Razne stvari. Iz domačlh krajev. Gledališka predstava v Mariborn. Dne 2. novembra t. 1., v nedeljo po Vseh svetnikih, bode v «Narodnem domu» v Mariboru ob 8. uri zvečer gledališka predstava slavnoznane poljudne igre «Mlinar in njegovahči* in sicer se bode predstavljala na korist možke in ženske podružnice zveze slovenskih posojilnic v Celju«, kakor revizorja »zveze kranjskih posojilnic« je imela posojilnica v Vitanju vedno v najlepšem redu svoje račune. Ni se Anton Poklič veliko učil po Solah, a bil je poSten in vesten. Njegovega pogreba dne 12. oktobra se je udeležilo nenavadno veliko število ljudstva, iz vitanjskega Irga in iz okolice. Bog mu daj večni mir! Sv. Lenart v Slov. gor, Po trgu gre govorica, da dr. Posek prinese 50.000 gld., »Siidmarkac daruje 30.000 gld. Ako bo vse res, bo dobro. Kar še pa manjka, to pač plačajo Sarnec, Solak, Sedminek, Zorman, Kranje, zaprti Ravnik in drugi gospodje, saj imajo dodti cvenka. Bližnji vlagatelji, ki vedo za to govorico, praviio enoglasno, da ne odstopijo niti obresti niti vinarja od kapitala. To v prevdarek! Umrla je pri Sv. Juriju v Slov. gor. lBletna Minka Vela, hčerka okraj. načelnika pri Sv. Lenartu. Bolehala je že blizu eno leto na suSici. Velikansko število Ijudstva jo je spremilo k večnemu počitku. Mnogobrojno so bila zastopana dekleta Marijine družbe, katere ud je bila tudi rajna. Krsto so krasili lepi venci. Svetila ji večna Iuč!, V konknrz je prišel trgovec Karol Pibernig v Gornji Radgoni. Vojaški begun. Rekrut Feliks Senčič, rojen 1. 1881., pristojen v Presiko okraj Ljutomer, odiSel je v torek iz domobranske vojašnice v Mariboru ter se Se dozdaj ni vrnil. Samomor. 24 letna šivilja Avguština Haubl iz Gradca se je včeraj v stanovanju Franca Mautner v Mariboru s puško ustrelila. Zavraten umor. V totek, dne 21. t. m. ob polu 10. uri dopoludne je ustrelil v Žabjeku pri Ptuju zidar Ignacij Pauko posestnico Barbaro Kolarič iz Kicarja. Kolarič, ki je imela v samskem stanu ljubavno razmerje s Paukom, se je spomladi omožila z drugim fantora, a ta nezvestoba je Pauka tako pekla in jezila, da je svojo prejšno ljubimko na najsurovejši način obrekoval, ter ji z ustreljeniem grozil. Zavoljo vednega žaljenja in žuganja je Kolarič zidarja Pauko tožila. Obravnava bi se morala vršiti dne 21. t. m. pri sodniji v Ptuju. Pauko ni priSel k obravnavi, ampak je pričakoval v grmovju skrit domov se vračajoCo Kolarič, skočivši izza grma zgrabil je nič hudega slutečo za roko ter jo ustrelil v srce. Radgona. Tatovi so ukradli 1. t. mes. Francu Kaufman, posestniku mlina različno perilo in dolžno pismo, glasečo se na 1000 K. Občinske volitve na Frankolovem se bodo vrSile dae 7. novembra t. 1. predpoldne od 9. ure naprej v hiSi kmetijskega društva «Loka», hst. 43 Ker se zasebna vabila ne bodo razpoSiljala, se tem potom uljudno vabijo volilci k najobilnejši vdeležbi. Občinski urad Frankolovo, dne 20. oktobra 1902. Zupan: Jakop. Slovenca« je hitro skočil z voza brez poškodbe, isto je hotel storiti dr. Šusteršič. V tem hipu pa je zbesnela žival skočila nazaj in prevrnila voz na dr. ŠusterSiča. V divjem diru jo je ubrala naprej proti Krškem in v 1 e k 1 a dr. ŠusterSiča, katerega noga je bila zamotana podkolo, nad 6 metrov naprej. Velikanska nesreča je bila neizogibna. To vse se je zgodilo s tako hitrostjo, da je bila vsaka pomoč le v božjih rokah. Tik pred križem poleg ceste se je naenkrat voz pretrgal in zdivjana žival je samo s prednim delom voza biiskoma dirjala proti Krškemu, dr. ŠuSteršič pa je ostal z zadnjim delom voza Da mestu. Od vseh strani so hiteli ljudje na mesto nesreče. Na čudovit način je ostal dr. Susteršič živ. Prvi trenotek se je mislilo, da je zlomljena desna noga. Dr. Šusteršiča so prepeljali v krško bolniSnico, kjer sta bila gospoda zdravnika Gallasch in dr. Kaisersberger takoj na mestu ter sta konstatirala, da noga ni zlomljena in da ima dr. Šusteršič samo hud udarec na nogi, vsled katerega kakih 14 dni ne bo mogel izvrSevati svojih poslov, da pa je sicer izven vsake nevarnosti. Dr. ŠusterSič bo moral za nekaj dni ostati v krški bolnišnici pod požrtvovalno postrežbo usmiljenih sestra. Ob vsej nesreči se torej more govoriti o izredni sreči. Ako bi se voz nakrat ne pretrgal na dva dela, bi bil dr. Šusteržič brezdvomno izgubljen, ker bi nihče ne mogel ob pravem času ustaviti zbesnele živali. Tako je dr. ŠusterSič na uprav čudovit način ostal pri življenju. — Voditelju katoliško-narodne stranke želimo skorajSnje ozdravljenje !f Ognjenik na otoku St. Vincent pri Martiniku je začel bljuvati 15. in 16. t. m. Velik del ctoka, o katerem se je mislilo, da ga ne dosežejo izbruhi, je upostoSen. Človekoljubna ustanovitev. Na Dunaju so ustanovili hiSo, v katero se bodo vsprejemale družine in osebe, ki so tako ubožne, da nimajo stanovanja ali prenočiSča. Strašna nesreča se je pripetila na mostu med Galato in Stambulom. Neki deček |e padel v vodo in takoj se je zbralo na stotine gledalcev na mostu. Tedaj pa se je most podrl in vsi so padli v globočino. Koliko jih je utonilo, še ni znano. Mesto brez vode. Pri vodovodu t Trstu je počila v ponedeljek zjutraj glavna cev. Zato je bilo prebivalstvo dopoludne brez vode, da, se celo kuhati niso mogli. Kakšna nesreča bi bila, ako bi začelo v mestu goreti! Papirnati čevlji. V naši dobi se izdeluje vedno več stvari iz papirja: klobuki, obleka, dežniki itd. Sedaj so začeli izdelovati iz papirja celo — čevlje. Baje se takSni čevlji ne razločujejo od usnjatih. Ti čevlji so seve jako labki, a malo trpežni. Koristna naprava. Nekega trgovca }e obiskal trgovski potnik, ki je naposled postal prav nadležen. Nakrat se oglasi telefon. Trgovec skoči k telefonu in zavpije: »Prosim malo potrpljenia. V par trenotkih pridemU Na to se pa zopet obrne k trgovskemu potniku, ki je pa kar mirno nadaljeval svoja usiljevania. Nakrat se zopet oglasi telefon. Trgovec posluSa in pravi: »Dobro, ako ni drugače, pridem takoj!« Hitro se za par trenutkov oprosti od gosta in izgine. A trgovca ni bilo nazaj. Potnik se je dolgočasil in v tem je pritisnil na neki gumb na trgovčevi pisalni mizi. V hipu se oglasi telefon. Skoro je potnik dognal, da je gumb zvezan s telelonovim zvoncem in zjasnilo se mu je, da trgovčev teloion zvoni tudi takrat, kadar se hoče trgovec koga — iznebiti. V tem spoznanju je potnik hitro vzel pot pod noge. Štiri deklice povila je pri Britofu pri Marijinem Celju na Kanalskem minuli teden M. V. Dve deklici sta prišla mrtvi na svet, dve pa sta živeli približno 2 uri. Veliki vojaški manevri bodo prihodnje leto baje na Solnograškem. Srečen mož. Mlad mož se je oženil z neko zelo bogato, pa staro in grdo ženo. Kmalo po poroki ga sreča njegov prijatelj, katerega že dalj časa ni videl. Pripoveduje mu, da se je oženil ter ga povabi na obed, kjer mu bode predstavil svojo ženo. Točno ob dogovorjeni uri pride prijatelj. Ko zagleda ženo, se je prestraši, tako je bila grda. Ko je žena odšla, da pripravi obed, vpraša prijatelja: »No kako se ti dopade moja žena?« »Ce sem prav videl, je na eno oko slepa?« »Da!« In če se ne motim, tudi jeclja? »Da jeclja!« Meni se zdi. da tudi malo Sepa? >Da, tudi šepa malo!« Potem sem še tudi opazil, da . ..« V tem trenutku se vrne žena in priiatelj omolkne. Njen srečen mož pa de prijatelju: »Le govori glasno naprej, saj je tudi gluha!« Poneverjenje na N&mškem. V Neustadtu v Turingiji je poneveril ondotni spoStovani posestnik tovarne čez četrt milijona mark. >Vzorna« nemSka kultura lepo cvete. Enako sta se pisala. K nekemu zlatarju na Danaju je pridrdrala elegantna kočija, iz katere ie stopil gospod v srednjih letih ter se podal v prodajalno. Gospod, kateremu se je takoj videlo, da je bil častnik, je nosil desno roko na pentlji in se s trudom opiral na palico. Tujec je naročil srebrno namizno posodo za čaj, vredno več sto kron. Dragotinar je predložil več načrtov, dogovorila sta se o obliki in slednjič tudi o ceni. Ker je bilo naročilo precej veliko, izprosil si je zlatar primeren zadavek, katerega je izplačal tujee z najveCjim veseljem. V vozu sedeč pokliče še enkrat zlatarja in pravi: »Na najvažnejše sem pozabil. Vsaki komad naj ima imenoznak moje gospe in na stojalu ali sploh na kakem očitem kraju naj stoji moje polno ime.« Zlatar je bil seveda zadovoljen, tujec je posegel v listnico in mu izročil svojo posetnico. Dragotinar se je nasmehnil. »Midva se enako piševa«, pravi, »tudi jaz se zovem Karol Miiller«. »Vedel sem«, odvrne tujec prijazno, »in ravno to je tudi vzrok, da sem vam zaupal naročilo, ki je že dolgo vroča želja moje gospe.« Gospoda sta se ločila najboljše voije. Tu pa tam je prišel tujec, ki se je dal ogovarjati »gospod polkovnik«, da povpraša, kako delo napreduje; čez nekaj tednov sta bili gotovi obe konvi in podstav, čaše so bile 8e v delu. Polkovnik je nosil roko še zmiraj v pentlji. Zlatarju je pripovedoval, da je na neki ježi padel s konja, kar ga je tudi napotilo, da je vzel odpustnico; roko bo mogel neki težko kedaj rabiti. Zlatar mu je izrazil svoje pomilovanje, zlasti ker je bil gospod vsled tega dogodka prisiljen, odpovedati se sijajni karijeri. Kakor se je zdelo, je moral biti umirovljeni polkovnik jako bogat, ker le zelo premožen mož si je mogel dovoliti tako darilo, kakor je bilo ono srebrne namizne posode. Izgotovljeni komadi so polkovniku izvanredno ugajali. Konvi si je ogledal od vseh strani ter izrekel željo, da bi jih vzel takoj s seboj. »Prosim«, pristavi, ko je videl, da zlatar ni bil nič kaj zadovoljen, »konvi in podstav bom takoj plačal, povejte mi le, koliko stanejo.« Dragotinar je imenoval ceno veC sto kron. Na tako svoto ni bilŁnaročnik pripravljen. Vzame torej iz listnice svojo posetnico in naprosi trgovca, naj bo tako prijazen in po njegovem narekovanju napiSe nekaj vrstic, ker mu ie z bolno roko nemogoče to narediti. Zlatar, takoj pripravljen, vzame pero in piSe: >Ljuba žena! Da sklenem neko kupčijo, potrebuiem takoj 2000 K; pošlji mi jih po postreščku, ki |e pismo prinesel. Karol.« Ko se je to zgodilo, si je izprosil zavitek ter vpraSal, ali pozna zlatar kakega zanesijivega postreščeka, ki bi mu smel denar brez skrbi zaupati. »Da«, odgovori dragotinar, >stari Krakovec, ki stoji tamle na oglu, oskrbuje že več let moja naročila, njegovi poštenosti smete zaupati.« Polkovnik se je poslovil in oddal pismo postreščeku. Zlatar pa je zastonj čakal, kdaj se bo vrnil naročnik in ko se je zvečer iz prodajalnice podal v svoje stanovanje v Wtlhringu, je bilo prvo, kar mu je žena spomnila, da mu je poslala zahtevanih 2000 K. >Kakik 2000 kron?« vpraša trgovec. »Onih, po katere si pisal.« >Jaz nisem pisal po denar.« »Tako, tu je vendar tvoja posetnica, to tvoja pisava in zavitek s tvojo tvrdko! Denar sem dala staremu Krakovcu, kakor sem že večkrat storila« Opeharjenemu zlatarju se je — prepozno — zjasnilo; umirovljeni polkornik, Karol Miiller, s katerim sta se enako pisala, je vzel med potjo od postreSčeka denar ter brez vsakega sledu izginil. Vedno le ^pristno". Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanju željo, da bi dobil samo blago. Kaj pa je pravzaprav «pristno»? S tem označujemo novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prcdajajajo posnemek kot «prav tako dobrega», časih celo kot «boljšega>. To se godi zlasti pri živilih, najsi }e uprav lu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje «nepristnim» izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinab, so se takoj pojavili posnemalci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili le po zunanjosti podobni pristnemu blagu, prodajali kot »enako dobre* in tako kupčevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj nase gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat «pregovoriti», da so poizkusile posnemek, so kaj hitro opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna vsaka gospodinja pametno, če ob nakupu sladke kave vselej pristavi: «Pa le pristno Kathreinerjevo> v znanih Kathreinerjevih zavojih. Zakaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljSuje kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je «pristna Kathreinerjeva kava» priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravnisko prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač najboljSi, pristm izdelek, Se danes nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo: «Pravo je zdravo*. Gospodarske drobtlnlce. Onoj in gnojenje* (Dajje.) Razvažanje in poraba gnoja. Kadar se gnoj iz gnojišča vozi, tedaj se reže navpično od zgoraj dol. Le neroden gospodar pusti posamezne plasti gnoja na toe kidati. Tudi je nepotrebno, da se gnoj pri razvažanju raztresa. Eadar pa vozi na zemljišča, ki se bodo gnojila, se razdeli t njem r kupčeke, ki se pa naj hitro kmaln raztrošijo. Poljedelci in vinogradniki, na katerih zemljiščib. je dolgo časa videti kupe gnoja ležati, pač niso vzorni gospodarji. Gnoj se naj takoj raztiosi tudi če se ne bode takoj podoral ali podkopal. Ako vem, koliko toz gnoja bodem na eno zemljišče raztresel, tedaj si labko preračunim, koliko kupov pri gotovem razdalju n. pr. 5 m bodem napraril in koliko kupov od enega voza. A . • • i™ • če ge napravi od enega toz» 66 "jaSES0 ^ Po e kupov P10 kupov l^pov jui 1UUAU 12*5 korakor 10-- „ 5'— . narazen pride 13 20—21 82 80 na ha 8 12 19 48 TOIOT 66 10-— 16 — 40 — Gnoj se mora seve enakomerno raztrositi. Pregloboko podkopavati ali preoravati gnoj pa nikakor ne kaže. Vinogradniki zlasti delajo to napako pri grobanju in rigolanju ter sajenju. V lahkih zemljab se gnoj bitreje razkraja. Tem zemljam se gnoji večkrat z manjšimi množinami gnoja. V težkih zemljab, v katere zrak težje prihaja, pa gnoj dalje časa zaleže. Te se gnojijo bolj po redko, pa tedaj z večjimi množinami gnoja. Glede ranožine gnoja moramo tudi upoštevati rastline, katerim gnojimo in dobo, za katero gnojimo. Ce gnojimo za več let, moramo tako gnojiti, da bodo rastline ista leta z gnojem shajale, torej njih potrebi priraerno. Pri gnojenju z živinskim gnojem ozirati se je na različne okolišeine v prvi vrsti na zemljo. V peščeni zemlji, v katero prihaja mnogo zraka, gnoj hitreje sprbni. V tako zemljo bodomo torej spravljali gaoj raje t manjih presledkih, torej bodemo isto večkrat po malem gnojili. Eazkrajanje gnoja v težki zemlji vrši pa se bolj po malem. Težke zemlje torej lahko naenkrat za dalje časa pognojimo. Seveda je tu treba naenkrat več gnoja. Vsakokrat pa moramo pri gnojenju toliko redilnih snovi računiti, da bodo rastline z istimi do prihodnjega gnojenja tudi dobro shajale. Množina gnoja ravna se torej v prvi vrsti po porabi redilnih snovi od iastlin. Ake n. pr. v peščeni zemlji gnoj — za 2 leti bode spravil bode toliko rastlinskih redilnih snovi t zemljo, kolikor jib. rabi dveletni pridelek, če gnojim za 4 leta, bode pač treba več redilnih snovi račuuati, kolikor jih pridelki prihodnjik dreh let rabijo. (Dalje sledi.)