Izvestje Omitološkega observatorija v Ljubljani 1926—1933 Otwervatoire Omitholofpque de Ljublana (Yougoslavie) Exercices 1926 — 1933 OrtiHhol. ObseTTatorinm in Ljublana (Jugoslawien) Jaliresberieht 1936 — 1933 Izdal in založil KiuBtorii Onüt obserratoriia v l^ljani Tiskali J. Btosnika naaU univerzitetna tiskama in litografyo d. d. v Ljubljani Odgovoren L. IVtikuS PoäUa hran i Jd i (^a,, podružnica v LJubJjani. Postna hrAhlb^k pddrtižnica v Ljubljani. 1'ollOllllCH za znesek 2 besedo dinariev i.' ■ Diti ■ ^ fitniku ček. računa. Din ...........I |e vpfaČai i i C O vplačan na «k. račun Stev.^QQ^f"! ^ Ime C čekovnega računa: O (jika nuaU, tiskarna, litografija in tonaža d. d .jubljaaa ..... Vi za_ Čet. račun štev.: "j0981 J Blaanik nosi, I öutyöiitetna Üskaina, litografijä ' ui kartonaäa d, d. L li Ljubljana. , -- - - .sfsr- ^ Zaporedna 6tev. dnevnika; , Taksa Din ' p F'OJIHIi f'Cj£L llslilfCierii;.T Pošfn^^hranHnlM,. ijotfružnica v Ljubljani: T^itiel^^l^^ za knjiženje. je vplačal . I ^ -Ü rt a > C o a N Din 73 ček. račun štev.; 10981 dne............................................193 Zaporedna ätev, dnevnika; latJiiic iiii' loe s. ^ A C 11 E C ^ v. a. ra t- C m lU u gj g O C ^ (0 v lU J: ■n c; ^ 1Ö) V) O rt a. ^ ji t-CL O 13 ID C n) S -M tfl O >ij O v. O T3 o. M M 6- futoieaa ipoioiila iBfimiku («k. n^p.i.' ^ [0 palo^-nico lahko vplafa vsakdo nd bbg^ijni ; PoätiiehrajiUiiicK ali nje podružnic, pa tudi na vsaki ' fiöäti v kraljevini Jugoslaviji neomejen znesek, nt da bi ae moral legitimirati. Položnico izpolni vplafnik sam z roko (samos frnilunO Jji s pisalmm strojeir ali pa s tiskom. Pobotnico potrdi bJaijajna PoStne hratiilnice ali püäta Lil jü vrne vplaEniku. Položnico je treba^datirati z dnem, ko se itiesek vplača, Pobotnica je dokaz, da se je iivrillo vplačilo v korist dotifnega Čekovnega raJuna, kadar ima vpla-iiliiO Številko, podpis pOOblaSfencg^ uslužbenca poŠte ali Postne hranilnice in pe£iit. Merazloiiiu pisanih, raztrganih, namazanih, p» prav)jenih ali radiranih Eekovuib polo^žnJc poäte ue sin«^ i^prejematl. Vaše blagorodje! I>a se seznani širši krog ljubiteljev pri rude in zlssti ptic z (ielom in aamenom OmitološkegH observatorija v LjublJuDi ter uvidi potrebo takejrn zavoda, je izdalo vodstvo prvo izviwtje, ki Vuni ga obilnem pošilja. Upamo, da Vag bo vsebina i zvest ja zanimala, in skrbeti hočemo, da bodo prinašala tudi prihwlnja izve-stja, ki jih nameravamo iKdu,iati leto za letotm, povšečne članke ptißeslovn^ vsebine. Ker je državna dotacija našemu iuivodu skromna, smo bUi primorani, za kritje tiskovnih $itro> fi h o v določiti izvest ju ceno po 10 Din za izvod. Prosimo da izv^stju zarudi tega ne odklonite. Položniea priložena. Našemu zavodu je neobhodno potrebna si t a 1 n a opazovalnica tn veije gumnišče za lovljenje ptic. Ce hi nam V a Ä e t u g o r o d j e hotelo g kakr^ntinkol) zneskom po nt a a ti k tej zgradbi, bi V^am bili jako hvaležni. Vodstvo OrnitolflSkega observatorija v Ljubljani. (Nnradni muzej.) 3*3 ac Kazalo. P os mrtnice.............. Omilološki observatorij v Ljubljani..... Ornitol. odjoljenje Zavoda za priumjenjoiii] znoologdju banovine u Zagrebu. Prof. PlsTioic J...... Die EntwdctJung der Omitltologie. Ing. Dr. Reiser O R-azvoj ornitologi je. Inž. dr. O. Reiser, Isvlecek. . O ptdöji selitvi, Di\ Bevk Stanko...... . Vode i nižine Jugoelavije, vaane m seobu. Dr. J. P (V ciirilici.) ............ Slovenija na krdžigcu selilnih potov. B. P. , , . Kako lovimo in kako obročamo. Dr. J. P. in B. P. Seznam obro^enih ptie v letih 1927—1933 . . . Dosedanji i uspehi zavoda. Dr. J. Po^iel^ek . . . Ginezdilci Slovenije. Sestavila dr. J, P. in B. P. . Res ume. Izvle^iki vi&eh člankov v francoščini . . Zugammenfassimg. Izvlečki vaeh ölaiikov v neiriBdini Savske i B. P. 1 3 6 7 la 13 18 20 22 25 26 37 61 67 Resume, Observatoiro Omithologique de Liubljana (LionbUna)...... Section Oraithologique 4 rinsiUut pour la Zoologie appU^uše ä Zagreb. Prof, J, Planoič.......... . . Deveioppemeat de l'Oroithologie, Ing. doeteur Reiser O. De la migration des olscanx. Dr. Bevk Stanka .... Fleiivefl et plaines de i a Yougoelavie lea pliia important migrati-oa. Dr. J, P, et B, P. , La Slovenie a-a croisement des voies de migration. B. P, La facoii de capturer et de baguer ies cji-soaux, Dr. J, P. et Bösiiltatfl obtenus par l'Observatoire, Dr. J. P, , , , Les oiseaTii liui niebent ec Slovente. Dr. J, P, et B. P. , 61 Zusammenfassung. Oruitliologisehes Observatorium in Ljubljana...... .... RT Ornlthülosisclie Abteilung- des Instituts für vergleichende Zooloyle der Savska banovina in Zagreb. Prof. J. Plan6i6.......67 Vom Vogel zu if. Dr. Bevk Sta-nko...............68 Dio wichtigen Gewässer nnd Niederungen Jugoslawiens für den Vo- gehng. Dr, J, P, und B, P.................68 Slov eni en auf tier Kreuaung der Zngstraflea, B. P...... , . fi9 Wie Vogel gefangen nnd beringt werden. Dr- J. P. und B. P. , , , 70 Die bisherigen Erg-ebuUse das Observatoriums. Dr, J. P. . , . . . 70 Die Brutvügel Sloveniens. Dr. J. P. und B. P...........71 t VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER L ZEDINITELJ + 17. dMiembra 1888 v Cetinju, 9> oktobra 1934 v Marseillu» Na» viteSki vladar, ustvaritelj Jugoslavije, veliki {loboraik za mir med narodi je uuirl... Neizmerna bol je ob tej tragični smrti Mučenika pretresla naša srca: s kraljem Aleksandrom je legel v grob porok za mimo proevitanje in srečno bodočnost naše zemlje^ kajti bil je velik, moder dr^vnik k močnim vplivom tudi izven mej svoje ljubljene države. Še v xadnjth izdihi ja jih m o je blagor Njegovega naroda bila zadnja skrb in zapustil nam je oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! Sveta nam je ta oporoka kakor je sveta naša obljuba, da hoiemo vsi Suvati narodno edinstvo in državno celoto ter delati vsak v svojem področju v prospeh, Čast in slavo naše lepe Jugoslavije. Kralj Aleksander I. j« bil kralj iz narodu in kralj za narod. Z vsem svojim srcem je ljubil et v oje držav-Ijane in svojo domovino. Cenil je krasote svoje zemlje, bil je velik ljubitelj prirode in se zlasti rad zanimal za naše planine in njihovo živalstvo. Blago srce je nehalo utripati,, slava Njegova, naša hvaležnost in zvestoba do rodu Karadjordjevičev pa ostanejo veCne, t EGGER LEOPOLD, revi de nt drž. žel. v p., * a877, t 1331. Neiaprasna amrt jfi kot pi^ega iztrgala iz vrst soustanoviteljev iii sodeliivcev naše;g-xi zavo^liL g. Eggorja Leoi>oWa, dno aO. novembra 1931, Bil je «len iiajboljših fwznavalcev naših ptic, zlasti je bii veeč lovlj^-inja ter bas v tein pogledu zavoda že taVoj ob njeg^ovem začetku pa do ^m>je rane smrti kar ua-jveö pripomogel do uspehov. Bil je neunimio delaven in požrtvovviJen iii duša praktičnega dela oljsei-vatarija, kivtc;remu je lül posvetil evoj prosti čas in idol gol etna izkustva, vpo^tevajoe važnost domače avi-favne za splošni razvoj oiimtodogije, t DR. JANKO PONEBŠEK, vi^ji fiflanČDi svetnik v i>., * 186], t 1Ö35. Dne 13. janwtrja. tiik pred natiBoin tega izvestja, jo nemila sm,rt iztrgala naSemn zavodu njegovega vodjo dr j a, J.-mka PonebSka. Z njim je legel v gr-oL vaor Ijultiitelja slovejiske zemlje in prijaifelja pTirodo, ki jo p^vetdil vso isvojt; moči prirodopisnim veri am, zlasti proučevanju ptičjega, življenja svoje ožje domovine. Z jekleno vatrojno&tjo in nezlomljivo voljo si je ustva-ril bogato knjižnici) strokovnih del, jmanieni'to zbirko ptičjih mehov ter ja-jec, ki so mu dfüi penil ago za nadaljnji študij in znamfitvf^na raziskovanja. Utspehe svojih opazovanj in izsledkov je priobi^eval v domač-ih priiroAo si ovnih časopisih in inoseni&kih omitoloških revijah, svoje obäimo znanje pa zbral v vtvjein delu Nase ujiede, katerega prvi dol 8ove je izšel k 1917, drugi del Kragulji pa je že v rokopisu. ZbraJ je mno^ gradiva aa jugoslovansko ptičjo terminologijo in: za koinpeiidij Ormis Slovenian, kii nuj hi vse^vai si-.stemajtičen opis VKeh naših ptic. Zal, da mu ni bilo danio izvršiti teJi naoriov! Ko je bil spozmal, koSikšno važnost jma zenil jepisna lega naäe ažje domo-rine za ptičja selitev, je za« no val pi^ičjo opaziva Iti i co in obročevalnico v Ljubljani in po neumiornem pmEulevanjii je s pomočjo nekaterih somišljenikov dosegel, da se je 1. 192ti. ustanovil Omiitoiloški observatorij kot stalen, državni zavod ki proučevanje ptičjega življenja. Temn zaviodu je bil dr. Fonebšek vodja in tajnik od ustamovitve do svoje prerame smrti, Viis je živel le zanj, za njega razvoj in ui5peŠnio delovanje. Kjf^v trud ni bil ialmadi- zavod je že dosegel lepe ufiptihc, ki so mn dali d<>lter glaö tudi v ijno2emstvu, KaS zavotl je izgubil z cIt. Ponebškom nad vse vestnega administratorja, duHo dela in pobudnika, ornitološka veda pa izvrst- n{?ga pomavalca donia^e avifavne, * * * Ornitoloäki obseiratorij žalostno obduti izgubo dveh vuleza-služnih soustanoviteljev in neumornih delavcev ter jima ohrani trajen in časten spomin. Ornitološki observatorij v Ljubljani» Posamezne panog^e Jiaravoslovja so se razvijale pri nas v danili mejah splošnega slovt;ii!?k(,^ga kulturnega razvoja; tiikü je bilfi aaKtapana ornitologi j a ali ptifijealovje s urno po nekaterih Ijiibi-tel j ill ptic, v^lwi cesar oi mogla doseči one za želj ene stopnje razvoja in uspehov kakor pri tlntgih večjih nai-odili, kajti ni bilo prftd^-som stalnega aavoda, kjer M sc mogla smotrfino in znan-sftveno profučovati avifauna sloven eke zemlje. Konino se posrečilo leta IJißG. nekaterim uvidevnim priro-doisluveerii in prijatejean ptic nstanoviti zavod »Ornitološki observatorij v LjulJjani«. Po uspeSneni posrt-dovanju soustanovitelj pv gg, dr. BfJvka Stanka, tedanjega prosvetnega šefa, in dr. P o n t; h ä k a Jankii, finan. na-dsvctnika, pri mero-dajnih obla stil: in odločuj oči b osebah, se je sprejel bndžiitni predlog za. ustanovitev in vzdrževanje tega zavozla, t)d proračunskega leta 1926/1927. dalje se dovoljuje ornitološkemu observatoriju v vsakoletnem državnem proračunu Miniistrstva pros ve te primeren letni krerlit, ki se je vslini sedanjih slabih gospodarskih razmer — žal — preoej zmanjšal, tako da komaj zadostuje za nabavljanje najbolj neobhodnih potreibšein. Naloga tega zavoda je znanstveno raziskovanje domašega ptičjega življenja, pred vsem ptičje selitve, zlasti z ob nočeva njem, pa tudi ugotovitev koristnosti ali žkndljivo^sti domačih ptičev ter na ta način koristiti raznim panogam narodnega gospodarstva. Kot znanatvoni zavod spada ornitološka stanica pod okrilje ljubljanskega vseučilišča, deluje pa 'kot popolnoma samostojen zavotl, administrativno pixlrejen Prosvetnemu oddelku kr. banške uprave za dravsko banovino.. Zavodu načeli!je in ga upravlja kuratorij, katerega odbor je sestavljen iz sledečih domačili znanstvenikov in strokovnjaki)v: Predsednik: dr. Bevk Sfanko, prosv, inšpektor v p., podpredsednik: dr. Ken k Roman, izredni prol, na Ijnblj. vsciifilL^fii, tajmk in vtHija obseor^'atorija: PonebSck Janikoi tü. fin. s'vetnllt v p., pt>mofniki vodje obser^atM-ijH; f Eg g er [.etvpolcl, resident žel. v Bukovec Avg., Til, raC. svet. in delegat oddelka za kmetijstvo kr. banske uprave, delegati: dr. IladžL Jovan, rcdmi pro-f. IjubU vseufili^ča in njegov delegat, ing. S i v i C Anftoii, nait'lnik oddelka za Sume in Jijegov dcJeigat, dr. K os Fran, kuslos in delegat Narodnega Muzeja, iiolar Hafner Mate, delegat Slov, Lovskega druMva, urednik K a p a s VI. del(:gat Ribar.-dicga druMva v Lj.; Člani: ing. dr. Heiser Otmar, vladni svolmil: v p.. ornitolog, dr. Mal Fr,, upravnik. Narodnega muzeja v L]., dr. Lovreniii Ivan, odvetnik in predsednik Slov, lov, društva, S e h u 1 z Ferdinand, preparator v ^j. Kot opazovalci dtlujcjo skdoCi dobri, poznavalci p Lic: dr. A i m a n Ciril, profesor v Novem mestu. Ach ts C h in Rudolf, dav, nad upravitelj v p„ KrSk», n o 1 i rt a r Ivan, š&lsiii upravitelj, Pelrovte pri Celju, Godec Anton, šolski upravitelj in posestnik, LinibuS pri Mariboru. Hanzlvwjjlti VonCeslsv, Sumar, Mrzli Studenec, II rib er H it Stanko, gosdar, Boh. Bistrica, Ivane Maiso, d a v. upravitelj v p., Cerknica, Jutraä Lud., da.viira na^iupravilclj, Maribor, Kafol DuSan, gozdar. Sv. Janez ob Boh, jezeru. Kol er Rihard, da v. nad upravitelj v p„ Dobi ja Lendava, Kovaü Alojzij, okrajni gozdar. Gornji grad, Koželj Ljud,, uCitelj, Novo mesto, L e i. t g e b Avgust, so^i svetnik, Vrhnika, Lichtenberg Karel, grof. Bevke pri Vrhniki. Lindner Roöm, davSni upravitelj v p., Ljubljana, Longo Alojzij, gozdni čuvaj, Kostanjevica, Lovrentič Hndoli. prof. rudaj-ske Sole v Celju^ Mazlu Alfonz, učitelj, Ptuj. f a 1 m e Josip, veleposestnik. Iška vas pri Ljuiljani, Premrov PYanc, posestnik, Martlnjait pri Cej"kniei, Prelesnik Rarol, st. in mL, Stahovica pn Ksimnlku, Premerstein Kohcrt, gozdar, Radeče pri Zidanem mostu, Pfeffertr Rudolf, revimi gozdar, Konjice, Sega Ivan, äidsM upravitelj, Jesenice. Pri lovljenju in obroianju ptic se udejstvujejo zlasti naslednji scnle-lavci zavoda; viSji kontrodor drž. žel. Strekelj Oskar, zaeeb, najiieSčnec E g g e r FeliJis, novinar Ponebšck Božidar, stud. phil. F u r 1 a n Danilo, bl^ajnik ÜUZD Stresen Adolf, drž. nastavljenec Kocjan Pavle, stmgar drž. žd. S n o j Alojzij. Zo. njihov nesebični trud jim gru posebna zalivala vodstva observatorija. Stalno lovišče in obročevališče se je nahajalo do tonca leta 19S3, ob Kamniški Bistrici pri Srednjih. Jaršah, nedaleč od Domžal. Ker pa je ta kraj le precej oddaljen od Ljubljane, se je lovišče preselilo bližje, in sicer v Malo vas pri Ježici ob Savi. Pa tudi tukaj se je aavod le začasno nastanil in išče še vedno primernega kraja v bližini Ljubljane, ki naj bi ležal se jbolj v križišču ptičjih selünih potov. Dosednujl uspehi z obročanimi pticami so dokazali, kako potrebna je bila ustanovitev tega zavoda, ki je stalno v stikih 7. drugimi omitoloäkimi etaaicami v inozemstvu m jim daje važna poročila o selit^'ah ptic vaeh vrst. Tako je uaš zavod juko nvaževau pri vseh tu jib opazovalnicah, ki so navezane na podatke iz nagega ozemlja. Zavod potrebuje mnogo požrtvovalnih sodelavcev, da bi se mogel meriti z uspehi drugih narodov, zato upa in prij^akuje od VHukcga prijatelja in poznavalca ptic, da se prijavi kol nov so-<)elavec in tako pripomore do večjih uspehov na polju domače ornitologi je v feasi naše zemlje in naroda. Po možnosti bo izdajal zavod vsako leto novo izvestje, kj bo vsebovalo vsa važnejša omitoloSka poročila njegovih opazovalcev in vsakoletne uspehe delovanju o/tronia obročanjn ter razprave, vaine za splošni razvoj ornitologi je in za spoznavanje domaiJe uvifavne. Ornitološko odjeljenje Zavoda za primi j en jenu zoologiju Savske banovine u Zagrebu. Prvi omitolöSki zavod za proučavanje sjeljeaija ptica u našo j državi bila je t? Hrvatska omitüloSka centrda^« u Zagrebu, k o ja je osnovana ve^ god, 1901. Do osnutka toga aavoda došlo je na potmdu i zelju mamemitog madžapskog ornitologa Hermanna direktora Madžarske ornitološko eentraJe u Budimpešti. Ta je centrala pr-oußavala u prvome redn sel en je ptica na temelju eiakui>ljenili podataka o odlasku i dolaekn ptica selit^a na teritoriju zemalja iigarske pole bivše Austro-Ugarske moaarliije. Poraili nepoznavanja jezika ni je mogla centrala tla ußpje&no prosili mrežu svojih (opažanja i na bivše pokrajine Hrvatsku i Slavonijti pa je u s vrhu &to bolje obradbe podataka o sel en ju i na teritoriju tih pokrajina nastojala da b« i tamo osnuje sliean zavod, koji 6e natlopnnjati rad madžarske orni-toloäke centrale u Budimpešti. Tako je iiza omitološkog kongresa održanog u Sarajevu god. 1899. osnovana u Zagrebu »Hrvatska oo-nitoloSka centrala« pod vodstvom prof, dr a. E. Röesiera. Ona je bila osnovana kao sekcija Hrv, prirodoslovnog družtva u Zagrebu, dakle u prvome poSeftku privaitna ustanova, aH pod nadzorom bivše zemaljske vlaile u Zagrebu, koja je taj zavod i subvencionirala, a kasni je je poeve podpao pod njezinu upravo. Hrv. ornitološka centrala postajala je kao «amoistalan zavod s ve do god. 1920. katla je sa »Ihtiološktun sekcij om« spojena u jedan zavod najprije pod imenom »Hrv. biološke centrale« a kasni je »Zavoda 2a primi jen jenu 7^ologiju« \i Zagrebu. Taj se novi aavod sastajao od dva otljela: omitološkog, koji je nastavi o radom Hrv. ornitoloSke centrale i ibtiološkog za izučavanje našib elatkih votla y svrliü njibovog stn racionalni jog ribaiskog iskorišeivanja. Taj je novi aavod podjmo pod Miaistarstvo Poljoprivrcde, a teri-turijiiina mu sö nadležnosti pratezala na cijelii draavu kao jedinoni zavodu te vrste u državi. Pwljeloin zemlje Da banovine pmpao je ^avod od Ministarstva Poljoprivrednom odjeljenju Kt, hanake uprave Savske banovino u Zagrebu pod imenom: Zavod za priraijonjfmn zoologiju Savske btinovine u Zagrebu, a sastojao se i naidal je od ista dva odjeljcn ja. Po novim štatiitiima treba zavod da so bavi više praktičnim pitanj ima u korist poljoprivrede i to u prrorae redu prtiučavanjem životinja äz tjdjela knaljcžaika, a ne samo ptica, obzirom na njibovii korisnofft oda osno ätetnost za pojedine g rane narodne privrede. Pfema tomo je i čisto teoretsko pitanje proucavanja iselenja ptiea postalo spored no, pa mii se aije mogla posvetiti ona pažnja, kao onda kad se aavod ba™ samo tira pitanjem. Tome se pitanju ne ni-ože nd eada posvetiti veoa pažnja etoga ra?Joga što sav posao zavozla sa dva odjeljumju vodi nakon ■sfrnrti direktor« dra. 7?Ö6&lera potpisam uj) ravni k be a iiakvog stručnog pomagiaca. Uaa isve to ipak se i nadalje nastavilo rarlom Hrv. omitolowke centrale. Glavni je njezin rad bio sakupljenje poilataka o dolasku i o d lasku ptica setica, U s vrhu saktipljanja. tih potlatiika stvorio si je bio zavofl odmali u počeiku -vrlo razgranjeoin mrežn opažača, veöinom od lugarakog a'ioblja i pr.ivatn.ika. Sabi-ani pt>dad. ob-radjivali su se Brvake gadme i iz dava li u obliku stampanih go-dižnjib izveštaja. Ti su i?jve§taji isdavani sve do go dine 1924. P<^to je broj iwdataka bio s ve manj i, a veceg uspjeha cio ta j rad ni je pokaži va>D, prestalo se sa obraidjiivanjem tih pmla taksi. Pored proučavimja se len j a ptica radiilo se i na prouCavanju korisn-ofiti odn^Jisno štctnosti pojetlinih vrsti ptica za poljoprivredu. U tu «vrhu aabirao je zavod žcluce ubijenih ptica i prttražio hranu u njima, ko ju je ptica pojela. Tako je sabraao i pretraženo do sada preko 900 komada želudačnih sadržaja, i rezultati ce toga biti objelodanjeni n posebnoj radnji. Več god. 1910. zapo^elo se sa ek^ierimen'fom markaranja ptica selica pnatenovinia zavoda, Požtto zavod nema budžet^ske moguenoisti da saon obari j a svojim osobljem markiranje ptica, to je i u tomc upußen na privatne (^aradrdke, kojü nema bag nmogo, ali nek o ji su se pokazali osobito revni i zaslužni za zavod u sprovadjanju markiranja kao g. su-marnik J. Prokop u Valporu, t'. Mažtrovič, učitelj u Ninu, te g, Ignac Wahl, tiči tel j u Apatinu. PouickIu OTih a i drugih ravnih pomagata nia-rkiriino je prateil ovima zavoda do sada rt^iikupno preko 40Ü0 ptica. Točni se broj nemože navesti, j er aa god. 1933. ni j asu poelaJi s vi saradnid podatke o prove Jonom martkiraoju. Od tih aiai-kiranih p^ica samo je malen broj Jiudjen i to 10 rodil (Oiconia cit«jma), (id ko jih je aadjeno 5 n Afriei, 3 ii Bugar-skoj, po 1 11 sjev. PaloBftini i Rvtuiuiijskoj. Nadalje je njwjjrai 1 ffoluL TI Italiji, 1 pondurka (Podic&pe ftuviatilia) u Italiji i 1 kos (Merula) u Ttaiiji. Stranih markiranih ptica nadjeno je vrlo mnogo u našim kra-jeviina i to ia Madžarske te sjeverne i. sj eve ro-i stolne Europe, Za vrijeme prošlngodišnje invazije kugare (BombyciHü) u našim kra-jevima nad j ene su 4 mark i rane i to d vi je s a prstenima Madžar-iskog omitološkog zavoda u Budimpešti markirane u okolici Bu-dijiipeäte, n aid j ene f^u po jedna kod Sušaka i Sonja a dni^e d vi je ea prstenom njeni, stanice na Uelgolandu markirane kod Gorlitza Ü gor. Šlcaiji nudjene sn j ud na kod Šibenika, a druga u Sen ju. Podad o markiranju ptica prijtcniina zavoda bu od god. lölO. do 1930, objeiodanjeni u brošuri »Markiranje ptica*«. Plančio. Ing. Dr. Reiser O.: Die Entwicklung der Ornithologie. Seit den ältesten historischen Zeiten ist die ganz besondere Vorliebo des Menschen für die Vogelwelt Tinverkeniibar, Dies bekunden beispielweise die vorziiglicii erhaltenen Abbildungen verschieden er Vogelarien im alttm Aeg-ypft(jn, wie dt^s heiligen Ibis (Threskiornis aethiopitus Lath.), dessen mnmifiziei-ten Körper wir in. den M-usetm bewunderen kömien, des Abu Mar'kub (Balnenicep^ res Gould.), der Kothnlsgana (Eranta rufoollis Pali,), deren Bild-nis.eispielw"edse über die ZugstraÜe des Storchte bis nach Süd-Afrika und zurück auf Grund von rüokgeraeldeten Eingvögdn gi>naii umiterricbtet. Es verdient an dieser Stelle hcr-vorgelioben zu werden, da S auch Id Jugoslawien, durch die Errichtung der Ornith. Stution in Ljubljana in dieser Hinsieht Vorsorge getroffeu wurde und bereits bemerkenswerte Resultate erzielt wurden. Mit gutem Beispiel ging Ungarn umd Deutisehlaiid, später auch England voran und die Veröffentlichungen des bekannten Fr. V. Lucanus in Berlin wirkten dabei direkt bahnbrechend. Die dermalige und dritte Phase der omitholegisehm Entwicklung ist gt^kennzeichnet durch das Sehlagwort: Biologie. Man war schon seit langer Zeit bestrebt in der V-ogelwelt nützliche, schädliche und indifferente Arten au unterscheiden. Ee sei vorausgeschickt, daß es ursprünglich weder nützliche noch schädliche Tiere gab, da diese Unterscheidung erst durch die verschieilenen Kulturbedürfnisse des Menschen entstand. Später mußte man die A-ufmerk&a-mkmt auf die Nahrung der Vögftl richten uod ihre Lebensweise, ihren Haushalt studieren, diee führte zum Begriff der Oekologie, die heutzutage eine so ungemein wichtige Kolle spielt. Um auf diesem Gebie't hahiibrechendefi zu leisten, mußte dor innige Zuäaminenh ang zwischen Vogd und Pflanze verfolgt werden, was eingehende Kenntnis beider Na-turreicihe zur Varaussetzung hat. Ein ganz bescaidertst Augenmerk und. Gewicht war fortan auf die FortpfUnzungsgescbichte der Vügel zu leirken. Es entstund hiebei eine urafaivgreictie Öpezial-iiteratur, die durch pjiichtvoJle Naturdokumente (Pliotos u. Filme) einen ungeahnten Umfang gewann, da inzwisichen die Kameraauf nahmen eine hochgradige VervoUkonimnung eireicht hatten. Angezweifelte Eeohachtungein des Vogellebens^ die oft sch<>n Jahrzehnte Kuriiciklagt^i, erhielten nunmehr durch gühmge.ne Lichtbilder ihre eimvanidfreie Bestäfi'guTig. Die ürnithologishe Literatur, darunter tlie kostbaren Pracht-weirke roj], Gould, Dne&öer, Matiiewe, König, Delatwur und finde reu, wuchs derart an, daß es Zeit und Mühe -kostete mit ihr Schritt zu halten. Dazu kommen noch derart sorgfältige und dniialtsreiche Kompendien wie Stresemanns A ves. Nicht übergangen wea'den dürfen <üe seit 50 Jahren stattge-fundejien acht inier nationalen omithologiachen Kongresse, da sie ohne jeden Zweifel im außergewöhnlichen Maße zuir Förderung der Ornithologie beigo^ra^on ha-ben. Diee geht schon aus der Wahl der Kongreßstädte und der überraschend guten Teilnehiuerzahl deut'liüh hervor. 18S4 "Wien, 3S91 Buda,pest, 1900 Paris, 1905 London, 1910 Berlin, 1925 Kopenhagen, 1930 Amsterdam, 1934 Oxford, W.O 25 Staalen vertreten wai*™. Auffallen d erweise ist gerade Jugoslawien, der ein?^ige enropäische Staat, dftr sich am den letzten Kongressen nicht beteiligte, was auch bei dem diesjährigen VIIL in Oxford im Juli «tattgef undenen der Fall war. In Zuknnft dürfte jedoch eine -offizielle Beteiligung auch von dieser gewichtigen Seite aus, kaum zu umgehen sein. Zum Schlüsse sei eine Ansicht zur Diskussion gestellt. Hervorragende PersönlichkeHen haben näjnlich die Frage aufgeworfen, ob die Ornithologie übeii'haupt als Wissenschaft zu gelten habe Oller ob sie als Liebhaberei anfzufatsen sei. Möglicherweise wurden tiiese Fragesteller sich überhaupt nicht klar, welchen Urafiing die omithologi.sche Literatur in allen Teilen des Erdireises errdeh-t hat und welche ^ve it t ragen de Probleme durch sde bereits gelöst wurden. Aber selbs-t ange nema men, jeder Ornitholog sei kein Wieeen-schaftler sondern nur Liebhaber, kann leicht bewies™ werden, dafi durch diese angeblichen »Liebhaber« die Wissen&ehaft als solche in vieler Hinsicht eire unleugbare Förderung erfuhr und damit begnügt eidh "svohl jeder Ornitholog, der seine Lebensarbeit diesem Bchönen Zweig der Naturwiesen^chaften widmete. Inž. dr. O, B eiser: Razvoj omitologije. 2e pri starih narodih opaaamo neko posebno ljubezen do Ptic in aicer v tem, da bo bile zastopaoe t njih mitoloffiji^ kakor n, pr. pri Egipčanih sveti Ibia (Threskiomiä aethiopiena Lath.), pri Grkih sova i. i d. Znana klasična piaatelja Aristoteles in Plini j atar. sta že dala potllairo za pozne j 5o ornitoloe^ijo, V srednjem velcu so nekateri naravoslovci, kakor Konradiu Gessner, Albertus Magnus spoTJolnili z lastnimi opazovanji dotedanje raaprave o ptiöih. V 17. stolctin je bil Marc-gravius P i so prvi, ki je opisal mnoge preko morske ptice. Za dolgo vrsto let pa se je bil uveljavil znani naravoslovec Linne s svojim delom »Systeme natnrae« 1756, kj&r je dal podlago za aisitematiko in im en oslov je v&eb tedaj znanih ptic. Tudi francoski in angleški znanstveniki Btiffon, Ciivier, Vie il lan t, Brig son, Albin in Hayes bo zelo spopolnili to vedo. V 1®. atol. pa je dobila aistemaiiška ornitolog^ija trdno podlage o v delih n&mskih naravoslovcev Nanmanna, Brehm a - očeta, Glogerja in drngiih. Precej pozno se je načelo zanimanje za način množitve ptic Jn sa ooloffijo. Prvo tako znanstveno delo je bilo ono G. Zinannija 1737. Istoi^asüo so mnogo pripomogle k nadaljnjemu raivojn te zanimive vede zbirke nagaeenih ptic raznih n aru vosi ovce v in raziskovalcev tnjib dežel, ki ho bile obenem važne tudi za narodofllovje. V takih zbirkah so se ohranili mar^kateri posamezni ptiCi danea Že isumrllh vrat. TTaj-snamenjtejiih takih zbirk sta zbirki Rotschild a v Tri ng jenes v New-Yorkn in Britanskega muzeja v Londonn. Zival.ski zemljepis je hil zua-eilnost te druge dobe ornitološkega raziskovanja. V pogledu opisa ptic Srednje Evrope so si stekli najveiS zaslug E. F, v, Homey er. Dr. A. Reich enow in dmgi. Eden iamed prvobori-teljev za današnjo sistema ti k o na temelju stroge pred □ ost L v .imisln imenskega označen ja ptic je bil zagrebški profesor Sp. Brus in a, ki jo je sijajno, a ne z malimi težlcočami iavedcl prof. dr. E. Hartert v svojem velikem delu »Die Vögel der paläarktisoben Fauna 1905—1925. Ena glavnih nalog ornitologov dannsnjega časa je raziskovanje ptičje selitve. Za razrešitev tega zagonetnega naravnega pojava se je uvedlo obrodanje ptic, ki se je začelo na Danskem leta 38&9 (prof. Morten sen) in se je potem razširilo po vseh deželah z vedno večjimi uspehi. Tako deluje na tem puijn uspešno tudi naš Ornitoioiki observatorij v Ljubljani. Odločilne važnosti aa to reševanje so izsledki nemškega ornitologa v. Lucannsa. ki jih je zbral v knjigi iDie Kätacl des Vo-gelzngea* 1039. Posebna veja omitologije Je prončevanje ptičjega Življenja v od-Dosu do kultivirane zemlje. Na tej podlagi dele ptice v škodljive, koristne in indiferentne, tako da se posveča velika pnžnja študiju pre-lira ne Ln dmgih življenjskih oprav i L Ta študij zlasti podpira foto^afi-raoje pitic v raaliößlh življenjekih. odno&ajih v prosti pri rodi. O mitološka literatura je jako boK^ta, omenjam le odlieaa dela Ooulda, KSniga, Delacourja, Streseni a nna in drugih. Bkuiineaiii delu so mnog-o pripomogli mednarodni oruitološki kongresi, kakor leta 1S84 na Dunaju, 1S91 v BudimpeSti, !900 v Parizu, 1905 v Londonu, 1920 v Berlinu, 1925 v Kopenhagnu, 193(1 v Amsterdamu ln letos v Oxfordn, ZaL, da se ni tudi naSa država udeležila tega kongresa. Upamo pa, da v bodoče ne bo vefi izostala od takih važmh znanstvenih prireditev. Dr- Bevk Stanko: O ptičji selitvi. Pri proiiGevanju ptdčje selitve se stavljajo v ospredje tri glavna vprašanja: kiidaj ee selijo pti&i, kam in kcd gredo ter zakaj se selijo. Odgovoi'a na prvi dve vprašanji za vse ptičje viisfte, ki ise selijo, daneB še ne moremo dati, vendar se zdi, da ise bodita dali ti dve vprašanji z neposrednim opazovanjem in z obi*očka-njem reSiti v doglwiiiüra üasu, rešiti seveda tolijko toCiio, v kolikor je pae «talen čas selitve in ao &talna selitvena pota. To vemo že danes, da odhod ali prihod selil cev enega in istega kraja ne pade za vse poedince ene ptičje vrste na isti dan, pa da tudi ti dnevi ni&o vsa;ko leto natančno isteg-a datuma. Selitev ee vrži tako, da Število odhajajočih, poedincev nekaj dni raste, doseže maksimum in potem pojemajoče kon^a, torej tiiko, da je sredi svojega poteka najbolj živahna. Izgleda torej, da tako za odhod v prezimovališča kakor v vališča ni merodajen samo neki termin, ampak tudi razpoloženje individuja; vremensku prilike kraja, od koder se p^či selijo, pa more selitev za kratko dobo pospešiti ali zadržati, ne pa i>ovzročiti. Na čas odhoda vreme kraja, kamor se pbiči vračajo, seveda ne more imeti nobenega vpliva, kajti ptič ne more zaznavati vremenskih prilik v drugem, često jako oddaljenem kraju, in zato ni verjetna domneva, da selilci slutijo, kakšno je ali bo vreme v preaebSöu ter po tem uravnavajo čas odhoda. Ptič pač čuti in dojema, feakor clruge živali, kar se godi okwg njega, Česar pa ni ali, kar je isto, kar bo, pa njegova čutila ne morejo zaznati. Selilnih potov ptwev, ki se selijo v jiitah, ni težko opazovati, orlnosao ugotavljati. Navadno drže po precej markantnih krajih, dolinah in odprt (im svetu splot, fiesto nh morju, pa navadno, zlasti v prezimovališča aiso uajkrajäa aveza ubeli prebivüliäfi. Iz pre-ziiiiovaliž« v valieta so navadno krajša in se precej približujejo pTemiei, ki veže oba kraja. Pri selilcib, ki potujejo posamič, v parili tili sicfir majhnem š te vi In, so s<^lilna pota precej vsa v sin er i sever—jug, odnosno obreitno. Na tii način naslone več ali mnogo istočasnih vzport^dnih selilnih fxiftov aid »selitev v siiroki frooiti«.' Vprašanje, kako se ptiči na potu spoznajo, kako najdejo evoje poletno ali zims^ko bävalisße, ee je pojtisnjevalo i. različnimi podmenami. Palmeno^va razkga, da se nauče ptiči poti od starih, že zato za vse vrste selilcev ne uiore vdjati, ker mladiči nekaterih selil cev prej odlete iz naših krajev nego stari; prav tako ta nazor no more držati za one ptice, ki potujejo posamič. Da vodijo ptičf? ■na potu aračno-eilektrične ali magnetične struje, ta razlaga vsaj za one ptičje ötraje ni sprejemljiva, ko jih pota so kljukasta. Stimmelmayrovi poskusi v fakozvanih Faradayovih. ko-vLnsikih kletkah, kjer da so se ptifii za selitve mirnejše ponašali nego v lesenih, ne dokazujejo tozadevno ničesar, kajti za mirnost in nemirno sit ptiča v kletki so merodajni go+ovo äe drugi čini tel ji, ne samo izločitev elektro-magTiet-skega vpliva. Prav taka je tudi s stalnimi vetrovi, ki se et?t5to križiijo s selilnimi poti raznih ptičjih vrst, dalje z zračnim tlakom, stanjem sonca ali lune i. p. Vetrovi e-icer morejo vplivati na hitroert ppl-eta, jaki celo zaJ^asno učinkovati na njeg-ovo smer, vodilo za smer selitve pa niso, kakor dokazujejo mnogH novejša opazovanja. Ptiča vodi na poletu podedovani orientacijski čut, slično, kakor najde domov prodani golob ali pripeljani pes. Ta Cut za orienl.adjo, ki je pri človeku, zlus'ti kulturnem, precej zatrt, opažamo pri mnogili živalih prav očitno in pri onih ptičih, ki imajo oh^rna bivališča, mora biti že posebno dobi'o razvit To pa so bas selilci. Vsak ptič (par) ima svoje okrožje, ki v njem živi, svoje prebivališče. To je večje ali manjše, njegova velikost zavisi ponajveč od načina prehrane. Orel ima večje prebivali.we nego kcks ali poaidirek, kojega dom je tem manjši, fjm boli j ribo vi t a je voda, ki v njej pr&biva. Domo v je stalnega ptiča se po obliiki na vati no približuje krogu, savi^snomu od oh like tal, pri ptičih, ki se ovl mikaj o zmrzali, je bivališče iztegnjeno v smeri sever—jug^, pri se' Primerjaj aüant Atlas des VD|;elauges, Berliii 1931. lücih pa Efliei lemniskati, odnosno pri onih z zdržnim polutom če k obširiiejse pokrjijiiie (inorja) dvodelni Cassinijevi krivulji. A ko l)i hotdi vse razlic'ne obliku ]>tičjih prebivaHšč spra^Hi v cTiotnu formulo, bi mogli z Doko opniviöenostjo reči, da ograja ptičja doiaovjiji Cassiiiijeva krivulja v rajnih svojih oibKkah. Selilec leti podaavratno domo^', naj&i ima. naviileimo tudi dvoje domov, doimoVj jeso>ni domov, Kio ae dvigne k po- letu, ni namenjen v drug kraj, marveč loti v svoje bivališče. Piav tali o, brez poznanja. j>otov in brez kažipotov .se podajajo ribfl v dr^tiSča ali v »tujea kraje dinjge živali, o kat.erih vemo, da od časa do časa, potujejo. Da ee pri večkratni selitfvi vtismojo plieu v spomin obrisi krajev, koder po-tuje, ne iKmo aajiikavali, da bi pa »pojlrobna orientacija« (Lii can us) pomagala najti svoj dooi ali inu bila 7m to potrebna, ne bi mogli trditi, kajti nt* bi hoteli r«či, da ae na ta najcin pti5 zaveda, da je n.i pravi poti, ali da pti^i, iki je zai^^;l (intgla, vetrovi), poišče znane kraje in po to h nadaljuje potem svoj polet. Co pa tegn ni, za ptiča poünani kiraji ne pridejo v xio-štiev in bi mu mogli iz «poirrina kvečjemu služiti za mondntna počivališče in m miidpotno preitrano. Kam in koti naj potuje, je sehlcejn prirojeno in tinli anani lanski pasku s ptičje opazovalnice v Rossitt(^im z belimi Štovkl jami, ki se je izvedel v veliki meri in z dosti točnimi opazovanji, je »vaina svedočba za dtidncist niigonti, ki uravnsiva einer, in za njegovo učinkovito h t tmli v bivališču naseljencev, ki sicer potujejo v drugi smeri« (Scimz), Selikn različnih ptičjih vret imajo različna seli Inn potji in prihajajo k naia, odu&sno odhajajo v različnih čjisik- Teh dejstev al ne mo-romo pojasaiiti samo z razmerami, ki vladajo danes, anipiik moramo smatrati, da je selitei; na.stala v davnini, pri čeaiiur pa ne z.-inikavajijo, (Ja za neke ptičje v f'iste Se nsijtjija, odnos no pre-nehuje. S tem pa se že dotikamo tretjega ghnmega vprašanja, namrefC vprašanja: zakaj sa selild i&elijof Odgovor mora biti podan v 'dve smeri, in sicer: kako in zakaj je selitev nasitala in kaj požene d an d an (v«; selilea na pot, Seliiter je morala naatati iz potrebe, naj si je n^-stala v ledni dobi (ki so bile pa štiri z dolgimi presledki) ali pa pred njo (E C k a r d t). Öe soghišiimo z nazorom P a 1 m e n a in Weiss-m a 71 n. a, da so selil na pota po^a piiičjoga razširjevanja in prise-Ijevainja v davnini, bi moi'ali doeledno reči, da je naistala selitev za ptičjo vre to šele takrat, ko se je ta ptißja vrsta priselila v kraje, ki so zahtevali občiisno izselitev. V glavnem so mogle povzročiti izselitev le tale raamere, ki so ogrožale obstanek individujev suli ob&tHJiftk Tinste (T^itev) ali pa oboje. Da je pri tem imela glavno vlogo prebrana, je poroem nmljivo. S prehTanjevanjem v svesi pa je dnevüu sve^tloba, ki naj f]OTf>lj dolgo traja, da imajo ptiöi, ki se v pretežni večini prehranjujejo ob diiem, dotpfci časa za iskanje brane. Ta »svetloba za prehranjevali je« (Freashelliglieit) mora trajati dnevno zlasti takra:t dolgo, kadar morajo stari razen wa>He skrbeti tudi še za jesče mladiče. H eis se piše: »Četudi pe-riodicitete ietnib časov v tTOpah ni, je vendar za dnevne čase. Toda izmena dnuva in noči je :tii 'v^se bolj enakomerna nego r veejib zemljepiamb Širinah; dan traja leto za leftom nekako po 12 ur, v tem ko v večji zemljepisni &irini dan spomladi raste in se jeseni krajša. To je važno za ptiče, ti so skoraj v&i po dnevne živali in iŠČejo svojo brano z ot^mi. Ker pa je od 12iiniega dneva otlšteti se 3 do 4 najbolj vroče opoldanske ure, ostane za iskanje hrane na razpolago samo 9—8 ur. Ta Eas sicer zaidostuje za ptiea, dokler skrbi samo zase, toda postaja mu pičel, če je treba skrbeti tudi mladičem za hrano. Drugače je to v pokrajinah zmerne z>eniljep. žirine: že pri nas 'traja najdaljši daja od 3, ure zjutraj do 21. zvečer, torej 18 ur, in bolj proti tečaju je še daljši; ptiči imajo tukaj d vaikrat toEko časa in še več na razpolago. Gotovo je to ena od 'komsti, ki pride v prid pliičem, če zapuste klitna^tsko tako obla-godarjene tropske pokrajine, da si izberejo preko poletja za va-ližča pokrajine, ki so bliže tečaju,« Važnost vpliva svetlobnih razmer na selitev poudarja tudi Wachs, ko pravi: » ... svetloba, odnosno vsi svetlobni odnosi skupaj so čini tel j i okoMßa, ki je 2 drugimi č-initelji vrod še dandanes jako važen za nastanek onega notranjega stanja, ki spravi ptiCa Da pot. Seveda se moram« vedno zaveda'ti, 5e predsknjemo vzroke tega zgoda (selitve), kakor se vrši dantianes, da imamo pred seboj nekaj, kar je poetalo historično- iz tega sledi, da morata biti danes dražljaj dn reakcija v drugačni 7 vezi, od nosno drug na drugega naveaana dnigače nego svoj čas. Za naš primer bi rekli: Svoj čas si je poedhaec pridobil iz lastne izkn&nje znanje o različni količini svedJobe v poedinih delih svojega bivaMäca. Takrat je šel poedinec spomladi nekoliko proti severu, ker je opazil, da more v teh severnejših krajih ob flaljši dnevni svetlobi dalj časa iskati hrano, jescini pa se je pomaknil nazaj v južno smer, kpr jp našel ondukaj v znanih krajih boljiše pogoje za živi jem je. Takrat so torej odločale zgolj v nanje okolnosti o ravnanjn poedinca, tako da logično takrat ni bilo še mladičev, kj bi se sami od sebe selili. Dan- dantis se laproži reakcija s^odrini drugam« moiebiti I udi brez ost^hne izkušnje; 'feer je danes poedinec, Id se -odzivi j a, tlrug, za^ d os tuje mogoče iudi jieznaten dražljaj,« Verjetno je, da so bile za nastant^k selitve jako važne svetlobne raamere in z njimi v zvezi možnost dovoljne pretranö, toda ziÜ se, da to ni bil edini ^initelj. V tem mnenju nas, če navajamo 1(? en piimer, potrjuje olroln ost, da se živali v obče mde sinjo, tudi brez vidne potrebe, recimo, zaradi nedcustajanja hrane. Znano je, da se n. pr. divjad rassprostre v neki 'pokrajini, ako ao ji dani živ-Ijendti pogoji, v precej enaikd gostoti, tore,] da prehaja v prazna lovišča iz polnejših, dasi iina tu dodati hr^ne, prostora in miru. Tako 80 se tudi ptiöü najbrže razSirjaii iz tega notranjega nagona iz piTotnih bivališč v stiiäednja, dokler niso prišli itudi v take kr&^je, k j or je bilo možno le začasno bivanje, iz takih, krajev so se umikali ob nastopu aeugofJnih življenskih prilik v horicoutalzii smeri tako, kakor se n. pr. visokogorska divjad v vertikalni. Tako občasno preseljevanje je postalo dedno in se uvrstilo v ritem drugih življenskih pojavov. Taka zaiporednost in letna obnovitev živ-Ijemskili pojavov je nujna posledica letnih časov in jo vidimo tako pri rastlinah kakor pri živalih. Kjer pa take periodicitete ni (n. jjr, v tropah), tudi pri živih stvareh ne opazujemo peri jod. Kakor se vzbudi v ptiču v nekem letnem času nagon za ploditev, pTLiv tako se pojavlja y stalnih razdobjih na^jn za preselitev. Vzbujati pa ga mora neka iaprememba notranjega fiziološkega stanja, ki jo povzroeujejo skoraj gotovo posebni pobudniki (hormoni), Jiotranji izločki posebnih žlez. Verjetnost tega douinevka je podkrepil zlasti Schiidmaehej: s svojimi, sicer še ne zaključenimi poskusi z vbrizgavanjem progynonn. Povod za izločanje pobudnikov je najbrže neko doseženo stajije v telesni konstituci ji, morebiti v zvezi z v nanj im i razmeraiai, ki ao nastale v prebivališ6n: drugarna lu'ana, svetlobne, toplotne raamere i. dr. Po veeini so seliiei dobro rejeui in popolnoma dorasli; slal)iei zaostajajo ali se selijo zadnji. Da&i je selitev časno za raane vi-ste aeültjev različna, je vendar za v^e skupna v tem, dia je jeseni 'koučana, preden za^ne nedo-s tajati hrane, in da se spomladi prične, ko je hrana na razpolago. Tu se res dogaja, da piidejo včasih selilci nekoliko ]>rezgodaj, to pa le dokazuje, da je aa selitev dandanes nierodajen S as, odnosno notranja pobuda, ki se vrši, k.ikor pr(ij rečeno, občasno kot poseben del ritma v življenju, in da je le malo odvisna od vnanjih, zlasti vremenskih razmer. Važne j ga literatura: Bretscher, Utr Vogelzug m Mittelcjuropa- Inn^Jmick 1920. ChatfcUn, Quelques consideraitions sur les migratioiis des oiseaux, L'Oiseau, 1. 1331, Edtardt, Vogelzug und Vogelschutz. Leipzig 1910. Geyr v. Schweppenburg, Zur Theorie des Vogelzuges. J. f. 0. 1922, Groebbels. Der Vofiel. Berlm, ä932. Hesse. Die Bedeutung der Tagcsdauer JÖr die Vößel. Naturw. AJbt d. NLederrhein, Ges. zu Bonn. 1912. Koch J. C., Vogelaug unter EjidluU Ton Leitlinie und Windrichtung. „Der Vogelzug". 2, 1914. V, Lucanua: Die Rätsel des Vogelzuges III. Auflage, Palmin, Uber die Zuggtrassen der Vögel, Leipzig 1876. Schenk, Der Zug der Waldschoicple in Europa. Aquila 1323/24. Schild ma dl er, Äur Phyäoloigie des Zm^wiebea. „Der Vogelzug", 1. 193S, 1934, Schüz, Per Vogelzug. Aus der Heimat, 3, 1929. — Vom Storch versuch 1033 der Vogelwarte Rossitteu. „Der Vo®e]j:ug", 1. 1934, Sümmelmayr, Neue Wege zur Erforschung des Vogelzuges, Verh. der Qrnith. Ges. Bayern, 19, 1, 1930. Stresemann; F or Ischritte der Anatomie u. Physiologie der Vögel. Vortrag in Amsterdan 1&30. Wachs, Die Wanderungen ditiae aa ceo6y. BaHpeAHe npnpojiHe yc.toBe aa ycnenmo DocHaTpane nrnna ce.iiiTua upyjita Hania iOMOBUHa ca cbdjilm aoJimiama a KOTJuinaMa hh3 peica, niTO Hx catiHHjaBafy ca norpaHHUiiHM ropcTBHMa h iniaHHaMa h pasHH-Ma, KojHMa TCKy Bche peste, TpanaimH, no.iba h inyjie, nrro ce Kpaj ibB:^ npocTnpy, Mory xpase öeaöpojae MHoacrae ce/iHMa, KO^e ßojiase o a ^ajiEKor cejwpa ii npocTpane Pycnje npeto Kapnata, MafeapCKE paeti« h B.^aiiiKO-Ma^maBCKe Hii3iiHe ii .i^Te npesa Haine aeitJbe a BajEKaaa y Aaujy H AtJjpHKy y Tonjiaja sHMOBajiHUiTa. Ajih cy oco6irxo BajtcHe ose t^aine seke p^ice ca CBojHM npHTO-Kawa, Koje rcKy roxOBO ntapa;ie™o npewa cesepy xe cc HSJieaajy y ^ynaB h™ iipe«a jyry, aajiesajy ce y Erejcito Mope. Y Jlynas ce H3' sjieBajy; ilpasa ca Mypow, Casa ca CasiiHiO«, KynoM, Yhom, BpöacOM< Bochom, J3phhom u KonyöapoM ca TuMaBoM, Mopasa h Thmok, npcMs jyry nax TCKy Bap;iap ca ITiHHjOrt, BperaJtHHiioM h ca IIpnoM peKOn. Bebe BaacHHje kotmhc, ansiiBe H pajanjf, Kojarta tckv hekoic oä cnomchyrnjc pceca n npcko kojhx ap^e cbponckh ccoöhh nyrebh, cy; Jby6a.aHCKa h IJejtcita KOTflHHa, IlaHOHCKa HnauHa ca MypCKHM, i^pae- CKHM H KpUIKHM nOlbCM H ca IToApaBHHOJVI, EIocaBHHOMj CptMOM H MaiBOj«, Zlajbe HMawo ya Aoity HHuiasy Hhuiico no;be, y^ jyaury Mopany JlecKOBaqftO ncae, TeTOßClty n GconCKy KOTJUay Kpaj Bapjiapa b Kocobo ncwte M BHTO-^>cKy KornHwy, IlpeMa npoij}, ap. KapaMany Bp^o je BaacHä 33 ceoöy CKonCKa Kor-iHHa c oöaiipo« sa Mopany a Bap;iap, y fyro-sanajiHOM npeaejiy Hsme ^jpacaBc Ja;?paHCKor «opa H IIpoKJieTHja Ha;ia3ii ce camo HeKaitBO crajajuimTe sa spCMe ceoöe u TO y paBHH 3eTe h Mopaqe, npejta jyry a.o CjtajiapcKOr |e3epa H aaJt>e y AjTÖaHHjH Kpaj Mopa ya JlpnM. H y ceBepo-HCxo^OM Kyry Cjape Cpßuje Kpaieen cy ya Rontaty IlopeHKe pcite npHpOflHO Bpjio Baacaii sa nocMaTpaifre HtHBora irrmia sa speme ceo6e mio cnoMHft.G Maxaiuio H. PacKOBuh y CBOM aejiy „pTime KpafHHe'^ 1904, HeKOjH hhCüH ophhto^osh y CBojnAi cy sejmna HCiipimnje noiracajiH Kpajese BaaiHe sa nocrtaTpaibe nmua, na tom TCMert.y öh TpeÖajio, ce c EpeweHOw nonyibaBa aBn^iaBHa JyrocyiaBHfe, Koja cc rtpewa CBOM npHpoAHOM reorpae H 3a j>iapEHpaH>e nTm;a ce/nma Kpaj CKonjta h Cnjnrra^ Koje he 063 cyMae Jtnoro noMoka pemaBatfey npoöJieMa npHpOÄHHx yapoKa ceo^a HTjma, P. Ii. Slovenija na križišču selilnih potov. Večina ptic «elik se drži 'takih selilnih smeiij ki tečejo precej vsporedno a smermi tvoi'b zemeljske površine in ae selijfl je-aeni v glavni smeri a severa, prati jugu ob obrežjili morja, jezer in rek, ob robovih daljših, in via jih gorovij in planin, v koliko i' jih ne predete na primernih krajih. Selijo se iz rodnih krajev v prezimovališča, fejer £a:kajo do spomladi^ da nastanejo v onih krajih zopet ugodne vremenske rEizmere, bre;: katerih jim ni mogoče ne živeti in se ne razvijati lin ne množiti. Vsaka posame^^na vn&ta teh selilk se drži tudi onih potov, ki jim nudijo najbolj ugodne življenake pogoje z ozirom na njihov telesni ustroj. Tako na primer ee ptice, prebivajoče ob vodah in močvirjih, drže pri selitvi po možno&tri le večjih reäs., moovirij in obal morja, one pa, ki žive po planinahj na poljih in v gozdih se drže teh, da čimprej pridejo do svojih pre aim oval i Sč. Jesenska iseiitev pa traja navadno dalj časa kakor ona spomladi, to pa rs/^li tega, ker pticam aeliLkam porehodni kraji nu-ddjo jeaeni še vedno zadostno hrano, vslod česar se .te tu in tam kaj rade ustavljajo. Navedli bomo ona .seli In a pota, ki gredo preko naie ožje domovine Slovenije, to je preko delovnega območja našega zavoda. Površinske zemeljske tvorbe naše širše kot ožje domovine nudijo selilkam s nevera kaj ugodno p Ott v južnejše kraje, to se pravi, da jim naša zemlja nudi iste življenske pogoje kakor ona rodnih krajev, da se morejo preživljiiiti ob preletu, oziroma ob Času selitve. Nekateri znani ornitologi so ravno na podlagi dosedanjih najdb ptic, ki so nosile obročke, doloÖili dosedaj štiri glavne se-lilne poti, katerih se seiilke navadno drže ob J^elitvi v prezimovališča, tn 'te so: 1. Zapaäna mo rs k o - o b a Ina selilna pot, ki sicer pelje v vzhodni smeri za tme ptice, ki prilete iz Sevome Evrope in ki se drže obale Vzhodnega in Seve(raega morja in preko Angleške in hite dalje ob severni in aapadni obali Francije preko Pirenejskega polotoka v Afriko. 2. Jadranska tunizijska selilna pot drži iz in preko Srednje Evrope innašib krajev ob obali Jadranskega morja, dalje preko Sicilije v Tunis oziroma v Notranjo Afriko. Itaijanaka spanskastjliJiiii pot gre tudi iz in preko Srednje Evrope zopet ftreko naših krajev ob robu Alp in preko Severne Italije, Korzike, Sardinije iii Balearov v ,Tužno Fra-acijo in dalje v Španijo in Afriko. 4. Bospor sueška azijska afriška selilna pot, ki pelje iz Evrope preko naših k r a jev in Ogrske in Balkana in Male Azije, o&iruma Pal^ijatine v Indijo, oziroma Afriko, Da obstojajo v resnioi ie navedone selilne poti, nam dokazujejo tudi netatere najdbe p4ic, ki jdh je obrofiil naS zavod. V pred-id iz zvite konjske žiine napravljene aanke, vtaknjene v palöice, in sicer v raanih pticam primernih ve-Itkoetib ter raibdjo za vse vrste ptic. c) M r e ž e , ki 6o po<3obne ribiškim, v obUld vrS, pa tudi eno-in dvokrilae za vse ptice, velike in male, d) P ft s t i ßo navadno v obliki kletk; onih na vzmeti ne uporabljamo, ker lahko ranijo ujeto ptico, e) V a b n 'i t i, to so v kletkah zapi'io posameme ptice, kakor ft, pr. repniki, griljeki liščiki in drugi, ki «c oglašajo, takor hitro (Jišijo v bližini svoje sovrstnike, ali pa proöto se gibajoči, toda privezajii 5uki, ki jih poeebno ptice p^svke kaj hitro zapazijo in jih skušajo, vetloč, da j'im ^vodnevi 'niso nevarni, iz bližine s svojim vpiljem preplašili, ozaroma celo raniti (šoje, vrane). Ptice ee med tem vaedejo na »drevo«, polno lianaiiic, ki je vtaknjeno v bližini takega živega vabnika. Tudi nagačena sova ali öuk sta cesto doiber vabnik. Najprik]adnf!jši dnevni ^as aa lovljenje ptic se nam zdi zgotl-nje jutro, nekako oci. L ure pa do 8. ure poleti, spomladi in jeseni pa ves dan ob 5asu selitve. Oblačni dnevi eo bolj prikladni za uspešen lov kot jasni in vroči, oziroma soparni ali pa celo ile-ževni dnevi. Lovljeinje ptic je z deželnim zakonom o v&retvu ptic, ki bo poljedelstvu koristne, z dne 20. julija 1910, veljavnim še danes aa Slovejiijo, strogo prepovedano. Os mi tek zakona o varstvu ptic sa vso Jugoslavijo je v delu in bo vseboval stroge odreflbe glede varstva ptic. I>otlej pa ščiti tudi novi loviaM zakon iz 1, 1931., ki stopi kmalu v velja^^-o, vse ptice pt!vke ter za fioljedelstvo in gozdno gospodarstvo koriistne ptice, kakor tudi njiho^ra gneada, jajca in mladiče. Imenski spisek teh ptic iztla baji. V začetku našega stoletja je dobilo lovljenje ptic v znan^ stveue ffvrh.e s eistemaitiönim obroče van j em svoj popolni pomen in razmah. Smeri wi kraji prezimovališč p^ic edilk so bili do twlaj le približno anani. Toda z obročanjem se bodo polagoma nio- gle to&no ugotoviti smed, v kateiih lete, in kraji, kjer la ali ona. eelilka prežimuje. Ttidi smeri ia daljave prelctavanja nekaterih klatilcev so ae e pomočjo obroCanja ugotovile, kar pa ni sajiio priaesio toliko novega iz življenja klatikev, ampak da eo ae to d i taki posamezni primeri, oziroma najdbe zdele skoraj neverjetne. Ptičeslovje si je takrat nadelo novo in jakü hvaležno nalogo obro-čanja, ki bo raaöistilo še marsikateri nejasni pojav v življenju ptic. Prvi ornitolog, ki je začel sistematično obroča vati, je bü danski prof^r Mo-rtenisen (bta I8()9.)- Sledil mu je leta 19(X). pro^ fesor Northumberland v Angliji, 1. 1903, v Nemčiji aaiani ornitolog prof. Thiemeinann in v pre»leiclkih so isledile tndi druge držaje- Iz članka g. prof. PiaTičiča poianemamo, da je začela prva obročevalnica üä našem sedanjem državnem ozemlju delovati v Zagrebu leta 1910,; imeia je doslej že lepe in zanimive uspehe. Potrebno bi bilo, da bi dobili v doglednem ftaen kje v južnem delu naSe donaovine opazovalnico in obročevaLnico, kar bi povztlignilo naš ugled v orndtološkem evetu, kajti baš naša država je na jako važnem križiSSii selilnib potov in. to je zelo važno vpmv za uepešno Oipazjorvanje pÜo ob Času njihove selitve. Ujeta ptica se obrodi tako, da «e ji zapne okoli kraka aluminijast obroček primerne velikosti, ki je v gibanju ne more nič ovirati. 2a v^ako velikost ptic imamo primerno velike obročke. Ob-rotStov je še&t vrst, najmanjši meri 6mm X 13 mm, največji pa 15mm X ^mm. Wa vsakem obročku je vtisnjena tekoča Številka in pa napis LJUBLJANA, oziroma OBSEEV. OENIT. LJUBLJANA. O 0S5£RV.ORN. LiUBLMNA 2350 Na) matiji I ID najve£n obtoCek. Obro^k na noel i>tlce. Pri obročanju je iako važen pregledni zapiBuik, v kältetem mo-ra biti toöi«> vpisama številka obročka, daije vrata in spol ptice, dan in kraj, kjer je bila obročen a in kdo jo je obročil. Seznam obročenih ptic v letih 192?—iy55. Vrsta Ptic l9S7il9K m m\mi 1933' 1933| stml 1, Škorec. Siumus v. vulgaris L. , . . , . 1 12 3 24 11 &1 2. kobMar, Oriolus o. qriolus L...... 1 1 3. dlesk, CoccDthraustes C. coccothraustes L, 23 23 4. zelenec, Cliloris th. chlor i s L...... 1 s 147 41 114 52 392 5, liiidc, Acanthis c. carduelis L..... 2 1 B7 18 lOH 55 244 6- čižek, Acaiitliis spitius L. 7 27 36 1& 4(1 7T 69 276 7. repnlk, Acanthis c. cannabina L..... 7 2 12 77 131 104 333 8. striljCek, Sermus canaria seritius L. , . . 1 28 S Ö0 190 i6y 4St 9. sriJtar, Pyrrhula p. pyrrhuJa L..... 1 5 8 14 10. mEdf kalin, Pyrrtiula p.turopaea Vi^ll . . 3 11 15 42 77 11. maJi krivcfküun, Loiia c. curvi rostra L. . 8 8 20 36 12. šiinkavec. FringiJIa. c, coelebs L. . . . \ 1 2 4 a 28 13. pinoža. Frineilla moBtifrinsrilla L. ... 2 2 34 60 14. poljski vrabec, Passer montanus L. . , - 1 3 63 66 15. rumeni strnad, Emberiza c. citrinella L. 2 1 7 1 9 21 16. trstni strnad, Eniberiza sch, sthoeniclus L. 2 3 & 17. hribovec Lullula arborea L, . . , . . 9 18 9 18, poljski šJcrjanec, Afauda a. ar ven sis L. . B 1 ri 24 19, velika poljaka dpa. Anthus f. trlvialis L. . 1 2 1 6 20, mak cipa, Anihus p. pratensis L. ... - 21. bela pa^tirica, Motactlla alba L. , , ■ 1 2 ti 6 32, brjlez, Sitta euro pea caesia Wolf . . . . S 2 3 8 23, velüka sinica, Parus m. maior L..... i 18 1 24 57 24, plavCek, Pams c. coeruJeus L...... i 2 1 i 25. nieniSCek, Parus a. ater L,...... i 4 26. pezdeCivka, Parus p. palustris L. . . . . 1 1 27. £rnočeli sra:koper, La ni us minor L, . . , 1 b 3 5 10 24 veliki srakoper, Lanius e. esubitor L. . . 1 1 29. rjavi srakoper, Lanius c. collurlo L. , , . 17 le U 18 62 140 307 30. peeam, BombytiUa garrulus L. , . . . 1 1 1 31. vel. ali sivi muhar, Muscitapa s. strieta PalJ. 1 .13. vrbi a 'listnica, Phylloscopus c. collvibita Vieill. 2 2 33. kobiličar. Locus te Ha n, naevia L . . . . 1 i 34. vrtnik, Hippolais icterina Vieill..... 1 1 35. pisana penica, Sylvia n. nisoria Bechst. . 16 b 9 2 2 34 36. Sylvia a, atricapitla L. . . . 1 1 1 3 37. failja, SyJvia c. communis LaWi..... 10 2 3 7 8 25 38. brolica, Sylvia c. curruca L...... 3 3 39, cüovi. Tur d us oh, philomclos Brehm , . 4 r> 2 11 40. kos, Turdus m. menila L....... 11 1 1 3 1 4 21 41. belortpka, Saxiwla oe. otnanflie L. . . 1 1 1 B 42. repaljSčica, Pratincola r. rubetta L. , . , 1 1 43. prosntk, Pratincola torquata rublcola L. . ] 1 2 44. posorelSek, Eiithatus ph. phoenlcurus L . 1 3 3 3 1 1 12 45. ämarnica, Phoenicurus ochruros eibraltarOm, 1 3 i 46. slavec, Luscinia m. meffarhyncbos Brehm . 1 1 1 3 1 7 47. taäElca, Erithacus r. rub reu la L, ... . 4 & •6 2 3 17 48. viSnjeva taž^ica, Luscinia cveclca cyanicuis Wolj . 2 1 3 49. pevka. Prunella collar i s Scop...... 5 5 SO- ikmetsfea lastavica, Chetldoii r. rustica L. . e 3 9 51. smrdokavra, Upiipa e. epops L. . . , . 3 2 52. detal veliki, Diycopus m. mar t ju s L. . . 1 1 53. vjjeglavka, Jynx t torquilla L...... 1 1 2 54. navadna postolka. Falco 1 linnuncuius L, 7 8 B B 31 55- miSar, Buteo b. buteo L...... , , 1 1 56. bela Storiti j a, Ciconia c. clconia L. . . . D 6 57. siva Caplja, Ardea c. cinerea L..... 1 1 58. prepelica, Ckitumix t, cotumii L, , . . 1 1 59. poljska jerebica Perdii p. perdix L. . . . 100 100 CO- fazan, Phasauius c. colchtcus L..... ti 16 60 7 88 Skupaj . . . t43 141 i2a 333 777 864 2938 Bres teh točno vneäenih podatkov bi bilo vsako obročanje brcK zuanstveneg-a pomena. Istotako so vaini cuaki pmlatki za primer aajdbe obroCeiie püce. Kajti samo na podlagi ubojestruDsho točnih podatkoFv je mogoče ugotavljati smftr in kraj, kfimor se je podala obročen a pticsa. Naš zavod je spava obročal manj že ptice, ki se lahko v prostosti prezro, bo pa v bodoče obročal sploh, vse ptice, ki pre^bi-vajo v naši pokrajini. Obročanje v gnessdu ali še ne popolnoaaa godnih ptic se nam ae zdi posehaio priporočljivo, kajti snsino j«, da je umrljivost mlada h ptic, ki nimajo dovolj živi j enakih izknäemj, jako veMiIca. O končnih uspehih obrocanja moramo omeniti, da so najdbe obroeanih ptic rasnnorioma jiajko madoštevilne, kajti skoraj vsaka najdba obročene ptice je le gol slučaj, da dobi ta ali oni tako ptico v roke, in redeik je, ki jo tudi prijavi. To se mora pri obroče-vanju vpoštevati in leto za lotom obročati me in iate v;rste ptic v kar največjem Mevilu. Razumljivo je, da je obročanje in sploh obstoj vsake omilo-loške opazovalnice zvezan z iwia&i, ki naj jih krije država kot varuhinja in poapešeivateljioa znaii&tvenega razvoja in napredka posamezna h v(?d, torej tudi naravoslovja in z njim ptičeslovja. To ima pote.m lep odmev pri drugih narodih, ki gojijo isto panogo in s prijateljskim eodeJovanjorn odkrivajo tajne in nam vsem fee no-jsnane skrivnosti tajinetvene prLrode. Nu drugi strani je pa dolžnost tudi vsakegR prijatelja pri-rode, da pripomore bodisi posredno ali neposredno do čim veJ^jega uspeha tega našega zavoda in pokaže s tem razumevanje za na-pr«dek v raziskovanju domačega živalstva te vrste. Dosedanji uspehi zavoda. Sestavljeno na podlagi poroÄil vodje dr. J. Ponebska. Ker si je stavil zavod za glavni cilj obroea/ti čimveč ptic smilit svojega delokroga, to je Slovenije aü ozemlja Dravske banovine, da pripomore k znanstvenemu, ugotavljanju selünih smeri posameznih vnst ptic selilk, je, kakor kaže predidoča tabela, obro-čil v prvüh sedmih letih svojega delovanja 2938 ptičev iz 60 vrst in je dosegel na podlagi dosedanjih najdb l"02l % uspehov, to je, da je bilo od vseh dosedaj obročanib ptic najdenih 30 iz 8 vrst. Med nadaljnje uspehe v deIov3Jiju zavoda moramo tiidi prištevati vse one najdhe obroöanih ptic, ki so jih ob r očal i v tujini in ao bile dobljene v Sloveniji, pa tudi one, ki so bile ponovno ujete na tem ozemlju. Te dosedanje uspeh'e našega aavoda deiimo potemtakem v tri ločene sik upi ne, in aicer; A) v uspehe, dosežene a pticasmi, ki smo jih. obrodili v Slovenly in so bile ponovno ujete na tem nažem^ ozerolju, B) v uspehe s pticami, ki smo jih obrofiili v Sloveniji in so bile ujete v inozemstvu, in C) T akupijio najdb onih tibivjcenih ptic, ki so bile obroč ene v tujini, pa so bile dobljene v Sloveniji. A. Prvi uspefa 'nagega ^aiv-oda je bila najdba pisane penice {Sylvia n. nisoria Bechst.) obročene o ] dne 3. Vil. 1927 z obroßkom ät. 2 na južnem obronku ŠivCevega griča pri železniški postaji Preserje in je bila ponovno ujeta ne dale$ od omenjenega kraja [= +] dne 28. VI. 1928. 2. Tudi (Jrugi tak uspeh je bil a ptioo iste vrste, ki jo je obro-eil o dne 8. VI. 1930 z oba-, št&v. 28 nas prerano umnli swlelavec g. Egger Leopold pri Preeerju in jo na istem kraju ponovno ujel in obročil z obr, ätev. 3453 + dne 15, VI. 1930, iS. Zanimiva je tudi tretja najdba, ko je ponovno ujel nag sodelavec in član kuratorija g. višji kontrolor drž. žel. Strekelj Oskar samca rjavega srakoperja (Lanius c. colluno L,), + dne 23. V. 1933 v Notranjih Goricah in ga pOTiovno obrocil z obr. Štev. 5258 aa omenjenem kraju, kjer ga je bil obročil prvič o dne 5, VI. 1933, 4. Tako potrjuje tudi četrta najdba, da se vrača večina ptičev aolilcev nazaj v krajo, kjer so se izvalili, ktioa nosila obroček 1 leto in 20 dni; smer poleta je bila zapadna, 7. Zelenec {Chloris ch. chloris L.) obr, št. 5658, ki smo ga obročih dne o 11. X. 1933 v Sred. Jaršah, je bil ujet dne + 3. XI. 1933 pri kraju S. Severi no Marehe (Macftrata, 43'^l.V g. š. — IS^IO' V3h. Ckw.). Obroček j^e ptiea nosila 24 dni; zračna razdalja anaaa 340 km in smer paleita je bila južna. Rcpnikj — Acanthis. 8. E e p n i k (Acanthia c. oannabina L.) obr. 4509, ki emo ga obroßili dne o 31. X 1931 v Sred. Jaräah in ki je bil ujet + 17. XT. 1931 pri S. Vito di T&ffJiam«flibo (prov. Udine—Videm, 45"54' e. — 12"29' vzh, Griv.)f Jt^ i^osil naš obroček samo 18 dni. Zračna razdalja znaža 139 km in smer poleta je bila južno zapadna, 9. E e p n i k (Acaathis e. cannabdna L.) obr. st. 4115 obročen dne o 9. IV. 1932 v Sred. Jaršab (g. v. kontrolor O. Štrekelj), ki je bil ujet dne + 4, SL 1932 pri CaJIiano {prov. Trento, 45»55' e. š. — 11^20' vzb. Grw.), je nosil naš obroček 6 mesecev in 29 dni. Zračna razdalja inaša 255 km in smer poleta je bila zapadna. 10. R e p n d k (Acantbis e. cannabina. L.) obr. št. 5116 obročen dne o 11. XI. 1932 v Sred. Jaršah, je bü ujet dne + 22, XT. 1932 pri kraju Remanaacco (pror. Utline, 4ß*'8' s, g, — 13*^20' v^b. Gnv.). Obroček je nosil aamo 12 dni v južno zapadni smeri; zračna raz dalja znaša 88 km. Criljčki — Serinns. 11. Griljček (Seriims canaria sesrinus L.) obr. Št. 4027, obročen dne o 10. IV, 1931 v Zg. Jitrsab, ujet dne + 26. X. 1932. pri kraju Eimini (Forii, 44"5' a. — 12<>33' vzh. Grw.), kakor nam je naknadno poiKJČal leta 1933 prof. dr. Caterini iz Pise, PtiČ je no&ii ta naž obi-ocek 1 leto, 6 mesecev in 20 dni v južni smeri; raadalja v zračni črti znaža 278 kim. Krivokljmii — Curvirostrae. 12. Mali krirokljtin (Losiä c, curviroetra L.) obr. &t. 3358, obročen na ribniku (Zoo) Ljubljana, (Me o 18. VI11.1930 {obroč, ran j ki Egger in dr, Ponebšot), je bil ujet dne + 12. IX. 1930 pri Medeji (Cormane, Gtirica, 45"55' s. š.— 13«30'vzh. Grw.). Ta obrofek je nosila ptica 25 dni v zapadni smeri svojega poleta; zračna razdalja znaša 85 km. Pinože — Montifriagillae. 13. P i n o ž a {FringÜla m. mon'tifriiigilla L.) oteoč. št. 5700, je bila obročena dne o 16, X. 1933 na obročevalieču zavoda v Sred. Jaršah, ujeta pa. pri kraju Zogno (Borg-amo, IS^IS' s, ž. — gHO' vab. Gi w.) fine + 10. XI. 1933; obroček je nosila ptica ravno 1 mesec v zjipadni smeri in v sraööi razda^lji 385 kälometTOv, Važna najdba za to vrsto ptac, kaierih obroßevanje dosedaj ni pri-neelo večjih uspehov, Srakoperji — Laniilac. 14. Rjavi s r a k o p e r {Laniua c. oolbrio L.) obr. št 3299; bilä je to prva važnejša najdba našog-a zavoda obrocenih ptic, Isajti dosedaj so mažli samo tri obročene rjave srakoperje izven obročevalnegu o^iomlja, in sicer dva ob izlivih reke Nila. v Spodnjem EgiptUj obroöena na Danskimi Iftt^ 1928 in 1930, in tretjega so našli pri kiraju Kuttum v Egiptovskem Sudanu leta 1930 (zračna razdalja 5500 km), obročenega pri mcetu Brannsehweig na Nemškem. Ta naš rjavi srak oper je bil njet pri krajn Am^ilias (Kalitza, Pdop&nez, 37''48' s. Š. — 21®23' vzh. Grw.) koncem + avgusta 1930 in je nosdl -obroCek okoli 2 meseca. Zračna razdalja znaša 1060 kan in ker se kraj nahaja 7 km obale ob Jonskem morju, 36 da sklepati, da &e je vršila selitev ob morski obali v južno vahodni smeri, ob bosporski, azijski, afriški selil ni poti. 15. Ejavi srakoper (Lanius c. oollurio I>.) obr. št. 5785, obročen o 15. VIIL 1933 v Mestnem logu (Ljubljana, obroče-vailca g. Pawel Kocjan in P. B.) je tudi ravnotako zelo važna najdba ptice iste vjnete, ker je bil ujet na otoku Hioonos (Egej-sko morje, Cikladi, 37®25' s. š, — 25^21' vzh, Grw.) koncem meseca + septembra 1933 leta. Obnjček je nosil 1 meseft in 10—15 dni, tudi v južno vzhodni smeri po iati selilni poti; zračna, razdalja znaša okoli 1620 km. To najdbo je zavodu najmanil lovski klub v Pire ju (Grčija), kateremu je to sporoči] neki njegov dan, ki je tega rjavega srakoper ja na gori omenjenem kraju ujel, OmokaČi - Saxicola». 16. Kupßar ali belorepka (Sasicola oe, oenanthe L.) obr, št. 5593, obrw^en o 28. X. 1933, kot edina ptica t« vršite v Dravijah (4f>®5' s. š. — 14''2S' vzh. Grw.); obročal jo je g. Egger Feliks, Ujeta je bila ta. ptica pri kraju Jesi (Anoona, 43"33' b. š, — I3<^13' vzh. Grw.) koncem + novembra 1933, tako da je obroček noeila akoli 30 dni. Smer poleta je bdla južna; razdalja v zraÖni Črti pa znaša 300 km. Ta najdba nam jasno dokazujte, da je najdbo obročenih ptic večkrat pripisovati zgolj naključju. dne o 30. VI. 1931 57^' s. s, — vzh. Orw.) ujet v past v loviMu B. ŽiLiča na Ježici pri LjuLljani (46*^6' -s. š. — 14°31' vzh. Grw.) + dne 22, 1. 1932. Obroček je noßil misiir 6 mesecev in 23 dni v južni ameri; 'zračna razdalja anaSa okoili 1450 km. 6. M i s a r (Buteo b. bütco L.) abr. D 75 »Kaimae Ldthfljunie« je bil obročen sredi o julija 1931 v giizdnom rervirju pri kraju Viešintai (oikr. Panevezys, Poaiiewifw, 55*40' is. š. — 24"30' vzh. Gnv.) in ga je ujel živf^iga iz rokami g. T^^an He^ržič, pomi®tnik in lovski paznik v Mih «weih 25^ p. Velika Neddja s. š. — le'^OÖ' vzh, Grw.) dno + 3. T. 1933, To ptieo je isti pnnovno obroßil z našim obročkom št, 1Ö01 dne 13. I. 1J>33 in nato sope t izpUE-til. Ptita je bila fwpolnoma tidomajcena, kakor nafn je bii to epc^ročil g, Heržie; obroceät o-rnit. postaje iz Kovna je nosi'la ptica 1 leto, 5 mesecev in okoli 20 dni. Srotir poleta je trii a juana, po ponovnem obroöenju jo je malimi miš ar v smeri proti Hmiski. Zračna razdalja znaša okoli 1175 km. Žličarke — Plataleaidae. 7. Ž li C a r k a (Platalea 1. le^icorodia L.) obr. Št 55.286 Kt. ogi-skega omit, zavodu v BtidimpoŠtii ob ročen a kot mlaflica o dn« 16, V L 1929 v močvirju južnega dela Ätalegü Blaitaega jezera (Kisbalatton) (46'>51' s. š. — 17"4<)' yzh. Gi-w.) ujeta pri Novem mestu (45''47' s. š. — IS^'S' vzh. Grw.) okoli božiča + (XII.) g, Av«ec) 1923, 120 km južno^apadno od ki'aja obroGevališča. Ptica je nosila obroček G most^cev ia okoli 12 dni. Od leta löCSi. do vštetega 1925. je imenovani zavod obročil vsega skupaj 181 žličarkj od teh je bilo do tedaj ujetih 12, torej Capi je — Ardeidae. 8. Siva caplja (Ardea c, cinerea L.) obr. et, 5Ü.293 Kr, ogr, orni t. zavoda v Budimpešti obrn'-ena dne o 2. VI. 1931 v čapljini nasii'lbini ob Kisbalaton (iG^'Sl* s. š. — IT^iO' Grw.) ustreljena + dne 13. VlII. 1931 pri Račjem (46''33' s. š. — 15"39' vzh. Grw.). Zračna razdalja znaša 120 km v južnozapadni smeri; obroček je ptica nosila 2 meseca in 13 dni. y. K v a k a C (Ardea n, nycticnras L.) obr. št 102,504 »M. K, Budapest« je bil obročejn kot mladič a 31. V, 1932 ob jezeru Kisbalaton, listrelil ga je pa lovec Šuštei^i<> K. v Toplicah št. 71 pri Novem: mostu (45''45' s. š, — 15<'d, vzh. Clnv.) + 20. XI. 1932. Ptica je nosila obro&k 5 mesecev in 21. dni v ju&no — južno-tioipaclni &meri; zravna razdalja zna-ša 220 km. 10. Siva ßaplja (Ardea c. cinerea L.) obr. št B. 25.597 »Rossdttcn Genmiania« je Lila obroče na o 34. V. 1932 pri Jasch-kowem pri Rudfichanny (21 "39' vzh. Gnv. — SS^Sö' s. S.), ustreljena + 30, L 1933 po p<>i'ooilii g^. inž. liik&rja Jožtifa pri Kos tail jerviei (45'52' 10. š, — 15''25' vžJi. Grw.). Obroček je nosila 8 mesecev tn 1 dan v južnosapatini smeri; zračna razdalja znaSa okoli 1040 km. 11. S i v a caplja (Ardea c. cinerea L.) obr. št. 39.594 »llos-sdtten Germania« obročoiia kot mladica v ^ezdu (g. G. Ruh mann, Wien) o dne 18. VT. 1933 pri Neusietllersee (Vulkamündniig), ustrelil jo je g. Ciuba Felihs v močvirju pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah (46'>35' s. g. ^ 15^50' vzh. Gn\^) + dne 27. VII. 1933. Obroček je prti ca nmila 1 mesec in 10 dni v južni smeri ^ zračna razdalja znaša okoli löOkm. 12. Siva caplja {Ardea c. cinerea L.) obr. št. B 21.455 »Vogelw-arte Rossiititcn Gormania«, obrocona v gnezdu o dne 6, VI, 1930 pri Granz s. š. — 20»30' vzh. Grw.), ustreljena pri Muri (obe. Hrafitje-Murta 45*^57' e. š. — 16*^25' vzh. G]™\) d^ie + 32. XIL 1933. Ptica je nosila obroček 2 'leti, 6 mesecev in 19 dni v južnozapadTii smeri- aračna razdalja okoli 1000 km. Divje ra«e — Anas^ 13—14. Veliki divji raci (Anas pl. platyrhynt^ha L.) obr. žt. D 433 in D 446, obročeni dne o 7. VIII. 1931 na daljnem Finekein pri kraju Pyhäjärvi (ob Lacloškem jezeru, GO'53' s. — 30® vzh.. Grw), u&treljeni še s tremi drugimi velikimi racami vred od divjih lovcev + med 1. in 10, II, 1931 v Črncdi (p. Apače 46''40' Ö, ž. — 16"5' vzh. Grft'.) Obi^oček sta nosili ia dvi; ptici 4 mesece in nekaj dni v juinozapadni smtrij zračna razdaljia anuša okoli 1870 km. Obročkov ostalih rao pa nismo uiog'li dobiti. 15. Velika divja raea (Anas pl. platyrbyndia L.) obr. ät. 6412 obročena dne o 7. VIII. 1931 pri istem ikrajn kakor št. 5 in 6 (Pybäjärvy, Finsko), ustreljena (g. Jos. Palme, Tg) dne + 8. XII. 1931 pri Zadobrovi (45"59' a. S. ^ 14"3l' vzh. Grw.) iz jat^ oil 30. vel. divjih rac. Zračna razdalja Ku^iža 1955 km v južnoaa-padni smeri; obroček je nosila ta raca samica 4 mesece in en dan. 16. Velika divja raca {Anas pl. platyrhyncha L.) obr. šl 71 »Staniirowiski Chorobrow« obročena o meseca avgu&ta 1929 pri Wojslawice (50*^33' s. š. — 24^8' vzh. Grw,) v zasebni obroče-valnici g. Stamirowiekega, ustreljena + 2. I, 1932 pri Kotoribi (4G<>21' s. — ie°53' vzi. Grw,), to edcer jo je ustrelil g. Majltar Ivan iz Kotodbe. Ptica je nosila obroček 2 leti ia nad 4 mesece v južnoziipadni smeri; zračna raatlalja znai&a 725 bm. Galebi — Laridae, 17. Tonovščica {Larue r. ridiliuudus L.) obr. st, 3S6 »Lotoe» obročena o 22, V. 1930 v Breclavi (48''46' s. š. — 1Ö"52' vzb, Grrw.), najdena nintva mc-d Cerkljami in Medvodami (46"ir fi. S. — 14''28' vzh. Gnv.) + lü, V III. 1930 (g. Barbie Fr., gatilec). Zračna razdalja 330 ikm v južni smeri. Ptica je nosila obroßwk 2 meseca 18 dni. Vse te nujdb« so označene z odgovarjajočimi številkami na Bicdečem xemljepisnein oH»u. Sestavila dr. J. P. in B- P. Gnezdilci Slovenije. Xavajfiianj -VEe do sedaj anajie ptice, ki gneaJijo v Sloveniji (144 vrst); ločimo jih lahJio z ozirom na raaaežnost. n.Tjhovega hiva-lieöa v tri glaT,Tie skupine: A. v gnezdilce, ki stalno živijo in gnezdijo pri nas (18 vrst), B. v güczddlce — klatilce, ki gnezdijo eic«r pri nas, se pa podajajo ob določenem času kam drugam (4fl viist) in C. v gnezdilut! — r e J d 1 o e, fci gneatlijo pri nas, pa prezi-mijjojo v južnih krajili in se vračajo spomiadii zopot k naiu {86 vrst). Poleg kraja in čaisa, kje in kdaj gnesdi p(.>saine!nia vi-sta ptic, euno navislii tudi redno število jajc v ptiinim gnezdu in označili njih najpogostejše bairve in njtih ix>preono vdikost v milini«?.trib. Te podaitke mio posneli po znaaem tielii nemSkega tmiitologa dr. E. Harterta wDie Vögel der paläarktischen FauntL«, 1905—1923 (ojmaöba H), dalje po priznanc-m dab zjuologa dr. E, Bey-a »Die Eier der Vögel MiitJtdeuropas«, 1905 (oimaiiha E). V knlikor se jc pa do sedaj ugotovila gnezdi te v naših ptic na severnem delu Slo^venije, soio ae pa poslu žili dela anaiiega našega ornitologa dr. O. Reiser-je s^I'tice okolice Maribora ob Dravi«, 1925 ^v nemščini, označba Rs), Kot glavni m zanesljivi dokazilmi materija!, na podlagi katerega se je mogla tneoo ugotovi'ti dejanskii gneadditev dobre polovice naših, gneadilcev, sta služili zbirki jajc vodje O. o. dr, Janka Ponebška (oKnaeba P) in ona N air o dnega muzej a v Ljubljani {omaeba M). V dodatku »D« navajamo še imena ptie^ ki žive sicer ob nekem letnem čaisu pri nas, katerih gnezdi=tomogla k razvozi j an ju do sedaj še ceananih selilnih. potov severno oid nas živečih in v južne kraje se selečih ptic. Dolžnost vsaikega aaäiig^a naravoslovca in ijubiteJja ptic bi bila, poma^iiti nažemu prvemu o-rnitc^Skemu zavodu z rednim in saneeljivim -opaaovainjt^ni in zbiranjem podajtkov o življenju naših doraficih pttie. A. Stalne ptice imenujemo one, ki stalno prebivajo po naših kt'ajih in se tlržc -okolice, kjwr so se izvalile, v vseh letnih časih ITI jili tudi vreineuiske ali prehranjevaine stbkc ne prisilijo, da jih zapnate. Ne sinemo pa prižte-vati k našim stalnim ptäeam onih, ki prihajajo k nam čez zimo iz severnejših krajev, kajti to so selilke, Nekati^re izmod teh sta.lnih iptie so tudi o-benein Jilatilke in smo te aaiünamovali z zveisdico. Omeniti moramo, da pri nekaterih ptičjih vr&lab kot n. pr. ppi ščiiLkavoih, sanii-ce in mladiči zapnste naše i raje pozimi in se podajo v toplejše kraje, veleti ße&ar jih ni imeti za aedilce. Znano je tudi, da se mladi« kosov rastrope hmalu potem, ko postanejo popolnoma godni irt se vrmejo šole sprfmlaidi; kljub temu jili prištevamo našim stainim pticam. Krokarji — Corvidne. 1. Krokar (Corvus ooa-ax ooras. L,), Gneadi v planinah (v Triglavskem pogorju), in sicer na naj-visj-ih drevesih aJi pa iia strmili ökailnatih stenah meseca marca. Jajc je 3—5, ki so zelenkasto mnasajie barv-e z večjimi ali manjšimi razmazano rjavimi pikami v velikosti 47 X 32. (H, K.) 2. Sraka (Pica p, piea L.), Gneadi aprila na visokih drevesih, ikjer zvali navadno 6—8 jajc belkasi;e ali zelenkaste banre z na goeto posejanimi rjavimi ali zelenkasto-rjavimi pikami. Velikost 3 X 23, (H, R, Rs, P, M.) Sčiakavci — Fringillidae. 3. Ščiiikavee (Fringilia c. ooeleie L.)- Gneadi na direvesih dvaknart, aprila in junija, prvikrat ima 5—7 jajCj drugikrat pa 4—5, Barve eo nmazano belkas?tosive s temnordeekaatdimi pikcami. VeKkost 19,2 X 14,5. (H, E, Rs, P, M.) 4. Domači vrabec (Pasaer domesticus L,). Njegova gneada dobimo po poslopjih in drevesih, dvakrat, mesccs maja in avgu&ta. Število ja.jc je do 5—6, so iiajrazliönejäe barve od pepeluatoeiinh do teminorjavih f? temnimi iji rjavimi lisami in piika,nii. VeliiiOBt se menja po velikosti ptiča samega, ärednja mera je 23 X 16. (H, R, Rs, P, M.) 5. Poljski vrabec (Prisser niiontaiius L.). Gnezdi po drtivesih Mizu hiS dvakrat na leto kakm- domači; število jajc je ■is'fco in po barvi so si .tudi jajca podobna, samo da so manjša ter bolj lesketajoče rjavkaste barve. (H, R, P, Rs, M.) 6. Rumeni strnad (Emberiza c, ertrinella L.), Gnezdi na tleh, v nizkem grmovju ali ob njem po dvairat, maja in julija. Po barvi so jajca nekoliko podobna jajcem velikega atrnada, so pa seveda manjša in jih je 4—5. (H, R, Rs^ P, M,) SkrjaDcj — Alaudidne. 7. Copa&ti ši-rjanec (Gralftrida o, cristata L.).* ÖTiezdi v Ijližinii SLoveiMh bivalSšS na suhih krajih ob cestah in smetiščih maja. Jajc je 4—5, eo nmazano belkastL' barve z na gosto potsejanimi rjavimi in itemnoaivimi pikami, k t tvorijo ob širšam komcu venec. Velikost je 22,7 X 16,8, (H, K, Rs, P, M.) Pleza v ci — Gerthiidue. 8. Skalni plezavec ali peiinik (Tichodroma m uran a L.). Gnezd'i med sikalami na ne-dostopoiih ^krajiJi maja ali junija. Jajea, ki jih je 4—5, eo medlo belkasto lesketajoče ee barve z malošte%'dlnimi rjavorJečimd pikeami; velikost 31, X 14,3, (H, R.) Je vertikalni seliiec, Brglezi — Sittidae. 9. Brglea (Sitta efuropae caesia Wolf), G-neadi po duplinah dreves m aitlov aprila ali maja. Jajc je 7—9 in 50 be'lkaato If^sketajoče «e barve z rjavoi\3eeimi lisami. Njih velikost je 20 X 14,(H, R, Rs, P.) m Kosi — Turdidae. 10. Kos (Tardus m, mpruia L.) Gnezdi po vrtovih v g^rmovju precej nizko do itrikratt od marca pa do julija. Število jajc je i—6 in so temnozelenkaste temdjne barve a čnrimi ah rjavimi pdkcami. Volifeoöt je 29 X 21, (H, E, R^, P, M.) Povodni bosi. 11. Povodni kos (Cinclue aqutiticus Becli&t).* Gnezdi po planina.h navadno duleč od vode pod skalami, mostovi i>a tudi ol) mlinili in v gnnovju dvajkral na leto, aprila in julija. Jajc, ki so čiste bele barve, toda raznih oblik, je 4—6. Ye-lilwet 25 X 18. (H, E, lis. M.) Sove — Strigcs, 12. Velika uharica (Eubo b, bubo L,).* Gnezdi v skalnih razpokaii ali v sidovju razvalin konce^in marca in aprUa, kjer izvali navadno 2—3 jajca, ki so belkasta malo lesketajoče se barve in grainpa&ta. Po obliki so bolj okroglas ta kol. kurja, pa malo večja. (H, R.) 13. On k (Athene n. noctim Soop.)- Gnezdi po votlimb etarih dreves, skalovja ali zidov ja brez kake posebne podloge, kjer izvdi navadno 4—5 belkajstib kiia'iiko-ovalastih jajc koaicem aprila ali maja. Velikost 34,5 X 23,3. (11, R, Rs, P.) 14. L e s n a s o v a {Slirix a. aluoo L.).* Tudi ta gneiMÜ po votlinah dreves in aiiiov, pa tudi po zapuščenih gnezdili drugih ver; jih pitic, izjemoma tudi na tlleh ob starili drevesih. Izvali tekom marca ali aprila navadno 3—5 jajc, ki so belkaste msdo lesketajotSü ee hawe v iMprečni velikosti 47,7 X 38,7. (H, B, Hs, M, P.) 15. Pegasta so^ia (Ty-to allxa guttaita Brehm), Gnezdi najraje v golobnjakih ali pia v votlih drevesih in izvali dvakrat po 4—5 jajc kar na golih tleh v času aprila pa tlo jeseni; so pa že našli mladiče tudi v pozni zimi; velikost jajc znaÄa 40 X 31,5, Oblika je podolgasta, baj-va je belkasta meillega ble-eka. (H, K.) Divji petelini — Tetntonidae. IG. Divji petelin {Teli-ao u. urogallus L,). Gnezdi po gozdovih oh deblu kakega drevesa na tleh koncem maja ali zaöetkom j uiti ja. Samica dsreali navadno 8—12 jajc, ki 60 bledorumene v rjavkasto ali rdečkasto prehajajoče temeljne barve z najhnimi temnejšimi pikcami in lisami ter so v razmerju z velikostjo ptiča zelo majhna; njih velikost znaša 57,6 X 41,3. {H, E, Rs, M.) Ruäevci — Lyrunis, 17. R u Ž e T e e (Lyrm'iiiS i, tetrix L.). Gnezdi po gozdovih, na tleh junija. J^ajc je 7—12, ki eo po bao-vi podobna am m divjega petelina, sam da eo precej manjša. (H, E, Kß.) Jerebi — Tetrast^. 18. Jereb gozdni (Tetrastes b. bon^asia L-)-* Gnezdo si napravi na itloli pori gimič^vjem, kjer izvali k on cem maja ali začetkom junija v kotanji po 8—12 jajc, katerih temeljna barva je svetlejša kakor oiia divjoga petelina. Velikost 39,4 X 28. (H, R, Ite, P, M.) B. Klatiloi eo one pti<5e, tei ee adružujejo v večje ali manjše jaie in zapuščajo iz potrebe, vsled poman jokanj a himne ali v»led slabih vremenskih prilik svojo rodno okolico, se wacajo in tukaj zopet gnezflajo. Kekateri izuned teh klatdlcev ee podajo včasih v toplejše kraje in so nakäkSen pi'ehofi med klafcMci in eelilci. Tutli te f?ino ssarniannovali z zveadico. Krokarji — Corvidae, 1. Siva vTaaa (CorvuB c, comix L.), Gnezdo si naredi po dreve&ih ter izvali enkrat zaSetkwi aprila navadno 3—5 jajc, ki so po barvi «koraj podobna krakarjevim, so pa [[i(,^ikol:ko manjša. (H^ E, Es, P.) 2. Črna vrana (Corvus e. corone L.) (pri Maribom). Gnezdi na visokih drevesih aprila. Polno gnezdo obstoji ponavadi ia 5 jaje, ki ee me razlikujejo po barvi mnogo od onih sive vrane, pač pa so za sjjoznanje večja. (H, R, Es, M.) 3. Šoja (Garruluis g"!, glandarixifl L,). Gnezdi na drevesih od srede aprila pa do srede maja, k j m zvali 5—7 &veitlo rjavih aü sivih jajc, z aek) goeto posejaniimi rjavimi pitami, ki sk> n&koliko manjža od erakmili. (H, E, Es, P, M.) S čin kave j — Fringiltidae. 4. D lesk (Coccothraustes C. eocßothraustes L.). Gnezdi po listnatih gozdih konce^m aprila. Jajc je navadno 4^-6, ki so Bvetlorjave ali olivnozelne barve ^ temnorjavimi li- sami, pik umi in crticami posejana. NjiJi povprečna velikost j t? okoli M X 17. (H, Rs, P, M,) 5. Oiižek (Acanthi5 spinas L.).* Gnezdi največkrat po iglaatüi g{}adovih visoko na drevesu enkrat na leto. Jajc je 4—6, so jato podobna jajc(?in ližčka po barvi, samo da so za spoznanje manjša, (H, R, Ks.) 6. L i š £ e k (Acanthis c. eardnelis Tj.)," Gnezdi dvakrat, v maju. in v juliju v visokem grmovju ali na t^revesih. Število jajc je 4—6, ki ,beilkaste barve s svetlo rüeökuistorjaviini piikamii, lisami in erticami, Vedikflst je 17X12,5. (H, 11, R^.) 7. R e p ni k (Acanthiis c, eaimaibiTiia L.).* Njegovo gneado dobimo po gtmovjili pa tudi na tleh na raanib krajih, med kupi d račja, poraslega kamelja, od aprila pa do avgusta; gneadi navadno dvaJtrat, pa tudi celo trikrat Prvikrat in drugikrat izvali po 5—6 jajc, med tem ko pri tretjem valjenju samo 3 jajca. Barve so belkaste, z violetno sivimi in knra-vocrnimi pikami, liisami in črticami. Xjih velikost znaša povprečno 18,3 X 13,1, {H, R, Rs, M.) S. Kalin (Pynrhula p. europea VisiII,). Gneadi najraje po hribih in planinah v grmovju koncetn aprila in junija. Število jajc je i—5, so modrikaste barve ter posejana e črnimi in tercmorder^kaatiini pilkcatni. Njih velikost je okoli 19 X 14,5, (H, E, Rs, P, M.) Krivokljuni — Loxiae. 9. Mali krivokljun (Loxia c. curvirositra L.). Kot klatilec je tudi nestalen glede časa gnezditve, tako da se dobijo ekoro ob vsakem lednem času njegova gnezda po iglastih drevesih; v njih so navadno 3 jajca, ki so uma:2:ano belkaste barve in so posejana z rjavordečkastirni pitcami. Njihova velikost je 22 X 15. {H, R, Rs.) Plezavci — Certhiidae. 10, Gozdni plezavček (Certkia farailiaria macro-dactyla L,), Gneadi y drevesnih dniplih dvairat, aprila in junija. Jajc je 5—8, ki so umazano bele barve z rjavordečkastimi pikcami. Ve-lik«>t je 16 X 13, (H, E, Es, P, M,) Siaice — Pnridae, 11. Velika s i d i e a (Poi-iig m, m.ijw L.), Gnezdi v drevf^snik duplinah ali v tlrugili ptifijih gnezdih dvakrat na leio, aprila in j um i j a. Stewlo jajc je prvikrat 8—10, drugikrat pa do 8. Po banri öo podobna ooiim goK barvi onim di-ugih žoln. Velikost 18,7 X 14,4. (H, R, E«.) 25. Srednji delal (Dryobaitee m. medius L.) Naiin in eas gnezditve, kakor tudi število in barva jajc se ujemajo z uialim detlom, samo da a o jajca večja in merijo poprečno 23,8 X 18,6. (H, E, Es, P.) 26. V o 1 i k i detal (Di7pUiS m. martius L.). GneÄcli po vodlinaii iglastih dreves siprila in maja, Znese 3—6 jajc, iri so po barvi podobna onim zelene žolne; veükost 34,4: X 25,5. fH, E^O Sove — Strigidne. 27. Mala uharica (Asio o. otus L.). Za gtaezdo s-i inhere kako zapuščeno gneadis&e vrano aJi kako druge uj«de, pa gnezdi izjemoma tudi v zid o v ju. Izvali aiarca ali aprila (navadno 5—6) bolj leskcrtajočih «e böMh, okroglastih jajc v poprečni velikosti od 40,3 X 32,2. (H, R, Ss, P.) 28. M o č v i r n a u ii a rji ca (Asio £1. flanieus Pontopp,). Gnezdd na lieh, brez kake posebne podloge, med travo, žiitoin ali pa v mahorjoi meseca maja, kjer izvali 4—8 (navadiio 5) jaje, ki so belkaste barve, bolj uvahia in g'ladtfi in za spoanajije manjša od onih male ulmrice. (H, R,) 29. Kocaaii skovik {AegoliuB t, tengaiaimi Gm.). Gnezdi po drcrve^nili duplinah, zlasti v onih zapuščenih žahiah, aprila ali maja. Jajc je 4—7, ki so popolnüuna bela, moilo lesketajoča se in nekoliko manjša in bolj podolgovata kyjkor Cu-kova. (H, K, Es.) 30. K-ozaca (Stris u. uralensis Pali.). Kraj g'neaditve je d«ti kakor pri prejšnjih vrstah eov in sc vTÄi v času od srede marca do aačeika maja. Izvali navaidno 2—i belkastii jajca, motnega bleska in okrogle j ša in temnejša od onih lesne sove, v velikosti 49,4 X 41,8. {H, R.) Orli — Aquilidae. 31. P 1 a n i n aik i orel (Aqui'Ia ch. chrysaetos L.). Gnezdi po planinah na nedostopnih krajah v razpokah skal, v nižavah pa na visokih di-evesih, marca in aprila. Izvali navadno po 2 jajci, ki efta navadno beli pa tudi buLlisi z živo ali pa z medlo rdeßerjavimi liisami. Velikost 74 X 57, (H, R.) Kanje — Buteo> 32. M i § a r (Buteo b. bn teo L.). G'nezdi po visokih drevesih [>d marca pa do maja. Jajc je 2—4, Iri so modrikasto ali zelenkasto bele temeljne barve z rjavimi ali rdečerjavimi packami in lisami. Veflikosit 54,8X43,9. {H, E, Rs, P, M.) Kragniji — Aw^ipiter. 33. Veliki ik r a g u 1 j (Aocipiter g. gentilis L.). Gnezdi po gozdovih uižav in planin na vj-hih visokih dreree, aprila in maja, kjer znese navadno 3—4 sivoumazanih zelenkastih jajc s svetlo irdecerjavinui iačkainii v velikosti od 52 Xi5,2. (H, E, Re, P, M.) 34. S k o h e C (Accipd'tcr n. rnijsus L.). Gnezdi najraje na smrekah, maja ali aaCetkom junija, kjer mese samica navadno 4—ö moilrolidkaetih ali bledo modrozelenih jajc z najraziicnejÜTnd veÖj'imi ali manjšimi t«mnoj:v3eöimi ali i^a-vimi lisami is fiačkami, v velikosti 39,8 X 32. (H, R, Rs, P, M.) Gosi — Race — ÄDatulae. 35. L a bud grbec (Cygnus olor Gm.). Kot udamacen gnezdi pri nas ob dbnikih koncem aprila ali maja. Izvali v prostoäiti 5—6, ujet pa do 10 umazaoo zelenosivih jajc v poprečni velikosti od 112 X 73. (H, K.) 36. Divja velika raca (Anas pl. platyrhyucha L.), Gnezdi navadno ob obrežjih voicla, pa. tndi daleč od obrežja v ■travi in v grmovju ali celo na drevju. Izleže marca ali aprila 8—14, pa tudi več, zelenkasto rumenkastoibelih ali sivih jajc. Veliioet 56 X 40. (H. R, Rs, P.) 37. Keglja (Anas querquedula L.). Gnezdi ob vo»di v bičevju in trs t ju maja ali junija, Število izleženih jajc je 6—11, ki ®o svetlo rumeaikaetorjave barve in merijo v poprečni velikosti 44,9 X 32,40. (H, R, Rs.) Ponirki — PotUdpidae. 38. Mali ponirek (Podiceps r, nificollis Fall.). Gnezdi na plavajoči ali na trdni podlagi, med trstjem, tako da je gnezdo vedno oMano od votle, meseca maja, kjer najri&mu navadno 4—6 jajc, ki so sprva modrobeEtasta, postanejo potem rjavkiiSta ali ccflo svelilordečerjavkasta. Velikost 37,9 X 26,2. (H, R, Efi, P.) Jerebice — Perdices. 39. Poljska jerebica (Perdix p. ptsrclix L.). Gnezdi na tloh v kotanji pod gnndčevjem, med travo ali po njivah, maja, kjer izvali 10—20 enobarvnih, rumenkiLstib, rjav- kastih, njni>eiikasto7.eleiiih ali isdvozelenih ki so menjsa ncl onih goadnega jereba- (H, E, Ra, P, M.) Fazani — Phasianidae^ 40. Navadni fazan (Phaaaaiius c. eolchicus L.). (Jmezdii aiavadno v kotanji v gosli travi, v grnwwju in mejah, maja ali junija, kjer izvali 8—13 jajc, ki 'so olivnorjava, ccsIjo tuxJi rjava ali sivozelena in modrosiva. Velikost 45,2 X 35,5. (H, K, P.) C. S e 1 i 1C i eo one ptiee, ifci gnezdijo v na^ih «krajih, jih jm redno zajjuščajo jeseni iz prirojenega nagona; spoiniladi se zopet vraöajo. Med seldlci je tudi nekaj takih kateiih poedinci ost&nejo v milili zimah i>ri tias, v iiaisprotjn z onimi, bi se vai do sadnjega podaju v gorile j še ki-aje, kakor so ko.bilarji, penice, liistovice, štorklje in dragi. Taki i&raäti eeliloi so izazuanio-vajii z zvezdico. Krokarji — Corvidae. L Kavka (Ool<>euä m. inonedu'la L.), Najrajši gneadi po zvonikih in podstrešjih v diupinah, koncem aprila. Jajc je navadno 5—6 in &o sveti omodrikasta s t emu or javi mi in sivimi pikami. Njih oblika je precej (>h],agta; velikost 33X 23. (H, K, Es, P, M.) 2. Krekovi, ore h ar (Nucifraga c. caryocaitactes L,). Gnezdi po iglastih goaiUh že tekam marca. Jiijca, 3—4, so 2e]o podobna po barvi kavkinini, samo da so pike bolj na redko posejane in da je njih »blika bolj jajßasta, Velikoet 33 X 24. (H, R> Rs, M.) 3. Krampa T iea (Pyrrhottjrax pyrrhooorai L.) Ta p]amnska ptica gneswli po skalnatih razpokah meseca apilla in maja, kjer najdemo 4—5 jajc, ki so olivoiorjavkaiEite barve z temno {}livnorjavika.stimi velikimi lisami. Velikost je 39 X 28. (H, R.) 4. Planinska kavka (Pyprhoooray graeuLus L,). Tudi ta planinska ptica gnezdi v duplinah in ra25>0'kab strmih skal ali po razvalinah, in sicer v skupnih, aprilin nmja. Jajc je 4—f), so podobna onim kramtparioe, samo da a o m an ja a. {H, R.) škorci — S tU m i due. 5. Škorec (StunntLS v. vulgaris L.). Ta anani pevtc gnendii v votlüi drevcisih, pa tudi v skalah iii v nastavljenih gneadilnih hišicah., sredi aprilu in luaja. Samica i wall navadno 5—ö zeleakastoniodrih, leaketajocib. se jajc, veli-koeti okoli 32 X 21. (H, R, Rs, P.) Kobilarji — Orio]idae. 6. Kobi 1 ar (Orioliiis o. oriolus L.),* Ta lepi pa zelo plahi pti« gneswii po navadi na končnih vejjiih rogovilah visokih dreves, poselmo po hrastih in. brezah, junija. Število jajc je 4—5; jajca so čisto bola ali rožnata, les^ketajoiJa se z; nenak orne mirni eriikas tirni pikami. Po velikosti so piKlobna škor-čevim, samo so aa s>pt>znd7ije daljša. (H, R, Rs, P, M.) Ščinkavci — FriDgillidae. 7- Zelenec (Chlondä ch. cMoris L.). Ta znani ptič gnezdi navadno dvaJci-at, in sicer prvdkmt v drugi polovitä aiprila, dirugikrat pa v juniju ali juliju. Gineado si naredi v giniovju ali pa tlo 5 m visoko na drevesu. Število jajc je i—6 in »o lumazanohele barve z te mu ozel en o m od rim sijajem in z metali mi sivoridočkiistiTicii in rtie^kasto-rjavimi lisami ali pikaitii. VeHkoat 20 X 14. (H, R, R«, P, M.) 8, Giri 1 j Ček (Serinus canaria eerinuis L.), Gneadi na drevesih marca in junija. Jajc je 4—5, ki so po barvi zelo podobna čižkovim. Velikost 1(> X 11,7. (H, E, Rjs.) 9, Planinski šCinkavec (Montifiringilla ivivalis L.). Gneadi po plaininah v raspokah skal maja ali junija, kjer izvali 5—6 snežoobeMh jajc v poprečni velikosti od 23,3 X 16,9. (H, R.) 10. Veliki strnad (Eiaheriza c. calandra L,}. Gnezdi po polju na tleh pa tudi v nizkem gimovju do dvaJkiat, in sicer maja in julija. Jajc je 4—6 in so belkaste, ndečkaste in Hsarrii in ča^kami. Njih veUkosit, kakor tudi oWika^ je zelo različna, okoli 25 X 18. (H, R, Rs.) 11. Vrtni a ti- n a id (Emeriza ho-rtulana L.). Gnezdi po tleh v grmičevju, meseca maja. Število jajc je 4—5; barva je umazanosiVkaeta ali sivoi'^Jeckasta s sivkaatiini lisami in Tjavotemniimi pikami, so pa manjša od onih. velike^ga straada, CH, n.) 12. P 1 0't n i s t r n a d (Emberiaa ciiilius L.). G^nezdi kot ruraoaii str nad na erLakih krajih, ob iatem 5aau in ima isto stfjrd'lo jajc, jijib velikost je tudi ista, samo da so svetlejše barve. (H, R.) 13. Mali s It r JI a, d (Emberiza cda L.). Gnezdi po jiavadj v vinogradih med kamenjem ali v grmi cev ju, IX na leto, maja ali junija. Jajc je 4—5, ild so po velikoeti enaka onim velikega s trn a da, samo da so mnoga svetlješe barve. {H, R.) 14. Snežni strnad (Paiasemna n. nivaliß L.). Gnözdi pri nas na planinah rna tleh ali med razpokaimi skal junija. Jajc je i—6, njih velikost je ona malega abmada. Barve so pretežno rjav^kasrte s aivovioletnimi lisami. (K, R.) Skrjunci — Alaudidae. 15. Hribovec (Lullula arborea L.). Gnezdil po hribih kar na tleh, v travi ali v resi in praproti, dvakrat, maja in junija. Jajc je i—5, ki so umazano bele temeljne barve z nag^osto posejamimi rjavkastočrnimi ali rdečkastimi pikeami. Njih velikost je okoli 20 X 16, (H, R, Rs, M.) 16. P o J j e i:l s ik r j an e c (AJauda a. arvensis L,), GnijTidi tudi kar na zemlji, dvakrat, od aprila pa do julija. Jajca so po bann podolma onim hribovca, bo pa za spoznanje večja; po številu jih je 3—5. (H, R, Ra, P, M.) Pastiriee — Motacillidae. 17. Velika dpa (Antbus t. tiivialis L.).* Gnezdi na zemlji v travi ali pod giimom dvakrat, od maja pa do julija. Jajc je navadno 5, ki «o ^jajrazlifnejših barv, od siT-kastoujnaz&ae bajrve s temnorjavimi pikeami pa do rjavoixleS-kaste barve z drobnimi temnitnii pikeami. Po velikosti so enake ordra hribtivea, (H, R, Rä, P, M.) 18. V r i s k a r i C a ali vodna c i p a Anthus spinolleta L.).* Gnezdi po planinah ob potokih ali jezerih na zemlji, med kamenjem in ruševjem, meseca maja, kjer do-bimo 4—6 jajc, ki so p i velikosti kakor po ba™ podobna onim drugih cip. (H, R, Ra.) 19. Rumena pastirica (MotaciJla boarula b. L.).* Gnezdi ob potokih v gorah, dvukrat, aprila in junija ajli julija. Prvikrat izleže 4—6 jajfiec, dm^krat pa eamo 4, iki so evetloru-meni flöte barve s teumejšiitiii riim™kastiiiLi ali cmikastiiiiii pik-canii poeejuaa, VcÄost 19 X 14. (H, E, Rs.) 20. Bela pastirica (Motaeilla a. alba L,). Gneadi v luknjah, t bI do v jih in drevesih, dvakrat, aprila in junija. Jajc je 5 do 6. Ba^rve &o siv^kaeto, plavkaMo aK svetloru-meiikastobele, na gosto posejana z temnosivimi pikcaiuij so za frpoanauje večja od onih nimene pastiriee. (H, R, Rs, P, M.) 8ra kope rji — Lnnidae. 21. Crnočeli srako p er (Laniiisi miinor L.).* Gneadi vieoko na drovemli, enkrat na leto, od maja do eredi junija. Jajc je i—5, ikä so nav^tdno zelene ^n sivozeiene temeljne barve s temno zel enimi, mnieiiozeleTiimi in temnorjavimi velikimi in malimi Liesimi. Veiiikost 25 X 17,3. (H, R, Rs, P, M.) 22. Rjavi BTakoper {Lani™ collunio L,),* Gnezdi po jiiakem grmičevju, enkrat, od srede maja do sretle jußija. Število jajc je 5—ki so najra&Lienejže barve od uniazano-nimone, aelene in sivkaste pa do rdenkaste, rjavkaste in rumenkaste s temnimi, istoliarvn'inii Ibamii, ki tvoirijo venec okoli širšega konca jajca. Velikost 22,5 X Ifi. (H, R, Re, P, M.) 23. Kjavoglavi srakoper (Laniuis senator L.).* Gnesidi v grmovju pa tudi v votlinah dreves, enkrat na leto, sredi maja; število jajc je 5—Ö. Barve so približno iste, so pa za spoznanje vocja. (H, E, Rs.) Miihovci — Musckupidae. 2i. V e li k i ali 6 i vi m u h a r (Muscicapa e. striatii Pali.).* Gnezdi v votlinah na vseh mogočih krajih enkrat koncem maja aH za^etk-om junija. Število jajc je 5, ki so rdečkaste, svetlo^ modre ali rdečkasto rjave temeljne barve z rjavordečkas tirni ali rjastormnenimi večjimi dn manjšimi lisami. Velikost je 19X14-(H, R, Rs, P, M.) 25. C r n o g 1 a v i m n h a r {Musoicapa a. atricapiilla L.).* Gnezdi po gozdovih in vrtih v drevesnih votlinah, maja iili junija. Jajc je navanlno 5—7, ki so zelo podobna po barvi onim pogorelčka in njih modra bar\'a je bolj svetla; so tudi nekoliko manjša in bolj podolgovata. (H, R, M.) 26. Belovrati muiiar (Muacieapa collaris Bechet.)-* Gnezdi tudi v votliniih dreves, enkrat na leto, od srede jiiaja pa do sredfe junija. Ima 5—7 jajc pla-vkaöte barve. Vdiikost je 17,0 X 13,5. (H, R, RsO 27. M a 1 i m u h o v č e k (Musuicapa, parva Bechat.).* Gnezdi v večjih drevesnih duplinuh pa tudi v rogovilali mocnili vej. Polno gniszdo v juniju šteje 5—7 jaje, katerih teme 1 j aa barva je btodozelenkasia ali evetlorjavonimenkaeta z rjavo ali temnordečkaslMni lisami in pikcami. VelikKiet je 1GX 12. (H, R.) Listnica —PLylloscopus. 28. Vrbja listnica (Ph7llüßcf>pu6 c. eollybita Vieill.)/ G-nezcli po niakili grmov jib v zaprte-ai gnezd-u maja in julija B 6—7 jajd. Barve so bele s tömnordeckastorjavimi vcfijiiui ali manjšimi lisaroi. Telikoet je 15,5 X 12. (H, H, R«, M.) 2Ö. GrmovSčica (Phylloaeopus s. silyilatrix Bech&t,).* Oneatli po gozdih enkrat od srede maja do srede junija Število jajc je 5—7; jajca bu bel kasto moti iTiias ta ali rdečkasta s temno rdecer j avinii, različno velikimi in na gosto posejanimi ligami. Njih velikost je 15,8 X 12,4. (II, 11, B&.) 30. Rak ar (Acroeephalos a. arundinacens L.).* Gnezdi med ti-stjem nad vodo en'krat maja ali junija. Ima 4—5 jajc, ki 5o Bvetlo ali teimnoraodrika&te barve z majhnimi r jas tor ja-vimi lisanii. Velikost je 22,5 X 16,2. (H, R, Rs.) 31. Močvirni drozeg (Acrocephaloe palnsfcnis Becbst.).* Gnezdi najraje v vrbovju nedaleč ^tal junija, kjer dobimo 4—5 jajc, ki bo modrikaste ali bel'kaete temeljne barve e sv<.ftlo modriJtastosivimi ali temjiooli\Tiorjavinii lisami. V^elikost je 18,8 X 13,6. (H, R, Rs.) 32. Vrtudk (Hippolais icteiina Veill.).* Gnosdi po bezgoTom giniiovju ali na brezah junija. Jajc je 5—6, ki so svetlo ali temnorožnatordečp tem til j ne barve s skoraj okroglimi tomnofernimi veßjimi ali manjšimi lisami. Njih velikost je 18,4 X 13,4. (R, H.) Penic^j — Sylvidne. 33. P i s a n a p e a i c a (Sylvia n. niaoria Bechst.).* Gne.zdi v grmovju junija, število jajc je 5—6 in eo rumen- kast.e ali zelenkaiSitosive temeiljne barvo « svetloaivimi ali svetlo-rjavimii lisami, Veliko&t je 21 X 14,4. (H, E, Ra, P, M.) S4. Vrtna pejilca (Sylvin b, borin. Bodd.)/ Gnezdo dobimo v grmovju maja, pa tudi kasneje, ße je prvo gnezdo uničeno. Jajc je ki so belkaste, rumenorjavkaste, ali svetlozelenikaete temeljne barve z olivnflrjavimi, čruorjavkui ali rjavkastimi lisami. Poprößna veLikoöt je 20 X 14,6. (H, E, P, M,) 35. Č r n o g 1 a v fc a (Sylvia a, atricapilla L.).* Gnezdi v različnem grmovju ue visuko od tal, dvakrat na leto od začetka aprila pa do julija. Jajc je navadno 5, ki so rumen-kastobele^ bele ali rumenkastorjave temeljne barve z raz Učnimi rjavimi ali teannima lisami Ln pikami. Velikost je 19,.S X 14,5-(H, E, Ks, P, M.) 36. Siva peni c a {Sylvia (;. oommunis Latb.).* Gnezdi blisu 'tal dvakrat v ča^u tid maja pa do konca julija. Jajc je 4—5, ki so zelo različnih barv; najbolj pogosto so svetlo-zelenoelve temeljne barve z zelenoiijavimi in pepelnatosivimi pik-cami, ki eo pa tudi najrazličnejših temnejših barv. Njih velikost je 18 X 13,8. (H, E, Es, P, M.) 37. Brolica (Sylvia c. curruca L.).* Gnessdi najraje v trnovem grmovju blizu tal maja, pa tudi junija, če je bilo prvo gnezdo uniičeno. Jajc je i—6, ki so bele, sveti oaelenkas te, redko rjavkaste temeljne barve z v w jim i ali manj-limi sivorjavimi ali violctnosivimi lisami. Po velikosti so za spoznanje manjša od jajc vrtne peuice. (H, E, Es, P, M.) Kosi — Drozgi — Turdidae. 38. C a r a r (Turdus v. viscivorus L.). Gneadi po drevesih, najraje na borovcu, maja aH Julija. Jajc je 4—5, ki so T-umenosive ali rjai-kaste temdjne bai^ve, malokdaj modrikaste, z večjimi rdeče rjavi mi lisami in pik cam i. Velikost je 2QX22. (H, E, Bs, P, xM.) 39. C i k o v t (Tur-dus ph. phi lomelos Brehm.). Gnezdi po gostem grmovju, in sicer dvakrat, od aprila pa do jnlija. Ima 5—6 jaje, temno zelt-nkasiomodre temeljne barve z večjimi ali manjšimi črnimi pikami ali lisami. Njih velikost je 27 X 20. (H, E, Es, P, M.) 40. Komat ar (TurduÄ 1 torqualus L.). Gneadi v nizkem gi-raovju maja ali jimija. Jajc je 4—'5, ki bo zelenkastomodre barve z rdeeerjavimi lisami. Velikost je 30 X 21-(H, E, M.) 41. Slegüi (Monticola saxatilis L.)* &Tiezd'i najraje med lciimenji>ni in zidov jem koncum maja ali juTiija. Jajc je 4—5, ki so inodroaeleii'kaste barve in na topem koncu iH>sejana z majhnimi ali večjimi idečerjavimi pilteami. Vfilikost je 26 X 39,5. (H, R.) Cmokačj — J^aKiimlsi«. 4iJ. JC u p č a !■ ali b c j o r e p k a (Saxieoia o, oenautiie L.),* Gnezdi po različnih liikiijah maja ali junija. Število jüjc je 5—6, ki 90 svetJo ali ti?rainomo<]re bairve z inajlmiisi temnorja-vimi pikeami in lisami. Velikost je 20,7 X 15,5. (H, K, Rs, P, M.) CmokftČi ~ Pratincolae. 43. Ii e p a 1 j š Ö i C a (Prci'tinoola r. rabetra L.).* Gngztli v travi üli grmovju ne visoko oil tal, enikrat, pa tudi dvaJtrat, inuja in junija, Jajc je 5—6, ki (SO'tenmomoiirikastozclene lianre z roilkdnii jsvetlorjav kasti mi pikcami. Velikost je 18,7 X 14,4. (H, E, Rs, P, M.) 44. Č r n o g r 1 i p r o s n i k (Pratdncola lOTqnata rubicula L-).* Gneado je zelo skinto med trnjem aid kamenjem. Izvali dvakrat, aprila in junija po 5—6 svetlümodrozelenkastili jajc z rdeče-i javkastimi pikami in lisajni. VtlikoBtf je 18 X 14. (H, H, R«, M.) Rdcčerepke — Phoenicuridiie. P og or e 1 61 k (Phoeaicuriis pli. pho&uioui-us L.). Najrajše gnessdi na Morih vrb, cesto pa t'udi v zidov jih in skalah, maja, kjer izvali navaidno po G jajc, ki so modrozelenkast^ lesketajoče se barve z redkimi rjavo rdečim i pikeami. Velikost 18X12,7. (H, E, Re, P, M.) 46. Šmarni ca (Pheeiidcurus ochmros gibcaltariensis Gm. Gnezdi po raznih luknjah v skalah in zidtrvju dvakrat konccm aprila in maja, kjer izvali jti'jCi ki so navadno čiste bele barve pa tudi svetlo modrikaste z drobnimi rjavordeöiini pikcami. VeMost je 19,4 X 14,3. (H, E, R«.) Slavci " Lusciaiae. 47. Slavec (Luseinia m. megarhynchos Brehm.).* Gnezdi ne visoko ofi tal v grmovju, maja. IiTia navdno 5, rpdko 4 ali 6 jajc, iki so rjavkaste, največkrat svetlomwlre aH m o- drozelene temeljne barve z na goato postajanimi rjavimi lisami, da tftmeljno barvo skoraj pokrijejo, kar da izraz zeieiie barve; so aa spoznanje večje od šmarničnih. Taščice — Brithacidae, 48. T a i C a (Erithacus r. rubecula L.) Gnpadi kar na tleh v grmovju, ipa tudi v vrtnih hiäitiah, dvakrat na leto, aprila—maja m julija. Jajc je —6, ki so rumen-ka^e ali i\leaka&tobde barve z ndečkas to rjavimi pikicami in lisama- VeUküöt je 19,3 X 14,7. (H, R, P, ^Ra, M.) Pevke ^ Accentoridae, 49. Pevka (Prunella c. coMaris Scop.).* Gnezdi med ska,lovjem in kamenjem v planinah dvakrat, aprila ID julija. Izvali po 4—5 jajc, kii. so en obar™ a, m sicer so zelen-kastomodra. Velikost 23 X 16. (H, R.) 50, Siva aLi m al a pevka (Prunella m. modularis L.)-* Gnessdi po planinah v g-nnovju ne daiee od tal, dvakrat, sredi aprila in junija, kjer izvali po 4—5 enobarvnih zelenkastomodrih jajc, ki iso manjša od onih i.>evke. (H, R, Bs.) Lastovice — Hituuclinidae. 51. Kmete ka lastovica (CheMdon r. rustiea L.).* Gnezdi v notranjosti poslopij dvakrat, junija in koncem julija- Jajc je 4—5, ki &o bele barve s teranorjastorjavimi diobnimi pikicami. Oblika jajc je različno podolgovata, velikost pa Knaäa 19,4 X 13,7. (H, H, P, Ra.) 52, Domača lastovica (Hinmdo u. urbica L.) * Gnezili na vnanji sti'ani poslopij pa tudi po skalovju, dvakrat do trikrat od meseca maja pa do avgusta. Izvali 4—5 beUb medlo lesketajoöih ee jajčec, katenrih velikost maša 18,8 X 13,2, (H, R, Re, M,) 53, B r e g u J j k a (Rnparia r, riparia L.).* Gnezdi druino v strmih bregovih rek in jezer, kjer si napravi v zemljo do 60 cm dolge rove; v sili so pa tudi dobre lukzije v zidovih. Izvali maja in junija po 5—6 belih, metllih. jajeee v veiiko&li od 17,3 X 12,5. (H, R, Rs.) Hudourniki — Cypselidae, 54. Hudournik (Apus a. apus L.).* Gnezitli po temniii kotih poslopij, v votlinah dreves in sfca.1, enäcrat junija. Jajc ima. 2—ki so mediobeie barve, podolgovate oblike, v povprečni vdiko®ti od 24,7 X 16, (H, K, Rs.) Podhujke — Cuprimulgidue. 55. Podhujka, (Coprimulg^is enr. europaeus L.)-* Ne dela si g^ieada, ajnpak ikar med vresjem izvali na tleh 2 po-dolgasti jajei, ne pred konc^Mii meseca maja. Jajci sta belka^e ali sivkaste temelje barve, s sivimi ali rjavi m i, daljšimi in krajšimi mrežasto zapletenimi črtami. Velikost je 31,5 X 22,8. (H, R, P, lis.J Leji^ti — Meropidae. 56. Legat (Merops apiaöter L.)* Gnezdi v itr^jpah, t poševmih zemeljskih stenah ob rtkah meseca maja. Tzvali G—8 okroglasrtih, belo lesketaj oči h se ja je, v pov-pre^i veM'kosti od 25,5 X 21,4, (H, R.) Snir doka vre — Upupidae. 57. S m r d o ik a v r a (Uptipa e. epops L,).* Gneadi po drevesnih duplih maja, kjer znese 6—8 jajßec, ki jjo zelenkastorjave ali rjavkasfcorurnene temeljne barvej temne lise in pt^e nastanejo vsled nmaKano&ti in vlažno&ti v gneafhi. Velikost 25,8 X 17,8. (H, R, P, Ke.) Zlato vraake — Coraciidae. 58. Zlatovranka (Coraeias g. garrulua L.).* Gnezdi navadno v drevesnih duplih, pa tudi v skalah in zidovih. Od srede maja pa do srede junija izrvali 4—5 belih, leaketajo-6ih se jajc, v velikosti od 35,4 X 38,4. (M, B, P, Rs.) Vijeglavkc — Jynxidae. f)9, Vijeglavka (Jynx t. Wquilla L.).* Gnezdi po voitlih drevesih maja ali junija, kjer izvali 7—12 belo leaketajočih se jajc, velikih 20,3 X 15,3. (H, E, P, Rs, M.) Kukavic« — Cocolidae. 60. Kukavica (CucuItis e, cfmorus L.)*' Ta znaaia ptica ne znaša gnezda, aJupaJt znese v tuja giiezila vsak drugi dan j» dvakrat od aprila pa d-o julija 4—7 v tai'vi jako ra^lüujoöili se jajčec, ki so ra&nieromia majhna aa velikost te ptice in merijo povprečno «amo 22,3 X 16,6. Kukavičja jajoa ao presenetljivo pcMlobna oniiai krušnih mater, kakor n. pr. -pogorel^ka pa-stiriee, raznih muhovcv i. t, d. (H, E, P, Es, M.) Sove — Strigidae- fil. Veliki s ko vik (Qtus sc. scopö L.). Posebnega gneada si ne dela, ampak se vseli v zapuščna gnezda drugih ujed, gnezdi tudi v vatiii:ah dreves iti zidov, kjer iavaM v maju ali juniju 4—6 skoraj okroglih belih, medlo lesketa-jočih ae jajc, katerih velikost znaša 31,2 X 27, (H, B, Es, M.) Sokoli — Falconidae. 62. Š k r j a n 6 k a r (Falko s. eubbuteo L.). Za giie3d aprila do junija. Jaje je navadno 4—5, ki so enobarvna, in sicer svetlo niodrozelana ter brez sijaja. Velikost (jO X 43. (H, R, Es.) 70. C a p 1 j i C a (Ixobrychus m. minutus L.), Gneizdi tudi po njoöviirnaitih krajih med bičevjcni in trstjem, včasih pa tudi v štorih vrb, maja ali junija, kjer izvali 5—7 belkastih jajc, v Telikosti 3r^2 X 26, (K, R, P,) OoIf>bi — Colnmbne. 71. Divji golob (Columba 1. livia Gm.). Gnezdi v Jnižbi po votlinah skalovja, dvakrat do trikrat, od marca do oktobra. Jajci sta 2, hidi, gladki, se svetita in sta precej poddgasti. Velikoet 37,7 X 28,3. (H, R.) 72. Diiplar (Golumba oe, oenaü L.). Gnoijdi v duplinsib dne ves, pa tudJ v n-azpokah skal in v zapuščenih gnezdih drugih goadnih živalic. Izvali od marca do avgusta dvairat do tnikrat po dve belkasti jajci, ki sta okroglasti, se svetilu in merita 3S,7 X 28,7. (H, li, Es.) 73. Grivar (Columba p. palumbua L-). Gnezjdi JK) drevesih ali s-6evim, samo da se manj leskete j so svetlejša in ne taiko pegaata ter eo nekoliko manjSa. (H, R, Rs, P.) 83. Koseo (Crex ores L.). Gnezdi po raaseanih travnikik Tned cvetočimi rastlinami, v kotanji, junija. Jajc je 7—11, ki so gladka, se leske^ejo in so ze-lerdtaate, rumeno zelenkaste ali svetlorjavdi-umene temeljne barve t večjimi ali manjäimi rdečerja-viini 'lisami in sivimi ali violet nosi-vimi madeži. Velikost 3G,3 X 26. (H, R, P, K«, M,) Kokoške — Oallinulae. 84. Zelenonoga tukalica (Gallinula ohl. diloropns L.). Gnezdi po navadi ob vodah v trs tj u, pa tudi v visoki travi ali celo v nizkem grmičevju, dvakrait, od ti-prdla do junija. Jajc je navadno G—8, ki bo glaidka in se le malo svetijo. Temeljna barva je svetloramenorjava ali zelenka-sto-nimena & srednje velikimi tt^mnonJeč^kastiini piitami. Velikost 40 X 28. (H, R, P, Ra, M.) 85. Li i ska {Fulica a. attra L,). Gnezdo i?i napravi v močvirjih, malo nad vckIo, meseca aprila. Izvali 7—9 jac, katerih temeljna byrva je svetla, na rumenkasto prehajajoča ali pepelnatosiva z nmogimi temnovijoli-č^astimi pikcami. Velikost 53 X 36- (Hj R, P, Rs,) Prepelice.— Cdtumix, 86. Prepelica (Ootumix c. eoturnis L.).* Gneadi po po-ljih na tleh v kotanji, od maja do avgusta. Jajc je 7—14, ki so svetlorjavkastommene ali rumenca-javkaete temeljne barve z goäto posejanimi drobnimi rjavimi ali čniimi lisami in. pikcami ali pa a velikimi temnorjavinii madeži, med katerimi se nahajajo veČje ali maiijže sv&tlejše in rjavkaste lise. Velikost 29 X 22,7. (H, K, P, Rs, M.) m äezniflm ptic, It ate ri h gneacHte^? še m Zfjiiesljiro tigu.fovl.iena,, se pa dflimieva.: Poljaika vrajia (Cotvus f. fiugileus L.). T r s t n i « t r n a d (Em.bpi-iaa ecli, schßeniüluB L,). Veliki s r a k o p e r (La.niiJS e. escubitor L.)> Modra tašgicK (Lusyiiiia sveeica eyauecula \Volf.). Planinski hudour'nik (Apiis m. nielba L.), Mali skovik (Glaueidium p, passerirmm L.), Sokol selec (Faloo p, pOTegranus T\mst). Rjavi 1 unj (Circue ae. aeruginoeua L-). Poiiočni vran (Nycticorax n. nycticorax L.). K r e h 1 j a (Ana« e, creoea L.). Prijateljem pri rode, lovcem, lovskim m gozdnim čuv^,jem. Proučevanje ptiCjega življenja se je v za d d jem času spopol-nilo z obročanjem, h katerim se bo skuSalti razrešiti zagonetna ptičja ijelitev. Tadi podpisiini zavod si je nad«) to nalogo. Za temeljito izvrSevanje te naloge je nujno potreben širši Itrog^ sodelavcev, ki bi bili pripravljeni brezplaiSno pomagati zavodu pri zbiranju podatkov iz ptičjega življenju, pri obro£anju in stalnem opazovanju ptičje selitve. Zavod naproša vse, zlasti lovske zakupnike, lovske in gozdne čuvaje, da uiu naznanijo vs« obroča ne ptice, naj imajo kakršenkoli obronek, še bolje pu, da mu jih tudi poSljejo, (Vsi dopifii in pošiljke na Oraitološki observatorij so poštnine prosti.) Dalje naproSamo vse, zlasti p» varnostne organe, da zasledujejo in prijavijo vsakogar, ki neopravičeno in iz koristolovstva lovi ali prodaja pti^, ker največ prav ti ix strahu pred kaznijo, zamolči jo številne najdbe obročen ih ptic, kar je zavodu pri zbiranja Z4idevnih podatkov v veliko škodo. V veljavi je še zakon o varstvu ptic z dne julija 1910, ki je bil uzakonjen za naše območje z naredbo velikega župana z dne 22. februarja 1922, Uradni list št. 377,115 in katerega morajo vpoätevati vsi za to pozvani in odgovorni organi. VODSTVO ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA v Ljubljani (Narodni muzej). fil Resume» OBSEKVATOIllE ORNITHOLOGIQlJE DE LJUBLJANA (LIOUBLANA). Cet observatoire a ete par 1' Etat eu 1926 avec In täcbe d'etudier speci ale men t I'Avifaune de la Slovöiiie — en langue adminiHtrative Dravaka banovina (departement de la Dravo) — et par des observaUona et par le baguago des oiseaux m igrate urs et d'aider aiiiai Ictude du probleme de mig^ratiou et le progrea general de 1' Ornitholoffie. La direction eu eat confiee aux MM. le docteur Stauko Bevt, In-apeeteur de rinstrnction Pubiiaiie et le docteur Jaako Pouebaek, Con-seiller äup, des Finances gtüi ont aus&i boaiiuoup coopere a 1ü croatioa de oet observatoii-e, Le eomite d' Administration so compose des nieUleurti CTiidits aiüsi q^Tie d" amateurs d'oiseauit. t^ntie eux se tiouve a\i6si le Balkan-Ornithologme bi en eounu, M. le docteur et ing. O. Reiser, L' Observatoire possede une oisellerie provlsoLre dauä le voiainage de notre ville. Les resultats obtenua jusiin'ici aur les oieeaux captures et repris, eoniirmoat la nöcessite de la creation Gt de la conti nnation de cet oh-eervatoire. SECTION ORNITHOLOGIQUB A L INSTITUT POUR LA ZOOLOGIE APPLlQUfiE A ZAGREB. Le premier Institut omitholDgiq^ie pour I'tibservatjon dee oiaeaux migrateura dana notre pays eta i t ere^ de ja en 1901 ä Zagreb (alors Agram-Autrlche-Hongrie). En 1910 oi\ a eoaimence avec lö bagaase. Jusyu ä la fin de l'annöö 1933 on a bag'iie plus de 4.000 oiseaux. Parmi les repria i] y a 10 exemplaires de Cieonia c. ciconia {5 en Afriqiie, 3 en Bulgaric, 1 en Palestine et 1 en Ronmanie), 1 e^templaire de: Columha oenas, 1 de Pod ice pH fluviatilijä et 1 de Tnrdus mernla, repris tons eu Italie; en outre on a capture en v. 116 oiseanx baguös ä Tötranger. Höre de l'^tude de la migration la section s'oeeupe sons la direction d^i prnfessenr J, Plančic ansfli des eonstatations d'utilite et UTiisibilite des oiseanx pour I'agriculture en general, Dans ce but on a contröle le con-temi de plus de 900 estomaes; d'oiseaus:. Les resultats obtenua seront publies dans nn ouvrage special. DfiVELOPPEMENT DE L'ORNITHOLOGIE. Cbez iea and en s peuplea d6:}ä on a pu conatater Vam our pour les oiseaus; des Kgytiena adoraient I'ibis (Threskiornis aethioplons Lath.), les örecijnes le hi bon e. c. t. Les ecriTains clasaiqnes Aristote et Pline TAncien ont donne le fondement ft Vornithologie. Les naturalistes du moren age out aiiBsI beau coup ajoute an developpement de Tornitliologie, Lp 17« aiiele pusaedait un Maregra%'ius Pia o qui a deer i, le premier, les oiseaux d'oTitre-mer. Le uaturalifite bleu connu Linue a compoae la premiere Byatematique de romitholopie dans son öhef-d'oouvre »Systema naturaeii 1758. Les emineiita natural istes friiiiyaia Bufftiu, Cuviftt, Veil-Ian t, Brisson et les Anglais Albin et Hayes out complete par leurs tra-veaux plus qu'aucun autre, eette int^ressaate brauche de I'histolre naturelle. Au 19" siede on a don ne ä rornitholoKie sy stem ati que une buee eo-Ude d LITIS lea oitvrages dea naturaliates allemands Naumann, Bret impure, OloKer et autrea. Assez tard on a commence a etudier la reproduction des oiseaux et I'oologie. Un tei ouvra^e ecientifigue etait celui de G. Zinanni 1737. Pour le completement (^taiont dune grande -valeur aus6i le^i eolleutious d'oi&eaujc. Lcs deux pluö importautes sont ä New-Tork (HotschUd & Tri-ugjatnes) et ä Loiidres (Rritisli-MuBeum). La geo-grapble animale, štait oaractedstique pour la deuxieme ^poque du dÖTO-loppement de I'ornitholog'ie. A la description des oiseaux de T Europe Centrale out beau coup contribu^ les Allemands E. F. Homeyer, dr. A. Re i eb mow et aiitrcs, Le prof. Sp. Brusina de Zagreb (1391;) luttait pour la isysteraatique a la base de 'PTiorite au sena d'imposition dea noma des oiseaus, Ce travail a et^ accompli par Tornitliologiste a lie m and bien counu prof, Dr. E. Hartert dflus son clief-d' oenvre »Leä oiseaux ile i a faxine palearctique* 1905—1925, Pour qu'on puisse reaoudre la g^rande täehe de I'ornithologie aetuelle. le probleme de la migration enigmatiQUG des ois^iiux, on a commence aveo le baguagc dfts uLseaux migrate urs da us beaucoup de paya {e'eat on Danemark (lu'on 1' a inatigiir^ on 1S99), L' Observatoire omitbolo-gifiue A Ljubljana agit dans )g mčme sens avec dea reaultata Tiaiblee dejä. D'une pran de importance aont lea reebercbes obtannes par I'or-uitboloffiste allemand v. Lueanus, reuniea daus son on vrage iLe probleme de la migration s Ift'Ä. "Üne brauche speciale dana Id developpement d'ornithologie eist l'^tude de la biologic des oLseaux. On divjsc eeux-ei dn point de vue de leur nonrriture ea oi.seaux utiles, nuäsibles et indifferentes pour Tagri-culture et pour Tcconomio nationale. Pour mieui p^netrer dans la vie des oiaeaux, on utilise pendant TobserTration la camera pour fixer Icnrs raouvementB en liberty. La litteratnre ornMhologiqne «'est enrichie des ouvragee de Drisch6D Fanggarten^ ist aber auf der Sucbe nach einem andern, von Zugvögeln mehr besnchten Orte, um dort eine ständige Vogelwarte zu errichten. Die bisheri^^en Faug- und Wiederfundresultate bestätigen das Bedürfnis der Begründung und den Fortbestand dieser Anstalt, ORNITHOLOGISCHE ABTEILUNG lies Institutes für verrIeichende Zoologie der Savska banovina In Zagreta. Erstes ornithüio^rieches Institut in unserem Staate wurde schon im Jahre 1301 unter den Namen iKroatiscbe OrnithologiischB Zentrale« in Zagreb (damals noch Osterreieb - Ungarn) unter der Leitung des t H. Dr. E. Rösslers gegründet Der Zweck dieses Institutes war die Beobachtung des Vogelzuges im damaligen Kroatien und Slavonien. Die ersten Beringungen fanden bei dieser Anstalt schon im Jahre 1910 statt, Unter anderen Vögeln wurden an eh über 4fl0 weifle Störche berinjETt, von welchen 11) Wiederfunde eraielt wurden (5 in Afrika, 3 in Bugariea und je 1 in Nord- Palästina und ßumänien). Inagesamt wurden bis heute über 5000 Vögel ver.'^chiedener Arten beringt. Zu bemerfeen sind noch 4 weiterö Wiederfun.de mid zwar 1 Columba oenas, 1 Podiceps fluviatiliß und 1 Tur du s merula; alle aus Italien. Ferner wurden noch über 116 Funde in 19 verschiedenen Arten von anderen fremden Berin-K-ungstatiönen beringter Vogel aus der Savska banovina (Savaer Banat) dem Institute gemeldet. Außer dem Studium dee Vogelzuges beschäftigt sich das Institut unter der Leitung des H. Prof J. P1 a n č i 6 auch mit der Festet eilung des Nutzen 9 und Schadens der einzelnen Vogel arten für die Asrikultur. Zu dlesem Zwecke wurden über 900 Vog-elmägen untersucht; die Ergebnisse dieser Versuche werden in einer Belbstäüdigen Arbeit veröffentlicht, VOM VOGELZUG. Von den drei Hauptfragen: wann, wohin und warum die Vöpel Biehen, können d'ie beiden ersten durch direkte Beobachtung- und Be-ring-uTig ihre Antwort finden, natürlich nur mit jener Genaulglieit, mit welcher die Zugzeiten und Zugwege überhaupt eingehalten werden. — Den Aufbruch bewirken nicht nur zeitliche Termine sondern anth der körperliche Zustand dcä ludiTiduums. Auf dem Vege wird der Voffel TOD einem atigehorenen Orientierungssinn geleitöt, die ihm bekannt&n Orte kommen ihm recht als RiUst- und Futterstationen. Die Zugatrassen Hcheinen im allgemeinen den uralten Weg-en zu entsprechen, auf welchen sich die einzelnen Arten damals ausgebreitet haben. — Die Ursache des Vogelauffes i^rt in zwei Richtungen zu erklaren: das Entstehen der Wanderungen und die jährlichen Auslösungen des Zugtriebes. Mag das Ziehen auB der Notwendiirkefit wegeu Emährung-g- nni] Lebensverhältnisse vor oder in der Glazialzeit oder ans dem den Lebewesen eigenen Ausbreitungetriebe entstanden sedn, heute ist ea den Vogeln angeboren und wird periodisch eu bestimmten Jahreszeiten wach. Daß sowohl in der Vergangenheit sowie heute Lichtverhaltnisse (Fresshelligteit) eine Hollo mitgespieit haben nnd mitspielen, ist sehr wahrscheinlich und dtiü den jährlichen Zngtrieb bestimmte Rormone im Lebensrythmu£ des Individuums au^lfieeu, steht fast außer Zweifel. DIE WICHTIGEN GEWÄSSER ITND NIEDERUNGEN JUGOSLAWIENS PÜIt DEN VOGELZUG. Die natürlichen Vorbedingungen für die Vogelaugsbeobachtuugen und für eine ersprießliche Beringnngstätigkeit bieten ein ideales Flußsystem und die Gewässer mit ihren Niedernngen unseres Landes eine ausserordentliche Gelegenheit, da zu jedem Flußbett ein ausgedehntes Flußgebiet bestehend aas Ackern und Wiesenland, welches lur Zugzeit den auf der Balkanh^albInsel an« den nördlichen Ländern zusammenströmenden ungeheueren Vogelmaßen Ifahrung in Hülle und Fülle spendet. Dieses Flnßsystem besteht beinahe parallel nus nach Norden zur Donau oder nach Süden zum Ägäisohen Meere abwaBeruden Flüssen: Sava, Drava, Temes, Drina, Kolu bara, Tlmok, Morava, Poreeka Reka, Belorefika, D on ji Džerdap, Kljue, Ku&jak und Vardar mit Cma reka und Bregalnica. Die wichtigste und größte jugoslawische Niederung ist die Panonische Tiefebene die sich bis zur rumänischen Grenze erstreckt. Die Erdhecken bei Ljubljana und bei Celje, die Felder der llma und der Drava, ferner die Podravina und Posavina-Kbenen, Srem und Maöva ,Titiflsnd sind die Haupteile dieser grossen und fruchtbaren Niederung. Nicht wen i e'er bedeuttjiid für den Vosrelüug «in d anoli die Täler der Morava Ti Ii d des Vardars iiud aller deren achoy obeu genannten Z af i aase. Nach Prof, K ara jn an i«t die Wasserscheide Morava—Vnrdar und die Ebene bei Slioplje sehr wiclitie, wohin unbedingt eine Beobachtnngs-atelle und eine Beringnnsrsstation kommen muß. Im südwestlichen Winkel Jng-oslaiviena ist der FluB1 auf des Drim, der dominiert nnd der kleine Erdfleck zwiscben der Atlria und Monteneffro, die Ebene der M orača bedeutet nur eine Raststation zur Zeit des Vo^rdzngcs. Nach Raslrovii^ miißen auch die Zur Verhältnisse im nürdöstUch^n Winkel Altaerbiens in Betracht genommen werden. Die Bcbriftstellerisch tätigen Vogel kundigen haben über dieses Gebiet ein überaus reiches Schriftum geschaffen, wie z. B, der bekannte BalkanoTüitholos: Dr. 0. Kaiser in seiner Ornis Balcanica, Jos. Ettinger, Dr. J. Sloser-Kietovski, Dr. Hire, A. E. Juri-nac, A. Pichler und be&onders Dr. K a r a m a n und MihaHo N, ßiiskoviö, iJie alle in ihren Arbeiten viel Interessantes über die Voifelwelt Balkiins b?w. Jnifoslflwieris bieteai- Um der aviphünelogisehen und experimentellen VojrelzufrforHehnng eine so notwendige Grimdlage suf dem Balkan mit einem resultatsvoll wissenschaftlichen Ausblick in die Zukunft zu geben, müfiert unbedingt eine B erin sun ga stati on auf der Skoplje Ebene und eine bei Split (Spa-lato) errichtet werden, um so zur Lüsung des Vogelangftproblems auch ihren Teil beitragen zu können. SLOVENTEN AUF DER KREUZUNG DER ZUGSTRASSEN. r Die geograghischo Lage Slovenicns, der Wifkungskreis dieser Anstalt, bietet infolsre seiner verschiedenurtigen Bodenstruktur allen nördlichen Zugvögeln die nötigen Lebensbedingungen zur Zeit des Durchzuges. Die wichtigste DurehzugaUme beginnt mit der Richtung- ans der kleinen Ungarischen Ebene und ans dem Steiriechen Hügelland und wird fort-gczetzt durch die Flußtäler der M lira (die Mur^ und der Drava (die Draa) über Ltpniško polje (Leihaitzer PefdJ, Sloveniske gorice (Windisch-Büchein) über Ptujsko polje (Pettauer Feld) und begeht bei Slov. Bistrica (Windisch-Peistriz) Pohorje (Bacher Gebirge). Ihre Fortaetzunir geht durch die Savinjska dolina {Sanntal) über den Trojana Paß (Steiner Alpeii) iu die Ljubljanska kotlina (Laibaclier-Becken). Eine zweite Dnrcbzugslinie führt von den Steiriaehen Alpen Uber d£is Jann-Tal, Dravska dolina (Drau-Tal) und Saleska dolina wieder über Trojane in das Ljubljansko polje. Von bier setst sie sieh fort über daa Ljubljansko barje (La i bach er Moor), iiber Hrušiea (Birnbaumer Wald) und den Karst in die nördliche Italienische Tiefebene, oder über Dolenjsko gričevje und das Sava-Tal in die Kroatische Ebene und w&iter über den Balkan nach Asien, bzw, nach Afrika. Die Wiederfunde in Italien und in Griechenland bestärken d cut lieh die angeführten RichtungBliulen der Zugvögel und den Bestand der drei bis jetzt festgestellten Zugstrassen, der Adriatiiich-Tiiiiisulien, der Italieiiiscb-Spaui-dclieii und der Bosporu!?-Sije?.3tTafise, die sich aiicTi alle teilweißü iu Gebiet der Dravska banovina (Slovenjeii) kreuzen. WIE VÖGEL GEFANGEN tJND BERINGT WERDEN. Uneere Art, die Vö^el zu fan gen niid in beringen üat dieselbe wie In anderen Ländern. Man fängt bei una mit Leimruten, mit Netzen und mit SehUngea auf tlem Vfigülherds oder auf anderen gelegentUoiieii Orten, Die Lockvögel leiateu d.ibei Kute Dienste. Unser Institut fän^rt nnd beringt Vögel aller Arten. Auf dem jetaij^-en Teritorium Juffosbwiens war di(j erste Beringu iiKsstat i on in Zagreb (damals Asrram in Kroatieü-Uug'arn), die ach im im Juhrc 1910 also soleiie tätig war. Mit der Gründung^ unseres Institutes In Ljubljana fingen wir in Slnveiiien mit der Beringung im J, 1937 an, Diö Zahl der beririKten Vögel sües toh Jahr zu Jahr trotz der geringen Zahl der p rak ti sehen Mitarbeiter (5 im J. 1933) nad doch sind schon einige wichtige Wiederfunde als Resultate zn vcrzeichnen. DIE BISHERIGEN ERGEBNISSE DES OBSERVATORIUMS. Die bisher!f?0n Ergebnisse des Observatorinras werd^a in 3 Gruppen geteilt, und zwar: A. dis Erfolge mit Vögoln^ die in SlovenLen be ringt nnd wieder hier gefangen wurden, Ea sind folpende wichtige Wieder fange zu nennen i 1. Am 3. \'7r. lt)37 beringte Sylvia u. nisoria Beehsit. (Nr. 2) wurde wieder am 28. VI. 1928 a i cht weit vpa demselben Orte gefangen. 2. Ein Veibchen derseibea Art, das am 8. VT. 1937 (Nr. aS n. 3453) bei PreHerje beringt wurde, wurde nach 3 Jahren bei demselben Orte wiedergefangen und beringt. 3. Die Wiederkehr der Zusrvögel in ihren Henmatsort bestätigen noch 2 weitere Wiederfänge des Lani us c,coUurio. Der erste heimkehrende Kotrück ige Würger wnrde am 5. Vi. 1932 bei Notranje gnriee beringt (4(507) und wieder am 23. V. 193Ü dort gefangen nnd beringt (Nr. 5258). Der zweite wurde aber erat wieder nach 3 Jahren auf demselben Orte gefangen; er wurde am 18. VTI. 1930 beringt (3655) und am IS. VIII. 1933 wieder gefangen nnd beringt (Nr. 5783), B. Die Erfolge mit den Vögeln, die in Slovenieu beringt und im Auslände gefangen wurden; deren Zahl beträgt 17. Unter diesen waren 1 Sturnns vulgaris (Nr. 3293), 1 Cocoo-thraustes c, c. (Nr, 3ft70), 5 Chlorig eh. ehloris (3497, 4479, 4317, 4826 u. 5658). 3 Aeanthis c, cannabina (Nr, 45t)9, 4115 u. 5116), 1 Canaria gerinn h (Nr. 4097), 1 Loxia curviroatra (Nr. 3358). l Frin^rilla m. montifringilla {Nr. 5700), 1 Saxicola oe. oenanthe (Nr. 5,^93) und 1 Oiconia c. eieonia (von H. Brandl aus Maribor im September lft(J9 beringt), die alle in Ita- Ueu erbeutet wurden. Nur Ž Lian i us eollurio wurden in Griechenland, in einer EatferiiUHf,' von 106«, bezw. 1600 km gefangen und zwar einer bei Amölias-Kalitafi auf dem Pelopones (Nr. 3338) und der zweite auf der lusel Mykonos-Ky^laden (Nr. 5785), Alle tlieao Wiederfänsrc sind in der ersten geogr&phisehen Skizze dargestellt C. Die lirfölere mit üen Vöeöln. die im Auslande beringt und in SloveniiiQ gefangen wurden. Es sind im Ganzen auch 17, und zwar 1 Ardea e. cinerea (Nr. 51) und 1 Circus ae. aerugLnosuä (Kr. 412), die vor der Gründung uns eres Imätitatea erbeutet wurden und dar eine in Österreich, der iweite in Ungarn berimjt wurde. Die anderen sind 1 Chloris ehl. chloris (G 177.428 Kossitten Germania), der bei Mehlsaek in Deutschland beringte, 1 Tur das m. meruU (8643 Federcaceia C- 0. N. I. Koma) die hei Kom (Italien) beriugt wurde, 2 Buteo b. buteo &in aus Melran in Lettland (Ornlthol. centr. Riga 1Ü20) und der andere ans Vie&int&i (Un iver site Kaunas Lithuanie D 75) in Estland, dann 1 Piatale a 1. leucorodia (55^6), 1 Ardea c, cinerea (^Tr, □6.393) und 1 Ardea n. nyeticorai: (1Ü2.5Ü4 M. K. Budapest), die bei Kia-balaton in Ungarn beringt wurden, ferner anela 3 Ardea c. cinerea, 1 bei Jaschkoven - Rudschani (B, 25.5y7 Eossitten Germania), 1 bei Qraaz (B. 31.455 Kosg. Germania) und 1 bei Neuaiedlersee (39^34 Ross, Germ. (Vulkamüudung) mit Ringen der Vogelwarte Eosaitten beringt wmdeu, dann noch 3 Anas pl. platyrhyneha (Mus. Zool. Helsintjfors Finnland, D. 43a in m in 6412) aus Pyhäjärvi am ljados:a See in Finnland und 1 Larus r. ridibuuduä (Lotoa, 386) aus Bratislava In der Tsebechoslowakei. Diese Pnnde sind in der zweiten geogr. Skizze bezeichnet. genauem Bezeiehuuug dea Beringunga- und des Fundortes steht im slo venischen Text vor den ersten das Zeichen o und vor den zweiten das Zeichen welchen dann die bezügUchen geograph. Korrelaten folgen. Die nachstehende Tabelle enthält die in den Jahren 1927—1933 beringten Vögel, deren Zahl insgesamt 2938 in 60 Arten beträgt. Die Z«hl der Wiederfunde tat 30 in 13 Arten d. i, 1021%. DIE BRUTVÖGEL SLOVENIENS. Zur besseren Kenntnis der Avifauna Sloveniens führen wir alle bis jetzt bekannten heimischen Brutvögel an. die wir mit Hinsicht ani ihr Verbreitungagehiet in drei Gruppen teilen und zwar: A.Standvögel (18 Arten), die bei uns ständig leben und brüten. Da einige glcluhzeitlg auch Striehvöt^el sind, haben wir diese mit einem Sternehen bezeichnet. B. S t r i e h v ö g e 1 (40 Arten), die zwar bei uns leben und brüten, sieh aber zeitweise aus Nahruugsnjange] oder infolge strengen Winters anderswo begeben und später wieder zurück kehren. Die mit einem Sternehen versehenen sind (relegen t liehe Zugvögel. C. Z u g v ö s e 1 (»6 Arten), die bei uns brüten, aber regelmäSig (mit einem Sternchen bezeichnet) im Herbste nach Süden ziehen tiiid im Frühjahre zur Brutzeit zurück kehren. Doch bleiben einige in milden Wintern auch hier. Außer der Angabe des Ortes nnd der Zeit, wo und wann iede einzelne Vopelart brütet, haben wir auch die Zahl, die häufigste Färbung und die durchschnittliche Grösse der Eier erwähnt. Die&e Daten wurden den bekannten Werken Dr. E, Harterta »Die Vögel der palüarkti sehen Faiana«, 1905—1933, (Keiinaeichen H), Dr. E. R«yä »Die Eier der Vögel Mitteleuropas«, 1&05 (Kennzeichen R), sowie dem Werke des bekannten Balkan-Omithologen Dr, O. ßeisers »Die Vögol -von Marburg an der Drant, 1925 (Kennzeichen Bs) entnommen. Als BeweismaterUl für das Niaten der heimisch&n Vögel dienten die Eiersammlungen des Leiters des O. O. Dr. Janko Ponebsek (Kennzeichen P) und des ^lational-Museums in Ljubljana (Kennzeichen M.) Im Anhange sDv sind diejenigeu Vogelürten erwähnt, deren Niaten hier in Slovenien wahrscheinlich, aber noch nicht naehgewicsen ist. Unserem Observatorium ist am Porschritt der neuen Methode der Vogelberingung viel gelef^en und e« wird sehr dankbar sein für atJe Publikationen und Brochüren, betreffend die Benugungf^ und Wiederfundergebnisse, die es von Seite der Empfänger dieses seines ersten Berichtes fiir die Jahre 1927 bis i»3a erhalten wird. Die Leitung ist zu ullen Aufklärungen auf dies beziig liehtt Anfragen gern bereit SOiana damacth m £ tuiih (3ÜC {]ii[iioiiiiii[iiiJiii]ininiiiiigiiiiiwiiiiii[iiH nudi Sever & Komp., Ljubljana iiiuiiDiiiiiiiiiiijiiiiiiGiiiiiiiiiiiiiEiimiiniiiitiiiiiiyui^iM^ DRUŠTVO REJCEV ^TlfAI A ** ZA DRAVSKO MAUH ŽIVAU ffZ« i V iUdV^i^ BimoviNo V LJUBLJANI Izdaja mesefno list „ŽIVALCA'^ z bogato strokovno vsebino za pjlh nspeäno refo. Letna naroinina la redne člane Je 36 Din, NaroCa se pri upravi: za podporne Clane pn samo 20 Din« Novi 5 Vsak rejec iti prijatelj matih üivaii bodi tiaroänllc tta »ŽIVALCO"! SLAVIJA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI pripofoča zDTafovasja proti požaru, vtomu, nezgodam, in različna zavarovanja življenja. Glavni sedež v Ljubljam, Gosposka 12, teL 2176^ 2276 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sar^evo, OB^reti Novi Sad,