2ʼ.
1.2  Narečno izpričane grške oblike z ajevskim vokalizmom so sekundarnega nastanka 
in s tem predstavljajo mlade, nepodedovane sekvence, naslonjene na razmerje med 
tematskimi in eH2-osnovami v sklopu imenovalnika, tožilnika in dajalnika-me-
stnika množine (*-o : *-a, *-ons : *-ans, *-os : *-as, *-osi : *-asi). S tem je 
povednost grškega gradiva mogoče zreducirati na:
6	 Obe	sta	sinhrono	funkcijsko	dativni	in	ne	rodilniški	obliki.
7	 Tako	Pinault	(2008:	505).	Alternativno	*-noHi	(Winter	1962:	126;	Hilmarsson	1989:	64;	Klin-
genschmitt	1994:	385–386).	Skeptično	Ringe	1996:	84.	Sklonilo	je	zgrajeno	na	sinhroni	dvo-
jinski	 priponi	 *-në <	 *-nëä <	 *-no-iH1	 (Hilmarsson	 1989:	 41),	 tako	 da	 gre	 strogo	 gledano	
pri	dvojinskih	oblikah	tipa	klautsnaisäñ ʻušesaʼ	za	analitično	tvorjene	sklonske	oblike	in	ne	za	
direktno	podedovana	zaporedja.	S	tem	je	povednost	toharskih	oblik	za	rekonstrukcijo	specifično	
nominalnih	variant	rodilnika	in	mestnika	dvojine	nična.
8	 S	standardno	internogotsko	zamenjavo	izglasnega	ojevskega	vokalizma	z	ejevskim	(prvotno	v	
okviru	osnov	moškega	in	srednjega	spola).
9	 Mestnik	je	nadomeščen	z	dajalnikom.
10	 Če	ne	gre	za	sekundarno	naplastitev	-s na	mestniško	obliko	dvíejau	z	istim	pomenom.
11	 Izvajanje	iz	*-o-Ho (tako	Fritz	2011:	183)	ni	mogoče,	saj	 je	dvig	podedovanega	*ō relativ-
nokronološko	starejši	od	skrajšanja	po	Osthoffovem	zakonu,	k	čemur	prim.	razvoj	tematskega	
edninskega	dajalniškega	 sklonila	pide.	 *-ō >	pkelt.	 *-ū >	*-u.	 Suponirano	pide.	 zaporedje	
*-o-Ho bi	tako	rezultiralo	v	pkelt.	*-u (>	*-ū ali	*-u)	<	*ū	<	*-ō	(prim.	razvoj	predvokalne	
realizacije	pide.	*dhe-dhoH1-u >	*dedō >	*ded ʻpostavil	jeʼ)	in	ne	*-ō,	ki	ga	implicira	staroirski	
rodilnik	dvojine	tipa	ech (z	lenizacijo	sledečega	besednega	vzglasja	v	sandhiju). 
12	 Funkcijsko	rodilnik.	Mestnik	je	nadomeščen	s	t.	i.	prepozicionalom	(tj.	predložnim	sklonom),	ki	
v	dvojinski	paradigmi	nadaljuje	stari	orodnik.
13	 Forssman	2001:	50,	112;	2003:	84,	147;	ALEW–2:	830.
14	 Funkcijsko	dajalnik-rodilnik	dvojine.	Za	narečno	gradivo	gl.	Eichner	1982:	97–98,	127;	Hajnal	
1995:	110–112.
10 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
(a)  tematski rodilnik dvojine pgrš. *-oos > el. -οιοις ob pgrš. *-ous > ark. 
*-oιυς (implicirano z -αιυς, ki je v okviru arkadijskega korpusa sicer hapaks 
legomenon), 
(b)  tematski mestnik dvojine *-oin (> mik. -o-i, hom. -οιϊν, at.-jon. itd. -οιν) z 
naknadno razširitvijo na atematske osnove in funkcijsko na rodilnik in dajal-
nik, *-oun > ark. -οιυν.
Razlika v vokalizmu zadnjega zloga med arkadijskim -υν in nearkadijskim -ιν je 
razložljiva z naslonitvijo podedovanega pgrš. *-un (< *-u-m) na mestnik množine 
*-su, ki je bil že pgrš. prestrukturiran v *-si (> *-hi) po izravnavi s podedovanim 
mestnikom ednine *-i. Varianta *-oin je torej izvedljiva iz pgrš. *-oun.15 
Prav tako je v odnosu do rekonstruiranega arkadijskega rod. dv. *-oιυς 
forma facilior elejski končaj -οιοις (> -οιοιρ), za katerega je mogoče predvideti 
sekundarno progresivno asimilacijo *o v podedovanem zaporedju *-oos v 
*o, torej *-oos (za dodatni možnosti interpretacije gl. razdelka 2.2 in 2.4). Za 
interpretacijo razlike med tako rekonstruiranim rod. dv. *-oos in ark. *-ous 
gl. spodaj. Prav tako glede pragrškega mest. dv. *-oun in izolirane arkadijske 
tematske(!) variante -ουν.
Pragrško sekvenco *-oV- bi bilo mogoče teoretično izvajati iz pide. zapo-
redja *-oH1V- (laringal v takem zaporedju ne bi bil izgubljen po de Saussurjevem 
zakonu, saj je bil v odnosu do *-o- heterosilabičen), vendar za asimilacijo *-H- > 
*--16 ali eventualni razvoj germanskega tipa, tj. *-oH1V- > *-oiV- > *-oV-, z 
izjemo danih oblik ni zanesljivih indicev.17 Brez zadržkov pa je možno sprejeti 
izhodišče *-ohV- < *-osV- (tako debukalizacija *s > *h / V__V kot asimilacija 
*h > * sta namreč pričakovani in dobro zabeleženi glasovni spremembi). Ker je 
15	 Prim.	Eichner	1982:	133–136;	Klingenschmitt	1994:	386–387;	Neri	2013:	192;	povsem	drugače	
Hajnal	1995:	112–127,	ki	predvideva	internogrški	razvoj.
16 Zrcalno zaporedje *-H- (fonetično verjetno */hj/) je bilo sicer, kot se zdi upravičeno sklepati na 
podlagi homerskogrškega υἱύς ʻsinʼ, obravnavano po istem principu kot pgrš. *-h- < *-s-, torej 
z regresivno asimilacijo *-h- > *-- (prim. *suH3-ú- > *huhjú- > *hujjú- > *huijú- > *huihú- > 
*hui·ú- > hujú- = υἱύς) na sinhrono transparentnem morfemskem šivu (glede pide. *-s$- > pgrš. 
*-- gl. Ringe 2024: 138–139).
17 Pace Hilmarsson	1989:	64	obravnava	zaporedij	iztematskega	optativa	v	predvokalnem	položaju	
(tj.	v	1.	os.	ed.	in	3.	os.	mn.)	ni	povedna,	saj	tako	pgrš.	*-oa kot	*-oen izvirata	iz	prvotnih	
trizložnih	sekvenc	*-oV- <	*-oïV- <	*-oïH1V-,	kot	jasno	dokazuje	stind.	-eyam (od	koder	izvira	
tudi	analoško	dvozložni	atematski	optativni	končaj	*-a·am,	ki	se	ohranja v	stind.	-yam in	stav.	
-iiam, za	pričakovano	*-m <	pide.	*-ḗm	<	*-éH1-m)	<	*-oa[m] <	*-oï <	*-oïH1 (1.	
os.	ed.).	Da	praindoevropsko	zaporedje	*-oiH1V- v	sklopu	dvojinske	stranskosklonske	osnove	
ni	bilo	 realizirano	kot	*-oïH1V-	pač	pa	kot	*-oH1V-,	 je	prav	 tako	 razvidno	 iz	 stind.	 -ayoṣ < 
*-oH1oH1us	(ne	**-eyoṣ <	**-oos <	**-oïH1oH1us).	Razlog	za	različno	obravnavo	je	seveda	
razlika	v	morfemski	strukturi:	pri	iztematskem	optativu,	ki	je	pozna	inovacija	jedrne	praindo-
evropščine	(tj.	indoevropskih	jezikov	z	izjemo	anatolske	in	toharske	veje),	je	hiatno	zaporedje	
pogojeno	s	težnjo	po	skrajni	transparentnosti	morfemskih	mej,	torej	*-o-ïH1-	(kjer	je	*-iH1- op-
tativni	sufiks),	medtem	ko	je	struktura	dvojinske	osnove	*-o-H1-	(gl.	razdelek	2.5).
11Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)
zaporedje *-ai- v izolirani in s tem nedvomno arhaični pragermanski rodilniški 
obliki *tai > *ta (izglasni *- za pričakovani *-ōz je prevzet iz rodilnika 
množine tematskih osnov) mogoče izvajati izključno iz pide. *-oH-, kar se nepos-
redno potrjuje tudi z indo-iranskim *-a- v tematski varianti *-aās, sledi, da pgrš. 
*-ohV- (v primeru, da izhaja iz *-osV-) za podedovano *-oH1V- izkazuje zame-
njavo *-H1- s *s (> *h) pod analoškim pritiskom mestnika množine *-su. 
1.3  Glede na stanje v starih iranskih jezikih je treba sklonski sinkretizem v stari in-
dijščini oceniti kot sekundaren, prav tako staroperzijsko dolžino v tematskem kon-
čaju -āyā < *-āāh < *-āās, ki v odnosu do av. -aii < *-aāh < *-aās predstavlja 
rezultat izravnave pod pritiskom im.-tož. dv. -ā. Na prairanščino je torej treba 
projicirati opozicijo med rod. dv. *-aāh < *-aās in mest. dv. *-aa (tematsko) 
oziroma rod. dv. *-āh < *-ās in mest. dv. *-a (atematsko). Staroindijski sinkre-
tični rod.-mest. dv. -oṣ < *-aš (atematsko), -ayoṣ < *-aaš (tematsko) je torej 
rezultat kontaminacije praindoiranskega mestnika *-(a)a z rodilniškim *-š < *-s.
Sekvenca *-a- v tematskih variantah sklonil je ob umanjkanju refleksa, pri-
čakovanega po Brugmannovem zakonu (tj. podaljšave *o v odprtem zlogu), izved-
ljiva zgolj iz pide. zaporedja *-o-H1- in s tem v celoti ustreza pragermanskemu: 
*-a-V- < *-ai-V- < *-o-H1-V-.
1.4  Distinkcija med -aus in -au v litovskem dvíejaus (rod. dv.) oz. dvíejau (mest. 
dv.)18 ob pusiaũ ʻna dvojeʼ za prabalto-slovanščino implicira prvotno podedovano 
razliko med rod. dv. *-aas in mest. dv. *-aa. Ker je psl. -u mogoče izvajati tako 
iz zgodnjepraslovanskega *-a kot *-as (prim. rod. ed. -u < *-as v okviru krat-
kih ujevskih osnov), se zdi za prabalto-slovanščino upravičeno postulirati stanje, 
primerljivo s tistim, ki ga je mogoče rekonstruirati za praindoiranščino, torej dis-
tinktivna rod. dv. *-aas in mest. dv. *-aa (sekvenca *-a- je pri tem teoretično 
izvedljiva iz pide. zaporedja *-o-H1- ali *-o-, vendar ob primerjavi z germanskim 
in indo-iranskim gradivom v poštev kot verjetnejše izhodišče pride prva od rekon-
struiranih možnosti, kar se neposredno potrjuje z akutiranim diftongom v litovskem 
daj. dv. abíem < *H(2)ob
hó-H1-moH1 ʻobemaʼ in dvíem < *dó-H1 -moH1 ʻdvemaʼ19). 
Ker sta slednja končaja omejena zgolj na zaimek in na števnik ʻ2ʼ, medtem ko 
v slovanščini vsi nominalni sklanjatveni vzorci, vključno s tematskimi osnova-
mi, izkazujejo *-u < *-a(s) in ne tudi tematske variante *-aas, pa je potreben 
zaključek, da je treba vsaj za praslovanščino tako za tematske kot za atematske 
osnove predvideti enotni sklonili *-as (rod. dv.) oz. *-a (mest. dv.). V primeru, 
18	 Akutirani	dvoglasnik	je	tu	analoški	po	daj.	dv.	dvíem,	kjer	je	bilo	podedovano	zaporedje	*-o-H1- 
tavtosilabično.
19	 Za	interpretacijo	akcentskih	razmer	gl.	Dybo	2000:	61.
12 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
da litovska varianta dvíejaus ni relevantna,20 je prabalto-slovansko stanje s sinkre-
tičnim *-(a)a primerljivo s prakeltskim oz. staroirskim, kjer se (sicer v rodilniški 
funkciji) ohranja zgolj staro mestniško sklonilo.
2.1  Ker je glede na strukturo dajalnika, ločilnika in orodnika dvojine (gl. uvodni raz-
delek), ki so osnovani na vzporednih množinskih stranskosklonskih oblikah z me-
hanično zamenjavo *s s *H1, neizogiben sklep, da se je prvotni mest. dv. glasil 
*-H1-u (proti mn. *-s-u),21 je vse dvojinske oblike, ki izkazujejo diftong *-o oz. 
njegov kasnejši refleks, logično izvajati iz stare tematske variante *-o-H1u (> *-o·u 
> *-o).22 Ker noben indoevropski jezik ne ohranja sledi sklonila *-H1u, predvide-
nega po principu interne rekonstrukcije,23 je upravičen sklep, da je vsaj za pozno 
praindoevropščino treba predvideti njegovo eliminacijo in (vsaj v produktivnih 
tvorbah) celostno posplošitev tematske variante *-o-H1u. Iz slednjega so neposred-
no izvedljivi: (a) praindoiranski (sinhrono) atematski mest. dv. *-a, (b) prakeltski 
(sinhrono) atematski in tematski rod.(!) dv. *-o ter (c) prabalto-slovanski (sinhro-
no) atematski in tematski24 mestnik (in eventualno rodilnik) dv. *-a. 
2.2  Enako kot velja za mestnik, je bila poznoprajezično eliminirana tudi distinkci-
ja med atematskim in tematskim rodilniškim sklonilom v prid tematski varianti 
*-o-H1-s.25 Noben indoevropski jezik namreč ne ohranja predvidene pide. ate-
matske variante *-H1-és, pričakovane v mobilnih osnovah, oz. sklonila *-H1-s, 
kakršno bi bilo pričakovano v nemobilnih osnovah (enako Lindner 2021: 1). Pri 
tem je pide. *-o-H1-s podedovan kot nespremenjen zgolj v prairanščino (in ver-
jetno zgodnjo pragermanščino, tj. pred zamenjavo *-ōs s tematskim množinskim 
rodilniškim sklonilom *- < pide. *-oH1/3om), kjer se ohranja v av. - in stperz. -ā. 
Vse ostale veje izkazujejo kontaminacijo rodilniškega *-oH1s z *-u, prevzetim iz 
mestniškega sklonila *-oH1u. Tako dobljeno sklonilo rod. dv. *-oH1us je vir sta-
roindijskega rod.-mest. dv. -oṣ, balto-slovanskega rod. dv. *-as (za pričakovano 
*-ōs > *-ās) in diftonga *-o- v tematskem rod. dv. *-oos, ohranjenem v elej-
skem -οιοις (za ark. τοῖς gl. 2.4). Za slednji kompleksni končaj se v luči dejstva, da 
je za izhodišče treba predvideti *-o-H1-oH1u-s, ob zgoraj ponujeni interpretaciji 
(*-oo-s > *-oo-s) ponuja alternativna razlaga, po kateri bi do vnosa množin-
20	 Gl.	Vaillant	1958:	38–39;	Klingenschmitt	1994:	386	v	op.	126.
21	 Enako	Eichner	1982:	42;	Neri	2003:	83–84	v	op.	201;	2013:	192;	prim.	Lindner	2021:	1,	3.
22 Pace Olander	2015:	206.
23	 Morebitni	ostanek	prepoznava	Neri	 (2013:	191–192)	v	grš.	μεταξύ	 ʻna	srediʼ	 in	ξύν	 ʻs/zʼ,	kar	
izvaja	iz	pide.	*ǵhs-H1ú	k	pide.	korenskemu	samostalniku	*ǵ
hes- ʻrokaʼ.	Drugače	Dunkel	2014:	
392–393	(h	*ḱas-	ʻvrstaʼ).
24 Pace Olander	2015:	212.
25	 V	primeru	 rodilnika	osnovanje	 sklonila	na	podlagi	množinskega	ni	bilo	mogoče,	 saj	 slednje	
predstavlja	gramatikalizacijo	relacijskega	pridevnika.	Dvojinsko	sklonilo	je	zato	sestavljeno	iz	
ničte	prevojne	stopnje	dvojinskega	znaka	*-eH1-	in	rodilniškega	sklonila	*-es.
13Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)
skega *-i prišlo že v sekvenci *-o-H1-oH1us, medtem ko bi bilo v rezultat tako 
kontaminiranega *-o-H1-oH1i-s nato po izravnavi z mestnikom *-oun < *-ohun 
< *-osu-m vneseno medvokalno zaporedje *--, torej *-oos → *-oos (a gl. 
dalje 2.4).
2.3  Tudi preostanek grškega gradiva izkazuje enako kontaminacijo, vendar za razliko 
od drugih indoevropskih jezikov ne kaže na izhodišče *-o-H1u in *-o-H1us (za 
*-o-H1s), pač pa (z izjemo elejskega -οιοις), kot se zdi, na *-o-H1u in *-o-H1u-s, 
pri čemer je bil podedovani laringal vsakokrat nadomeščen s *s, povzetim iz mest-
nika množine *-su (> *-hu). Ker je ta najprej nedvomno prodrl v mestnik dvojine 
(*-o-H1u → *-o-su > *-ohu), je logični predpogoj za prestrukturiranje rodilni-
škega *-o-H1u-s v *-o-su-s (> *-ohus) kontaminacija rodilniške sekvence *-H1s 
z *u, povzetim iz mestnika. Tako nastale pragrške oblike najbolj zvesto ohranjata 
arkadijski rod. dv. *-oιυς < *-ous in mest. dv. -οιυν, medtem ko splošnogrška va-
rianta *-οin predstavlja nadaljnjo prilagoditev internogrškemu mest. mn. *-si(-m) 
> *-hi(-m). 
Edini leksikalizirani ostanek pgrš. mestniškega *-o-H1u-m ali eventualno 
celo *-o-H1u-m ohranja ark. ι μέσουν ʻv sredinoʼ (gl. Eichner 1982: 120–125) 
< *meson < *metoHun < *médho-H1-u-m ali *metoun < *méd
ho-H1-u-m 
(v zadnjem primeru z jasnim opozorilom na razvoj *-VHV- v pgrš. *-VV- in 
ne *-VV-). Če je pravilna rekonstrukcija izhodišča *-oH1um, sledi sklep, da 
je grščina prvotno posedovala enake oblike posplošenega tematskega sklonila 
*-o-H1u kot drugi indoevropski jeziki, modifikacija *-o-H1u v *-o-H1u (in nato 
*-osu(-n) > *-ohun, od koder nato izven arkadijskega narečja *-ohin) pa je 
šele internogrška. Isti princip seveda velja v primeru rodilnika *-o-H1us (za 
*-o-H1s) → *-o-H1us. Vir zamenjave tematskega vokala *-o- z *-o- bi bil v 
tem primeru lahko seveda zgolj v funkciji določnega člena podedovani anaforični 
zaimek *só-/tó-. 
2.4  Glede na piir. rod. dv. *táās, mest. dv. *táa in psl. *tou < *taa(s) ter vzorec, 
izpričan pri števniku ʻ2ʼ in ʻobaʼ (piir. *ubháās, *ubháa; pbsl. *abáās, *abáa), 
je v okviru pronominalne morfologije na prajezično stanje treba projicirati kom-
pleksni sekvenci *tó-H1-oH1s in *tó-H1-oH1u oz. *dó-H1-oH1s (av. duuaii, 
predpragermansko *taiōz) in *dó-H1-oH1u (lit. dvíejau, zgodnje psl. *dua 
> *dъo26). Hibridni rodilniški obliki *to-H1-oH1us in *do-H1-oH1us (stind. 
dváyoṣ in potencialno lit. dvíejaus, psl. *duas > *dъo) sta hkrati vir arkadij-
skega rod. dv. kazalnega zaimka τοῖς, pri čemer je ob nastanku sekvence *toos 
tu prišlo do progresivne asimilacije *o–o > *o–o, od koder *toos > *to·os > 
26 Za rekonstrukcijo akcentske paradigme gl. Dybo 2000: 61.
14 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
τοῖς.27 Ker je elejsko (sinhrono dajalniško) obliko δυοίοις ʻdvemaʼ treba izvajati 
iz *duoos (in ne *duoos28 < *duoos), sledi, da gre tu zgolj za refleks in-
ternoelejskega prenosa pronominalnega končaja *-os na pgrš. nominalno osnovo 
*-ous < *-osus ← *-oHus, ki pa je nato v elejskem narečju postal standarden in 
sprožil vnos sekvence *-oos še v podedovani *duoos:
*to-H1-oH1u(-m) : *ºo-H1u(-m) ⇒ pgrš. *ºo-H1un → *ºo-sun 
              → ark. *ºo-hun > *ºoun
              → *ºo-sin > *ºohin > *ºoin 
         
ºo-H1us ⇒ pgrš. *ºo-H1us → *ºo-sus > *ºohus 
 > *ºous (ark. *-oιυς)
 > *ºoos (el. -οιοις)
            *duoos → *duoos (el. δυοίοις)
*to-H1-oH1us > *toos > *toos (ark. τοῖς)
Ker pri števniku ʻ2ʼ vsi indoevropski jeziki izkazujejo stranskosklonsko osnovo 
*dó-H1-, je verjetno, da mikenska mestniška oblika du-wo-u-pi = /duon-p
hi/29 
< *duo-H1u-m (z dodanim orodniškim adverbialnim sufiksom *-b
hi) predstavlja 
učinek zrcalnega procesa, tj. vpliva prvotnega nominalnega končaja *-o-H1u(-m) 
(kakršen se kot petrefakt še ohranja v ark. μέσουν) na pronominalno osnovo.30 
2.5  Razlog za preoblikovanje pronominalne osnove *tó-H1-s (rod. dv.) in 
*t ó-H1 -u (mest. dv.) v *tó-H1-oH1s in *tó-H1-oH1u (od koder tudi *dó-H1-oH1s 
in *dó-H1 -oH1u ʻ2ʼ) je iskati v mestniku množine *tó-su, ki je že prajezično 
zgrajen na neo-osnovi *tó-, nastali po reinterpretaciji imenovalniškega *tó- kot 
osnove z ničtim sklonilom. Tako preoblikovani *tó-H1-u, kakršen se še edinstve-
27	 Drugod	analoško	po	nominalnem	ºoin: *toon →	*toin (prim.	hom.	τοῖιν).	Ark.	τοῖς	bi	se	
dalo	alternativno	izvajati	tudi	iz	*tois <	*to-H1-i-s	←*to-H1-u-s,	vendar	je	tako	izhodišče	manj	
verjetno,	saj	bi	bil	vnos	množinskega	*-i v	sklonilo	v	okviru	arkadijskega	narečja,	ki	sicer	edino	
ohranja	izvorni	ujevski	vokalizem,	osamljen	pojav.	Drugače	Eichner	(1982:	135–136),	ki	izhaja	
iz	*toos. 
28	 Dvozložno	vzglasje	je	analoško	po	pgrš.	im.-tož.	*duo,	ki	nadaljuje	varianto,	nastalo	po	Lin-
demanovem	zakonu	(tj.	izoblikovanje	dodatnega	vokaličnega	jedra	v	enozložnicah	s	strukturo	
*CRV(C)).
29	 Eichner	1982:	113;	prim.	Hajnal	1995:	105–109,	127–128.
30	 V	 tem	oziru	prim.	 staroavestijski	 hapaks	 legomenon	 (rod.	 dv.	m.	 sp.),	 izpričan	v	Y	30.3c	
(as=cā hudaŋhō /	ər
əš viiiātā nōi duždaŋhō	 (Y	30.3c)	 ʻIn	med	 tema	dvema	pravilno	raz-
likujejo	tisti,	ki	dajejo	dobro,	ne	tisti,	ki	dajejo	slabóʼ,	gl.	Kellens	–	Pirart	1988:	110),	ki	tvo-
ri	dvojnico	k	običajnejšemu	aii <	piir.	*aās	<	pide.	*e-H1-oH1s,	kar	ustreza	 stind.	ayóṣ < 
*e-H1 -oH1us.	 Stav.	 rod.	 dv.	 a spričo	 svoje	metrične	 dvozložnosti	 kaže	 na	 izhodiščno	 piir.	
*aHās	in	tako	implicira	vzporedno	pronominalno	obliko	*e-H1-oH1s,	ki	ne	izkazuje	neo-osnove	
*e-,	pač	pa	je	strukturno	primerljiva	z	rod.	dv.	kratkih	i- in u-osnov	(*-i/u-H1-oH1s).	
15Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)
no ohranja v toharskem dvojinskem sklonilu (genetsko gledano priponi, saj gre za 
analitično zgrajeno obliko) *nëä(s) < pide. *no-H1-u/i(s), je bil nato remorfolo-
giziran z iztematskim sklonilom *-oH1u v *tó-H1-oH1u, ravno slednji (po sinhroni 
reinterpretaciji morfemske strukture kot *tó-H1-oH1u) pa je hkrati najverjetnejši 
vir popolne posplošitve tematske variante *-o-H1u v (produktivne) atematske no-
minalne osnove. Enako velja za rodilniški obliki *tó-H1-oH1s in *-oH1s, ki sta se 
v celoti razvijali vzporedno z mestniškima, le da je tu nastanek vmesnega razvoj-
nega člena *tó-H1s nedvomno pogojen s predhodnim prestrukturiranjem mestni-
škega *tó-H1u v *tó-H1u. 
Ohranitev *-H1- v neo-osnovi *tóH1- je bila sinhrono strukturno pogojena, 
saj je bila v procesu prestrukturiranja *tóH1u in na njej osnovane variante *tóH1s 
v *tóH1-oH1u in *tóH1-oH1s vzpostavljena samostojna, besedotvorno jasno ozna-
čena dvojinska varianta *tóH1- k množinski pronominalni osnovi *tó- (mn. *tó- 
:: dv. *tó-H1-).
V praindoiranščini in pra(balto)slovanščini je sufiks *-H1- nato pred sklo-
nilo vnesen tudi v kratkih i-jevskih in u-jevskih osnovah, ki posledično izkazujejo 
dvozložne končaje: stav. -uu /-u/ ~ -uuō /-uō/, -ii /i/; stind. (rgvedsko) 
-iyoṣ, -uvoṣ; psl. *-a > *-ь,31 vse iz *-i/u-H1-oH1s ~ *-i/u-H1-oH1u, kar utegne 
izvirati iz naslonitve na stara parna kolektiva tipa pbsl. *ok, *okmō, piir. *ak(š), 
*ak(š)bhoH1 < pide. im.-tož. dv. *H3
(e)kíH1, daj. dv. *H3
(e)kíH1-moH1/-b
hoH1 
ʻočiʼ itd., v katerih se je besedotovrni sufiks *-íH1- uveljavil kot formativni del 
osnove.32 
Vzorec je bil nato v praindoiranščini posplošen še na sinhrono polvoka-
lične osnove, tj. osnove, izpeljane s sufiksom *-(t)ar- ~ *-(t)- oz. *-(m/)an- ~ 
*-(m/)-, saj sta bili tam tako v sklopu pronominalnih kot nominalnih tematskih 
osnov uveljavljeni sekvenci *-o-H1-oH1s in *-o-H1-oH1u sinhrono morfemsko rein-
terpretirani kot *-o-H1oH1s in *-o-H1oH1u, kar je spodbudilo uveljavitev novega 
rodilniškega in mestniškega sklonila *-H1oH1s oz. *-H1oH1u: piir. *-(t)-H1oH1s, 
*-(m/)-H1oH1s > *-(t)ǝrās, *-(m/)ǝn-ās > mlav. -(t)ar, -(m/uu)an oz. pia. 
*-(t)-H1oH1us, *-m/-H1oH1us > *-(t)ǝr-aš, *-m/ǝn-aš > rgvedsko stind. -iroṣ 
(prim. Hoffmann 1976: 561 v op. 2), -m/vanoṣ. V vedski stari indijščini je posle-
dica tovrst nega prestrukturiranja pri nazalnih osnovah sicer sinhrono prekrita, saj 
dvozložni sufiks nastopa le, ko gre za kompleksni nazalni sufiks -man- oz. -van-, 
in še to le v primeru, da je korensko izglasje konzonantno, kar je del splošnega 
vzorca osnov s strukturo tipa áś-man- ̒ kamenʼ (tj. daj. ed. áś-man-e enako kot rod.-
-mest. dv. áś-man-oṣ itd.). Da so pri osnovah s kompleksnim nazalnim sufiksom 
h korenom, izglasnim na konzonant, sicer vendarle ravno tovrstne oblike tvorile 
31	 Psl.	*-oъ za	pričakovano	*-ъu <	*-ua	v	okviru	u-osnov	je	analoško	naslonjeno	na	oblike	s	
polnostopenjskim	sufiksom.	
32	 Gl.	Repanšek	2022:	336–339.
16 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
prototip za vzpostavitev sekundarne polnostopenjske šibke osnove ºC-man- ~ 
ºC-van- pred vokalnovzglasnimi sklonili (ob verjetni dodatni podpori podedova-
nega brezkončniškega mestnika -man(-i) ~ -van(-i)), je jasno iz rgvedskega (enkrat 
zabeleženega) štirizložnega dijambskega rod. dv. maghónoṣ (RV V.86.3b),33 torej 
/maghvanoṣ/ < *maghanaš < *maghṓǝnoš < *maghó--H1oH1us.
Kontaminacija z mestniškim *u v posameznojezičnih variantah *tó-H1-oH1us 
oz. *-oH1us je, kot dokazuje stanje v indo-iranščini, vzporedna, poprajezična ino-
vacija. Prav tako je razširitev kompleksnih pronominalnih osnov *-o-H1-oH1s in 
*-o-H1-oH1u na nominalne osnove izključno indo-iranska poteza (> *-aās, *-aa), 
elejski nominalni končaj -οιοις pa k njej tvori (nepopolno) tipološko vzporednico. 
	 3		Zaključek
V zaključek je podana shematska ponazoritev geneze praindoevropskega rodilnika 
in mestnika dvojine in poprajezičnih tendenc v nadaljnjem razvoju:
I. razvojna faza
mest. dv.
atematski: *-H1-u → *-oH1u 
(pod vplivom pron. *ºo-H-oHu)
tematski: *-o-H1-u
pronominalni: *ºo-H1-u → *ºo-H1-u 
(pod vplivom mest. mn. *ºo-su) → *ºo-H1-oH1u
rod. dv.
atematski: *-H1-és ~ *-H1-s → *-oH1s 
(pod vplivom pron. *ºo-H-oHs)
tematski: *-o-H1-s
pronominalni: *ºo-H1-s → *ºo-H1-s 
(pod vplivom novega mest. dv. *ºo-Hu) → *ºo-H1-oH1s
II. razvojna faza (poprajezične tendence)
mest. dv.
atematski: *-oH1u
tematski: *-o-H1u // → 
pgrš. *-o-H1u 
→ *-o-su-m → *-o-si-m 
    // → piir. *-o-H1-oH1u
pronominalni: *ºo-H1-oH1u
rod. dv.
atematski: *-oH1s [→ *-oH1us]
tematski: *-o-H1s [→ *-o-H1us] // → 
pgrš. *-o-H1s [→ *-o-H1us] 
             // → piir. *-o-H1-oH1s [→ 
stind. *-o-H1-oH1us]
pronominalni: *ºo-H1-oH1s [→ *-o-H1-oH1us]
33	 Gl.	van	Nooten	–	Holland	1994:	242;	Gotō	2013:	39	z	op.	111.
17Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)
  krajšave in kratice
 ark. =	 arkadijski;	 at.	 =	 atiški;	 avest.	 =	 avestijski;	 bsl.	 =	 balto-slovanski;	 daj.	 =	 dajalnik;	 
dv.	 =	 dvojina;	 ed.	 =	 ednina;	 el.	 =	 elejski;	 got.	 =	 gotski;	 grš.	 =	 grški;	 hom.	 =	 homerski;	 
im.	 =	 imenovalnik;	 im.-tož.	 =	 imenovalnik-tožilnik;	 jon.	 =	 jonski;	 latv.	 =	 latvijski;	 lezb. = 
lezboški;	lit.	=	litovski;	m.	=	moški;	mest.	=	mestnik;	mik.	=	mikenski;	mlav.	=	mladoavestijski;	 
mn.	=	množina;	orod.	=	orodnik;	os.	=	oseba;	pbsl.	=	prabalto-slovanski;	pgerm.	=	prager-
manski;	pgrš.	=	pragrški;	pia.	=	praindoarijski;	pide.	=	praindoevropski;	piir.	=	praindoiranski;	
pkelt.	=	prakeltski;	prair.	=	prairanski;	pron.	=	pronominalni;	psl.	=	praslovanski;	ptoh.	=	pra-
toharski;	pzgerm.	=	prazahodnogermanski;	rod.	=	rodilnik;	sp.	=	spol;	stav.	=	staroavestijski;	
stcsl.	=	starocerkvenoslovanski;	stind.	=	staroindijski;	stir.	=	staroirski;	stperz.	=	staroperzijski;	
toh.	=	toharski;	tož.	=	tožilnik
  literatura
ALEW = Wolfgang	Hock	 idr.,	Altlitauisches etymologisches Wörterbuch,	 unter	 der	 Leitung	 von	
Wolfgang	Hock	und	der	Mitarbeit	von	Elvira-Julia	Bukevičiūtė	–	Christiane	Schiller,	bearbeitet	
von	Rainer	Fecht	–	Anna	Helene	Feulner	–	Eugen	Hill	–	Dagmar	S.	Wodtko,	Bd.	1:	A–M,	Bd.	
2:	N–Ž,	Bd.	3:	Verzeichnisse und Indices,	Hamburg:	baar-Verlag,	2015.
Dunkel 2014	=	George	E.	Dunkel,	Lexikon der indogermanischen Partikeln und Pronominalstämme, 
Heidelberg:	Universitätsverlag	Winter,	2014.
Dybo 2000	 =	 Владимир	 А.	 Дыбо,	 Морфонологизованные парадигматические акцентные 
системы 1: tипология и генезис,	Москва:	Языки	русской	културы,	2000.
 [Vladimir	A.	Dybo,	Morfonologizovannye paradigmatičeskie akcentnye sistemy	1:	tipologija i 
genezis,	Moskva:	Jazyki	russkoj	kultury,	2000.]
Eichner 1982	=	Heiner	Eichner,	Studien zu den indogermanischen Numeralia. Rekonstruktion des urin-
dogermanischen Formensystems und Dokumentation seiner einzelsprachlichen Vertretung bei 
den niederen Kardinalia „zwei“ bis „fünf“,	Habilitationsschrift,	Universität	Regensburg,	1982.
Forssman 2001	=	Berthold	Forssman,	Lettische Grammatik,	Dettelbach:	Verlag	J.H.	Röll,	2001.
Forssman 2003	=	Berthold	Forssman,	Das baltische Adverb. Morphosemantik und Diachronie,	Hei-
delberg:	Winter,	2001	(Indogermanische	Bibliothek.	Reihe	3).
Fritz 2011	=	Matthias	Fritz,	Der Dual im Indogermanischen. Genealogischer und typologischer Ver-
gleich einer grammatischen Kategorie im Wandel,	Heidelberg:	Universitätsverlag	Winter,	2011.	
Gotō 2013	=	Toshifumi	Gotō,	Old Indo-Aryan morphology and its Indo-Iranian background,	Wien:	
Verlag	der	Österreichischen	Akademie	der	Wissenschaften,	2013.
Hajnal 1995	=	Ivo	Hajnal,	Studien zum mykenischen Kasussystem,	Berlin	–	New	York:	Walter	de	
Gruyter,	1995.
Hilmarsson 1989 =	 Jörundur	Hilmarsson,	The dual forms of nouns and pronouns in Tocharian, 
Reykjavík:	Málvísindastofnun	Háskóla	Íslands,	1989.
Hoffmann 1976	 =	 Karl	 Hoffmann,	 Aufsätze zur Indoiranistik,	 Wiesbaden:	 Dr.	 Ludwig	 Reichert	 
Verlag,	1976.
Kellens – Pirart 1988 =	Jean	Kellens	–	Éric	Pirart,	Les textes vieil-avestiques I: introduction, texte et 
traduction,	Wiesbaden:	Dr.	Ludwig	Reichert	Verlag,	1988.
Klingenschmitt 1994	=	Gert	Klingenschmitt,	Das	Tocharische	in	indogermanistischer	Sicht,	v:	To-
charisch. Akten der Fachtagung der Indogermanischen Gesellschaft. Berlin, September 1990, 
ur.	Bernfried	Schlerath,	Reykjavík:	Málvísindastofnun	Háskóla	Íslands,	1994,	310–411.	
Lindner 2021 =	Thomas	Lindner,	Urindogermanische Grammatik II: Flexionsparadigmen,	Heidel-
berg:	Universitätsverlag	Winter,	2021.
Neri 2003 =	Sergio	Neri,	I sostantivi in	-u del gotico. Morfologia e preistoria,	Innsbruck:	Institut	für	
Sprachen	und	Literaturen	der	Universität	Innsbruck,	2003.
Neri 2013 =	Sergio	Neri,	Zum	urindogermanischen	Wort	für	‚Hand‘,	v:	Multi Nominis Grammaticus. 
Studies in Classical and Indo-European linguistics in honor of Alan J. Nussbaum on the occa-
sion of his sixty-fifth birthday,	ur.	Adam	I.	Cooper	–	Jeremy	Rau	–	Michael	Weiss,	Ann	Arbor	
–	New	York:	Beech	Stave	Press,	2013,	185–205.
18 Luka Repanšek  OpOmbe k rekOnstrukciji praindOevrOpskega rOdilnika ...
Olander 2015 =	Thomas	Olander,	Proto-Slavic Inflectional Morphology. A Comparative Handbook, 
Leiden	–	Boston:	Brill,	2015.
Pinault 2008 =	Georges-Jean	Pinault,	Chrestomathie tokharienne. Textes et grammaire,	Leuven	–	
Paris:	Peters,	2008.	
Repanšek 2022 =	Luka	Repanšek,	The	derivational	history	of	Vedic	sákthi	‘(inner)	thigh’,	Acta Lin-
guistica Petropolitana	18.1	(2022),	321–343.
Ringe 1996 =	Don	Ringe,	On the Chronology of Sound Changes in Tocharian,	New	Haven,	Connecti-
cut:	American	Oriental	Society,	1996.
Ringe 2024	=	Don	Ringe,	The linguistic roots of Ancient Greek,	Oxford:	Oxford	University	Press,	
2024.
Vaillant 1958 =	André	Vaillant,	Grammaire comparée des langues slaves 2: morphologie,	Lyon	–	
Paris:	IAC.
van Nooten – Holland 1994	=	Barend	A.	van	Nooten	–	Gary	B.	Holland,	Rig Veda. A metrically 
restored text with an introduction and notes,	Cambridge	(Massachusetts)	–	London:	Harvard	
University	Press,	1994.
Winter 1962 =	Werner	Winter,	Nominal	and	pronominal	dual	 in	Tocharian,	Language	38	(1962),	
111–134.
  summary
Notes on the Reconstruction of the Proto-Indo-European Genitive 
and Locative Dual
The Proto-Indo-European dual oblique cases were mostly based on their plural coun-
terparts: dat.-dir. *-o-H1 → *-b
h-o-H1 ~ *-m-o-H1, instr. *-b
hi-H1, abl. *-b
ho-H1, which 
makes it likely that the locative dual was equally formed by replacing the plural marker 
*-(e)s with the dual marker *-(e)H1-. The genitive, in turn, was formed as a combination 
of the dual marker and the genitive singular ending (in that order). However, because no 
Indo-European language preserves an unambiguous trace of the expected athematic en-
ding *-H1-u, it must be assumed that the athematic variants were replaced early on by 
the de-thematic endings *-oH1s and *-oH1u. The thematic variants were integrated into 
the pronominal stem *tó-H1-u (itself modelled on the locative plural *tó-su and pro-
bably still indirectly preserved as such in the Tocharian B genitive dual ending -naisäñ < 
*nó-H1-u/i(s)) and *tó-H1-s (modeled on the neo-locative stem) to yield *tó-H1-oH1u 
and *tó-H1-oH1s, both built on the neo-dual stem *tó-H1- and subsequently reinterpreted 
as *tó-H1-oH1u/s, which must have been the decisive trigger in the elimination of the 
original athematic endings *-H1(e)s and *-H1u. The pronominal sequence *ºo-H1-oH1u/s 
was generalized in Proto-Indo-Iranian and independently in the Elean dialect of An-
cient Greek, where intervocalic * betrays a secondary influence of *toos (< *toos < 
*to-H1-oH1us) on the already heavily remodeled nominal sequence *ºosus (← *ºoH1us) 
> *ºohus > *ºous (with *s introduced from the inherited plural ending *-su). The dia-
lectal division between Greek on the one hand and Balto-Slavic and Celtic on the other is 
one of innovation versus archaism, with the latter dialects attesting to structurally unmo-
dified PIE *-oH1s ~ *-oH1u, whereas Greek attests to the early rise of the half-pronominal 
forms *-oH1s ~ *-oH1u. The portmanteau genitival ending *-o()(-H1-o-)H1us is a late 
and parallel innovation of Greek (preserved in Arcadian in the hapax form -αιυς and in 
Elean -οιοις, which clearly arose under the influence of the demonstrative), Vedic -(ay)oṣ, 
and possibly Balto-Slavic if the Proto-Slavic genitival ending *u is understood to go back 
to *-as rather than reflect a syncretic locatival form.