MOSCANSKA SKUPNOST GLASIU) ObO SZDL. LJUBLJANA MOSTE-POUE VI. LETNIK FEBRUAR 1965 2. ST. Volivci! Volivci! Preberite prilogo: predlog družbenega načrta za 1.1965 Nekaj misli k poteku priprav za skupščinske volitve V decembrski številki Moifcanske skupnosti je bil objav-'fen članek APRILA BOMO VOLILI. V njem so poleg iz-°l>Hkovanih kriterijev za izvolitev novih ljudi v občinsko ^bpščlno navedene tudi potrebne priprave do volitev. K vse-*>*ni teh priprav želim dodati nekaj misli. ^jJ^demttrainje možnih kandi-^ v ^ ^ P(re<*' iskp111 *W)identiramn Pavii-, cf*° dvakrait, enkrat kot st« v ^ji ffospodar- Čanj ^zaoiji, dru® 98da.ir!^u*nem obdobju to je ko v. n,a,rn'i vpražanje, kd NOVI PREDSEDNIK ObO SZD LJUBLJANA MOSTE-POUE ODGOVARJA ■um, m-- ' ^ " Na svoji seji 10. decembra 1964 je občinski odbor SZDL zaradi nadaljevanja študija razrešil dosedanjega predsednika Jožeta Cvetkoviča in na njegovo mesto izvolil Antona Nanuta, dotakratnega direktorja Izolirkc. Anton Nanut je v naši občini poznan družbenopolitični delavec, odbornik občinske skupščine v zboru delovnih skupnosti in predsednik občinskega sveta za komunalne zadeve. Poleg tega dela tudi v republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev, v združe- livcev dobib pojasnila na vsa vprašanja. Ljudje so z zadovoljstvom pozdravih nekatere predloge, da bi se KO SZDL s svojim delom čimbolj približala občanom in jim pomagala, s čim naj bi se sodelovanje med SZDL in prebivalci tudi okrepilo. Pri evidentiranju kandidatov za občinsko skupščino je sodelovalo 56 navzočih, ki so predloge prav živahno komentirali. Evidentiranih je bilo 26 kandidatov, od tega 5 tovarišic. To je kar zadovoljivo, prav tako kot struktura predlaganih kandidatov. Po tem sestanku sodeč lahko pričakujemo, da bodo prvi letošnji koraki krajevne organizacije SZDL v Novih Jaršah uspešni. Le nekaj je treba poudariti: na podobnih sestankih hi želeli videti tudi mlade ljudi, ki stoje nekako oh strani. Tudi ta sestanek so namreč v večini obiskali starejši ljudje, tisti najzvestejši, ki vselej razumejo vlogo in naloge SZDL. Tone Bančič Izobraževanje v Kemični tovarni Pred nedavnim se je v Kemični tovarni pričel tečaj za pridobitev kvaMfijkaclje. V programu so tisti strokovni predmeti, ki so potrebni za delo v tovarni. Tečaj je v dopoldanskih urah, predavajo pa strokovnjaki iz vrst delovnega kolektiva. Trajal bo predvidoma do konca letošnjega aprila. n ju industrije gradbenega materiala Slovenije in v gradbeni zbornici. Aktiven delavec _ j« tudi v športnih organizacijah. Novega predsednika, ki je *e prevzel dolžnosti, je obiskal naš sodelavec in njun razgovor je potekal takole: 1. Za novega predsednika ObO SZDL sd bil izvoljen kert že doslej aktiven družbeni delavec — vendar stojiš scdaJ pred drugimi, verjetno še odgovornejšimi nalogami! — V celoti se zavedam odgovornosti in teže nalog, ki m* jih Je zaupala organizacija SZDL. Socialistična zveza slofl v tem letu pred zelo obsežnimi nalogami. Kmalu bomo imen volitve novih kandidatov v ob" činsko in republiško skupščin* pred nami Je praznovanje obletnice osvoboditve .. • f>r^ vilna in pravočasna priprav* in seveda izvedba žc samo ten dveh nalog bo zahtevala 00 krajevnih in občinskih org* nov SZDL izredno veliko n*0 porov in sposobnosti. 2. Kot predsednik ObO si tudi predsednik vodilne ^ misije družbenopolitičnih ^ ganiirzacij v naši občini. ocenjuješ dosedanje predvot* ne priprave? — Zbiranje predlogov ina evidentiranje kandidat0 je pred zaključkom. Krajevni odbori SZDL_jjj sindikalne podružnice, <>1h: in člani kolektivov so v dobi dobro opravili svoj0 logo, saj so se uspešno P0* ^ ževali demokratičnih nač®* ^ pridobitev tako štcvilnib kvalitetnih predlogov. 3. V čem vidiš vlogo listične zveze z najširših peletov? Jkfl* — Za zelo pomembno in 3. goročno nalogo SZDL na šem območju bi navede' ^ ^ trelH* po širšem in hitrel ,j, uveljavljanju satnouPra pravic in dolžnosti občan« V organih SZDL nam gramsko delo narekuj® ua-tanje novih oblik dela. vanje gospodarskih, '<' uspeli v svoje vrste Prl j/T še več občanov — voliv®® ’ jjl) na in mladine. Vidi««1 raZ' velja v sodelovanje P . gtr pravah o stanju in rll7'vLjio d* spodarjenja v komuni. ■ ((lr bodo člani kolektivov std' čani postali trdna vez no in uspešno reševanj® nih nalog. I« koga odbora Jj,. Moste-Foljc, izv«^ nesečno v ‘<-gr V$ uredniški govorni urcdP^K J. i, tehnični ur.tU. rllckclj. šiljajte na n$SK, ‘/V in uprava 42/J|’Kr Ob Ljubljani* ^ 36-690, intern« KOčl , ne vračam®- ®J^a ,ri NB LjubU-^jabli^ [) dinarjev nosamezna z zbora volivcev Težave m lati j h v Novih Jaršah Nedavni zbor volivcev s Senožet v prostorih osnovne sole nas je prijetno presenetil. Iz razprave o predlogih in iz sklepov je razvidno, da so se volivci zbrali z namenom sprejeti sklepe, ki bodo koristili vaščanom in bližnji okolici. V začetku nas je motila od-občinskega odbornika, . J16 omel voditi zbor volivcev «n kaže to na dejstvo, da neka*-4 vec*:no pozabljamo, da J®2bor volivcev tisti organ, ka-bi se moral odbornik “TOdežiti kljub drugim istočas-•“b sestankom. Volivci so se ®radi odsotnosti odbornika ču-“n prizadete in zahtevali, da bi bdi v bodoče prisoten zborih volivcev, poročal o občinske skupščine in z bjuru razpravljal o potrebah problemih vaške skupnosti, g^ejeti sklepi kažejo na velike va^i2reovornc baioge celotne aske skupnosti; toda zahteva-nc 'bodo samo delovnih na-temveč tudi dokajšnjih aebarnih sredstev. v razpravi je bilo postavi je-.^J^PbaJanje, kako da ni na republiškega poslanca, ugotovljeno pa je bilo, da ga b nihče povabil. Tudi to je ^“b dokazov, da zbor volivcev organizacijsko mi bil najskrb-sk-/° Popravljen; rodil pa je «ep, da se na prihodnji zbor oiivcev ipovabi tudi republi-poslanca. Delo in naloge, pred volivci in vaško r^Pbostjo, presegajo okvir J^^jivosti in kompetenc vasi j^božoti z zahtevo po razprav-j lu v širšem obsegu, betos ipraznujemo 20. obLet-oo osvoboditve. V Senožetih prek Save med NOV ./"‘b najpomembnejših preho-naših kurirjev. Za to db- letnico je predlog, da bi se do 4. julija letos poleg nove zasavske ceste Ljubljana—Litija v neposredni bližini visečega mostu čez Savo postavil kurirjem iz NOB spomenik. Zbor volivcev je to novico toplo pozdravil. V nadaljnji diskusiji pa se je izkristaliziral predlog, da hi bilo v ta namen primerneje zgraditi kak objekt, ki nas bo spominjal slavne preteklosti, pa družbi tudi koristil. Dalje je bil sprejet predlog, da naj hi uprava trgovskega podjetja Mercator iz Polja po možnosti zboljšala in povečala trg. prostore, ker niso več primerni za kulturno postrežbo. Prodajni prostor je premajhen in brez dovolj velikih in primernih skladiščnih prostorov. V nekaj dneh bo s strani volivcev Senožeti in Jevnice izvoljen. nov gradbeni odlbor z nalogo organizirati delo za dograditev visečega mostu prek Save vse do železniške postaje Jevnica, kar naj hi bilo prav talko zaključeno istočasno z dograditvijo spomenika do 4. julija. Sprejeti sklep o gradnji novega vaškega vodovoda z že začetim delom najbrž ne bo lahka naloga. Vodnjak naj bi imel 50 kubičnih metrov prostornine. Poleg gasilskega doma pa naj hi bil zgrajen hidrant, ki je iz požarnovarnostnih razlogov neobhodno potreben. Načrti so že gotovi in zbiranje finančnih sredstev v teku. ^ S strani zbora volivcev je bila izrečena želja, da naj hi l«fon, katerega sedaj uporabljajo na gradbišču nove zasav-*** oeste, ostal vaščanom v nadaljnjo uporabo. .Ta zbor volivcev je bil eden od najbolje obiskanih. Od-jv®! se je predvsem v kvaliteti sodelovanja volivcev. Morda podkrepljuje dejstvo, da je bilo v letu 1964 v organi-^•jo SZDL sprejetih 40 novih članov. Torej ima organiza-Jeti vas* Senožeti več kot 50% novega članstva. In to . sila, ki se je odrazila v kvaliteti zbora volivcev, v koristni .objektivni diskusiji in v primernih predlogih, katerih ni nl'o malo. D rečemo, da smo zadnjega zbora volivcev veseli in j^^ajemo, da bo naslednji še mnogo uspešnejši. In to si Ob zaključku redakcije smo prejeli poročilo o letni konferenci ZK naše komu-ne. V prihodnji številki berite krajši povzetek iz poročila sekretarja B. Butine, Pomembnejše avtentične razprave de-___le9atov in zaključke konference sa?n bodici J, ,* se zdi človek že nja: , n’ ko se loteva vpraša-že oa obravnavali ni dan .t,e kolikokrat. Sleher-PosverJ- v našem tisku temu ko p,, e.no nekaj kolon. Koli-Tečenihi,° na ta račun iz- brg nihJlletvic in kritike naj-"toče ne ve. Prelil1? zirna! go Prerlli je bil° treba mno-o konca 1. 1964 pa sc je povečal knjižni fond na 21.000 zvezkov, število obiskovalcev je v tem letu naraslo za 30.000 in število izposojenih knjig na 95.000! Od 1. 1962 je LK Moste tudi občinska matična knjižnica- Vse to delo opravljajo sedaj 4 uslužbenci na 49 m2 površine, kjer so tudi vse knjige z oddelkom za pionir,je in odrasle, skladišče, akcesija, pisarna in sanitarije. Tako knjižnica lahko samo še na hitro izposoja knjige, ne more pa bit' kulturni zavod, ki naj bi vzgajal mlade bralce, sodeloval pri nadaljnjem izobraževanju odraslih in skrbel razvoj knjižničarstva v občini itn. V takih pogojih LK Mosite nujno stagnira in skrajni čas je, da. dobi prostore, ki bodo vredni zavoda, predvsem pa občanov — bralcev in ljubiteljev leP45’ dobre knjige. organizacij se je najbolj pokazal med okupacijo, ko se je večina članov teh organizacij priključila osvobodilnemu gibanju. Takoj po osvoboditvi smo ustanovili najprej kulturno umetniško društvo, pozneje pa Delavsko kulturno društvo Svoboda Zalog. V društvih smo imeli svoj pevski zbor, igralsko družino, knjižnico itn. Vse te skupine so nekako delovale do leta 1960; tedaj pa Je začelo razen knjižnice vse skupaj pešati, dokler ni Svoboda leta 1961 popolnoma zaspala. Nekaj starejših članov "bivše« Svobode pa le ni dalo miru. Začeli so razmišljati o ponovni oživitvi tega društva. Na pobudo občinskega sveta Zveze KPO In s sodelovanjem mladine smo začeli ponovno delovati. Oživeli smo dra-matsko dejavnost in knjižnico, ki je odprta vsako sredo In ima precej knjig. Organizirali smo tudi nekaj predavanj. Radi bi tudi oživili delo in opremili klubski prostor s televizijo, raznimi časopisi In revijami, vendar povsod Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. Ivan Trinko: Spisi. VValther Victor: Mož, M Je predrugačil svet. lika Vašte: Podobe Iz mojega življenja. Mitja Vošmjak: Zid na mejni reki Selan. Marijan Zadnikar: Romanska arhitektura na Slovenskem. Emile Zola: Thč-rčse Rnquin. pa ne vpraša, koliko dobi za večer« vaje. Igralec hodi z veselj«1™ več mesecev na vaje, da h* 1 dltev čimbolj uspela. Zanj J® (li: večje priznanje in plačlb’ J pfi-so gledalci čimbolj zadovoljd rCdltV‘J°! ler&* Kljub tem težavam P*1 družini ne manjka pogum*® enournega programa zft Mraza, kar so pripravili igralci, pripravlja igralsko ‘ Svobode Zalog tudi ce,° y pj^ dramsko prireditev, ki ^°. nastopilo večje število tako mladih kot starih. JitcV, že težko čakajo na Prl,<. požrtvovalnostjo članov z malo večjo uvidevno® 0^c ,n s skega sveta Zvezo R* »vi* ki "® . uU* inagall vse težave, 1 ^ pl o našo delovanje. Zclld10’ ^rei\» turna dejavnost naš*'6“ p«* () bila zopet takšen f1121" ve{ 1«* Je Imela pred vojn« 1,1 ^ vojni. z malo večjo organizacij Delitev zimske pomoči Pred praznikom 29. novembra ]anu je bila na terenih Ze-^eTLa jama in .Tarš-e razdeljena upokojencem zimska pomoč. Občinska skupščina Ljiublja-na Moste-Polje je z razume-vanjom uvidela potrebo za dodelitev sredstev najpotrehnej-šim. Podpore so bili deležni Upokojenci z majhnimi pakoj-d^uumi. tasti, ki si za radii starosta in bolezni ne morejo z dodatnimi zaslužki povečali svojih dohodikov, pa tudi oni. ki še niso upokojeni, živijo pa v Slabih socialnih pogojih. Upokojenci se občinski skupščini za prejeto podporo toplo zahvaljujejo, saj spoznavajo, da tudi družba mdfifli nanje in jih ni pozabila. Zahvali svojih članov se pridružuje tudi društvo upokojencev Zelena jama. Društvo upokojencev Zelena jama ZA NAŠ VODOVOD hiši v Sadinji vasi pi-tej hiši je v letih 1940-delovala ilegalna partij-tiskarna.« Z domačini se in P09ovor o izgradnji tvega vodovoda. Pitne vode %aj°, ker je bil v letu 1942 tisi?1 v. vodnjak partizanski cpnS^ stroj z barvo in svin-sr?'. °d takrat voda tako živi’ da ne rvara piti niti so na' Po vaškem potoku, ki za včasih uporabljali tudi vin, 710 vodo, pa včasih pri-Va razpadlo drobovje in drugi odpadki divjačine, v gornjem toku perejo perilo itn. Vaščani so z vsemi močmi grabili za delo pri gradnji vodovoda. »Naša družina je naredila za vodovod 400 delovnih ur v vrednosti 120.000 din, v denarju pa smo prispevali 139.000 din,« pravi nekdo. Drugi pa: »Dovod do naše hiše je dolg 127 metrov in upam, da bomo dobili nekaj povrnjenega, kadar bo odbor prišel do denarja. »Voda že teče po ceveh, za kar smo vložili nad pet milijonov dinarjev vrednosti!« pravi tretji. In spet četrti: »Iz žive skale izvira voda, iz našega vaškega gozda. Razpadlo drobovje in odpadke pa naj vaški potok nese naprej in ljudi opozarja na okuženo vodo!« Na vodnjak, v katerem je bil vržen partizanski stroj, pa bi kmalu vsi pozabili, če ne bi bila na hiši vzidana spominska plošča. Ivan Tomc Sadinja vas 17 Veselo novoletno praznovanje naših otrok praznovanja so za na Mraz se je vrnil po V in novoletne jelke so osa $e v’ s^°raj bi lahko rekli, da J Jei0 Se Pozabljeno, saj nas je za ^<>mai[Sakdanjo deI° tako» da sm n°Va . Pozabill na novoletno praz tak(,n in veselje. Pa vendar n Mraža ^troci niso pozabili Dedk Sa^ so Sa pričakovali tak redkv 110 in s tako pestrimi pri «o,go mi> Zn0’ da rtamo kratek ob 0 množične prireditve. fečeino n° Se ne bomo zmotili, či ^Uve J ,da so b^le letošnje prire Pestre ' množične in najbol 0tt°5keV ZatlnJUl letih- N> bil. Pravu ,4*,lcktiva, da nc bi pri ^•ZUovau Vef Vsl S°iski otroci ii delih so *:^iolskih. v vaških pre 'eflltev le So,e centri teh pri 'beatnem 'Sc otr°kc okoliša, ni *>ta*tlovai|P»eClclu pa 80 P° šolal P0'v»r«tvenii>OlSkl otroci- v vzKOj Vabct in zavodih pa njih va "koUšliih Pr<'<'<'1 predšolskih otroi ‘eretjov. nom Angel« Jarše). Vsa DPM so bila aktivna in mnogo prijateljev mladine Je z veseljem pripravljalo prijetna doživetja našim najmlajšim. Pa kaj tudi ne bi, saj se ob veselje naših otrok veselimo tudi starejši. Naši otroci so se udeležili ok. 100 prireditev. Precej od njih so Jih pripravili otroci sami s pomočjo svojih vzgojiteljev, precej prireditev pa so jim pripravili starejši. DKD Svoboda Zalog je pripravilo / igrico Pojoča skrinjica in z njo razvescljilo otroke Zaloga in Dolskega, precej prireditev pa so obiskali otroci tudi v poklicnih kulturnih ustanovah. Vzgojiteljice VV zavodov so popeljale otroke v deželo pravljic in otroške domišljije. VVZ Jarše je npr. imel program prireditev kar od 23. do 30. decembra. Pestrosti prireditev ne moremo povedati s številkami. Od lutkovnih prireditev po Andersenovih pravljicah Svinjski pastir v domu Angelce Ocepek, prek Janka in Metke v Sostrem, lutkarjev učiteljišča v Jaršah in potujoče lutkovne skupine Pionirskega doma v Sostrem in Polju, do obiskov lutkovnega gledališča, dramskih prireditev Čudežni pisalni strojček, Sneguljčica, Jurij Kozjak, Tajno društvo PGC, glasbeno-ritmičnih prireditev, otroških filmov in risank, pravljičnih ur itn., itn . . . 0,r“Ke DPM ua t>>I po strani ležala- 1 jr je bil slab zra)L Ferfila bolan, sv* ^ no. Kmalu so PT’ gena- ^ belogardisti sem P je b+g lo vstran od s« ^^0 kaj kupov Plf- 0 stra^), zarila, vsak na ** fila si je toliko ^ ^ je šol v brigad > njim pa še jaz- franc ^ r* (Borec 195 ’ str. 351) Koliko smučarskih skakalnic še? fcoZifco in kakšnih V^arskih skakalnic je po-ontft na Slovenskem, je po-. cnt rokometaš nedorastel, sin P0Zna tekmovalni smučar-iils,v0rt le iz ustreznega izro-da grade mladin-briu ,°streQa skakalnico do-,0r„.10 minut hoje od novo-“jene zaloške skakalnice, Ka^uje, da cinični pisec ne ■ o čem piše. Od zaloške do ^zgrajene sostrške skakal-^ e J® namreč 40 minut hitre P™ VS(im tem ima pa še R01?’ ko tarna, kako zelo bli-t sta skakalnici. Zelo posre-bZi« ^ ve bi bili zelo upU' ker se dopolnjujeta. . °nos Zaloga« dopušča sko-aai u 45 m’ sostrški »nebodi-Icrut ' pa ~l° 25 m' Kako nirn° se i9ra usoda s peres-Služb, praskači, ki se zaradi npr,?,5716 »Preobremenjenosti« Porb?-0?6 j o vabilom v blatno sl„i,?e}ie, potem pa pišejo ne-'Rnosti! Tovariš Virk L bil na7ni”‘'-‘' Tovariš Virk je bil rami?6 večkrat povabljen na (upan°re v Solo Sostro kal?7?’ da tega tte bo zani' igriifl to Prav glede malega in nai za rokomet, košarko ce. 2°0iko in glede skakalni-Podr?h Vse to smo pripravili Šel j0710 dokumentacijo. Pri-Mari? le predsednik sveta vidi PIČULIN, ki je opra-^lH]rleohremenjenega Janeza za dna\Napisali smo prošnjo Porabif?itev sredstev, ki bi jih kainicp za dokončanje ska-hj0 nf - pdogovora na proš-Vrosit w“°> zelo sem večkrat JeneLM?Pana Pl cu LIN A in Kon?nr, VlRKA za odgovor, vabi/ Z me le tov. VIRK po-eembrn sejo sklada 15. devon na kateri bi obravna-skakni?,1- dotočijo za izgradnjo dne ti$ilce v Sostrem. Dopol-,eU nn C°v ^7Ie scm bH na neki vionT,,., ločini pa sem Se mi-nek ni>C preveril, če bo sesta-^IRK —^Povedani uri. Tov. da b0 vi; Ie zmedeno pojasnil ku na r,la kar pri predsedni-le stvar Tnu' ^Poznal sem, da Oisem „jnfr?.sna in se »seje« čjsto Pri vsem tem RU> da^o Povem tov. VIR-reže knihU ni sojeno, da nam le sklad ompak da je edino-g.o s sredi?5*0!671' da razpola- tudi ?,!??' NaPisani članek ?irlev i? l?TVa: žalitev 25 pio-loii PJ1 Pdadincev, ki so de-ffrali 5 nnr^^plPlei in sami ikodnino°?r, djnorjev kot od-°Ra travnik. Ko sem njihove ?Va* P77 skakanju S7rtuči p * Pločevino obite VJetene VeP0tv°zom in žico dar rae(- ■ ’ raztrgane a ven-saTtio eno iTlVesele' sem želel fama »faraagati jim! Ve-fain , ?troci delavskih faba L faptrol dohodki. !*ctr Za Sr)nwO Ž77a' da daje de- ^ SZ m tem le samo Trdita 0a tole! tobn ’da so v Sostrem kn U6arske ni Za izgradnjo 0h^e neLT’ Ponovno do-faTK. 'Z'?™ sekretarja „ ršine Za 0 večje gozdne ne faem paZČarsko P1"000 h*° dovZ^Podjetja Rast Z^rgu^Z zato ni *° bile 5 s™ki, na kote-e mednarodne tekme v slalomu, so pogozdili in obdali z bodečo žico. Tudi če bi dobili dovoljeneje za izsek gozda, na poseki ne bi bilo možno smučati, ker snežna plast v ljubljanski kotlini le redkokdaj preseže debelino 30 cm. Zato je mogoče smučati le na travnatih pobočjih. S poseke bi bilo potrebno odstraniti štorovje in korenine (ker sicer spomladi požene bujno mladje) ter iztrebiti reso in robidovje, ki se na posekah rada pojavita. Cim pa bi storili to, moremo s precejšno gotovostjo pričakovati dr-seneje zemeljskih plasti, ki ob možnih nalivih preidejo v plaz. Sestav zemlje tvorita namreč škriljavec in glina. Izvedljivo bi bilo edinole na tako pripravljeno podlogo nanositi in vteptati travnato rušo. To pa ne bi bile mačje solze. Možno pa je narediti vse, tudi hidroelektrarno na Ljubljanskem barju. Skrb za ljubljanske smučarje je tudi zato odveč, ker imajo le-ti za rekreacijo smučanje dovolj travnatih pobočij v neposredni bližini mesta, pobočje med karlovškim mostom in Rakovnikom, pobočje Grajskega hriba in sadovnjak pod Rožnikom. Moščani hodijo smučat na Blažev hrib v Stepanji vasi, Vevčani pa na pobočje Urha. Za zahtevnejše smučarje bodo v bližini Ljubljane verjetno najbolj privlačna smučišča na področju Krima, ki jih v zanimivi razpravi v Delu obravnava prof. dr. AVČIN, saj bodo uporabna celo spomladi tudi takim Ljubljančanom, ki premorejo le kolo. Razprave o samem članku naj bo dovolj, poglejmo kako bi moralo biti. Zimski šport ima na območju naše krajevne skupnosti, ki obsega vasi: Dobrunje, Zadvor, Sostro, Sa-dinja vas, Podlipoglav, Češnjice, Zagradišče, Sentpavel in Zavoglje, dokaj ugodne možnosti razvoja. Razmeroma blaga gozdna pobočja s prostranimi livadami nudijo zelo ugodne pogoje za razvoj smučarskega teka. Tudi osojna pobočja, kot Mrzla dolina, in območje, kjer je so-strška skakalnica, nudijo vse pogoje za gradnjo manjših skakalnic. Za take skoke je dovolj razmeroma tanka snežna plast. Male skakalnice je možno z majhnim trudom pripraviti celo pri slabih snežnih razmerah. Razen tega imajo te klasične discipline na področju Dolskega in Ihana že kar lepo tradicijo in ni razloga, da tudi pri nas ne bi šlo, saj so pogoji praktično enaki. Tekmovalcev v klasični kombinaciji pri nas občutno primanjkuje, zato bi bila vadba mladincev v teh prvinah zelo potrebna. Za alpske discipline pri nas ni pravih pogojev, Janče pa so pozimi težko dostopne. Od šole Sostro do skakalnice je dobrih 10 minut, do Urha pa okoli 15 minut hitre hoje. Te kratke razdalje dopuščajo vsem pionirjem vadbo v smučanju, šola nima telovadnice, pogoji za smučanje pa so v bližini; zato je prav, da šola usmeri v zimskem času telovadbo za zimski šport. Bolj nerodna je stvar poleti; igrišče za košarko, rokomet in odbojko je peščeno, šolsko dvorišče nima odvodnih naprav. Celotno zemljišče šole leži na ok. 7 m debeli glinasti plasti, vendar ne bo otežkoče-no odvajanje zaradi pred kratkim zgrajene kanalizacije. Vse to pa bo dobila šola v prizidku dodatne učilnice in telovadnico. Le takrat bo igrišče funkcionalno povezano s šolsko stavbo. Izdelan je že osnutek dela šolske stavbe z igriščem in vemo, da bi ga bilo možno še izboljšati. Tu pač želimo nasvet tovariša VIRKA, ker mislimo, da je tu bolj doma kakor pri smučanju. V bližnji prihodnosti bo krajevna skupnost Zadvor obravnavala tudi športno problematiko in bo vabila na to Na obisku pri gasilcih PGD Sostro sejo tudi tov. VIRKA. V zvezi s tem bo krajevno skupnost zanimalo stališče ObZTK do nekaterih športnih objektov na našem področju. Zelo bi radi slišali tudi nekaj o nam obljubljenih sredstvih z razstave v šoli Kette-Mum. Sploh mislim, da bo tak razgovor obojestransko zelo koristen, zato želim, da se bo tovariš VIRK našemu vabilu odzval. inž. Janez Novak * Navadno prejemam pisma, ki so vsaj vsebinsko na primerni ravni Vaše pismo, tovariš inženir je prekoračilo splošne mere in je žaljivo. Takih pisem, v katerih si daje pisec duška, pozabi pa na problem, zaradi katerega je vredno javno polemizirati, ne objavljamo. Vaše kljub temu priobčujemo, a povsem kot primer, kakšno naj ne bo! Za lažje razumevanje nepoučenemu bralcu pa smo dva objektivna podatka o Janezu Virku, kateremu .ste namenili svoj žolč. Janez Virk je smučarski vaditelj z diplomo visoke šole za telesno kulturo in profesor telesne vzgoje z diplomo iste šole. Dovolj o tem! Vas, tovariš inženir Janez Novak, pa pozivam, da predvsem kot ljudski odbornik (tako ste se po telefonu predstavili uredništvu), napišete prispevek za naše glasilo na temo, ki jo omenja te v svojem pismu: Družba je dolžna, da daje denar za šport... in obenem pojasnite svoja morebitna stališča, ki ste jih pri reševanju občinskega športa zastopali v občinski skupščini. Urednik Upokojenci - gostje v tovarni Kolinski tovarni hranil v Mostah se njeni upokojenci prisrčno zahvaljujemo za povabilo na proslavo 29. novembra. Nanjo sta namreč povabili sindikalna podružnica in uprava podjetja tudi vse upokojence, njihove nekdanje aktivne delavce. V krogu sedanjih delavcev in uslužbencev smo preživeli nekaj zelo prijetnih uric, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Obnavljali smo spomine na prejšnje lepe pa tudi težje trenutke v razvoju naše tovarne. Povabljeni smo prejeli pri pogrnjenih mizah tudi pakete, katerih smo se še posebej razveselili. Vsem članom sindikalne podružnice želimo še mnogo uspehov v bodočem delu in se jim še enkrat zahvaljujemo za izkazano pozornost vsi upokojenci, kajti nam je bila tovarna drugi dom. V imenu upokojencev: Alojzija Toman Čestitke vratarja pri GRADISU Torek, 29. novembra, ob 11. uri so nas na osn. šoli Karla Destovnika — Kajuha porazdelili po skupinah, da smo odšli čestitat podjetjem za novo leto. Trije smo bili določeni, da gremo čestitat na upravo centralnih obratov Gradisa ob Smartinski cesti. Tam smo povprašali vratarja, kje bi lahko dobili direktorja, vendar smo dobili neprijazen odgovor. Vprašal nas je, če mislit mo, da direktor samo na nas čaka in dejal, da je bilo tu že 50 zastopnikov šol. Rekel je še, če mislimo, da ima njihov direktor toliko pomaranč, da jih bo vsem dajal. Naš namen pa ni bil dobiti pomaranče, temveč čestitati vodstvu Gradisa in vsem delavcem srečno novo leto. Po neprijaznem vratarjevem odgovoru smo se vrnili v šolo. Podpis: Trije učenci osn. š. K. Destovnika-Kajuha, ki smo šli čestitat h Gradisu! Konec Sostrega tik pred Zavo-glom stoji dom gasilskega društva. Ustanovili so ga SostrOanl 1. 1920 takoj po velikem požaru, ki je upepelil tri domačije. Parcele za gradnjo gasilskega doma je odstopil kmet Juvan in kmalu po požaru so postavili skromno barako, v kateri so imeli spravljeno najnujnejše orodje. Kasneje so to barako podzldall in preuredili v lep gasilski dom, ki mu pa vojna vihra ni prizanesla. Zaradi važne strateške lege je kmalu postal pogorišče. Obnovili so ga šele 1. 1952. Sedanje prostovoljno gasilsko društvo Sostro ima 26 aktivnih gasilcev in okrog 400 podpornih članov. V ekipi je tudi članica, ki se v akcijah uveljavlja kot dobra bolničarka. Društvo je že 10 let absolutni občinski prvak, poleg tega pa na vseh vidnejših tekmovanjih osvaja najvišja mesta. Sicer pa o njihovem požrtvovalnem in vest- nem delu najzgovorneje pričajo številne plakete in pohvale v klubski sobi. Ekipa je sodelovala pri vseh požarih in nezgodah na njihovem področju, večkrat pa jc priskočila na pomoč tudi izven občine. Ker je bila konjska vprega prepočasna za hitre in uspešne akcije, so leta~~l953 iz lastnih prihrankov kupili star avtomobil, ki so ga skoraj dve leti preurejali, preden je ustrezal vsem zahtevam. Tako Imajo sedaj 2 avtomobila — cisterno, orodni voz in toliko opreme, da lahko uspešno omejujejo vse požare. Nimajo pa ustrezne opreme za reševanje pred poplavami. Prav tako so pomanjkljivo oskrbljeni za boj proti gozdnim požarom. Čeprav v zadnjem času na njihovem področju ni bilo nobenega požara, zelo vestno trenirajo. Ker je v njihovi četi precej uslužbencev, imajo vaje ponavadi zvečer od 7. do 11. ure. Zato je ekipa lahko popolna le popoldne; vendar lahko tudi dopoldne odidejo na akcijo vsaj 3 člani, kar je za požare manjšega obsega dovolj. Di- Sredi januarja jc bilo v izvedbi TVD Partizan Zelena jama v telovadnici tega društva občinsko prvenstvo za pionirje v orodni telovadbi. To je bilo prvo tako občinsko prvenstvo, v februarju pa bo enako za pionirke. Res je. da so na njem nastopili le tekmovalci is Zelene jame in Dolskega, vendar jc za začetek to že precejšen uspeh (manjkali so le tekmovalci iz Most, ki se tekmovanja zaradi objektivnih težav še niso mogli udeležiti); največji uspeb pa je seveda kvaliteta nastopajočih, ki je bila res na višini Telovadci so nastopili v obveznih vajah na krogih, drogu. sciplina članov je izredna, saj ne preteče nikoli več kot 3 do 4 minute, ko je gasilni voz v popolni opremi že na poti. To je zelo hiter akcijski ukrep, če upoštevamo, da stanujejo člani križem po vasi in da društvo nima sirene za klicanje ‘♦na pomoč«. Ta sirena jim je nujno potrebna — stane okrog 150.000 dinarjev —, vendar društvo do sedaj še ni uspelo nikjer dobiti potrebnega denarja. Ker so sredstva naj večji problem, opravijo člani ogromno dela brez vsakih honorarjev. Vsa popravila in izboljšave naredijo več ali manj sami ter si tako izdatno zmanjšujejo pičli proračun. Občinska skupščina kaže za njihovo delo razumevanje, vendar daje premalo sredstev — 1. 1964 je 13 gasilskih društev dobilo 2 milijona dotacij, kar je vsekakor premalo. Gasilci iz Sostrega trdijo, da ta denar ne zadošča niti za bencin. Svoj finančni položaj si izboljšujejo s članarino aktivnih in podpornih članov, s prireditvami in osvojenimi nagradami. Pri vsem tem napornem delu pa člani le še najdejo čas za vzgojo naraščaja. V društvu je včlanjenih 11 pionirjev in 10 mladincev, za katere velja iznek »♦jabolko ne pade daleč od drevesa«, saj je pionirska -enajstina« prva v občini in 4. do 5. v republiki. V prihodnjih dnevih se bodo tekmovanja -kaj veS o gasilstvu« v Vevčah udeležjJ^e tri ekipe pionirjev iz Sostrega in upajo, da bodo v skladu s tradicijo osvojile prvo mesto. Vaje imajo tako kot člani 2-krat tedensko -predvsem si na maketi vasi pridobivajo tehnično znanje. Kljub velikemu teoretičnemu znanju se za zdaj akcij še ne udeležujejo, ker so premladi. In še želja gasilcev iz Sostrega: vsem, ki so na cesti takrat, ko oni hitijo gasit, priporočajo discipliniranost, ker jim tako zelo olajšajo delo. Za kršitelje reda pa žele čim strožje kazni. Tudi mi jim želimo čim manj nesreč in požarov in mnogo prvih mest na tekmovanjih. v parterju in v preskokih koze; vaje sta sestavila Jože MAVRIC in Marjan GOSTINČAR, člana občinskega strokovnega odbora TVD Partizan. Med posamezniki je posebno izstopal Franc PODREPSEK, ki pa je tekmoval izven konkurence, ker je bil malenkost prestar. Mnogo talenta pa so pokazali predvsem štirje v končni razvrstitvi. Tehnični rezultati: 1. Jože BELINA (Zj) 33.9 2. Janez CERAR (D) 33,4 3. Jaka HAWLINA (Zj) 33,2 4. Edo PETERLIN (Zj) 32,6 Zmagali so pionirji Zelene jame z rezultatom 2374:211,3. Uspela skakalna prireditev v Mrzli dolini Skakalni klub TVD Partizan Zalog je pod pokroviteljstvom predsednika občine VLADA CRNETA otvo-rii novo 35-metrsko skakalnico v Mrzli dolini. V solidni konkurenci -so domači skakalci prestali ognjeni krst in navdušili številne gledalce. Skakalni šport si v tem delu utira pot s hitrimi koraki, čeprav se društvo bori z veliki težavami. Občinsko prvenstvo pionirjev v orodni telovadbi KONEC KRIZE •>ŠENTJERNEJSKA NOČ« — TVD PARTIZAN ZOPET PREVZAMEJO SVOJO VLOGO. MENJAVA GENERACIJ JE MIMO. O TVD PARTIZAN ZELENA JAMA. SE O OSTALIH. Z DELOM ODGOVORILI NA KRITIKO1. ČE POTEGNEMO ČRTO POD VSEM TEM. »Sentjernejska NOČ« Slovenski kongres telesne kulture pred leti je bil Šent-jernejska noč organizaciji te-lesnovzgojnih društev Partizan. Ljudje, prizadevni funkcionarji, ki so leta, mnogi vse življenje posvetili telesni vzgoji v svojih društvih, so onemeli. Za ves svoj trud — žrtvovali so čas in denar, delali zastonj — ne, niso pričakovali zahvale — toda, za vse to: Sedanja društva TVD Partizan ne ustrezajo družbeni stvarnosti. Način in oblike dela so zastarele. »Suha leta«, vsaj upajmo, so mimo. Minilo je precej časa in zopet so začeli rasti »Partizani«. In potrebe. Samo zato, ker pri nas le živi dovolj ljudi, ki radi telovadijo, se igrajo in se krepijo; otrok in odraslih. VZROK Pravzaprav so bila precej kriva finančna sredstva. Starti »Partizani« so delovali samostojno. Prirejali so plese ipd., da so dobili denar za vzdrževanje doma, vaditelji so delali zastonj in vsa so prispeivaM denar, da je njihovo društvo živelo. Doba nadur in honocamiih ur. Tako ni šlo naprej. Res je bilo treba iti v korak z družbeno stvarnostjo. Precej na tem področju. Sredstva za vzdrževanje morajo bita, nekdo pa jih mora dati. Vodniki delajo nadure — v vsako efektivno morajo vložiti še uro naporov za priprave. To pa ne more biti zastonj. Moramo priznati, za to ni bilo nikoli sredstev, ker smo računali, da bo tako vedno tar-ko, kot je bilo prej1. Lani se je vsaj v naši občini obrnilo na bolje. Občinska zveza za telesno kulturo Mo-ste-Polje je tedaj namenila tem društvom sorazmerno mnogo več sredstev kot kdaj-» koli prej. Ta sredstva pa niso ostala neizkoriščena. Kako je zdaj, pa poglejmo: Se v začetku minulega leta smo govorili: Bolje eno slabše društvo TVD Partizan kot dve v propadu ... Zato smo hoteli združiti TVD Partizan Zelena jama in Moste. Danes je TVD Partizan Zelena jama eno najmočnejših tovrstnih društev v Sloveniji. Tudi v Mostah se že boljša. V Dolskem dolgo ni bilo ničesar, sedaj dela že 6 oddelkov. Tudi v TVD Partizan Zalog je že kar lepo; za to gre zasluga mladincem. Jože MAVRIČ in Miša LAJEVEC sta športna pedagoga na šoli Vide PREGARO, vsi ostali pa so najmanj vaditelji in tudi zaslužijo, da jih omenimo. To so: Mara GOSTINČAR, Bojan DREMELJ, Metka LEMUT in Vasja HROVAT. Pred leti je bila vrsta TVD Partizan Zelena jama v tekmovalnem razredu članov, III. razredu med najboljšimi v Jugoslaviji. Prej našteti so nam pogoj, da lahko kaj takega kaj kmalu zopet pričakujemo. Toda, ali je kvaliteta tako važna? — Tudi, kajti v tem primeru raste iz množičnosti. Se o ostalih Nesojeni partner Zelene jame, TVD Partizan Moste, ni takšne sreče. V društvu imajo 'kar precej čliamov (sorazmerno), mični so oddelki ,pionirjev, pionirk in cicibanov on — kar je najlbollij, razveseljivo — zopet deluje oddelek članov. Da so številni prav ti oddelki, je izključna zasluga vodnikov teh oddelkov. Vsekakor so tudi ti že naredili korak naprej, vendar so precej za Zeleno jamo. Na občinskem prvenstvu pionirjev niso sodelovali, ker novi vodnik ni mogel tako hitro pripraviti vrste za tekmovanje. Da, tu je tudi problem. Vodniki se zelo pogosto menjavajo, kar se zelo pozna tudi na oddelkih; ne morejo pa tudi dobiti takega načelnika, ki bi društvu posvetil ves svoj prosti čas. TO pa je velika zahteva. Vodniki v večini primerov nimajo ustreznih kvalifikacij, brez izjeme pa so vsi še zelo mladi. Mnogim je Partizan Moste drugi dom, pa se ob prijetnem zgodi tudi kaka nerodnost. Nekatere organizacije iz te krajevne skupnosti se na to pritožujejo. Ne tako, tovariši s terena. Pristopite to pomagajte! V upravnem odbo- ru je premalo delovnih članov, strokovno delo pa vodi mladina sama. Povprečna starost vodnikov ne presega 20 let. Manjka jim krepka roka, ki bi znala pravilno usmerjati vse njihove moči. »Tovariši s terena, strinjamo se s kritiko, a rabimo vašo pomoč!« pravijo v TVD Partizan Moste in upajo, da je korak naprej, ki so ga doslej napravili, šele prvi. Društvo TVD Partizan Zalog — aktiv ZMS Zalog. Skoraj lahko rečemo, da je vseeno, -kateri naziv uporabimo za to organizacijo. Duša društva so skakalci na smučeh. V minulih dveh letih so si sami zgradili 35-metrsko Skakalnico v vrednosti preko milijon dinarjev. Seveda, skačejo lahko le pozimi. Poleti so trdo delali na skakalnici, poleg tega pa igrali nogomet, namizni tenis, skoraj vse, kar ima kakršnokoli zvezo z žogo. Njihova telovadnica — malo večja soba — jim ne dovoljuje, da bi postali telovadci, zato je njihova dejavnost porazdeljena pač 1» letnih časih. Zaloški mladinci so zelo prizadevni in imajo tudi voljo in vztrajnost. Zato jim tudi star rejši radi pomagajo — in so jim tudi pomagali pri graditvi, skakalnice. Če hi le imeli tudi telovadnico, bi bili brez dvoma eno najboljših tovrstnih društev. rimo z demantiranjem, izgovarjanjem na slabe pogoje in namigovanje na pisca članka, na njegove lastnosti in kvalitete. Toda Dolčani so odgovorili na kritiko — z delom. Kolikor redkejši je tak primer, toliko bolj smo ga lahko veseli. Sami sicer pravijo, da vse še ni tako rožnato in da še niso »na zeleni veji«. Imajo le 4 vodnike in ti vadijo vse oddelke. Duša društva je prof. Jože PETERKA, ki mu največ pomaga vodnica Ivka ZU- PANČIČ. Pionirji so nastopih na občinskem pionirskem pf" venstvu v orodni telovadbi. V počastitev 29. novembra so s*>7 delovali na akademiji. Igrah' namiznega tenisa imajo precej tekem, smučarski skakalci skačejo v Dolu. To res ni malo in vse kaže, da tega sedaj ne bo konec — tudi potem ne’ T* bo spomladi odšel prof. “k"' TERKA na osluženje vojaškega roka. Glavno je — zopet se je ^a" čelo. ČE POD VSEM TEM POTEGNEMO ČRTO... To, kar smo tu našteli, je pri nas ostalo od organi za« j*-TVD Partizan. Tu nismo zasledili imen: TVD Partizan Stepanja vas. Sneberje in Polje. To so bila nekoč delovna društva. V POLJU SO ODSTOPILI TELOVADNICO V NAJEI" — v upanju, da bodo iz najemnine sezidali novo. Pa so ** ušteli, v škodo sebi pa predvsem mladini Polja. V SNEBERJAH SO SPOKOJNO ZAPRLI VRATA »9] MA. Brez hrupa in — brez skrbi, kaj bo z inventarjem, ga končno le niso imeli malo. Nihče ni zanj odgovoren, kaj« kot kaže, mislijo: saj je vse naše! V BIVŠEM TVD PARTIZAN STEPANJA VAS JE OBRAT NEKEGA PODJETJA. In to nobenega nič ne boli, mn^ ni prizadet. Vse je lepo mirno. Mirno, kot je bilo pred 30 a ■ več leti. Marsikje smo še zadovoljni, da imamo televizor vidimo vse, kar je vredno: opere. Opatija 65 in športne Pr*r^ ditve. Zadovoljni smo, da se nam otroci ne motajo pod gami v stanovanju. Kje pa naj ImhIo, pa že ni tak problem. No, mi smo šli včasih lahko telovadit v telovadnico TVD tiran ali se zabavat v društveno sobo. Da, ampak to je w včasih. Z DELOM KRITIKO ODGOVORILI NA Presenečenje, in sicer nadvse ugodno. Nekaj številk nazaj je Meščanska skupnost prinesla reportažo o Dolskem: Telesna kultura — prazno, kje ste, telesnovzgojni delavci, kje je mladina? Morda malo ostro in pričakovali smo, da bo kdo (ki je navajen delati pač na tak način) na to le odgovoril. Toda presenečenje je prav tu. Prepogosto na kritiko odgovo- Triumf hokejistov Slavile DRUGIČ ZAPORED SLOVENSKI MLADINSKI PRVAK Nihče ni upal, še najmanj sami Vevčani, da to lahko uspe. Po lanskem izgubljenem prvenstvu na domačih tleh so učitelji hokeja — Jeseničani — uvideli, da mora ta naslov pravzaprav soditi njim. Res je, da igrajo njihovi najboljši mladinci v ekipi Kranjske gore, toda v 5 mesecih ledu na leto zraste še mnogo več odličnih igralcev. Letošnje slovensko prvenstvo je bilo zopet na J®' senicah — prvak pa zopet SLAVIJA IZ VEVČ! Treningi, ki so z njimi začeli 3-krat tedensko \ juliju, so se obrestovali šele v januarju. Poleti prelh' znoj se je sredi zime zlil v pokal slovenskih prvakom-Ne samo znanje, ampak trdo in disciplinirano dole rodi uspeh, ki so zanj zaslužni igralci, trener Ju®* Bezlaj in upravni odbor. Te besede so izrečene iz navdušenja. Iz navdušenja nad neverjetnim uspehom vnetih in požrtvovalnih amaterjev, ki si brez lastnega igrišča utirajo pot v vfh jugoslovanskega hokeja. Ob tem jim iskreno čestitam® vsi občani in jim želimo še nadaljnjih uspehov — h* umetno drsališče. Prihodnjič: 10 DNI HOKEJA (S treninga hokejistov Slavije na Češkem) O TVD PARTIZAN JAMA ZELENA To društvo je trenutno najbolje organizirano tudi telo-vadečih ima največ. Za to sta predvsem zaslužna načelnik Marjan GOSTINČAR in Jože MAVRIC. No, tudi ostalih ne smemo prezreti; saj vsi prebijejo precej svojega prostega časa v domu. Sedaj delajo vsi oddelki, vsi so tudi maksimalno zasedeni. Med članstvom je tudi mnogo talentov, kar so pokazale zadnje tekme za občinsko prvenstvo pionirjev v orodni telovadbi. V telovadnici, ki je na nekaterih mestih široka tudi samo 5 metrov, deluje 8 oddelkov s prek 200 člani. Seveda je to možno doseči le s kvalitetnim delom, za kar so seveda prvi pogoj strokovnjaki. Ta pogoj pa ima na vso srečo tu izpolnjen in so s tem eno redkih slovenskih društev (ne samo TVD Partizan), ki sc s tem lahko pohvalijo. Načelnik Marjan GOSTINČAR je prednjak. MOSČANSKAI PRILOGA: P^FP^OG SKUPNOST družbenega načrta za leto 1965 SMERNICE gospodarskega in družbenega razvoja v občini Ljubljana Moste-Polje I Splošni gospodarski razvoj terja jj, gospodarskih organizacij nadalj-k .ras^ njihove gospodarske učin-,cr postavlja zahtevo, da Pri*^1^0 ^“sedanjo dinamiko razvoja. *a t<,rn ^ *re*,a ustvarjati pogoje jj racionalnejšega organi- ne nja ‘n vodenja celotnega poslov-»Pod *>r<>cc'sa- Dejstvo je, da se golo . arslle °rSani/acije še vse prema-^^/—jajo na isk;inje notranjih 'I’ na uvajanje sodobnih metod Hjji!nizap'je poslovnega procesa in ^ intenzifikacijc. Redki so pro-n>*ac1iP<>S-l0Vania ^nspodarskih orga-in 'v ki bi upoštevali ekonomske dfl 0,2vodne možnosti, poslovno so-obliu anic’ specializacijo in ostale n°«nsk-*felilvc n„ l!‘ ukrepov omogoča vse bolj n'k sred te> 'z^or^^an-ie Peoizvajal- e^V^i take poslovne orienta-niorala operativno tchnič-Dosnp. stva gospodarskih organizacij na p0j)'n”.Uvaiaii v poslovni proces nejSc r<>l'.iu organizacije dela sodob-sV()jih ^^^Jde dela, utrjevati tržišča ■iati p Pr<>i*vodov in uslug ter urc-ifte, (/*ia(niczne proizvodne proble-s'°vniU *' intenzivirali celotni po-Proces. Ceo (vl>rav veljajo gornje smernice za e gos., , b('bn0 |Uai-ske organizacije, je po-ij[j5?iti posebna prizadevanja Porast poslovnih zmoglji- v«sti sko-tUrj “kvini, trgovinski in gostin-.. Istl^ni dejavnosti. 1,1 •»ode^ frt'l,a zagotoviti izboljšave y 0i>rln:inia*ci'i° Poslovnega procesa lr<'ba oh . Pod.jetjih. Preusmeriti je V °kvirih I® dejavnosti, ki poslujejo i k^ievnih skupnosti. Eko-Servisi i,” orRaniziit,ijsko nesposobni i' v. bodočnosti ne bi mogli se uki° , rt'ntabilno poslovati. ?a?0nicsii J,ejo’ njihove dejavnosti pa krjočij, iir° f' razvijanjcm odgovar-Jtodnsjijk®1.*1 obrtnih obratov. Z *"rl>eti ti,rts s,'s*ih zmm,i?” nada,inji razvoj po-Uslm k^nvosti v zasebni, pred-v “služnostni obrU. 'lo'*ju jeh?^?^cm gospodarskem ol>-.ag,>toviti >a na Področju trgovine vpojnih Pospešeno širjenje d"'.^»oštevatiSlllafllSČnih zrn°gljivo-tehnik,. treba- da sc v pro-K°vine “vajajo načela razvoja Spri^ sitemu samopostrežbe. Že*? v vazdmVu • V Rostinstvu, ki se »Jr, v zastari08« RosUnske mre-J"};. Je vS ,,h ncP«-lmernih pro-a,-.. ,‘i goj,.. ' . razvoj težko doseči. ra-.r.koviteL ^o - turistična mreža ^ctl??**iu gost^!°VaIa’ je ^1« k & z veS ‘n ‘“rističnih ol^ Sjf^evan.iv l j.' Mnogijivostmi. V Stil^V*vrstne poburt'a pa ^ vkIJuail 'h. Pobude pri zasebnih go- ri CeloW jr^^iHan in" ^.° Proizvodnjo v )k r faradi l)ni;M^ noni sektorju je ''ov ~ terjati no ^ '“esta še nada-^ietJ^koin, m^,r®Skrho Potrošni-Druž^^l ^o*«. povrtnino in na,niko svoTkU>r kmetijstva S-a JPuvečati p® Proizvodnje še Siin^^Ati ekon^^” ^vzornost ^ SVoJe ^“mičnosti in ren- -svodnje. s čimer ,u,‘ ■»««.sr'7nr; obstajata obojestranski komercialni interes in potreba na tržišču. Ob tem mora kooperacija sloneti na stabilnejših osnovah in na doslednem spoštovanju pogodbenih odnosov. Kooperacija ima poseben pomen v hribovitih področjih, ker nudi na ta način višinskimi kmetom pomoč. V prihodnjem gospodarskem obdobju je potrebno zmanjševati dosedanji obseg poseka. Ta ukrep je nujen zaradi zavarovanja gozdnega fonda, v težnji posek prilagoditi prirastu gozda. V okviru razpoložljivih sredstev gozdnega sklada naj se gozdno cestno omrežje še naprej povečuje. Družbeni gozdni obrat naj nadaljuje s prememuni degradiranih gozdov in sajenjem novih topolovih nasadov. Skladno z navedenimi težnjami je treba pri izdelavi razvojnih programov težiti, da povečanje obsega proizvodnje in poslovnih rezultatov ne bo temeljilo na dodatnem zaposlovanju delovne sile. Nasprotno, temeljiti mora na boljši in racionalnejši organizaciji dela, s čimer naj ta način zagotovi ekonomsko pravilen razvoj produktvinosti dela. Problem nadaljnjega dviga produktivnosti na ekonomski osnovi, na intenzifikaciji delovnega procesa je toliko bolj pereč, ker kaže dosedanja dinamika zaposlovanja v nekaterih gospodarskih organizacijah hitrejši porast zaposlovanja kot proizvodnje. organizacijah in nadaljnji razvoj družbenega standarda delavcev. Pri planiranju ustvarjanja sredstev in njihove delitve je treba posebno pozornost posvetiti gibanju dolžnikov oz. plačane realizacije kot pomembnega faktorja v delitvi, kar neposredno znižuje ali povečuje poslovni rezultat, izražen v čistem dohodku. Zato je treba pri planiranju posvetiti posebno pozornost poslovnim stroškom, zlasti pa režijskim stroškom (npr. reprezentančni stroški, ■stroški propagande, potni stroški, stroški prekomernih zalog blaga in surovin itd.). Vsako neracionalno trošenje materialnih sredstev ima namreč neposredni vpliv na zmanjšanje sredstev čistega dohodka. Gospodarske organizacije, ki izkazujejo v zadnjem obdobju stagnacijo oziroma padec ekonomičnosti in rentabilnosti, še posebej pa podjetja, ki poslujejo z izgubo, morajo pri planiranju bodočega poslovanja posvetiti posebno pozornost prav dvigu stopnje ekonomičnosti in rentabilnosti svojega' poslovanja kot celote. V nekaterih gospodarskih organizacijah zaostaja dosedanji obseg izvoza za doseženim povečanjem proizvodnje. Ta ugotovitev 'ni v skladu z osnovno orientacijo, ki jo naj ima proizvodnja, da je v realizaciji usmerjena na tuja tržišča. Eden od ukrepov v tej smeri je tudi vezava uvoza surovin na ustvarjeni izvoz proizvodov. Zato morajo podjetja, ki so vezana na preskrbo iz uvoza, razvijati vse potencialne možnosti v svoji proizvodnji za proizvodnjo, ki naj jo realizirajo na tujih tržiščih. V težnji za pospeševanjem izvoza sc morajo podjetja, ki že izvažajo, usmerjati k izpolnjevanju vseh po- — prioriteto imajo investicije, ki pospešujejo izvoz in povečujejo njegovo rentabilnost; — sredstva naj se vlagajo v tak poslovni proces, ki z relativno nizkimi vlaganji omogočajo takojšnje in občutno povečanje proizvodnje, njene produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti (odprava ozkih grl, standardizacija, specializacija, kooperacija, serijska proizvodnja itd.); — pospeševati je investicije, ki vplivajo na odstranjevanje pomanjkanja splošnih družbenih potreb (trgovska mreža, družbena prehrana, promet in druge terciarne dejavnosti); — usmerjati je večja sredstva v razvoj družbenega standarda in družbenih služb; — zagotovljena mora bita popolna investicijska dokumentacija, ki mora vsebovati realni investicijski program; — sredstva za predvidene investicije morajo biti v celoti zagotovljena; — ob odločanju o investicijski izgradnji mora biti prisotna popolna pripravljenost delovnega kolektiva za dovršitev pričete investicije. Posebno pomembno področje planiranja podjetja predstavlja delitev sredstev za osebne dohodke. Zato je pri nadaljnjem razvoju osebnih dohodkov potrebno izhajati iz dejstva, da mora biti porast osebnih dohodkov osnovan na vzporednem razvoju ekonomskega učinka poslovanja in dela. Povezovanje osebnega dohodka in ekonomskega učinka dela zahteva tudi izpolnjevanje sistema delitve osebnih dohodkov, ki mora dosledno i . '-/J' " "j,-* • Pri usmerjanju poslovnega procesa v prihodnjem planskem obdobju je upoštevat) smernice, da naj bi povečani obseg poslovanja ustvarili s takšnim povečanjem delovne sile, ki bo izražalo težnjo, da povečanje obsega poslovanja spremlja tudi nadaljnje povečanje produktivnosti dela. Glede na dejstvo, da se sredstva ne ustvarjajo neposredno s samo proizvodnjo oziroma z opravljanjem raznih neblagovnih uslug in storitev, ampak predvsem z realizacijo proizvodov, storitev tn uslug, je treba pri programiranju bodočega poslovnega obdobja zagotoviti nadaljnjo rast celotnega dohodka gospodarske organizacije. Na osnovi tega pogoja in ugodnejših pogojev pri delitvi celotnega dohodka med družbo in imhI-jetjem je mogoče pričakovati, da bodo sredstva, s katerimi bodo samostojno razpolagale gospodarske organizacij«*. večja. S tem pa bo zagotovljena nadaljnja rast materialne osnove gospodarjenja V gospodarskih godbenih obveznosti, ki jih imajo pri izvozu. Razširjena reprodukcija je poleg intenzifikacijc in racionalizacije obstoječih poslovnih zmogljivosti temeljni pogoj nadaljnjega razvoja dejavnosti gospodarskih organizacij. Da bi se razširjena reprodukcija usmerjala čim smotrneje in da bi se zagotovila njena učinkovitost, se spreminja delitev ustvarjenih sredstev gospodarskih organizacij v njihovo korist. S tem se nalaga potreba, da gospodarske organizacije potrošnjo teh sredstev v bodočem obdobju zasnujejo na dolgoročnem zbiranju in programiranju. Večja sredstva gospodarskih organizacij za Investicijske^ naložbe terjajo čedalje ustvarjal-nejšo poslovno politiko podjetja, ki mora izhajati iz krepitve delovanja delavskega samoupravljanja in poglabljanja dela njihovih strokovnih služb. Pri načrtovanju bodoče investicijske politike je treba izhajati iz naslednjih splošnih družbenih načel: slediti prej navedenemu načelu. Vsako dviganje osebnega dohodka, ki ni pogojeno z doseženimi rezultati dela, ni ekonomsko utemeljeno in lahko vnaša v ravnovesje med potrebami za razširjene produkcije v gospodarske organizacije na eni strani in potrebami pospeševanja povečanja osebnega dohodka na drugi strani občutne nreklanosti. Iz sredstev, ki jih podjetje ustvari s svojim postevanjem, se krijejo tudi potrebe splošnega družbenega standarda delavcev. Ta sredstva so eden izmed pomembnih virov razvijanja gospodarskega učinka podjetja, ker se z njimi omogoča kritje potreb, ki povečujejo fizično in duhovno sposobnost delavcev. Zato Je trčim pri planiranju bodočega poslovanja upoštevati tudi te potrebe in skrbeti za izboljšanje stanovanjskih razmer delavcev, njihove prehrane, študija, rekreacije, splošnega zdravstven«^ stanja itn. Težiti je k uvedbi metode funkcionalnima obračuna amortizacije in spremenjene stopnje amortizacije, s čimer sc bodo povečala sredstva gospodarskim organizacijam, ki jih bodo uporabile za povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti. Pri planiranju potrebnih sredstev, ki sc jih naj uporabi v prihodnjem planskem obdobju, se ne smejo zanemariti potrebe za ustvarjanje lastnih virov, ki se naj uporabijo za kritje potreb v obratnih sredstvih. Ustvarjanje lastnih trajnih virov za kritje obratnih sredstev je eden pomembnih elementov učinkovite in stabilne poslovne politike podjetja. dostno prehrane, bo možno zmanjšati z boljšo in smotrnejšo šolsko prehrano in s preventivnimi zdravstvenimi ukrepi. Po programu zdravstvene službe bo v tem letu razširjena preventivna zaščita šolskih in predšolskih otrok (sistematski zdravstveni pregledi, cepljenja itn.). Na sedanji stopnji našega razvoja, ko je skrb za človeka v celoti prenesena na občino, delovne in druge samoupravne organizacije, je trebil razviti tako organizirano socialno viti samo v okviru načrtnega usmerjanja razvoja širših teritorialnih enot. Perspektivno planiranje je trajna dejavnost, ki mora temeljiti na solidnih temeljih, na dobro preštudirani strokovni pripravi, na jasnih in realnih ciljih in na znanstveni odločitvi. Le na taki podlagi bo mogoče tekoče operativno usmerjati razvoj oz. etapno programirati ne samo aktualne potrebe sedanjosti in neposredne prihodnosti, ampak zagotoviti tudi uspeh v bolj odmaknjeni perspektivi. Zato moramo v posa- pri gradnji določenega stanovanjskega naselja, se morajo namensko vlagati v gradnjo komunalnih naprav oz. komunalno ureditev tistega naselja, v katerem so bila ustvarjena. . Kljub povečani stanovanjski grau-nji v zadnjih letih dejanske P0"-®” be po stanovanjih iz dneva v dan naraščajo. Vedno bolj pa sc Pos". Ija v ospredje vprašanje ekonomik v gospodarjenju in eksploataciji o stoječih stanovanj. Iz vseh dosedanjih razprav sledi, da bo moral Gledanje, da probleme v gospodarskih organizacijah lahko uspešno rešuje le ožji krog strokovnjakov in da je kolektiv treba obvestiti le o njihovih odločitvah, mora postati stvar preteklosti. Treba je težiti k odpravljanju takšne miselnosti in prehajati k reševanju problemov na široki samoupravni podlagi. Nasprotno pa mora biti prizadevanje delovnih kolektivov kot samoupravne celote usmerjeno k proučevanju položaja strokovnih služb v podjetju njihove stimulacije in pravilnega vrednotenja njihovega dela. Ob tem se bo tudi postopno odpravljala miselnost, da se gospodarska moč delovnega kolektiva lahko poveča le z novimi investicijskimi naložbami in določenimi spremembami v gospodarskem sistemu. Da bi vse te cilje in želje uresničili, je potrebno angažirati vse sile delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, pri tem pa v polni meri izkoristiti tudi vse možnosti za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in socialističnega značaja proizvodnje. V bodoče bo potrebno večje in samostojno kontaktiranjc in konsul-tiranje posameznih svetov občinske skupščine z delovnimi organizacijami, kar naj bi bil ustaljen način dela za konkretno reševanje problemov v gospodarskih organizacijah. II V letošnjem letu je treba v celoti realizirati številna priporočila o večjem vlaganju sredstev v družbene službe. Tako bodil letos šole razpolagale z znatno večjimi finančnimi sredstvi za osnovno in za dopolnilno dejavnost. V novem šolskem letu predvidevamo postopno financiranje učbenikov za učence 1. do 4. razreda. Povečati je treba število štipendistov deficitarnih strok in uvesti strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev na delovnih mestih. V šolskih kolektivih je treba uvesti tak sistem delitve osebnega dohodka,. ki bo stimulativno vplival na delo prosvetnih delavcev. Zaradi intenzivnega razvoja industrije in stanovanjske izgradnje je potrebno doseči, da se neskladje v razvoju otroškega varstva čimprej odpravi. S tem v zvezi je treba v delo, prek katerega bo možno doseči najširšo koordinacijo na tem področju. Zato bo treba pospešiti uvajanje strokovnih socialnih služb v šolstvu, krajevne skupnosti in zlasti v gospodarske organizacije. Pri razvijanju skrbi za otroke in mladino pod družbenim varstvom bo treba organizacijsko in strokovno izboljšati delo zlasti na področju rejništva in skrbništva. Varstvo borcev NOV in invalidov terja tudi v prihodnjosti vso pozornost, predvsem v izboljšanju njihovega ekonomskega položaja. Invalidom dela je treba oskrbeti ustrezno rehabilitacijo in ustrezna delovna mesta. Stanovanjske probleme borcev je treba še naprej pospešeno reševati z dosedanjim načinom dodeljevanja dotacij in posojil. Pri programih telesno kulturne dejavnosti je treba dati prednost tistim panogam, ki so najbolj množične, imajo posebno biološko in vzgojno vrednost in pogoje za razvoj. Tako naj postane množičnost telesne vzgoje podlaga za razvoj kvalitetnega športa kot rezultat sistematičnega dela v vseh panogah. Ena izmed temeljnih nalog na področju kulture je poživljanje in utrjevanje osnovnih organizacijskih enot v smeri vsebinskega poglabljanja njihovega dela in to v sodelovanju z vsemi družbenimi in delovnimi organizacijami. Ta dejavnost se bo razvijala v obliki raznih klubov, knjižnic, vseh vrst tečajev in predavanj, glasbene dejavnosti, gledaliških predstav, gostovanj itn. mezni stopnji detajlizacije opredeliti in prostorsko označiti najboljše predpostavke, družbene, ekonomske ipd. za urejanje in razvoj naselij in pokrajine, predvsem pa: razporeditev prebivalstva po posameznih urban-skih naseljih, perspektivno omrežje vodilnih prometnih zvez in glavnih komunalnih instalacij, perspektivno zaščitena področja, perspektivno izrabo tal, perspektivne funkcije vseh večjih naselij in perspektivno gospodarsko osnovo urbanskih področij. Vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav kakor tudi izvrševanje komunalnih uslug je eden glavnih in vedno zelo perečih problemov našega občana; to je povsem razumljivo, saj predstavlja to tudi del njegovega standarda. Zato bo potrebno temu posvetiti izredno skrb, da bomo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi dosegli čimboljše rezultate in to predvsem z naslednjimi ukrepi: 1. Pri vzdrževanju cest je postopoma preiti na investicijsko vzdrževanje, tako da bodo vozišča utrjena z asfalt betonom, ki bo ustrezal dosedanji prometni obremenitvi. Ostale makadamske ceste pa je treba vzdrževati le v minimalnem obsegu, da ne bo povzročena škoda. 2. Uvajati je čimveč mehaniziranega dela pri vsakodnevnem čiščenju in snaženju ulic, cest in prometnih prostorov. 3. Z višjimi sredstvi dotacij krajevnim skupnostim je doseči čimveč uspehov pri urejanju življenjskih problemov občanov na področju okviru proračunskih sredstev občine in z združevanjem sredstev delovnih organizacij zbrati sredstva za ustrezne investicije. Zdravstveno stanje šolskih otrok ni zadovoljivo. Okvare telesne drže, ki so posledica nepravilne in neza- III Skladen perspektivni razvoj naselij, zlasti urbanističnih, ki so vodilna žarišča gospodarskega in družbenega življenja, je mogoče zagoto- gradnjc vodovodov, vzdrževanja vaških cest, ureditev igrišč, parkov itn. Sredstva sklada za gradnjo komunalnih naprav, ki se samo eviden-tira.jo in jih morajo vplačati gradbena podjetja kot prispevek investitorja za ureditev mestnega zemljišča družba nujno z določeno intervC,. cijo vplivati na ekonomičnost učinkovitost gradnje stanovanj s® usmerjanje in dolgoročno kredu” nje. Vprašanja, ki se pojavljaj” področju stanovanjske gradnj® ^ stanovanjskega gospodarstva, je *. potrebno strokovno proučiti in n5"., diti materialne možnosti tako P meznika — potrošnika kot d ra. _ Samo na tej podlagi lahko Pr‘c‘ s« jemo, da bi spremembe na P0<”.( stanovanjskega gospodarstva do«** svoj namen in zagotovile oP^-Ikih rezultate pri reševanju stanovanj problemov in da bi se stanovanj®^ gospodarstvo in stanovanjska Sj. nja uspešno prilagodila našim benockonomskim ciljem. Pri težnji za čimboljši pri kakršnikoli spremembi in “ nitvi sistema stanovanjske kakor tudi stanovanjskega f?0-’* ci)0j stva pa moramo imeti prc” “l0fj predvsem skrb za človeka, imeti zagotovljeno perspektivo s**1 j, vanja ob pogoju, da tudi speva k reševanju svojega P1"01’ i.ifl Zato bo treba predvsem v Ict0" e; letu reševati naslednje Pr0*, c ^ 1. učinkovito reševanje skih potreb ob največjem ang nju lastnih sredstev: ^ 2. stabilizacijo cen v gradnji novanj; 3. postopni razvoj raci,)na*I'^j; dustrializacijc gradnje stanov ^ 4. postopni razvoj samofi,,aI’i;1 ja nja stanovanjskega gospodaf’ go' zagotovitev normalnih P0’ j^do1’’’ spodarjenja s stanovanjskim V letu 1965 je potrebno čunski potrošnji —■=«««« posvctiti^P^jojd' pozornost nemotenemu fUV3>* ran ju šolstva, socialnega ja ^ zdravstvene zaščite in >k(' učinke, izražene v aružbimega sektorja, bo sprem- ljalo tudi povečanje števila zaposlenih, kar zmanjšuje njegovo gospodarsko vrednost. Medtem ko je bilo v letu 1964 zaposlenih 13.549 delavcev, je predvideno v letu 1965 nadaljnje povečanje za 822 ali za 6,0 %. Analiza zaposlovanja kaže v primerjavi s preteklim letom težnjo po upadanju. V letu 1963 je bilo od vseh zaposlenih le 62,2% s prebivališčem v občini, leta 1964 61,2 %, v letu 1965 pa je predvideno nadaljnje znižanje na 60,8 %. Narodni dohodek bo v letu 1965 1 porastel za 13,3 %, torej nekoliko manj kot DBP. Razlog za to je v povečanju porabljenih sredstev. Ker je bil narodni dohodek na zaposlenega v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 za 13,5% večji, pomeni, da je v letu 1965 predvideno zaostajanje dinamike poslovnega uspeha, izraženega z ustvarjenim narodnim dohodkom. Za leto 1965 so izdelana naslednja planska predvidevanja: Dn^ufni bruto proizvod Z *'knA sredstva »"i dohodek S'11° zaposlenih Ste”3 zaposlenega (v 000) Ni)0 preb*valcev občine ekonna prcbivalca (v 000) laičnosti gospodarstva '»sebne dohodek, zmanjšan za tueto) dohodke delavcev v čistih ncskih, predstavlja presežni 1964 1965 1964/65 67.617 77.107 114,0 42.774 48.934 114,2 24.843 28.173 113,3 13.549 14.316 106,0 1.842 1.971 108,0 36.996 — — 672 — — 1,58 1,57 99,5 proizvod (družbeno akumulacijo). V letu 1965 so predvidevanja v delitvi narodnega dohodka naslednja: 1964 oSdni dohodek 24.844 preseiScbni dohodek 8.277 Ueto Proizvod 16.567 slcn ebni dohodek na zapo-Prcs. ®Ka. (v 000 din mes.) 49.752 (v (ww.0izv- na zaposlenega U0° din) 1.222 1965 100 28.173 100 113,3 33 9.387 33 113,3 67 18.786 67 113,3 53.771 107,0 1.312 107,3 rt* °Sebn»f8^ razvidno, da bo de-n dohodkov v narodnem v let "^1 33 % in naJ bi bil istl ?4>>Oslcn„„, Osebni dohodki na > 7 %, v „ . 0 Porastli v letu 1965 nu»si pa za 13,3%. ^»ni v , ^ osebnih dohodkov Primerjavi z letoma 1963 in 1964 zaostajanje porasta osebnih dohodkov, saj je bil v tem obdobju dosežen porast OD na zaposlenega za 24 %, v celotni masi pa za 39 %. Delitev narodnega dohodka je razvidna iz naslednjih podatkov (obra-čun izhaja iz delitve narodnega dohodka po podjetniškem načelu): hpto n ^Pod.* ‘*ni dohodki delavce* . tekladhr,tan’ v °žjem smis v ietuSr1^1tev "ar°dnega ‘4 ostane gosp< Vnih skladih "eobvezmt skuPno P sosp. organ. 1 Sk“Paj ^ta ** z-a v tf VcCja-IV ie že t ^ teh ‘ LobvC sredste ^111^ 23 odplač U -- ‘n srednjero< L in VT ',rcdstva“J|! obra‘< J/etu 19 skupne p,, 1963 1964 1965 % % % 26,7 29,5 31,0 14,0 20,2 19,0 59,3 50,3 50,0 100,0 100.0 100,0 skim organizacijam za uporabo v letu 1965: 2.048.892.000 dinarjev 634.331.000 dinarjev 94,629.000 dinarjev 256.678.000 dinarjev 3.044.530.000 dinarjev sredstva čistega dohodka za 11 %, medtem ko so bila leta 1964 v primerjavi z letom 1963 za 47 % večja na račun odstopljenih sredstev. V letu 1964 so bili pogoji delitve ustvarjenega celotnega dohodka ugodnejši, hkrati pa je bilo poslovanje gospodarstva občinske skupnosti bolj ekonomično. Z ozirom na to, da bo ekonomičnost gospodarstva v letu 1965 nižja, bo v tem letu nadaljnji porast čistega dohodka delno upadal. Čeprav sc je v letu 1964 spremenil odnos delitve čistega dohodka v korist skladov, so bila iz čistega do- hodka izločena mnogo večja sredstva za osebne dohodke (od 8,095 milijonov na 11,350), kar je omogočil izredno močan porast sredstev čistega dohodka. Za leto 1965 je predvidena nadaljnja sprememba delitve čistega dohodka v korist osebnih dohodkov. 1963 TERITORIALNO NAČELO: — masa OD (neto) za kritje izplačanih OD 5.799 — izplačana masa OD (neto) 5.803 — mesečni izplačani OD 40.356 PODJETN. NAČELO: — masa OD (bruto) iz CD za kritje izplačanih OD 8.095 — izplačana masa OD neto 5.096 — mesečni izplačani OD 39.737 Opomba: Mase so izražene v milijonih, mesečni OD pa v dinarjih. Iz dinamike po posameznih kazalcih osebnih dohodkov lahko ugotovimo, da je izplačana masa osebnih dohodkov narasla za ok. 40 %, da pa so se istočasno povečali poprečni me- Tabela o izplačanih neto osebnih dohodkih na zaposlenega prikazuje gibanje izplačanih osebnih dohodkov v neto zneskih. Indeksi gibanja kažejo manjše povečanje poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega kot pa gibanje izplačane — mase osebnih dohodkov. 1964 1965 64/63 65/64 8.277 9.387 142 113 8.062 9.238 139 114 49.752 53.771 124 108 11.350 12.973 140 114 7.088 8.157 139 116 50.280 56.628 127 113 sečni osebni dohodki delavcev za ok. 25%. Predvidevanja družbenega načrta za leto 1965 na področju blagovne menjave s tujino kažejo nadaljnji porast, in sicer za 33%. Obseg menjave s tujino naj bi se gibal takole: V USA $ Indeks 1963 1964 1965 1964 1965 1963 1964 4,973.590 6,848.371 9,105.403 137,7 132,9 Glede na regionalno usmerjenost izvoza je predvideno povečanje izvoza v države s konvertibilno valuto od 83 % na 88 % in znižanje v države s klirinškim poslovanjem od 17 % na 12 % skupnega izvoza. Upoštevaje predvideno realizacijo industrije in kmetijstva v višini 61.141 milijonov dinarjev, znaša udeležba izvoza, preračunana v dinarsko vrednost, 13,8%. Za leto 1965 je predvideno naslednje gibanje razširjene reprodukcije: v milijonih din Indeks 1963 1964 1965 64/63 65/64 investicije v osn. sredstva 5.545 8,030 17,986 145 224 invest. v družbeni standard 340 362 546 106 151 Skupaj 5,885 8,392 18,532 143 221 Iz prednjega je razvidno, da je z družbenim načrtom za leto 1965 predvideno 124 %-no povečanje investicijske potrošnje. To povečanje predstavlja na prvi pogled nasprotje — toplarna — tovarna yulona Skupaj z novimi ekonomskimi ukrepi na področju investiranja, vendar pa pretežni del investicij odpade na gradnjo novih objektov splošno družbenega značaja: 6,689 milijonov din (36,1 % celotn. inv.) 4,184 milijonov din (22,6% celotn. inv.) 10,873 milijonov din (59 % celotn. inv.) Težnja po povečanju investicij se pojavlja kot rezultat novih ekonomskih mer, ki so bile uveljavljene v letu 1964 (z ukinitvijo posebnega prispevka, prispevka v družbene investicijske sklade, z uvajanjem funkcionalne amortizacije itn.), kar je ne- posredno vplivalo na povečanje materialne osnove gospodarskih organizacij. To se odraža tudi v povečanju lastne udeležbe. Gibanje investicij v družbeni standard po posameznih letih je naslednje: v milijonih din 1963 1964 1965 Indeks znes. strukt. znes. strukt. znes. strukt. 64 :63 63:64 Stanovanja 280 82,3 333 92 501 92 119 150 Ostalo 60 17,7 29 8 45 8 48 155 Skupaj 340 100 362 100 546 100 106,4 150,8 Iz strukture je razvidno, da odpade na stanovanjsko gradnjo ok. 90 % celotnih investicij z največjo udeležbo industrije. 1963 — štipendije 1,052 — strokovno izobraževanje — dotacije in podpore 3,838 družb, organizacijam 34,744 — odplačilo anuitet 95,706 — za druge namene 78,387 Skupaj 213,727 Iz sredstev sklada skupne porabe financirajo gospodarske organizacije še naslednje: v 000 din 1964 1965 Indeks 65:64 801 515 64,2 2,147 1,495 69,6 24,636 24,882 101 134,446 119,835 89 67,276 52,602 78,1 229,306 199,329 86,9 Največje napredovanje je opaziti pri trošenju sredstev za štipendije in strokovno izobraževanje, kar je posledica povišane stopnje prispevka za kadre, ki bremeni materialne stroške. Industrija predvideva nadaljnji porast fizičnega obsega proizvodnje za 7 % Po podjetniškem, oz. za 12 % po teritorialnem načelu. Ob takšnem porastu proizvodnje je predviden porast delovne sile za 2% (podj.) oz. 6% (terit.), kar pomeni, da je predviden porast produktivnosti dela zaposlenih delavcev. Spremenjeni tržni pogoji (višje cene surovin, neuravnovešena razmerja blagovnih in kupnih fondov) terjajo ali pa tudi omogočajo povišanje prodajnih cen in s tem porast vrednosti proizvodnje (podj.) za 9,5%. Industrija bo v letu 1965 izvozila 8,3 % svoje proizvodnje v vrednosti 3,140.153 dolarjev, kar predstavlja povečanje izvoza v letu 1964 za 16,7 %. Kmetijska proizvodnja družbenega sektorja bo ostala v fizičnem obsegu na lanskoletnem nivoju. V Agrokombinatu se bo povečala le za 1 % računano po planskih cenah, v KZ Polje pa bo ostala v lanskem obsegu. Predvidene pa so spremembe v cenah kmetijskih proizvodov in asortimentu proizvodnje, kar bo povečalo vrednost realizirane proizvodnje, izražene v družbenem bruto produktu, za 37 % (pod. načelo) oz. 49,1 % (teritorialno). Kmetijska proizvodnja ima pomembno vlogo v izvozu, saj bo 28,5 % vrednosti proizvodnje prodane v tujino. Tako bo črednost izvoza kmetijstva dosegel vrednost 5,965.250 dolarjev. Gozdarska proizvodnja ima ugodne pogoje za razvoj predvsem z usmeritvijo na povečanje udeležbe iglav-eev v celotnem gozdnem fondu. Z ozirom na uskladitev sečnje in naravnega prirastka je predvideno, da bo ostala sečnja pod obsegom v letu 1964. Predvidena pa je nadaljnja širitev gojitve topolov v ravninskih delih. Konjunktumi razvoj gospodarstva in primerni družbeni standard prebivalstva ustvarjata ugodne razvojne in gospodarske možnosti v prometu. V letu 1965 je pričakovati nadaljnji porast prometnih uslug za 7 Količina prepeljanega blaga in število potnikov se bo povišalo, medtem ko se tonski km ne bodo sorazmerno zvišali, potniški pa kažejo celo tendenco k zmanjšanju. Na področju občine nima svojega sedeža nobeno trgovsko podjetje, pač pa sta tu dve poslovni združenji (Vektor in Avto nabava). Od izven-občinskih trgovskih podjetij je najmočneje zastopana veletrgovina Mercator z dvema poslov, enotama (Polje in Špecerija) in 31 špecerijskimi poslovalnicami. Poleg navedenih je na tem območju še 6 trgovin s sadjem in zelenjavo, 9 prodajaln mesa in mesnih izdelkov, 5 prodajaln mleka, 3 prodajalne tekstila, prodajalna obutve, prodajalna z železnino in tehničnimi predmeti itn. Trgovska mreža je na področju naše občine slabo razvita, saj odpade komaj 0,08 m2 prodajnega prostora na prebivalca, medtem ko je poprečje ljubljanskih občin 0,22 m2. Za okrepitev materialne baze v trgovini, ki je na področju občine nezadovoljiva, je bilo v zadnjih letih precej storjenega. V Mostah gradimo potrošniški center, ki bo predvidoma pričel poslovati v I. polletju 1965 in bodo v njem naprodaj vsi živilski artikli, steklo in porcelan, kuhinjska posoda, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki in kruh; sestavni del centra bo tudi bife. Tudi na Pokopališki cesti je v gradnji trgovski center, za katerega je predvideno, da bo pričel s poslovanjem konec I. polletja in bodo prav tako v njem naprodaj vsi živilski in drugi artikli. Poleg teh gradenj so bile še izvršene večje adaptacije trgovin v Sneberjih, Bizoviku, Povšetovi ul., Bezenškovi ul., odprta pa je bila bencinska črpalka na Zaloški cesti. V te novogradnje in adaptacije je bilo investiranih 122,699.000 dinarjev, in sicer predvsem iz lastnih sredstev. V letu 1965 bo poleg že navedenih trgovskih prostorov (1.100 m2 prodajnega in 1.000 m2 skladiščnega prostora) zgrajenih še nadalj. 1.200 m2 prodajnih in skladiščnih prostorov, in to v Sostrem, v Polju, Vevčah, Jaršah, na Zaloški c. in v Povšetovi ulici. Večja sredstva bodo vložena tudi v Hladilnico v Zalogu, manjša pa v ostale trgovine na področju občine. Zagarantiranih investicijskih sredstev je 109 milijonov, za primanjkljaj hodo podjetja najela kredite. Obrtna proizvodnja se bo v letu 1965 povečala za 14 %. Ta porast bo dosežen z zgraditvijo novih obrtnih kapacitet, s povečano storilnostjo in boljšimi tehničnimi pogoji dela. Za skladen razvoj in povečanje obrtnih zmogljivosti bo treba organizirati sodobno opremljene delavnice. V letu 1965 je predvideno, da bo vloženih v obrt 68 milijonov investicijskih sredstev. Kot prva večja invest. je predvidena ureditev obrtno usluž- Jaršah in z adaptacijami na VI. gimnaziji. Ob danih materialnih možnostih je treba v letu 1965 zlasti zagotoviti sredstva za financiranje osnovne dejavnosti, sredstva za sodobno opremljenost učnih prostorov z ustrezno opremo in učili Težiti je treba, da bomo nudili učencem kvalitetnejši pouk po predpisanem predmetniku, da bodo učenci v čimvečjem odstotku sposobni nadaljevati šolanje na šolah II. stopnje oz. sc vključiti v poklicne šole. V novem šolskem letu predvidevamo postopno financi- Varianta; Proučiti je možnost reorganizacije pouka tako, da »i učenci imeli pouk v šoli Besnica, hJ** so neizkoriščene lepe in dobro °8r®' vanc učilnice. Avtobusni prevoz r na tej relaciji že urejen za učene®, ki se vozijo v centralno šolo v PoU*’ Šolske telovadnice V občini imata samo dve šoli in gimnazija svoje telovadni • Najbolj pereče je pomanjkanje lovadnih prostorov v šoli Vide nostnega podjetja, sestavljenega iz servisov krajevnih skupnosti, ki bo pričelo s poslovanjem 1. aprila. Poleg teh bomo investirali še v podjetja Olma, Elektro nabava. Obloga, E14ux, Tr« tek tor-Vulkan, Pohištveno mizarstvo itn. ranje učbenikov, tako da bodo vsi učenci od 1. do 4. razreda prejeli brezplačne učbenike. gare, ki jo obiskuje 950 učcnceV^^ Povečanje realne potrošnje in razvoj ostalih gospodarskih panog pogojujeta ustrezen razvoj gostinstva, zato se promet v gostinstvu — skladno z ostalimi panogami gospodarstva — iz leta v leto večata. Večji vzpon prometa v gostinstvu zavira razdrobljenost gostinske mreže, saj jo tvorijo večinoma manjši obrati v zastarelih in neprimernih prostorih. Cc podatki kažejo, da odpade v tej občini 1,115 prebivalcev na gostišče ali 13 prebivalcev na sedež in da odpade na sedež 252.000 din ustvarjenega celotnega dohodka na leto, tedaj je mogoče trditi, da je na tem področju premalo gostišč. V letu 1964 je bilo investiranih v gostinstvo 22,651.000 dinarjev in to v bife Kodeljevo, gostišče Slovenske gorice, gostišče pod Urhom, Zadvor, gostišče Zadobrova itd. Za izboljšanje stanja v gostinstvu v letu 1965 bo vloženih prek 13 milijonov din. Še večji poudarek naj dobe v šolah dejavnosti, ki harmonično oblikujejo osebnost otroka tako na področju kulture kot telesne kulture. Razvijanju teh dejavnosti je treba dati v tem in v naslednjih letih močnejšega poudarka, saj so to močni vzgojni činitelji, ki lahko bistveno zmanjšujejo negativne vplive na otrokov razvoj. to je razumljiva zahteva za )ril-telovadnice, ki bo stala po Ra- čunu z opremo vred 160,000.00® , — Tudi osnovna šola v ma telovadnice. Z reorganiza^ polju ske mreže je centralni šoli ^ oV®r' naložena velika družbena nost, saj vključuje v svoj pra(ci,ce dela učno obveznost za vse jjjf višjih razredov, ki prihajaj« 1 j gpr organiziranih šol. Telovadnica _ jjn. Finančni načrt sklada za šolstvo predvideva 1.026,868.000 dinarjev in se povišuje proti realizaciji za leto 1964 za 44,3 %\ od tega za osnovno dejavnost 770,868.373 dinarjev, za ostale izdatke — štipendije, šolska prehrana, avtobusni prevozi, sofinanciranje vzgojnega zavoda J. Levca, novi oddelki, brezplačni učbeniki — 59,200.000 din; anuitete 56,000.000 dinarjev, rezerva 20,000.000 dinarjev in sredstva za dograditev osnovne šole Jarše 120,000.000 dinarjev. V finančnem načrtu sklada ni sredstev, potrebnih za dokončno dosego verifikacije, to je 6,000.000 dinarjev. la z opremo vred lOO.OOO-O**^^ — Osnovna šola v Sostrem huje telovadnico in učne 'ta V prvi etapi bi potrebovali za telovadnico 100.000.000 dinarje • VARSTVO OTROK IN POMOČ DRUŽINI Ko ocenjujemo stanje t,rl1. & P® varstva otrok, ugotavljam«, 1,1 pr v zadnjih letih dosežen predek predvsem glede fUnPc®r vzgojnega dela, izboljšanja ptr nalnosti in opreme in družb- hrane otrok. Načrti družbenih služb V smernicah razvoja za leto 1965 nakazujemo razvoj, naloge in materialne potrebe družbenih služb na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva. Zato bo potrebno v letu 1965 zagotoviti poleg sredstev za financiranje njihove dejavnosti tudi finančna sredstva za razširitev zmogljivosti družbenih služb, kot to predvideva program investicij. Potrebna sredstva za realizacijo predvidenih investicij znašajo 1 milijardo 51,741.450 dinarjev. Glede na to, da za potrebe razvoja družbenih služb ni zagotovljenih 913,000.000 dinarjev in da zato ni moči računati na kakršnakoli kreditna sredstva, računamo na namensko združevanje sredstev skladov delovnih organizacij tako, da bi v letošnjem programu predvideli najnujnejše investicije v šolstvu, varstvu in zdravstvu. Za najnujnejše investicije je šteti: 2. dokončanje ZD dr. Miha Kamina 57,000.000 dinarjev; 3. telovadnice pri šolah Vide Pregare, Polje in Sostro 360,000.000 din; Prostori in oprema gimnazije še vedno ni zadovoljiva. V učilnicah se stiska po 40 dijakov. Ker je objekt že močno amortiziran, ga je nujno potrebno obnoviti. Za tehnične delavnice bo potrebno dograditi nov trakt in nabaviti nove stroje. Za potrebno rekonstrukcijo in opremo potrebuje gimnazija v prvi etapi 150 milijonov dinarjev. Na področju občine delhie . no-varstvenih zavodov s njimi oddelki za varstvo jV otrok. Njihova skupna 7'n' iilcSJ 720 mest (v letu 1964 83 »« jjS od tega 45 mest za do jen®* predšolske otroke in 300 ‘ r0v' P.., Z adaptacijo dodatnih ,,rr cev v šolah sta uvedli P skih otrok. Celodnevno šola v Polju in šola v v ® v otvoritvijo, pa je v n«v ' 0£cflC,vr šah. Tako se bo Števil«^,, P%, celodnevnem bivanju v ‘ ^ V ',ir čalo od sedanjih 140 n» fa«® 1964 sta bila do 3. „ mefrt- lf grajena 2 objekta za 2 Šolstvo — Sola Dolsko je imela leta 1964 zagotovljenih v skladu za šolstvo 2,500.000 dinarjev za ureditev kanalizacije in sanitarij, vendar ta dela niso bila izvršena. Za navedena dela bo potrebno predvideti 3,500.000 dinarjev. Izdatki za varstvo «|r0 za osnovno dejavnost: S«>' 1. otroško-varstvena ustanova v Polju 60.000.000 dinarjev; V letu 1964 je bil v občini dosežen določen napredek v razvoju šolstva, in to v kvalitetnem pa tudi kvantitetnem pogledu. V tem letu smo pridobili 1.800 m2 šolskega prostora z dograditvijo osnovne šole v — Sola Prežganje: po reorganizaciji šolske mreže je ostalo v tej šoli še 50 učencev nižjih razredov. Kljub temu, da so bili v letu 1963 zasilno popravljeni notranji prostori šolskega objekta, so še vedno v zelo slabem stanju. Po predračunu bo stala rekonstrukcija 24,450.000 dinarjev. po letih 1963 1964 1965 predvideno . . Ker ugotavljamo, ^e^ Počitniška letovan j,, in ^ nlh činitcljcv za //»!<” nF otrok na vseh »top razvoja. V tritedenska počitniška in druga letovanja je bilo v zadnjih dveh letih zajetih letno poprečno 1000 otrok v starosti od 3. — 16. leta. Za obmorska in višinska letovanja so bili izbrani otroci iz slabo situi-rahi družin; zato je 81,2 % otrok letovalo popolnoma ali delno brezplačno. Za letovanje in rekreacijo otrok se finančna sredstva iz proračuna zvišujejo od 5 na 8 milijonov dinarjev. V skrbi za zdravje otrok in za razbremenitev zaposlenih staršev zavzema pomembno mesto tudi skrb za redno prehrano otrok. V tem pogledu je bilo za otroke precej storjenega. Začetkom lanskega leta je v VVZ Angele Ocepek pričela delovati centralna kuhinja za prehrano otrok in mladine in oskrbuje z opoldanskim obrokom vse bližnje varstvene in šolske zavode. Število pripravljenih kosil je naraslo prek 700 obrokov dnevno. V osnovni šoli v Polju pripravljajo 120 obrokov dnevno. Učcn-*•> ki se vozijo v to šolo iz višinskih vasi (50), prejemajo kosilo brezplačno. S pripravo opoldanskega obroka ^ Pričeli tudi v osnovni šoli v Hrušici. Tako smo poskrbeli, da ima okrog 1000 šoloobveznih otrok urejeno prehrano. Se večje število šoloobveznih otrok 'ma preskrbljeno dopolnilno prehrano s šolskimi malicami. V šolskem •etu 1903/64 je te malice prejemalo 8® 'L vseh učencev, v šolskem letu 1964/65 pa 88,6 %. w," o ukinitvi mednarodne pomoči v *'vilih znaša ekonomska cena malice 1.000 dinarjev na učenca mesečno; ®0 % te cene plačajo starši, 50 % pa hnanclra sklad za šolstvo. V letu 1961 je bilo v skladu za šolstvo rezerviranih v te namene 6,500.000, v lc>u 1965 pa je določenih 15,000.000 'narjev. V proračunu sveta za var-stvo družine pa je v tem letu pred-yidena dotacija 3,500.000 dinarjev za neitje stroškov do polne cene malice lstim otrokom, ki te cene ne zmo-rejo. posebnega varstva družbe so dc-.?/nl mladoletni otroci, katerih star-j* iz kakršnihkoli razlogov ne morc-ali pa niso sposobni skrbeti zanje, ^edvsem so to otroci brez staršev, . mri z motnjami v telesnem ali du-^ Vnem razvoju in otroci iz družin ’ n®»rejcnimi razmerami, ki negativ-v vPhvajo na otrokov razvoj. V 16 '■Sojnih in drugih zavodih jc po-ni otr°k. Od teh jc občina °lrok^a*a p<)*no oskrbnino za 46 ** nadaljnjem izvajanju progra-razvoja varstva otrok predvidela investicijski program za leto 1965 v eselitev vzgojno-varstvene ustano-n V Polju, ki deluje v privatni sta-r"Yanjskl hiši. Po predračunu ho po-n ar Jev Za okjokt 60 milijonov di- Vev*v'S|<>'*e^a varstvcna ustanova na ba e l premajhna, zato bo tre- za za^eti z zbiranjem sredstev laim- P1*0 novpga objekta, in to za je v ^k'- 140 Predšolskih otrok. Ker ski objektu predviden večji kuhinj-ob.ielct ral*’ bo funkcionalnost tega in u. tcimu primerno zahtevnejša v*atiel?o ,.!isk;l vsota za gradnjo in opre-20 milijonov. r Na Področju krajevne skupno- nosti " b'’ vctl.iega stanovanja za opreme » i*' nakup stanovanja in jev Potrebujejo 13,500.(109 dinar- Oecn ' v‘l rs t v e n a ustanova An-0Premi tpn ch bila dograjena in ra<,i Pod^tati začetku leia 1964. Za-gradbenih del in ** 32,oooonn ,l!° neP*ačanih računov - p dinarjev. pT "!Ska baza za letovanje n,aj 'M,,i ‘*,sna in k°- b’ Potreh V' n' ar!: lo,eg tee , opvomitl jedilnico in oTre je r<'<'n > vzdrževanje Preme v tPh ba7ah jzrpd. na slabo. Baza za dnevno letovanje otrok na Gmajni prav tako ni dograjena. V vseh počitniških domovih ni na. razpolago nobenih športnih rekvizitov, otroci pa jih zelo potrebujejo za športno in zabavno življenje. zavzema v skrbi za človeka v naši družbi posebno mesto. V občini živi 4.383 članov ZB; od teh je prek 1.200 upokojenih. Iz lanske ankete je razvidno, da ima 828 borcev pod 10.000 dinarjev dohodkov na družinskega člana. Do sedaj je prejemalo priznavalnine prek 100 oseb. Z ukinitvijo okrajnega sklada za borce prevzemamo izplačevanje priznavalnin za 43 upravičencev. Tako predvidevamo, da bo skupno z novimi primeri v letu 1965 prejemalo priznavalnine 230 oseb. Poleg tega je predvideno tudi povečanje števila zdravstvenih zavarovancev od 7 na 18. Za vse to je v proračunu rezerviranih 25,000.000 dinarjev. Denarno pomoč pri šolanju je do- _ slej prejemalo 37 oseb. V letu 1965 se bo to število zvišalo na 57, za kar je predvidenih v proračunu 5,500.000 dinarjev. Za enkratne pomoči članom ZB in invaluloin jc predvidenih v proračunu sklada 2,300.000 dinarjev. V letu 1965 prehaja v pristojnost občine SOCIALNO VARSTVO ODRASLIH Program razvoja varstva odraslih predvideva v letu 1965 izboljšanje materialnega stanja tistih občanov, ki prejemajo razne družbene pomoči, da bi jim bil tako ob nenehnem zviševanju življenjskih stroškov zagotovljen vsaj eksistenčni minimum. Tistim osebam, katerim predstavlja socialna podpora edini vir za preživljanje, bo zvišana od sedanjih 8.000 na 10.000 do 12.000 dinarjev, kar predstavlja 25 % povišanje od lanskega leta. Da je skrb za človeka v naši občini še vedno slabo razvita, ni glavni vzrok v pomanjkanju predvsem finančnih sredstev, pač pa je iskati krivdo v prešibki organizaciji socialnih služb, kar kaže v večini primerov tudi na nepravilni odnos do tega vprašanja. Strokovno socialno delo opravlja v naši občini zavod za socialno delo, ki daje v svojem programu za leto 1965 zlasti poudarka organiziranemu sodelovanju in koordinaciji dela zavoda z ostalimi strokovnimi službami v občini, tj. zlasti sodelovanju pri uvajanju strokovnega socialnega dela v šolah, krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah. Za dejavnost strokovne službe zavoda za socialno delo bo potrebnih v letošnjem letu 20 milijonov dinarjev. Se nadalje bo treba urejati nastavitev starejših in bolnih oseb v domove za stare. Ugotavljamo namreč, da postajajo stanovanja za več generacij premajhna in da mlajši ljudje, ki so obojestransko zaposleni, ne morejo nuditi več potrebne nege staršem. Mnogi ostareli občani pa so sami brez svojcev in brez primernih bivališč m morajo odhajati v zavodsko varstvo. Za osebe, ki same niso zmožne plačila oskrbnine, jc v proračunu za izpolnitev teh obveznosti treba glede na poprečno število oskrbovancev (80) zagotoviti v letu 19 milijonov dinarjev ali 17 % več kot lani — ob upoštevanju zvišanja oskrbnin. Ker potrebe po oddaji v te vrste socialnih zavodov čedalje bolj naraščajo, kapacitete obstoječih domov pa so močno izkoriščene in so pogoji kljub visokim oskrbninam nezadovoljivi, smo pričeli z razpravami o graditvi lastnega zavoda. Ker pa .jc to v danih materialnih pogojih prevelika investicija za vsako občino posebej, tečejo razprave o tem, da bi gradili tak dom s sofinanciranjem vseh ljubljanskih občin. Da bi nudili osebam, ki jim njihovi stanovanjski pogoji dopuščajo, da ostanejo v domačem okolju, je organiziran servis za gospodinjsko nego na domu. Eden izmed plačnikov uslug, in sicer za nezavarovane osebe. je tudi občina in je v ta namen v proračunu predvidenih 2,300.000 dinarjev. Da bomo v letošnjem letu uredili najnujnejša vzdrževalni dela, da preprečimo večje propadanje objektov in za nabavo najpotrebnejših rekvizitov in igral bi potrebovali ok. 8,000.000 dinarjev. tudi izplačevanje dodatkov zaposlenim udeležencem NOV. Tako je 12.600.000 dinarjev nova postavka v našem proračunu. Ena najtežjih vprašanj borcev in invalidov so stanovanja. V letih 1961 do 1964 je bilo članom ZB dodeljenih 63_ stanovanj v skupni vrednosti 313.930.000 dinarjev. V tej vsoti je občinska skupščina soudeležena z 283.510.000 dinarjev. Gospodarske organizacije so v teh letih dodelile stanovanja 152 članom ZB. Pri komisiji za vprašanja borcev jc še vedno vloženih 67 prošenj za dodelitev stanovanj. Tako bi za nakup potrebnih stanovanj rabili 432,000.000 dinarjev. Iz podatkov, ki jih je lani zbrala organizacija združenja borcev, je razvidno, da 100 članov ZB stanuje v izredno neprimernih stanovanjih, 150 pa jih s svojimi družinami živi v preutcsnjcnih in slabih stanovanjih. Za rešitev tega problema bo potrebno še nadalje zbirati finančna sredstva v občinskem proračunu in stanovanjskem skladu pa zagotoviti soudeležbo gospodarskih organizacij. ZDRAVSTVENO VARSTVO Da bi zagotovili čimboljše zdravstveno varstvo vseh kategorij naših občanov, smo se že v lanskem letu lotili načrtnega sestavljanja in analize programa osnovne zdravstvene zaščite. V letu 1965 stremuno za tem, da bo ta program čim kompleksneje zajci vse oblike zdravstvene zaščite in jo čimbolj približal potrebam na terenu. Za uspešno izvajanje tega programa pa bo potrebna široka koordinacija z vsemi zainteresiranimi činitelji v komuni, ki naj se izraža 1. zdravstvena zaščita in pavšal za zdravstveno zavarovanje nepre-možnih 2. stroške kmečkega zavarovanja 3. sofinanciranje medobčinskega zdravstvenega centra Investicijske potrebe na področju zdravstva predvidevajo dokončanje gradnje in opremo zdravstvenega doma v Polju, opremo nove lekarne in * V KULTURNA DEJAVNOST Kulturna dejavnost sc je začela v letu 1964 intenzivneje in poglobljeno razvi jati. Ustanovljena je bila občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, uživala so nekatera kulturno prosvetna društva, klubi in skupine. Tudi materialni pogoji so se z ustanovitvjo sklada za financiranje telesnokuUurne in kulturne dejavnosti znatno izboljšali. V letu 1965 je potrebno s to aktivnostjo nadaljevati in jo razširjati. Osnovne naloge so; nadalje utrjevati in oživljati osnovne enote in jim pomagati, da dobijo materialno in moralno podporo občinskih in krajevnih činiteljev in poklicnih kulturnih zavodov, kot so glasbena šola, obe knjižnici in delavska univerza. V te napore je potrebno vključiti šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Kultura naj postane stvar vseh občanov in ne samo stvar kulturnih institucij kulturno-prosvetnih društev ali kulturnikov. Pri teh prizadevanjih so največji problemi v pomanjkanju prostorov za kulturno dejavnost tako pri kulturnih institucijah kot v posameznih krajevnih skupnostih. Iz obsežnih načrtov v 7-lctncm načrt« je potrebno že v letu 1965 izbrati, pripraviti za adaptacijo ali izgradnjo najnujnejše prostore. predvsem v poglobljenem sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, z gospodarskimi organizacijami, zdravstvenim centrom kot strokovnim svetovalcem in s krajevnimi skupnostmi. Za dokončanje gradnje zdravstvenega doma v Polju (ki je predvideno v marcu 1965) in s tem v zvezi z novimi zdravstvenimi delavci, bo možno razširiti osnovno zdravstveno dejavnost tudi na tiste predele naše občine, ki so do sedaj zaradi oddaljenosti od zdravstvene ustanove bili v manjši meri deležni zdravstvene pomoči. Zato naj nas pri načrtovanju za leto 1965 vodijo naslednje osnovne smernice: — Zdravstvena služba naj dela po principu enotnosti kurativne in preventivne službe. — Celotno področje mora biti enako in enotno oskrbovano brez razlik na višinske in nižinske predele. — Zato bo potrebno tudi obratne ambulante v večji meri razrešiti kurat. dejavnosti in preusmeriti njihovo delo v korist prevent. zaščite zaposlenih pa vložiti več naporov za izboljšanje zdravstv. stanja in higienskih razmer v podjetju. Za tiste organizacije, ki nimajo svojih ambulant, pa bo moral razširiti in opraviti to delo oddelek za medicino dela pri zdravstvenem domu. — Glede na veliko število predšolskih (4.200) in 6.313 šolskih otrok bo treba posvetiti posebno pozornost skrbi za izboljšanje zdravstvenega stanja otrok. — V zvezi z razvojem in priporočilom o posebnem varstvu starejših bo pri zdravstvenem domu v letu 1965 pričel z delom dispanzer za starostnike. Delavnost tega dispanzerja bo poleg kurativnih storitev obsegala še zdravstveno-vzgojno delo med starostniki, kar bo vplivalo na sprostitev kapacitet v splošnih ambulantah, na drugi strani pa bi varovancu dali to, kar mu je mogoče nuditi v dispanzerski dejavnosti. V proračunu je potrebno zagotoviti še sredstva za naslednje dejavnosti; Načrt Indeks za leto 1965 povišanja 12,245.000 112 9,685.000 91 5,000.000 143 nabavo raznih aparatov in instru-mentarijev v skupni vrednosti 72 milijonov 900.000 dinarjev. Iz lastnih skladov bodo krili 15,000.000 dinarjev. TELESNA KULTURA V letu 1964 je bilo porabljenih za telcsno-kulturno dejavnost 36,231.000 dinarjev; od tega 32,483.062 dinarjev za športna društva, telesno-vzgojno društvo Partizan, tabornike, strelce, balinarje in 6 šolskih športnih društev. Za potrebe občinske zveze za telesno kulturo, razna tekmovanja, tečaje in prireditve, diplome, pokale idr. pa je bilo porabljenih nadaljnjih 3,217.440 dinarjev. V letu 1965 predvidevamo, da bo za telesno kulturo potrebno 100 milijonov dinarjev; od tega 58,000.000 dinarjev za funkcionalne izdatke te-iesno-vzgojnih, športnih in drugih organizacij. To so sredstva, ki jih društva potrebujejo po odbitku lastnih dohodkov, za obnovo najnujnejših rekvizitov, vzdrževanje objektov, vaditeljski kader in tekmovanja ter nastope. Tudi pri telesnokulturni dejavnosti je zelo pereče vprašanje zbiranje finančnih sredstev, ki ne bi smelo v celoti biti prepuščeno občasnim akcijam. Zagotoviti je treba stabilen dotok sredstev, ker jc le tako možno izvajati programirano tclesnokultur-no dejavnost. Za navedeno dejavnost je v proračunu zagotovljeno 23 milijonov dinarjev, ostala sredstva v višini 77,000.000 dinarjev bodo zbrana z raznimi akcijami in prispevki delovnih organizacij. Družbena skrb za borse NOV in invalide Program urbanističnega, komunalnega in stanovanjskega razvoja URBANISTIČNI PROBLEMI Perspektivni razvoj naselij, zlasti urbanističnih, je mogoče zagotoviti samo v okviru načrtnega usmerjanja razvoja. Zato nameravamo urbanistično dokumentacijo dopolnili z naslednjimi načrti: 1. zazidalni in ureditveni načrt soseske 1- Moste; 2. ureditveno zgostitveni načrt stanovanjske soseske 2 - Kodeljevo; 3. ureditveni načrt soseske 3 - Stepanja vas — četrti Selo, ki obsega zemljišče južno od nove Zaloške ceste do Ljubljanice med podaljškom Kajuhove ceste in obvozne ceste, za potrebe stanovanjske blokovske gradnje; 4. ureditveno izvedbeni načrt soseske 4 - Fužine I in soseske 5-Fu-žine II; 5. ureditveno izvedbeni načrt severnega dela soseske 6 - Polje — Rjava cesta, za potrebe individualne in blokovske gradnje; 6. zazidalni in ureditveni načrt soseske Polje-Vevče za nadaljnjo izgradnjo stanovanjskih objektov vevškega obrata Papirnice Vev-če-Medvode; 1. ureditveno izvedbeni načrt soseske II - Zalog za potrebe prebivalstva po stanovanjskih objektih; 8. zazidavo naselij, določenih po študiji vplivnih območij za naselja: Hrastje, Zadvor, Dolsko; 9. zazidalne in ureditvene načrte parcialne industrijske cone. Za izdelavo urbanistične dokumentacije je predviden znesek 15 milijonov dinarjev iz proračunskih sredstev. Ta urbanistična dokumentacija predstavlja najosnovnejši element za realizacijo stanovanjske gradnje v tekočem in prihodnjem letu. 1. vodarina in prispevek k vodarini 2. gradnja vodovodov (krajevnih): Klopce Sadinja vas Podmolnik Veliko Trebeljevo Dolsko Križevska vas Lipoglav dinarjev 3,000.000 1,200.000 1,500.000 1.500.000 1.300.000 500.000 500.000 1.500.000 Skupaj 1 in 2 11,000.000 V lanskem letu so nekatere krajevne skupnosti pričele ali že nadaljevale gradnjo vodovodov — delno s finančno pomočjo iz proračunskih sredstev, v glavnem pa z lastnimi sredstvi. Zato je potrebno gradnjo vodovodov finančno podpreti tudi v letošnjem letu. Predvidena sredstva so potrebna za normalno vzdrževanje pokopališč v Stepanji vasi, v Bizoviku in pokopališč na vzhodnem predelu občine z možnost j<> manjših popravil (Javor, Prežganje). PARKI IN NASADI Predvidena sredstva v višini 4 milijone dinarjev bi zadostovala za vzdrževanje parkov in nasadov javnega omrežja. Zelenice pri stanovanjskih blokih pa so dolžni vzdrževati hišni sveti. Ugotovljeno je, da hišni sveti ne skrbijo dovolj za vzdrževanje zelenic pri stanovanjskih blokih. JAVNA RAZSVETLJAVA Za vzdrževanje omrežja javne razsvetljave je predvidenih 16,000.000 dinarjev in sicer za plačilo tokovine, zamenjavo žarnic in drobni material (1,000.000 dinarjev več kot v letu 1964). Omrežje šteje v celoti 1053 svetlobnih mest. VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH NAPRAV GEODETSKA DELA S proračunskimi sredstvi občine naj bi finansirali vzdrževanje skupnih komunalnih naprav in sicer: dinarjev ceste 92,000.000 snaga 19,000.000 vodovodi 11,000.000 parki in nasadi 4,000.000 javna razsvetljava 16,000.000 vzdrževanje pokopališč 3,000.000 geodetska dela 10,000.000 Skupaj 155,000.000 VZDRŽEVANJE CEST Doslej smo imeli 97 km cest, od tega komaj 19 km ali 20% z utrjenimi vozišči. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja je treba vozišča čimprej modernizirati. Ker so bile v letošnjem letu prenesene ceste HI. reda iz okrajne v občinsko pristojnost, je v znesku 92,000.000 dinarjev zajeto tudi vzdrževanje ok. 31 km cest III. reda. Ti stroški gredo v škodo vzdrževanja ostalih občinskih cest, kar bo znatno vplivalo na kvaliteto vzdrževanja. Iz dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da resnični stroški vzdrževanja še zdaleč ne dosegajo potrebnih stroškov vzdrževanja. Z vedno večjo prometno obremenitvijo pa lahko pričakujemo še hitrejše naraščanje izdatkov za vzdrževanje cest. Vse površine, ki jih čistimo, so razdeljene v tri skupine: a) ulice, za katere je predvideno 2-kratno dnevno čiščenje — podnevi in ponoči; b) ulice, za katere je predvideno 1- kratno dnevno čiščenje in c) ulice, za katere je predvideno 2- kratno tedensko čiščenje. VODOVODI Predlog razdelitve sredstev za vzdrževanje in gradnjo vodovodov: S predvidenimi sredstvi nameravamo kriti stroške geodetskih del, ki spremljajo vsako gradnjo komunalnih objektov, izdelavo oziroma nakup katastrskih in preglednih kart. izdelavo načrtov in nakup razne strokovne literature. DOTACIJE KRAJEVNIM SKUPNOSTIM ZA FINACIRANJE PROGRAMA: FINANCIRANJE CEST Krajevna skupnost: dinarjev Besnica 1,380.000 Zadvor 1,320.000 Dolsko 1,510.000 Hrušica - Fužine, Bizovik 350.000 Lipoglav 1,150.000 Šmartno 330.000 Polje 600.000 Zalog 450.000 Predlog razdelitve dotacij krajevnim skupnostim za vzdrževanje krajevnih cest je izvršen na osnovi razdelitve sredstev v letu 1964, s tem da je za 1. 1965 predvideno povečanje dotacij za 30%. Za krajevno skupnost Dolsko - Klopce in Lipoglav so predvidena še dodatna sredstva za nadaljevanje začetih gradenj cest Senožeti — Velika vas in Lipoglav — Pance. FINANCIRANJE VODOVODOV dinarjev St. Zalog 3,000.000 Zadobrova 3,400.000 Polje 2,000.000 Studenec 5,160.000 Skupaj 13,560,000 Predlog uporabe sredstev cestnega sklada Povšetova c. 10,000.000 dinarjev, Zadobrova — Zalog 22,000.000, Cesta do hladilnice v Zalogu 4,000.000, Litijska cesta 5,000.000, Zaloška cesta 7,500.000 dinarjev. Iz sredstev sklada bo financirana gradnja nekaterih prometnejših cest. Tu ne gre za celotno financiranje gradenj, temveč le za sofinanciranje nekaterih gradenj, ker je predvidena udeležba drugih investitorjev. Pregled razdelitve sredstev cestnega podjetja za vzdrževanje cest 1. Zaloška cesta (odsek od Pokopališke do Zaloga — površinska obdelava) 80,000.000 dinarjev. 2. Litijska cesta (od Poljanske do Štepanjske c. — površinska obdelava) 10,000.000 dinarjev. Obe cesti sta obremenjeni z gostim in težkim prometom in sta zato v izredno slabem stanju. Zato je nujno, da predvidimo v letošnjem letu kompletno popravilo cestišč, tako da bo prek obstoječega cestišča položen nosilni bitogramozni sloj in prek tega mikroasfaltni obrabni sloj. Pregled razdelitve sredstev za investicijsko vzdrževanje cest III. reda in vpadnic t 1. Zasavska cesta 45,000.000 dinarjev, 2. Litijska cesta — del (odsek od c. Zadvor do Sostrega) 19,000.000 dinarjev, 3. Povšetova - del 31,000.000 dinarjev. Iz teh sredstev je predvidena rekonstrukcija Litijske ceste na odseku od ceste v Zadvor do vasi Sostro. Obstoječa cesta je makadamska in v zelo slabem stanju. Rekonstrukcija je potrebna, ker je cesta prometno zelo obremenjena, med drugim tudi z avtobusnim prometom in ker je zaradi težkega prometa vsako vzdrževanje z gramozom brezplodno. V letu 1965 je predvidena celotna rekonstrukcija Povšetove ceste. Stroški zanjo so predvideni v višini 72,000.000 dinarjev. Pri tem naj bi gradnjo investirali tudi iz tega sklada z 31,000.000 dinarji. Pregled razdelitve sredstev komunalnega sklada iz sredstev komunalnega prispevka po pogodbenih obveznostih iz prejšnjih let Ceste dinarjev Povlctova cesta 15,000.000 Jarška ulica 39,300.000 Ob Ljubljanici 5,000.000 Gortanova ulica 4,000.000 Moškričeva 4,000.000 Na Peči do Marčenkove 5,000.000 Javna razsvetljava Jarška cesta 4,800.000 Zunanje ureditve bloki Jarše 22,900.000 bloki ob Božičevi 2,000.000 bloki ob Ulici Jana Husa 3,000.000 Skupaj 105.000.000 Ostala dela, ki bodo izvršena, kolikor bodo povečana razpoložljiva sredstva Upoštevana je prioriteta posameznih del na osnovi dejanske nujnosti realizacije. Ceste: Avseceva 10,000.000 dinarjev, Križna 40,300.000, hodniki na Kodeljevem 30,000.000, Hruševska 6 milijonov 400.000, Marčenkova 3 milijone dinarjev. Javna razsvetljava: Ko- drova 3,300.000 dinarjev, Pugljeva 3.000. 000, Malejevi 2,400.000, Puter-lejeva 4,000.000 dinarjev. Kanalizacija: Slovenska ul. 8.800.000 in Stražarjeva 7,000.000 din. Pri zunanjih ureditvah so prikazani delni stroški, ki bi bili potrebni za dokončno ureditev, ker so navedena dela deloma že izvršena: bloki ob Zaloški cesti 1,000.000 dinarjev, bloki ob Ulici Jana Husa 2.000. 000, bloki ob Rožičev! ulici 2.000. 000,in bloki Nove Jarše 7 milij. 100.000 dinarjev. Skupaj 130,300.000 dinarjev. INVESTICIJE V GRADNJO KOMUNALNIH NAPRAV V letošnjem letu je predvidena gradnja komunalnih naprav predvsem v stanovanjskih soseskah, ki so jih v letih 1963 in 1964 prevzela posamezna gradbena podjetja in že urejenih mestnih zemljiščih, katera je Sklad dolžan dokončno urediti kot pogodbeno obveznost. Gradnja komunalne mreže v stanovanjskih soseskah se bo vršila vzporedno z gradnjo stanovanj. P® sklenjenih pogodbah o urejanju mestnega zemljišča bodo izgradnjo organizirala in financirala gradbena podjetja — investitorji stanovanjske gradnje za trg. Dinamika gradnje komunalnih naprav bo vsled tega odvisna od gradnje stanovanj za trg. Sklad samo kontrolira njihovo zbiranje in trošenje. Skupno bo na razpolago predvidoma 578,000.000 dinarjev. SOSESKA S 1 — MOSTE Ceste: obvozna c. od Kajuhove do ul. V. Pregare, dovozna c. do Bz " od Kajuhove, Proletarska (od Zaloške do Rojčevc c.). Vodovod: Zaloška c. (od Pokopališke do Kajuhove c.), ob Kajuhovi (od Zaloške do proge). Elektrika: TP Center Moste, kabelska povezava c. Moste, TP Kajuhova za stolpnice, kabelska povezava N. Kajuhova, VN Kabel RTP Moste ~ T2- T3. Javna razsvetljava: Kajuhova (O” Zaloške do Poljske poti). Poljska P®t< naselje ob Kajuhovi, PC Moste. PTT omrežje: PC Moste, naselje ob Kajuhovi. Zunanje ureditve: PC Moste, Si Zaloška, As — Društvena, SamsW dom Ul. V. Pregare — st. skl., ® J — Kajuhova, B 2 — Kajuhova, A 3 — Kajuhova. Kanali: kanal pri PC Moste. Toplovod: Naselje ob Kajuhovi c" Proletarska za PC Moste, po Drd" štveni za As, S1 — Moste. Plin: Zaloška cesta, (od Pokop*' liške do Kajuhove). SOSESKA S 2 — KODELJEVO Ceste: Kajuhova — Kodelje^0’ Povšetova (del). Elektrika: TP naselja JNA, kabe> — Kodeljevo (povezava). Javna razsvetljava: Kajuhova ^ Kodeljevo. PTT omrežje: Naselje JNA. SOSESKA 3-SELO Ceste: Kajuhova c. (provlzorij) dovozna c. Elektrika: kabelska povezava. SOSESKA 4 IN 5 — FUŽINE SOSESKA 6 - RJAVA CESTA Ceste: dovozna cesta. Vodovod: Zaloška c. 1W. Elektrika: TP I, kabelski priKU" 5 ek. ». ctol' Javna razsvetljava: Cesta ob s >ičih — Obnova. „ Zunanja ureditev: stolpiči (3* jP Obnova. jo Kanalizacija: kanal od stolpi'*^, j, Ljubljanice, kanal — povezava Investicije po uspelem natečaj*1 za severni del soseske: vodovod, elektrika. Javna razš^ ijava, kanalizacija. SOSESKA S — 7 SLAPE SOSESKA S - 8 VEVČE Vodovod: |x> cesti od novih nih hiš. ih vttd' Elektrika: po cesti ob novi nih hišah. SOSESKA S - 9 SOLA SOSESKA S — 10 ZAJČJA DOBRAVA SOSESKA S - 11 ZALOG SOSESKA S—12 NOVE jA‘cVflUl. Ceste: obvozna cesta, Av*® ^eV*’ Vodovod: bloki Gradis, Križna. | f*** Elektrika: bloki Gradis, ** Avseceva, Križna. _cCvfl. Javna razsvetljava: Av*4’ ^ Kanal: bloki Gradis Vodovod: Gmajna. GRADNJA STANOVANJ Dosedanje ugotovitve kažejo, da kljub povečani stanovanjski gradnji v zadnjih letih dejanske potrebe iz dneva v dan naraščajo, vedno bolj pa se postavlja v ospredje vprašanje ekonomike v gospodarjenju in eksploataciji obstoječih stanovanj. Iz ^seh dosedanjih razprav sledi, da wmo morali tudi v bodoče vplivati aa ekonomičnost in učinkovitost Kradnje stanovanj z usmerjanjem in dolgoročnim kreditiranjem. Vpraša-nJa, ki se danes pojavljajo na področju stanovanjske gradnje in stanovanjskega gospodarstva, je zato potrebno podrobno strokovno proučiti ter uskladiti materialne možnosti posameznika in družbe. Po potrjenih ureditvenih urbanističnih dokumentacijah in predvidevanjih, da se kreditiranje v letošnjem letu ne bo zmanjšalo, nakazujemo naslednje povečanje stanovanj-ske gradnje: v V soseski I Moste nadaljevanje *e začete gradnje iz preteklega leta v takem obsegu, da bo vseljenih 215 stanovanjskih enot, in pričetek gradnje novih 208 stanovanjskih enot. 2. V stanovanjski soseski Kodeljevo predvidevamo, da bo vseljenih 05 S cf10V;uij 'n da bomo pričeli z gradit » "ovih 20 stan. enot za potrebe 3. V stanovanjski soseski 3 Stepanja vas ob Zaloški cesti predvideva gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja, da bo pričelo z gradnjo 160 stanovanjskih enot za potrebe tržišča. Ta stanovanja ne bodo vseljiva v letošnjem letu. 4. Gradb. podj. Obnova bo nadaljevalo gradnjo stanovanj v soseski 6 Polje — Rjava cesta, kjer bo vseljivih 60 stanovanjskih enot, in pričelo graditi novih 100 stanovanj po montažnem sistemu jugomont. 5. V stanovanjski soseski 8 Vevče bo predvideno vseljivih 20 stanov, enot in bodo začeli graditi novih 20 stanovanj za delavce vevškega obrata papirnice Vevče-Medvode. 6. V stanovanjski soseski Zalog - 11 bo razpisan natečaj za dodelitev mestnega zemljišča za ok. 30 individualnih graditeljev v smislu priporočila občinske skupščine. 7. V stanovanjski soseski 12 - Nove Jarše bo gradb. podj. Gradis začelo z gradnjo 90 > Umov. enot za potrebe tržišča, medlem ko bodo individualni gradilelji pričeli z gradnjo svojih hišic v smislu že razpisanega natečaja. 8. V soseski 4 in 5 (Fužine I in II) bodo naročeni projekti pri prvona-grajenem natečajniku v takem obsegu, da bodo predvsem rešeni stanovanjski kakor tudi komunalni pro- blemi v obliki idejnega, oziroma glavnega projekta. 9. Predviden je razpis natečaja za oddajo mestnega zemljišča za gradnjo individualnih in vrstnih hiš v soseski 6 Polje — Rjava cesta, kjer bi individualni graditelji lahko gradili okoli 40 lastnih hišic. Iz načrta je razvidno, da predvidevamo v letu 1965 396 vseljenih stanovanj v blokih, 30 individualnih graditeljev in pričetek gradnje 598 stanovanjskih enot. Skupna vlaganja v stanovanjsko gradnjo bodo znašala 2 milijardi 950 milijonov dinarjev; od tega bi stanovanjski sklad skupščine prispeval 2 milijardi 185 milijonov dinarjev. Kot smo že omenili, je predvidena v letošnjem letu sprememba in dopolnitev sistema stanovanjske gradnje kakor tudi stanovanjskega gospodarstva, zato moramo imeti pred seboj predvsem skrb za človeka, ki mora imeti zagotovljeno perspektivo stanovanja ob pogoju, da tudi sam prispeva k reševanju svojega problema. Zato bo treba predvsem reševati naslednje probleme: učinkovito reševanje stanovanjskih potreb ob največjem angažiranju lastnih sredstev, stabilizacijo cen v gradnji stanovanj, postopen razvoj racionalne industrializacije gradnje stanovanj, postopen razvoj sainofinanciranja stanovanjskega gospodarstva in zagotovitev normalnih pogojev gospodarjenja s stanovanjskim fondom. FINANČNI NAČRT STANOVANJSKEGA SKLADA ZA LETO 1965 v 000 din A — Dohodki neizčrpana sredstva v 1 1964 43.000 75 % stan. prisp. iz gosp. 483.000 75 % stan. prisp. izven gosp. 139.000 20 % stan. prisp. ŽTP-PTT 8.000 amort. stanov, zgradb 6.000 najemn. posl. prostorov 17.000 obresti od kreditov 40.000 dohodki prodanih hiš SLP 1.000 predplačilo za nakup stan. 1,218.000 plač. anuitete 130.000 posojilo republ. sklada 100.000 skupaj dohodki B — Izdatki odplačila po prejetih 2.185.000 posojilih 20.000 provizija banke 15.000 režija in nadzor 6.000 dotac. skl. za izplač. nac. zg. 2.000 prispevek Skopju 14.000 posojila po natečajih 406.000 50.000 lastna gradnja 1,672.000 skupaj izdatki 2,185.000 Utemeljitev predloga proračuna Podii^J0® Poračuna je sestavljen na ben0Donipr*Jna 0 financiranju druž-* Prispevkm1' skuPnos‘i >n zakona Zve- Kl1* ln t*avkih občanov. ke»»0iHi|1jitiAU!tOn ° financiranju druž-'n vrste H^lh skuPn°sti določa vire skuPnosti0tlsega: 5 3' ^0r volivcev obsega: Podlipoglav, 27 j vas. Sentpavel. 28 , Z 0r volivcev obsega: Dobrunje. 29 j' Z^0r volivcev obsega: Zg. Kašelj. nr,0r volivcev obsega: Vevče — del v on , hMustrijske proge med Ljut 3° ! ^ 111 Zaloško c. no0L^livcev obsega: Vevče — del 2 cr> d Jnduslrijske proge med Ljut 31 1. ^ ZaJoSko c. ho Lv?uvcev obsega: Polje — del vzh£d pr0f!e Ljubljana—! vernr!no od oeste Polj e—Zadobrova 32 ! od Zaloške c. oc^-lr^volivcev obsega: Polje — del bodnn !2ilške Proge Ljubljana—Zale j po od z2oSe P°lje ' Zadobr°Vft 1 AerLi^2l!Vcev obsega: Slape, Stu< - !• zbo^^0 nasel-le- 37 j SnebSega: ^ 80 tova ^vcov obsega: Menardova, 1 l- zbor v , erU!jeva- Gort:mova. ^Pgljeva'c;^V obsega: I< Hunova, Mal .33 35 Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Obč. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor Republ. zbor ZBORI ČLANOVKDILOVN[IH SKUPNOSTI Štev. Nosilec vol. Izvedbe enote volitev Število in območje zborov delovnih ljudi A. SKUPINA GOSPODARSTVA a J prva podskupina 1 Saturnus 2 Saturnus 3 Saturnus "O 4 Indos ■■■ 8) 5 Tovarna O kleja k 6 Teol — Oljarna S 7 Agrokom- binat-Emo-na. Obrat CD » MIZ ** > 8 Kolinska tovarna e hranil *• 9 Kombinat 0 žito s 8 10 Združene papirnice e Lubljana £■ 11 Združene papirnice ■■■ Lubljana •mm 12 Totra mam 0 > e ■■■1 0 13 Mineral > vi 14 Železniško 8 gradbeno 15 GRADIS centr. obr. ■■■ 16 GRADIS >0 polizdelki 17 Gradbeno ■■■ podjetje 0 TEHNIKA 18 Izolirka 19 SAP Lubljana 20 Javna skladišča 21 železniško transportno podjetje Moste 22 železniško transportno podj. Zalog 1. zbor delovnih ljudi obsega: Saturnus — obrat Zalog. 1. zbor delovnih ljudi oosega: Saturnus—KB: tennična priprava, razvoj in aeiavmce. 1. zoor deiovmn ljudi oosega: Saturnus—hiiii: emaoaiaza, Liskama, amouianta Saturnus, Plastika Polje. 2. zoor aeiovmn ljudi obsega: Toplarna. 1. zoor aeiovnih ljudi obsega: Inaos. 2. zoor delovnih ljudi obsega: Slovenija ceste. 1. zoor ueiovnin ljudi obsega: Tovarna kieja. 2. zoor aeiovnm ljudi obsega: Kemična tovarna. 1. zoor doumna ljudi obsega: Teol—uijama. 2. zoor deiovmn ljudi obsega: Ar oo—rougrad. 1. zoor deiovmn ljudi obsega: oorat Miz—HiK: klavnica, cre-varna, razsekovaimoa.^oitiaj-ni oaaeiek, trajni oaaeiek, ekspeait. 2. zoor aeiovnih ljudi obsega; Kni: uprava, del maloprouaj-ne mreže, transport, remont. 1. zoor aeiovnm ijuai oosega: Kolinska tovarna nranii. 2. zoor aeiovnm ijuai oosega: C revama. 1. zoor aeiovnih ljudi obsega: Pekatete. 2. zoor aeiovnih ljudi obsega; pekarne. 3. zoor aeiovnih ljudi obsega: Mlin Tuzine, Silos Zalog. 1. zoor aeiovnm ljudi oosega: Kn: papirna dvorana, satma-ža, vsi proizvodni oddelki. 1. zoor deiovmn ljudi oosega: EK: delavnice, vozni park, uprava, obrat DUR, Metalurški inštitut Polje . 1. zbor delovnih ljudi obsega: Totra. 2. zbor delovnih ljudi obsega: žima. 3. zbor delovnih ljudi obsega: Pletenina — obrat Bizovik. 4. zbor delovnih ljudi obsega: Modn$ oblačila—obrat Kodeljevo. 1. zbor delovnih ljudi obsega: Mineral. 2. zbor delovnih ljudi obsega: Obnova - obrat Smartinska c. 3. zbor delovnih ljudi obsega: Zidar Kočevje — obrat Moste. 1. zbor delovnih ljudi obsega: železniško gradbeno podjetje. 1. zbor delovnih ljudi obsega: GRADIS — centralni obrati. 1. zbor delovnih ljudi obsega: GRADIS — obrat polizdelki. 2. zbor delovnih ljudi obsega: GRADIS — obrat Zalog. 1. zbor delovnih ljudi obsega; GP TEHNIKA: mehanična delavnica, gramoznica Fužine. 2. zbor delovnih ljudi obsega: GP OBNOVA — centralni obrati. 1. zbor delovnih ljudi obsega: Izolirka. 2. zbor delovnih ljudi obsega: GP PIONIR — obrati Moste. 3. zbor delovnih ljudi obsega: GP MEGRAD — obrati Moste. 1. zbor delovnih ljudi obsega: EE: avtobusni in tovorni promet, Zastava servis. 2. zbor delovnih ljudi obsega: EE: mehanični in karoserijski servis, karoserija, uprava. 1. zbor delovnih ljudi obsega: Javna skladišča, EMKA, Elektrotehna, Dom-export, Metalka, Contal, Astra, Steklo-ex-port — Sloveni j a-avto, Ingro-dex, Chemo, Agrotehnika, Državna založba. 1. zbor delovnih ljudi obsega: železniško transportno podjetje Moste In pošte z območja občine. 1. zbor delovnih ljudi obsega: železniško transportno podjetje Zalog. Kandidiranj e Republiška skupščina Občinska skupščina Zbor del. skup Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit, zbor ZBORI ČLAHOV DELOVNIH SKUPNOSTI ŠIlv. Nosilec vel. izvedbe enote volitev 23 Mercator Gostinsko podjetje Moste 24 OLMA 25 Izolit 2« Vektor Število in območje zborov delovnih ljudi 1. zbor delovnih ljudi obsega: Mercator—EE Polje, Tobak, poslovalince Polje, vse gostinske organizacije s področja. Polja in zasebni sektor, gostinci, člani zbornice in gostinski delavci, ki delajo izven delovne organizacije s področja Polja, Istra vino ex-port — poslovalnica Zg. Kašelj, Dalmacija vino Split — posl. Zadvor, Krajina vino — posl. Zalog. 2. zbor delovnih ljudi obsega: vse gostinske organizacije S področja Most in zasebni gostinci, člani zbornice in gostinski delavci, ki delajo izven delovne organizacije, Polj opnvredna zadruga v is — posi. zaiosaa c., irg. podj. Tiaveš — posl. Zaioška c., Trg. podjetje NAVIP — poslovalnica meljska c., Sloveni-ja-vino — posiovai. Kiunova ul., V moproduat zagreo — posl. Tovarniška ul., mnetij-Ska zadruga vino—ivoper — posi. Pod ježami 1U, taLIS Maribor — posi. Stepanjska 11, Mercator — posi. Mosie, TUisaK — posl. Moste, sadje zelenjava — posl. Moste, prehrana — posi. isezenskova ul. Tovarna mesimi izueniov — posi. Moste, njuoijanske mlekarne — posi. Moste, Planika Kranj — posi. zaioska c., Teksol-proinet — posi. Moste, Cankarjeva zaiozua — posl. Zaioska C., A-uriVO Moste. 2. zoor ueiovmu ijuai oosega: Piiadiimca zaiog. 4. zoor aeiovnm ljudi obsega: Petrol — oorat zaiog m poslovalnici Moste, iš.oteks-T'o-bus — oorat zg. rrasetj. 1. zoor deiovnin ijuui oosega: Oima, Protektor-vulkan,Briv-mca in cesaimca, Mizarstvo Moste, Ellux, sooopiesk, Dimnikarsko poajetje, čevljarska delavnica, Pomstveno mizarstvo Litijska, Jugoreklam — obrat Litografija, vsi oprtniki— člam zoornic in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije — s področja Most, delavci in uslužbenci stanovanjskih skupnosti Kodeljevo, Moste, Zelena jama, Jarše. 1. zbor delovnih ljudi obsega: Izolit, Obloga, Mizarstvo Kašelj, DIM-Polje, Soboslikar-stvo in pleskarstvo, Elektro-obnova, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Pekarna Zalog, Komunalno podjetje Sostro, vsi obrtniki - člani zbornice in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije, s področja Polja delavci in uslužbenci stanovanjskih skupnosti s področja Polja. 1. zbor delovnih ljudi obsega: Vektor, Prehrana, Avtonaba-va, Mavrica, Modna hiša, Delamaris, Petrol — mehanična delavnica. 2. zbor delovnih ljudi obsega: Intereuropa Koper — filiale Ljubljana. Kandidiranje Občinska republiška skupščina skupščina Org, polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor. del. skup Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit, zbor bj druga podskupina 1 Agrokombinat Emona 2 Kmetijska zadruga Polje 1. zbor delovnih ljudi obsega: Tovarna močnih krmil, uprava Agrokombinata-Emone. 2. zbor delovnih ljudi obsega: obrati: Zadobrova, Zalog, Dolsko. 1. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Šmartno, Obrije, Hrastje. 2. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Zg. in Sp. Zadobrova, Sneberje. 3. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Zalog, Podgrad, Sp. Kašelj. 4. zbor delovnih ljudi obsega: Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit. zbor. Zbor del. skup. Org. polit. zbor. Zbor del. skup. Org. polit, zbor kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Dolsko Laze, Petelinje, Kamnica. 5. zbor delovnih ljudi obsega: Zbor del. skup. Org. polit, zbor kmetje-člani kmetijske zadruge naselja: Senožeti. 6. zbor delovnih ljudi obsega: Zbor del. skup. Org. polit, zbor kmetje-člani kmetijske zadruge naselja: Vinje. 7. zbor delovnih ljudi obsega: Zbor del. skup. O- g. polit, zbor kmetje-člani kmetijske zadru- Stev. Nosilec vol. izvedbe enote volitev število in območje zborov delovnih ljudi ge naselij: Klopce, Osredke, Vrh, Zagorica, Križevska vas. 8. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Zg. in Sp. Besnica. 9. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Janče, Vnajnarje, Gaberje, Tuji grm, Dolgo brdo. 10. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Prežganje, Volav-je, Malo in Veliko Trebeljevo, Mali vrh. 11. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Javor, Kavno brdo. 12. Zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-clani kmeujske zadruge naselij: Mah Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Pancan, uepce, Brezje. 13. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-clani kmetijske zadruge naselij: Zadvor, Sostro, Zavogije, Podmolnik, Dobru-nje. 14. zoor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Češnjice, Zagradi-šče. 15. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Podlipoglav, Sent-pavel, Sadinja vas. 16. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Polje, Vevče, Zg. Kašelj, Slape, Studenec, Moste 17. zbor delovnih ljudi obsega: kmetje-člani kmetijske zadruge naselij: Zg. Hrušica, Sp. Hrušica, Fužine, Bizovik, Stepanja vas. B. SKUPINA PROSVETE IN KU LTURE 1 Osnovna šola Sostro 2 Osnovna šola Polje 3 Osnovna šola Vide Pregarč 4 Osnovna šola Kette-Mum 1. zbor delovnih ljudi obsega: osnovne šole: Sostro, Lipoglav Besnica, Janče, Javor, Prežganje. 1. zbor delovnih ljudi obsega: osnovne šole: Polje, Zadobrova, Zalog, Križevska vas, Senožeti, Dolsko, Ljudska knjižnica Polje, Vzgojno-varstvene ustanove: Polje, Vevče, Zalog. 1. zbor delovnih ljudi obsega: osnovni šoli: Vide Pregare, Jarše, šolski center tiska in papirja. Prehodni mladinski dom, Vzgojno-varstvene ustanove: A. Ocepek, Zelena jama, Jarše. 1. zbor delovnih ljudi obsega: osnovni šoli: Kette-Mum, Hrušica, VI. gimnazija, Glasbena šola Moste—Polje, Delavska univerza Moste, Ljudska knjižnica Moste, Visoka šola za telesno kulturo, Vzgojno varstvena ustanova Kodeljevo. C. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA 1 Zdravstveni dom dr. Miha Kamin 1. zbor delovnih ljudi obsega: zdravstveni dom dr. Miha Kamin, ambulante Moste, Lekarna Moste, Zavod za socialno delo. 2 Bolnišnica za duševne in živčne bol. Polje 1 3 Bolnišnica za duševne in živčne bol. Polje 2. zbor delovnih ljudi obsega: zdravstveni dom dr. Miha Kamin ambulante Polje, Dolsko, lekarna Polje. 1. zbor delovnih ljudi obsega: moški oddelki, obrtne delavnice, kuhinja, strokovne enote za skupne potrebe. 1. zbor delovnih ljudi obsega: ženski oddelki, uprava, ekonomija, ambulatorij Fužine. C. SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH 1 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 2 JLA 1. zbor delovnih ljudi obsega: uprava občinske skupščine s krajevnim uradom Polje, občinski odbori: SZDL, ObSS, RK, ZZB, Občinski komite ZMS, Društvo prijat, mladine, Občinska zveza za telesno kulturo, Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij, Delavsko športno društvo Slovan, Pisarna za pravno pomoč, Carinarnica, Veterinarska postaja Posavje, uslužbenci LM na področju občine, Zavod za izgradnjo industrije Moste. 1. zbor delovnih ljudi obsega: oficirji, podoficirji, vojni uslužbenci. Kandidiranje Občinska republiška skupščina skupščina Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. skup. Zbor del. Skup. Zbor de' skup. Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Org. polit, zbor Zbor del. skup. Org. polit. zbor Org. polit. 2b°r Zbor del. skup. Org. polit, d30* Soc. zdr. zfr°r Org. polit- zbor Soc. zdr. zt>°r Org. polit-zb°r zbor Zbor del. skup. Soc. zdJ- Org. polit- zb°r Soc. zdr. zb°r Org.poUt-2^ Org. polit- zbor Zbor del. skup. Org