„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.** A. M. Slomšek.
rutk dnj|fi četrtek. Naročniki „Slor. Gospodarja" ga dobirajo zastonj. Posebej naročen relja » poštnino ned eno krono ** celo leto. Posamezno številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma* v tiskarni sv. Ciril* ’ Maribom. — Za oznanila se plačajo od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 85 h.
Velikanoč.
Velikanoč! Kdo se ne veseli tega časa, ki opominja človeštvo na oni pomenljivi trenotek, ko 1® nas Odrešenik zmagonosno strl težke okove, P°d katerimi je ječal ves človeški rod, in vstal °« mrtvih v veliko presenečenje in nepopisen strah niegovih sovražnikov, a še v večje veselje do tedaj ^tiranih in teptanih. Aleluja, donelo je zmagovalcu l®me od vseh strani, kamor je segel glas njegove ?v- vere, in kjer se je zvedelo o njegovem vsta-leoiu. Aleluja, kliče vsako leto na milijone grl, ko Se spominja trpeče človeštvo na Kristusovo od-rešenje.
Kristusovi nauki so pozabljeni.
Kristus je sicer prodrl tedanje predsodke o J'azlični vrednosti posameznih ljudi kakor celih ,arodov. Toda njegov blagi nauk o ednakosti, ratski ljubezni in pravičnosti, pozabil se je le Prekmalu, pozabil se je celo od tistih, ki se Steblo za njegove otroke, in ki sledijo navidezno alegovim naukom.
Vsi poskusi, prenesti iste v dejansko življenje, J* ge ponesrečili. Kot bi nikdar ne sliSali o Kri-hisovih naukih, smatrajo se posamezniki in po-ujni narodi za nekaj boljšega, več vrednega in .v*Senega; ljubezen do bližnjega nosijo pač le na piku, v resnici pa so najljutejši sovražniki take iPoezni; njih naziranje o pravičnosti strinja se Popolnoma s poganskim naziranjem, ko je vladal r?Gnejši rod nad slabotnim, ne meneč se za to
i Aleluja! glasi se te dni širom sveta, a s *ko različnimi občutki na strani zatiralcev in na J1* zatirancev! Aleluja peva tudi naš slovenski arod, dasi mu pri spominu na pomen že imeno-pnega Izveličarjevega nauka ne doni ta slavo-Pev tako iz srca, kakor pri njegovih sosedih, ki jp mnogo močnejši, tlačijo, preganjajo in v vedno (,v* okove vklepajo.
Naša žalostna zgodovina.
Preveč bi bilo, odpreti celo knjigo slovenske zgodovine in vnovič naštevčti neštevilne krivice in obupne boje, katere je prenašal in bojeval slovenski narod v vseh pretečenih stoletjih noter do današnjega dne.
Ozirajoč se tako v našo in minulost naših sovražnikov, morali bi nad svojo usodo zdvojiti, in nehote se nam vsiljuje misel, da nam je že davno izkopan grob, v katerega nas zagrebejo naši dušmanini.
Kje je tista ednakost, katero so nam obetali pred petdesetimi leti? Kje je pobratimstvo vseh narodov in kje je pravica ? Zaman jo iščemo, zaman povprašujemo po njej, v »pravi državi« avstrijski, katero imenujemo svojo domovino, ne poznajo teh pojmov, in tudi nočejo ničesar o njih slišati. Kako moremo misliti na našo bodočnost, na naše narodno vstajenje, ko vedno nazadujemo in polagoma lezemo v odprti grob?
Ne obupajmo 1
Prej nego aleluja, mogli bi klicati svetu tužni morituri. Toda še ni ugasnila zadnja iskrica našega upanja v boljšo bodočnost.' Ooiraje se na Kristusovo vstajenje, pričakuje tudi naš mili slovenski narod svoje rešitve, svojega narodnega napredka. Stoletja so nas krčila in upogibala, a uničiti nas niso mogla. In ravno to je, kar nas navdaja z novimi nadami, kar nas podžiga k nevstrašenemu in neumornemu delovanju za dosego naših smotrov. Tudi slovenskemu narodu napoči ura, ko se zdrobe morilni in sramotni okovi, v katerih ječi danes. In ta rešilni dan je že blizu; vi draga mladina slovenska, vi mladeniči, ve dekleta! Na vas se sedaj ozira ves slovenski svet, v vaših rokah leži — vstajenje naroda.
Slovenski mladini.
Nabirajte si torej draga mladina slovenska v i.ežm mladosti učenosti, delujte v prid in v pov-

— —
zdigo naroda in domovine. Vadite se pridno v lepem in čistem razgovarjanju milega materinega jezika, seznanite se z drugimi sorodnimi slovanskimi jeziki, da bodete dika in ponos mile domovine!
Dasiravno je sedaj naš alelpja še žalosten odmev stoletnega tužnega robstva, vendar gledamo z veseljem v boljšo bodočnost, da bodemo kmalu peli z veseljem in navdušenjen aleluja — narodnega vstajenja. V ta namen napnimo vse svoje moči, posvetimo celo svoje delovanje v dosego našega smotra, in le tedaj bodemo stoprav od srca popevali: »Krist je od mrtvih vstal in z njim je vstal tudi slovenski rod!«
Dragi mladeniči, mila dekleta slovenska, delajte složno v skorajšnje vstajenje mile matere Slave; nastopajte vztrajno proti našim smrtnim sovražnikom, odvrnite ga od groba, pred katerim stoji, da bi nas zakopal. Naj vas ne straši zasmehovanje protivnikov, ne naporno delo. Med boji nam poteka življenje. Vojskujmo se, branimo se! Pripeti se pa tudi lahko, da se nam izpodrsne v boju, da pademo. In tedaj ne obupajmo! Padec naj nas ne podere; on naj nam bo v pouk. Dvignimo se, popravimo, kar smo zagrešili, borimo se dalje in tako napredujmo! Ker brez boja ni zmage, brez zmage ni venca !
Trdno dajmo se skleniti sloga pravo mo6 rodi; vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči.
Njy nas vodi vez edina vse do cilja enega: živi narod, domovina, večna bod’ Slovenija!
Veleizdaj ske besede.
V državnem zboru na Dunaju so zadnja leta vsenemški kričači že napravili veliko škandalov in z razbijanjem zapravili veliko časa, ki ga davkoplačevalci morajo drago plačevati. A kar se je zgodilo dne 18. marca, to presega vse meje, kaj takega se še v nobeni državi ni zgodilo. Vojvoda vsenemcev je namreč zavpil: »Živeli Hohencollerji!« In na njegovo komando je kakor divje upila cela vsenemška garda: »Živeli Hohencollerji!« V zbornici je nastal strašen ropot, vse je bilo osupnjeno nad nezaslišano predrznostjo. Ko je češki poslanec rekel: »Živela država, ki je vsem narodom pravična!« so zopet vsenemci zatulili: »Živeli Hohen-•ollerji!« Ko je pa katoliški nemški poslanec Ka-trein rekel: »Bog živi cesarja Franca Jožefa 1.!« so vsenemci rjoveli: »Mi ostanemo zvesti Hohen-collerjem! Živeli Hohencollerji!«
Ali veš, dragi bralec, kaj to pomeni ? Hohencollerji so pruska kraljevska rodbina. Torej so vsenemci upili zoper našega cesarja za pruskega
kralja, oni hočejo priti pod Prajza, njihov vladar je pruski kralj! To je torej izdajstvo.
Pa glejte, ti predrzni kričači, ki so tako p°' nižali našo vladarsko hišo, imajo tudi pri nas n® Štajerskem svoje prijatelje. Listi »Marburger Zei' tung«, »Pettauer Zeitung«, »celjska vahta« pa tud* hinavski »Štajerc« držijo z njimi. Še enkrat P°' vemo, »Štajerc« je ra vno ta kšen! Ali ne stojijo za tem listom ljudje, ki so zapriseženem11 sovragu Avstrije, Bismarku na čast v MariborUi Ptuju in Celju imenovali ulice in trge? Ali nis° tisti gospodje pred nekaj leti hodili na Prajzovsk0 na »božjo pot« — častit Bismarcka? V Mariboru je vsenemško društvo, ki hoče zatreti Slovenc® v mariborski okolici, tudi pod Schdnererjevim klobukom. Ko so lani Nemci v Mariboru imeli shod; so tam Schonererjevi in Wolfovi prijatelji imel* prvo besedo, in tam je urednik »Stajerčev« slovesno obljubil, da bode pri volitvah »Šta-jerc« podpiral Nemce, seveda tiste, k> stojijo pod komando Schonererja. Zop®r te razgrajače še »Štajerc« nikdar ni imel grajain® besede.
Volilci, tega ne pozabite! Ob času volite^ bo »Štajerc« zopet sleparil ljudi, in priporočal za poslance svoje može. Kakšni bi bili to poslancb katere bo »Štajerc« priporočal? No, ti bi vse-nemcem pomagali »špetakel« delati, morali bi * njimi kričati: »Živeli Hohencollerji!« zoper našo cesarsko rodovino. Gospodje »kmetje« Bračk°i Vizenjak, Kresnik itd. bi Schonererju in Wol‘u nemara še črevlje snažili. To bi bili poslancu kaj ne?! Mi smo hvaležni Schonererju in njegovu kompaniji, da so odkrito pokazali sebe in svoj® pristaše, kakšni ptiči so. Kdor drži s temi IjudmU je sovražnik Avstrije, se pregreši zoper avstrijsk0 domoljubje. To si dobro zapomnimo!
Politični razgled.
Slovani so zmagali! Nemci so hotel’ Slovencem vzeti nižje slovenske gimnazijske raz' rede v Celju. Nemcem sicer nič ne škodijo 11 razredi, Slovencem pa basnijo in to je peklo 1,1 bodlo vse Nemce, ki so nepravični. V državne^ zboru so slovanski in posebej slovenski poslan®1 hrabro branili slovensko celjsko gimnazijo. GosF poslanec Žičkar je v krasnih besedah razlag®1' da bi tudi kmetskemu in delavskem® stanu bilo na škodo, ako se odpravi slovensk® gimnazija v Celju. Čez 40 dijakov prihaja peš a" z vlaki vsak dan iz okolice, kjer stanujejo P^1 stariših, v Celje. Ako se gimnazija odpravi, pot®1® bi ti dijaki ne mogli v Maribor, stroški so pre' veliki, ostati bi morali doma. Ali kmet ali delav® nimata pravice, da svoje sinove spravita do bon šega kruha? Zadnji petek dne 21. marci ja je b® v državnem zboru zborovanje, kaj se naj zg°®
2 gimnazijo v Celju. Grof Sliirgkh je predlagal, naj Se gimnazija odpravi. Vsi Nemci, razven enega uhoynika in dveh katoliških plemenitašev so glasali za Stiirgkha, a ostali so v manjšini. Da e'ronazija v Celju ostane, glasovalo je 203 poslancev, a se odpravi samo 170 Slovani so skupno gla-*|0vali, da se ohrani gimnazija, Nemci in »Štajer-evi* prijatelji, da se odpravi. Slovani so zmagali!
Krščanske stranke zmagujejo. Zmeraj ,e med avstrijskim ljudstvom spoznava bolj in foli potreba, da se je treba trdno oklepati naukov stoliske cerkve, ako hočemo, da se sedanji *«08tni časi zboljšajo. Tudi cesarski Dunaj se Oklepa katoliške zastave. Pri občinskih volitvah, 21 »o se predkratkim vršile, so sijajno zmagali krščanski možje nad judi, liberalci in socialdemo-rači. Krščanska zavest napreduje!
Vojska v Južni Afriki. V svoji zadnji tevilki smo na kratko poročali o novi velikanski *nnagi Burov proti Angležem. Danes podajamo Mirneje poročilo o tej veliki bitki. Ta bitka se je kršila na sledeči način. Četrtek, 6. t. m. se je Podal angležki poveljnik general lord Methuen z konjeniki, 300 pešci in 5 topovi iz Vryburga Lichtenburg in se je nameraval naslednji dan pružiti s četo 1300 mož pri Revilonteinu. Med levibothom in Palmith-Knilom pa zadene nanj ksledujoči ga burski general Delarey s svojimi ddelki Burov in sicer od treh strani naenkrat. ’Spad se je izvršil na ta način, da so se Buri . vso silo zagnali na konjih v hrbet Methuenove .6te ter prouzročili v njej strašno zmešnjavo. ^ngleške mule so se splašile in bezljale na vse hani. V tej zmešnjavi so bili Angleži tako zavirani .a vsakem gibanju, da se niso mogli prav nič faniti. Pri tem pa so neusmiljeno pokale burske POŠke in v dveh urah je ležalo nad 1200 Angležev.
. ®njen je bil v stegno tudi general Methuen, ki f sedel v svoji kočiji, katero so vlekli voli, oljenega so potem Buri ujeli. Ušlo je le malo . ovilce konjenikov, ki so bežali v Maritzburg in to sporočili o strašnem dogodku. Tudi drugega Poveljnika majorja Parisa so Buri ujeli, a ga po-jP^je zopet osvobodili pod pogoji. Poleg zmage Angleži so Buri tudi zaplenili veliko vozov ^VlI) večino vprežne živine in vse topove. — tolimiv je bil v tej bitki ta-le slučaj. Buri, ki ^Plenijo vsaki hip polne vozove angleške unilorme, i 86 oblekli vsi v takozvano angležko prsteno-Jh'vno Khaki-uniformo. Vsed tega jih angležki , laki niso spoznali in se je pripetilo, da so j^Kleži streljali sami na svoje tovariše, meneči, j so Buri in so tako še olajševali poslednjim Vo\**0- — ^ Londonu je ta novi poraz angležke . jske napravil mučen utis. V dan 8. t. m., ko je p ®t° brzojavno poročilo iz Afrike, se je zbiralo stv Ure<^nl3tvi listov na stotine oseb. Mej Ijud-°to pa je zavladala velika nevolja nad vladnimi
krogi, ker so isti slepili javnost, da je vojna že končana. Razni listi se čudijo, kako so mogli Buri izvojevati tako zmago in sodijo, da to ni bil le nesrečen slučaj, marveč da je bil posledica nezmožnosti angležke vojske. Najnovejša poročila javljajo, da je lord Methuen v nevarnem položaju. Ker ni bilo nobenega zdravnika koj pri rokah, se je rana shujšala in mu bod morali odrezati nogo. Lady Methuen, njegova soproga, ki je bila na potu v Madejro, se je vrnila v Južno Afriko k svojemu soprogu. Blagi in plemeniti Buri pa so med tem že vrnili Methuena Angležem. Pripeljali so ga v njihov tabor. Ves svet se je čudil velikodušnosti Burov in jim prepeval slavo. Storili pa so to predvsem zaradi tega, ker je bil Methuen, kakor smo že rekli, hudo ranjen. Buri pa bi ne mogli dovolj vestno poskrbeti za njegovo ozdravljenje, ker nimajo zdravnikov. Zato so rajši Methuena spustili. Pričakuje se, da bodo sedaj tudi Angleži storili kaj enakega ter Burom vrnili ugrabljenega generala Kruitzingerja. Tudi na Angleškem samem je plemenito dejanje Burov naredilo velik ter globok utis in listi in govorniki na zborovanjih zahtevajo, naj se vendar enkrat sklene z Buri mir.
Gospodarske stvari.
Piše Ivan Vuk.
Mah se zareja po travnikih najbolj vsled pomanjkljivega gnojenja. Vsak kmetovalec vč dobro, da izgine mah po primernem gnojenji popolnoma s travnikov, namesto njega pa vzraste* žlahtna trava. S samim uničevanjem mahu ne bomo travnikov nikdar popolnoma izboljšali. Uničevanje mahu in krepčanje travnikov mora se ob enem vršiti, če hočemo imeti kaj uspeha. To dosežemo s temeljitim brananjem in gnojenjem travnikov. Z brananjem odpravimo mah in prerahlamo tla, kar je zelo velike važnosti; zato se mora to vedno pred gnojenjem zgoditi. Za gnoj se da porabiti leseni pepel, apneni prah, sadra ali gips, dobro vležen kompost, Tomaževa žlindra (moka) z žveplenokislim kalijem, gnoj iz stranišč, kostna moka, gnojnica itd.
Vrednost rojev. Daj mi od prvenca (prvega roja) med in od drujca — tretjinčeka — ali četr-tinčeka (2., 3., 4. roja) čebele in prihodnjo pomlad ti bom delal čudeže. S prvimi roji pa, in naj bi tudi plavali v medu, se nikdar brez skrbi ne podam v prezimovanje.
Tretjinec s 3 do 4 polnimi medenimi sati razveseljuje bučelarju srce, pomnožuje število panjev in polni medene dele.
Čuj me! in stori tako začetnik bučelarstva, te poezije vsega gospodarstva!
— 80 —
Vedne nedelja. Naj je sreda ali petek, ali tudi svetek — kakor hitro pridem do svojega uljaka, je praznik, nedelja za-me.
Tu se mi zdi zrak čisteji, solnce mi sije jasneje, Hog mi je tu bližje — bučelic Šumenje in vrvenje mi je najmilejše zvonenje k pobožnosti, bučanje orgelj k veseli pesmi; tisoči, ki prihajajo in odletavajo od panjev se mi zdijo pobožne procesije, ki romajo k Gospodu najvzvišenejemu tem-peljnu, v katerem predstavljajo cvetličice altarne sveče, njih vonj pa posvečeno kadilo.
Pesino (rnnino) perje in apnena klaja.
Ako se poklada v jeseni prašičem pesino perje, se večkrat dogodi, da jih nažene kri. Ta nedo-stalek prihaja od tod, ker je v pesinen perji ok-salna kislina, ki povzroča to bolezen. Ako se poklada prašičem med pesino perje apnena klaja, tedaj se uniči oksalna kislina in se lahko perje krmi v večjej meri. Da naj se jim 1 mala kavina žlica za 1 krmo. Poleg tega pa tudi prašiči ne grudijo sten.
Švicarsko mlekarstvo oziroma sirarstvo.
Piše Rok Klemenšek iz Solčave.
Meseca avgusta lanskega leta na potovanju po Švici sem opazoval med drugim tudi švicarsko mlekarstvo in sirarstvo. Pri tem sem se večkrat vpraSal, kdaj bo tudi slovenski kmet tako redno in umno gospodaril z zakladi, katere mu narava tako raznovrstno ponuja. Saj tudi naSa mila domovina ima v svojem krilu, kakor jo že Vodnik opeva, mnogo bogastva. Nahajajo se gorice, kjer sladko vince zori, lepe njive, kjer se klanja bogato klasje, nahajamo hribe in doline, kjer se gozd najlepSe razvija, pa tudi mnogo sočnih pašnikov in travnikov za plemenito živinorejo.
Vendar pa ima vsak kraj radi podnebne lege in sestave prsti svoje posebnosti; in ravno to je potreba in predmet umnega gospodarstva, da razmere v katerih živi, in zemljo katero ima obdelovati, spoznava, presoja, in se tako dobrega poprime, in se s tem, kar mu stvarnica ponuja, okoristi.
In ravno v tem je švicarski kmet zares mojster. V kantonu Bern, v visokem gorovju je dolina »Ementhal« (od tukaj najglasovitejšega sira ime Emmenthaler Kiiso), ki radi svoje visoke lege ni nikakor prikladna za pridelovanje žita, raste pa po planinah, kakor travnikih in njivah sočna trava, in razsodni Švicar je že pred blizo 100 leti v tem okraju najprej začel spoznavati, da se mu je bolje okoristiti s tem, kar mu narava sama ponuja, namreč s sočno travo, kakor pa se siliti s pridelovanjem žita.
Začeli so z vso skrbjo gojiti mlekarstvo, ter natanko spoznavati vse poskuse z mlekom, in razne kemične spremembe, to je pri sirarstvu, in
s tem so prišli polagoma do vrhunca, na katerei® stoji dandanes švicarsko sirarstvo.
Sedaj pa imajo zunaj Berna sirarsko šolo, v kateri se izobražujejo v tej stroki mladeniči o® samo iz Švice, ampak iz vseh delov naše pol oble-
Na tej šoli redijo obe v Švici najbolj razšir' jene goveje pasme to je sive in bernerberg šek® in šekaste.
Na tej šoli smo videli kravo bernskega pl®' mena, ki je tehtala 730 kilogramov, stara pet leti mleka pa je dala lansko leto 6300 litrov. Da s| pa izredijo take mlekarice, v to je potreba tud' natančnega opazovanja in rednega postopanja. Od vsake krave se mleko natanko izmeri po množio* in tolščobi, se vse natanko zapiše in se tako spo' znava vrednost krav mlekaric. Za pleme redijo 1® junce najboljših krav in mlekaric, in na podlag* tega se je ozir mlekarstva toliko izboljšala švicar' ska goved. Molzejo v Švici samo dvakrat na dan, v jutru in zvečer, to pa čisto ob določenem času, molzejo samo moški, pa čedno in do zadnje kaplj®.’ kajti zadnje mleko je najbolj mastno. Krmijo tud* samo dvakrat na dan in s samim senom. Slan*® nimajo, ker so setev žita skoro povsem opustil*-Raznih odpadkov pa se kravam tudi ne poklad«) posebno tam ne, kjer gre mleko v zadruž**® sirarne.
V zadružne sirarne se sploh ne sprejn*1® mleko, razven, da so krave krmljene s sami®® senom ali travo. Na pašo v poletju pač gonij0 skoro vse krave.
Teletom dajo mleko ne zizati, ampak saiu^ piti iz posode, ki ima lesen ustnik, kakor kravl* zizek. Posoda ima obliko naše vrtne kropilnic®-Napajanje telet je pri taki mlečnosti krav in tančnosti, katere so privajeni v Švici, tudi ozi®8 vredno. Mleka piti pa dajo teletom samo v prveU* tednu 3- do 4-krat na dan, pozneje samo 2-kral> in sicer po 4 litre na enkrat, 8 litrov na da® čisto natanko. Teletom pa, ki so za pleme u8' menjeni, dajajo mleka do 9 mesecev, od tretjeg8 meseca naprej le po 6 litrov na dan, nazadni® tudi posneto mleko, a se jim po sedanjih raz' merah vendar dobro obrestuje, ker prodajajo jun®6 plemenjake eno leto stare do 200 kron v in®' zemstvo, tako, da sedaj že imajo zopet bolj®® vspehe pri odreji mlade živine za plemensko yp°' rabo, kakor pa pri sirarstvu. Kako zna Švic8 gospodarsko računati, prav dobro kaže tudi ta'l® slučaj: 13. avgusta smo si ogledali v okraju Go®' vile 4 sirarne. Kmetje tamkaj p#šljejo vse nilc8jj do zadnje kapljice v sirarne, teleta pa prodajo 8 so po eden teden stara, sosednim planincem v ok®8 Apencel. Apencelarji so kmeti v hribih, kje® 11 tako lahko mleka v sirarne pošiljati, zato F mlada teleta oddojijo in na ta način mleko dobro vporabijo. Saj še za mesarja dojijo tel®1 2 do 3 mesece. Dobro rejena teleta plačajo nfl®'
— 81 —
^arJ< po 100 do 120 kron. Lepše živali pa pro-aiajo zopet za pleme. Ali bi se ne dalo v enakem pri nas kaj doseči.
Po naših pokrajinah pa je bilo mlekarstvo ® Pred par desetletji veliko bolj domače in raz-lto, kakor dandanes, in so znale mnoge slovensk* gospodinje sir delati. Odkar pa se je začelo ne-rečno žganje in razni tovarniški in tujezemski Prjdelki n. pr. čaj med nami toliko širiti, se pa aiibog naravna domača hrana opušča in prezira, 8 tem pa tudi ginejo duševne in telesne moči aroda. Tudi to je v Švici mnogo drugače.
V okraju Cug smo si ogledali 7. avgusta jhed drugim tudi tvornico za papir. Delavci v pPirnici pa so imeli takrat ravno malo južino, 11 kakor navadno v takih podjetjih, si tudi tukaj .elavci hrano sami po svoji volji omislijo. Pa °ste vprašali, kaj so jeli ali pili? Vedite, da hops, pač pa beli kruh in mleko; pa bili ®zni in srečni, pa tudi previdni. Nesreče, ki , 1 kolesju raznih tvornic delavcu nastavljene, a,1i jako redke.
Prav rade volje so nam razkazovali po sirar-ah švicarski sirarji, kako se dela sir. Ogledali Jho sj 7 zadružnih sirarn, pa na planinah smo j'aeli tudi bolj po starem in priprostem načinu * sladkega in kislega mleka delati sir. Pa odkar .e snujejo tudi po slovenskem sirarske zadruge se *e že o tem itak mnogo pisalo,
Menjam nekaj malega.
ne
so
so
so
zato mimo gredo (Konec prihodnjič.)
Bazne novice in druge reči.
. Vesele velikonočne praznike želimo vsem ,aSim naročnikom in prijateljem ter naročnicam a Prijateljicam. Vsem se zahvaljujemo za naklonje-.°st in ljubezen, s katerima so vedno spremljali . aše podjetje in početje. Ohranite nam to ljubezen .^klonjenost tudi zanaprej! Delajmo še načrte skupno in složno za pravico in res-1*0 o ter se vojskujmo proti laži in zlobi ter nji-apostolom. A tudi svojim nasprot-11 k o m, ki se zaslepljeni bojujejo proti svojim 0^iQim bratom in sestram, ki rajši v potu svojega Se)raza tekai° aa tuici *n privandranci, želimo ve-Ujl® velikonočne praznike. Naj postanejo ti praz-. Za ni>h dnevi vstajenja, naj spoznajo ij0!® zmote in se združijo z nami. Mi gremo z v^8om naprej za pravice našega sionskega ljudstva!
Laž ima kratke noge. Ptujski »Štajerc« čuden želodec, živi od samih laži. Od svojega (L,etka do predzadnje številke je nosil na čelu j elo laž, da se ga tiska 12 tisoč izvodov. Na-j* dopisniku iz Koroškega se je to čudno zdelo j. je pisal v »Našem Domni št. 5, str. 56: »Šta-je pisal že lansko leto, da izhaja v 12.000 's*h. V prvi ali drugi številki pa piše, da je
dobil (namreč letos) par tisoč novih naročnikov in vendar izhaja letos tudi samo v 12 tisoč iztisih. Ali se je lagal lansko leto ali se laže letos — po mojem mnenju zmiraj.« Ta opomba je hudo spekla ptujske hlačkarje. Kaj storiti? V resnici je letos mnogo naročnikov »Štajercu« hrbet pokazalo, a tega ne sme pripoznati. Zatorej je rajši nategnil za »par« tisoč in tako smo v zadnji številki brali črno na belem, da se sedaj tiska v 14 tisoč iztisih. Ptujski »St—ere«, le vselej si tako k srcu vzemi naše opomine, toda neresnice ne smeš govoriti, zakaj laž ima kratke noge. To ti sporoča tvoj
»Fihpos.«
Škatija za neljube spise. Zadnjič je vedel »Štajerc« povedati, da ima škatljo za »pikantne klerikalne svinjarije«, zdaj pa zvemo, da ima še eno večjo škatljo za spise, v katerih mu slovenski kmetje prav pošteno štejejo levite. V to škatljo je izginil pred kratkim tudi spis slovenskega kmeta iz slovenjegraške okolice: »Kdo je zaveden?« in ni prišel na svetlo. Verjamemo, verjamemo! »Štajerca« morajo grozno boleti ušesa. Za klerikalce je tudi prav častno, da si je ptujski kljukec omislil samo škatljo za njih pregrehe. Mi pa smo morali zgraditi za »Štajerčeve« in njegovih pristašev pregrehe celo po s e ben dom, imenovan »Naš Dom«, ker jih je bilo toliko, da se niso dale več spraviti v kak predalček »Slov. Gospodarja«!
Volk v ovčji obleki. V vsaki številki s solzami pripoveduje »Štajerc«, kako je priden, veren in pobožen. Kdo se preveč hvali, postaja sumljiv. In čujte ! »Štajerc« v zadnji številki govori, kakor kak misijonar o vstajenju. Toda on je lisjak od glave do pet! Njegova nemška sestrica v Ptuju ravna celo drugače. Za velikonočni ponedeljek vabi svoje bralce k protestantovski cerkveni službi. Naročila je Ptujčanom protestantskega duhovnika od drugod. Kadar »Štajerc« slovenskemu kmetu govori, je pobožen, kadar pa nemški govori, pa se navdušuje za luterš vero!
Mariborski župan Nagy je odložil svojo službo. Mož je postal star in bi rad užival mir.
„Štajerc" v vodi. Od Pesnice se nam piše: To so vam iznajdljivi ljudje sedaj na svetu! Ker se pri naših poštah včasi, na primer o novem letu, Veliki noči itd. vsled preobilega prometa razne pošiljatve rade zakasnijo, kar je gotovo vsakemu neljubo, poskusil je nekdo, kako bi se neki obneslo pošiljanje raznovrstnih malenkosti po vodi, in to — s pomočjo »Štajerca«. Pred kratkim časom imel je neki fant opravek ob Pesnici, ki je bila precej narasla. Kar zapazi, da se po vodi proti njemu pripelje neka čudna stvar, precejšen zavitek. Radoveden, kakšne skrivnosti hrani zavitek, ga ujame, ter potegne na suho. Na zavitku, v katerem je bilo spravljeno nekaj perila, ter par nogavic, je bilo z velikimi črkami tiskano: »Štajerc«. Aaha...! Izvrstna misel šine mu v glavo, ki mu

takoj vso uganko razjasni. >Štajerc« je namreč po svoji naravi nepremočljiv ter kot vreden potomec svojih slavnih prednikov, ki so bilr v vodi doma (krote), gotovo tudi izvrstno plava, je torej brez ugovora najbolj sposoben za ta opravek. (Pri večjih pošiljatvah lahko se Se pridene eden za »voršpon«). Dobro bi torej bilo, ako bi »Štajerc« o tej važni iznajdbi obvestil svoje bralce, da se o tem sami prepričajo, kar bode imelo gotovo po-voljen uspeh. In največjo korist bo nazadnje imel le »Štajerc«. Prvič bodo ljudje, ako se ta način pošiljanja enkrat udomači, porabili veliko tega blaga, in gotovo si ga vsak naroči po več iztisov; drugič pa se bode tem potom seznanil z dosedaj Se neznanimi kraji, kar mu gotovo pridobi lepo Število naročnikov. V obče se obeta »Štajercu« lepa prihodnjost. . .! Vsem dragim tovarišem in tovaršicam, ki se prijateljsko zbirajo krog ognjišča »NaSega Doma«, prisrčni bratski pozdrav ter ve-
selo Alelujo želi
»Miroslav«.
Župan Škof popravlja. Št. Jakobski župan Škof nam je poslal zaradi neke notice v št. 5. naSega lista popravek, kakor pravi, «po točki 19. tukaj (v Št. Jakobu?) veljavnega zakona.* Ker pa mi v Mariboru ne vemo, kaj pravi 19. točka v Št. Jakobu veljavnega zakona, za to smo ga vrgli v koš. Ako želi škof še enkrat videti svoj popravek, naj pride k nam, mi mu bomo odprli globočine naSega koSa. Naši uredniki se mu bodo ob tej priliki tudi zahvalili, ker so se vsled njegovega popravka lahko dva dni zastonj smejali. Škof n. pr. tudi popravlja: «Ne je res, da bi slišal na ime Škof, res je da nisem blazen in vedno vem za svoje ime!» To je prvi človek, ki ga mi poznamo in ki ne sliši na svoje ime!
Pred porotnim sodiščem v Mariboru je stal dne 18. t. m. glavni urednik ptujskega »Štajerca« bivSi postni uradnik Kalchberg. Tožil ga je neki pevec dr. Kristl zaradi častikraje. Zadnji »Štajerc« poroča o vseh obravnavah pri mariborskem okrožnem sodišču, samo o tem molči. Iz tega zopet razvidite, kako nepristranski je ptujski listič!! Mi nočemo priobčiti v našem listu teh obravnav, ker bi potem morali govoriti o samih hudodelstvih in prestopkih proti postavam. NaS list pa je pisan za poštene ljudi, ki se ne zanimajo za lopovščine drugih.
Vurberg. Pri nas smo premagali pri občinskih volitvah pristaSe »Štajerca«, da so se poskrili v luknje kakor jazbeci. Seveda smo bili po volitvi nekoliko veseli pri kupci rujnega. A gospodje kramarji, ki vzdržujejo »Štajerca«, nam tega ne privoščijo, ampak eden hinavsko vzdihuje: »Ali je to krščansko obnašanje.« Seveda, kmet bi se ne smel nikdar veseliti, kaj ne?
Ptujčani bodo zidali novo vojašnico in sicer zunaj mesta. Ker pa nimajo denarja, prosili bodo pri deželi za podporo. Ptujčani so (avtonomno)
samostalno mesto, naj pokažejo to tudi pri p'3' čevanju!
Pri Sv. Marku niže Ptuja so našli 0j? Dravi truplo mestnega delavca Laha, ki si je pre® d verni meseci s skokom v reko končal življenj6' Vkljub temu, da je ležalo truplo tako dolgo v vodi, je bilo še dobro ohranjeno.
Na Domovi pri Ptuju so pred kratki®11 trem posestnikom, Matiji Žgeču, Juriju Šeguli i® Val. Toplaku, pogorela vsa gospodarska poslopi® in zadnjemu tudi hiša. Rešeni živini bi ne mog11 zdaj dati klaje, ako bi jim dobri sosedje ne Prl' skočili na pomoč.
V	Ljutomeru so dobili nove orgije, ker jim prejšnje zgorele. Prvikrat so njih glasovi z«' doneli po cerkvi na Jožefovo. Bila je lepa cerkven® slovesnost.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Zadnji ptujs1® listič klepeta: «Pri nas se govori, da se bode na^6 tomaževsko ljudstvo celi dan za to postilo, če pri®6 naš gospod Caf v ,Štajerca1! Torej gospod urednik; bodite bolj usmiljeni, kakor ste bili dosedaj!» Lju®1 «Naš Dom»! Kar piše ptujski kljukec, je vse zl®' gano. O naSem gospodu Cafu se v tem oziru ^ besedica ni govorila. Pač pa se sedaj govori, n® se dopisnikom »Štajerca* meša pamet. Danes san®0 toliko! ,	..
V	Šmarju pri Jelšah so v okolici zmag3*1 pri občinskih volitvah sami taki možje, ki ne marajo ne »Štajerca« ne »Rodoljuba«. Tako l0 prav, okolica Šmarje naj živi!
Tički ušli. Iz zapora v Rogatcu so dn0 18. marca zleteli štirje ptički Ivan Laberl iz P®1' stove, Jakob Sledic iz Donatske gore, Marti® Trol iz Zatičine in Vincenc Pelko iz Mutove-S0' čove. V zid so si naredili luknjo ter jo popih3']'
V	Dramljah pri Celju so si izvolili 1 župana kmeta A. Mastnaka. Naj ne pozabi, 3 mora biti skrben občinski gospodar, vzgled® kristijan in vrl Slovenec. Potem mu je ljubez®® vseh dobrih ljudi zagotovljena.
Kdo se je osmešil? Iz Gornje Savinjsk0 doline se nam poroča: Po naključbi mi pride roke »Planinski Vestnik« štev. 1. 1902 (in vsl®^ te naključbe so te vrstice nekoliko zastarele, P resnica ne) v koji se pod »občni zbor Savini®^ podružnice« nekatere neresnice čitajo, napadal®. »Naš Dom« štev. 11. in 16., ter jih treba P°iasn' in pribiti. Lansko leto je »Naš Dom« v teh »j. vilkah zadel v bolečo rano onih nekaternikov h vajočih v tej dolini, koji se smatrajo za nedot®^ Ijive, in so le ali vsaj bili navajeni — hvale naj jim bo! Ni bilo tu v »Našem Domu« noben®^ napada na nobeno osebo — temveč gola re®D’^ — katera je znana na blizo vsakemu tukajšnje®? j prebivalcu. Prosim, le berite omenjeni 8tevi »Našega Doma« in potem nategnite številko »P*
ninskega Vestnika«, v koji nastopita g. M. Verovi
gek
— »a —
I? Ljubljane in g. c. kr. notar Kolšek iz Šoštanja. »M^°r ^on K‘cb°ta se vojskujeta zoper »listič ‘“aš Dom« in njega dopisnika!« Resolucija je Pa6 vdarila po vetru! In da bodeta videla gospoda, varna iu vsem ne—resnico ljubnim poročevalcem Povemo, da se je lepa pot delala, oziroma popravlja lansko leto iz Luč, oziroma zgoraj Planinšeka Ojstrico, in to je delalo nemško planinsko uruštvo; pot od »Kozje brvi do Pečovskih stu Uencev* — nemško planinsko društvo; pot pri **8li«, nemško planinsko društvo; pot iz »Roba-110vega kota proti Moličnikov! planini« — nemško Planinsko društvo; pot iz Ojstrice proti Škarjem, planinsko društvo. Ako ne verujete, vpra-^Ue Dolinarja iz Luč, solčavskega kovača Ivan J^famar in Ivan Piskernika; ali so le ti, koji so “U delali, v službi gospoda Kocbeka ali nemškega Planinskega društva. Le zadnji je betvico pota po-Pravljal v Plesnikovem zasutju na Okrešel in ako ne motim jamico za vodo v Rinki, na ime ^lovenskega planinskega društva, da se tudi od .. strani resnica pripozna, katera pa je po hval-'sanju delovanja lanskega leta v Solčavskih planinah — le kapljica proti morju, napram delovanju nemškega planinskega društva. Ali se s takimi lasnicami Slovenskemu planinskemu društvu škoduje in zoper njegovega načelnika in tajnika hujska? pesnica ne more nikomur škodovati, pač pa le inkšna pisava v »Planinskem Vestniku«, za katere j* hribovci — po »Planinskem Vestniku« ljudstvo Gornji Savinjski dolini, dobro vemo, da — ni ^snica. Mogoče, da bo s tem Slovenskemu planskemu društvu za nepristransko delovanje pri-P°magano, če se neki gospod izraža:	»Farji
samo zato dobri pri Slovenskem planinskem društvu, da plačajo.« Gorjanci vemo, da od usta-dpvitve slovenskega planinskega društva, do zadrga minulega leta tudi med nami ni vladal >kak separatizem, nikaka nestrpnost, veseli smo , di v sredi duhovnov, uradnikov, učiteljev itd.,
, er so vsi ti sloji bili pri ustanovitvi Kocbekove °če na Molički planini, pri blagoslovljenju kapele na Teru, Menini, pri slavnosti 60 letnice p. n. Profesorja g. dr. Frischaufa v Mozirju, ker do tedaj 1® bilo — sedaj jungovsko mišljenje in delovanje r" ako tedaj niso bili hinavci, — podobno na-Uttiu krščanskemu, katerega pa mi nikakor ne aPustimo. Nasprotno mišljenje in delovanje ,d nas sejati, resnico pa tajiti, s takim potom urist ne pride niti na Raduho, ne zobato Olševo, e Ojstrico — bo obtičal kje v Turjaškem žlebu.
. Iz Oplotnice nam pišejo: Orožnik Menček, ^°*na pri Pesnici, je dne 1. sušca po noči vstrelil . alprej svojo izvoljenko, potem pa sam sebe. Bil
io 7	4	* uijtžiiivv, putem pa aaiu oouo.
takoj mrtev. Ona še živi. Kroglja ji [je šla v
^rsa skozj pluča. h, V Cadramn je umrl 15. t. m. posestnik až Mlakar, 68 let star. Zadel ga je mrtovud. Bil
je odbornik društva za pozidanje nove cerkve. On je popravil cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata nad Oplotnico. Bil je delj časa občinski svetovalec in zadnji čas tudi občinski blagajnik. Bodi mu zemlja lahka. — Pri nas v Čadramu so ustanovili posojilnico po Reifeisenovemu načinu. Uradni dnevi bodo vsako nedeljo predpoldan. Kmetje, pridite po denar in nosite denar v ta zavod iz Keblja, Prihove in drugod.
Mesto Brežice namerava med okrajno cesto, ki drži na levem Savskem bregu do broda in med državno cesto na desnem Savskem bregu napraviti most čez Savo, oziroma Krko.
Cez Savo pri Blanci bo naredil nov brod veleposestnik And. Mauer.
Iz Majšberga. Josip Vinkler je že pred davnim časom sunil Štefana Trunčiča v Dravo, kjer je utonil. Dolgo časa je ostal zločin prikrit, zdaj pa se je skrivnost skadila in Vinkler je že v zaporu.
* * *
Bratom Korošcem I Tudi svojim vrlim naročnikom na Koroškem želimo vesele velikonočne praznike. Tokrat ste nam nekoliko manj poročali, kaj se godi pri Vas. Se že pač pripravljate za Veliko noč in nimate časa. Le pišite nam večkrat kaj kratkega! Vi imate na Koroškem hujše sovražnike kot mi. Držite se trdno ter branite vero katoliško, slovensko narodnost in svojo rodno zemljo. Bog Vas živi, naši bratje na Koroškem!
Pri vojaškem nabora v Celovca dne 10. t. m. je bilo 195 mladeničev, med njimi 90 Slovencev. Potrjenih je bilo 47, med njimi 25 Slovencev.
Živinozdravnik v Celovca. Gosp. Roland Heinrich, živinozdravnik v Pliberku, je imenovan za mestnega živinozdravnika v Celovcu.
Redka plodovitost. Nekemu posestniku v Hadančah je svinja vrgla 21 praset in sicer 19 živih ter 2 mrtva. Ker more sama le 11 mladičev dojiti, so morali druge oddati.
Nova vojska?
Lahi se oborožujejo. Italijanski vojni minister je ravnokar odredil nakup 20.000 čelad, obenem pa naročil, naj se poskrbi vse potrebno za nov kolonialni oddelek 10.000 mož. Ta oddelek bo zasedel Tripolis. Z ekspedicijo se prične takoj v prvih poletnih mesecih. Pripravlja se tudi dvoje brodovij, katerih vsak bo sestavljen iz šestih oklopnic in raznih križark. Poveljevala jim bodeta dva podadmirala, vrhovni poveljnik bo vojvoda g e n u e š k i. Kolonialni armadi bo poveljeval general P e 11 o u x. Istodobno z operacijo proti Tripolis se prične akcija Crnegore, Srbije in Bolgarije proti evropski Turčiji.
Vse tri balkanske države udero skupno v Makedonijo, katero si potem razdele med seboj. Podpirale jih bodo Francija, Rusija in Italija, ki bodo tudi nosile vse vojne stroSke. Istodobno bo pa tudi Italija poslala svoje čete v Albanijo. Italija bi za svoje korake zelo rada pridobila tudi Francijo in morda tudi Anglijo, da bi se na ta način izognila neljubemu prepiru s poslednjo. Na vse je dosedaj pazila laška vlada, le na zaveznico Avstro-Ogrsko se doslej ni nihče oziral, čeprav ima glede Balkana važno besedo.
Italijanski listi poročajo dodatno, da je vojni minister dal povelje, da nobeden častnik generalnega štaba ne sme dobiti dopusta. Ob enem je mornarniška uprava imenovala 22 novih zdravnikov. Povodom zadnjih nemirov pozvani rezervniki 1. 1878 še niso odpuščeni na dopust. Štirje pehotni polki, št. 1., 2„ 87. in 88., so dobili povelje, naj se vse moštvo preskrbi s čakami in fesi.
Najmanjša kraljica je ona v Lindustanski državi Bhopel. Kraljica Djihan-Begum je 56 let stara, a ni večja kot lOletna deklica. Vkljub temu pa vlada odločno nad milijonskim narodom.
Umor barskega generala Scheepersa. Divjaštva in zverinstva angleška v Južni Afriki so že dovolj znana. Gnus je izzivalo posebno to, ker je surovi angleški glavni poveljnik Kitchener z blagoslovom angleške vlade v svoji srditi jezi nad tem. ker ne more nič opraviti, začel streljati vjete hrabre in plemenite burske vodje. Nek angleški vojak je opisal v pismu svojim starišem, kako je bil ustreljen burski vodja Scheepers. Ta vojak pravi: »Bil sem v soboto ob 3. uri navzoč pri streljanju na komandanta Scheepersa. Prinesli so ga na noslih iz mesta v spremstvu godbe, za katero je korakal vojaški oddelek. Ko smo prišli na mesto, kjer so ga imeli ustreliti, je že zeval izkopan grob. Scheepers je prosil, naj ga vzdignejo, da tako sprejme smrt. Posadili so ga na stol in mu zavezali oči. Petnajst vojakov se je vstopilo deset korakov od njega in vstrelilo. Skoro vse telo mu je bilo s streli razmesarjeno in prevotleno, kakor rešeto, da ga je bilo groza pogledati. Scheepers je moral biti jako hraber mož. Ni vztrepetal in pobledel tudi ni. Potem so ga vrgli v krsto, razbili stol, na katerem je sedel, kose pometali za njim v grob, in ga nato zagrebli. Muzika je ves čas svirala.«
Cigan in ciganka pred sodnijo. Te dni sta stala pred goriško okrajno sodnijo 19!etni Ferdo Kari in njegova ljuba enake starosti Pavlina Held. Oba sta prava cigana. Kradla sta kot srake po Dornbergu, Ajdovščini, Ajševici itd., sploh kjer je bila prilika za to. No, konečno jih je zalotila pravica ter postavila pred sodnike. Tajila sta in
se delala nedolžna, ali oškodovanci so ju spoznah in sodni dvor jima je prisodil po 7 mesecev trde ječe z jednim postom na mesec in Karija postavijOi kadar prestane kazen, pod policijsko nadzorstvo-Ko je razglasil sodni dvor obsodbo — tu bi g® videli ciganskega fanta, kako je planil pokonci ter živahno ugovarjal, da skozi sedem mesecev ne bo užival zlate svobode! Prav v nasprotju * njim pa je zatajila mlada Pavlina cigansko narav ter je nekako z vidnim veseljem in zadovoljnostjo sprejela kazen 7 mesecev trde ječe, kjer bo seda) lahho premišljevala svoje ciganije.
Grozno dejanje 74letnega starca. 741etni umirovljeni stražnik Freund, ki je v Berolinu stanoval pri oženjenem svojem sinu, je zasledoval 22 letno sinovo ženo. Ker se ta ni hotela ozirati na njegove podle predloge, je 74 letni starec na njo ustrelil in jo težko ranil. Nato je samega sebe ustrelil. Težko ranjena žena je skočila skozi okno na cesto in se nevarno pobila.
Gospića v nevarnosti. Dva gospodiča gresta po ulici. Mimo pride mlada gospica v zeleni obleki-»Glejte, glejte!* pravita, «dobro da ni tu nobenega osla, ker bi ji skočil na zeleno krilo ter je snedel* — Ko gospica to sliši, se obrne in reče: «No> sem že iz nevarnosti, ker ravnokar sta šla dva osla mimo, pa nobeden mi ni tega storil!»
Vzgojila 22 sirot. V Fredericktovvnu sta' nujeta zakonska Wiliam McClure, ki se lahke ponašata s tem, da sta vzgojila 22 sirot v svojem zakonskem življenju, v katerem sama nista imela otrok. Vzela sta namreč za svoje 14 dečkov & osem deklic in jih dala v šolo na lastne stroške-
Z vlaka skočil. V Zatičini na Kranjskem je Janez Miklič iz Doba dne 15. t. m. precej vinjen vstopil v kupej 2. razreda s karto 3. raž' reda. Ko ga je sprevodnik radi tega prijel, ie Miklič skočil z vlaka in se zavalil po nasipm Sprevodniku se je posrečilo pravočasno ustavit' vlak in ga potisniti nazaj na mesto, kjer se \e pripetil dogodek. Mikliča so našli z zlomljeno nog0 ter mnogimi praskami na obrazu. Pripeljali so ga v Št. Vid in izročili zdravniški oskrbi.
Knpil celo mesto. Iz Pittsburga se poroča' J. W. Garland, predsednik Garland Chain kom' panije, ki izdeluje železne verige in ima že velik® delavnice v Ranki, je kupil celo mesto Moravik v Lavvrence county, na progi Pittsburg & Lak® Erie železnice in poleg tega še 600 akrov zemb® v bližnji okolici. Cena vsemu je bila 300.000 d°' larjev. Na kupljeni zemlji se bo začela nova im dustrija in zidalo se bo tudi novo mesto, im* Pora vi a se bo spremenilo v West Pittsburg. Star® mestice ima sedaj približno sto biš.
Kratica častilka Matere Bo^je. Sedanj® rumunska kraljica, med leposlovci in pesniki zna® z imenom «Carmen Silva* je pisala, kakor poroč® »Osservatore Romane*, svoji prijateljici med dr®'
min'8 e(^eCe: *^ra8a m') vedno se z veseljem spo-Vaj' ^ sPrehodov, ki sem se jili vdeleževala v tak* ln ^a®e matere družbi v Monakovem. Dasi srn«3* Pro^estantka, čutila sem se neizrečeno Dnd ^0’ ^a^ar sem mo*da v vojvodski bolnici preč sre ° • ^U(^0^e^nice'device. Bog, ki pozna naSa ^a’ je poznal moje težnje po spoznanju resnice, sm u.1! Se sPominjate, v kako dobro druščino da . o bili nekoč zašle? Cesar Fran Josip in princ v * Pold sta klečala tam, ko smo stopile tudi me Dpp aPe^p0, Cim starejša postajam, tem bolj se
0	P^uiem, da moremo tu živeti tako, da so naše 1 obrnjene navzgor, kjer je cilj našemu zem-
8«emu potovanju*.
j. Igralka-redovnica. V ameriških »Združenih zavah* dobro znana igralka gospica Grave Raven, „loveč let igrala glavne uloge v najimenitnejših piskih družbah, je nenadoma izginila iz New-rka. Dolgo so popraševali za njo, a na sled ji v mogli priti; pred kratkim so jo vender dobili g, ^artagini, malem mestecu države Ohio, v samo-«nu »Dobrega pastirja*, kjer v samostanski bol-Cl streže bolnim zamorcem kakor sestra Uršula, g Poroka slepcev. V zavodu za slepce v ^dimpešti sta se poročila slepec Popatovski in rtePa Ana Szakora. On plete košare, ona pa iz-Ue|uje krtače.
8o Res, slep sem. V nekem mestu na Češkem h klicali duhovnika k bolniku, da mu ponese sv. ji P°.toico* Ko je šel z Jezusom mimo neke hiše, „k* je tam mladenič, ki se je razgovarjal z de-^lom. Dekle poklekne, a mladenič je stal in se niti odkril. Duhovnik ga ostro pogleda in vpraša: jtar si slep, da se ne odkriješ?* — »Res, slep jn!» odgovori mladenič posmehljivo. »Sramota!
1	1 te ni sram, da tako govoriš?* pravi duhovnik ta ^re ^a*|e‘ — gtiri tedne se je moral dati
mladenič operirati v Pragi. Veja ga je v gozdu thnari^ P° očesu in ga tako ranila, da so mu ^IH-e-ti oko. Bog nam nikdar noče biti v
j'. Padel v hudičevo olje. V Hammondu je i[0ank Spencer, vslužben pri Grasselli Chemical H^Paniji v tem mestu, padel v veliko posodo, ^Polnjeno s hudičevim oljem. Nobeden njegovih ai,išev ni bil zraven, ko se mu je pripetila iječ«, in plaval je že nekaj časa semtertja v je ai\ Predno so delavci slišali njegovo vpitje. Ko prišla pomoč in so ga potegnili ven, je začela Padati od njega obleka in z njo celi kosi mesa. i^hcer je trpel grozne bolečine. Če tudi ni mesta j6 njegovem telesu kamor ni segla huda tekočiaa, vendar en dan še živel.
Hti'
Mladeniško gibanje.
Sv. Jurij ob Taboru. Marsikdo bi utegnil da smo mi šentjurski mladeniči in zarot-
niki zoper slabe časopise že res izginili iz površja zemlje. O kaj še! tako hitro nas pa ne bodo kure pozobale. In da pokažemo, da še res živimo, bodemo na velikonočni ponedeljek priredili veliko mladeniško slavnost s petjem, govorom in igro: »Kmet Herod*. V moškem zboru nastopilo bo okoli 20 mladeničev-pevcev, v mešanem zboru pa čez 30 pevcev in pevk; navduševali pa nas bodo za naše vzore vranski g. kaplan E. Vračko. Zato vabimo na našo slavnost vse zavedne slovenske mladeniče, pa tudi vse tiste, ki se zanimajo za naše gibanje in sploh vse poštene Slovence. Vas pa, gospod urednik, bi še posebej povabili, ko bi ne bili tako daleč in sicer že iz hvaležnosti, ker nam tako izvrsno pišete in urejujete ljubi »Naš Dom*. — Mi vstajamo! — Mladeniči-Taboriti in zarotniki zoper »Štajerca* in »Rodoljuba*.
Mladeniči pri Sv. Križu na Murskem polju naredijo velikonočni ponedeljek veselico s petjem in igro Sanje pri g. Hauptmanu. Začetek ob četrt na 4. Naprej mladina čvrsta!
Škrjanček.
Kristus in sv. Peter sta šla nekdaj po svetu. Bilo je krasno poletno jutro in pot ju je peljal skozi livade in gozd. Kakor biser se je lesketala jutranja rosica na cvetlicah, po zraku se je širila prijetna dišava mladega cvetja in popja, drevje si je nekaj skrivnostno šepetalo, v zraku pa so veselo prepevale drobne ptičice. Petru se je radosti kar srce širilo nad krasoto božje narave.
A kmalu sta prišla iz senčnatega gozda na širno polje. Solnce se je med tem že visoko povzdignilo in začelo močno pripekati. Šla sta dalje in dalje, nikjer ni bilo kakega drevesa, ne hladnega studenca, tudi ptičke se niso glasile pod pekočim solneem.
Ko sta tako že dolgo hodila, zagledata na njivi kmetiča, ki je oral. Ravno je prišel na konec in se vstavil, da bi si malo oddahnil on in živina. Lice mu je ogorelo od pekočega solnca, debele srage potu so se mu spuščale po licu navzdol. Videlo se mu je, da je vpehan, mučila ga je žeja, lakota in utrujenost.
Petru se kmetič v srce usmili pa reče: »Gospod, tega pa le nisi prav storil, da ta tukaj na pekočem solncu toliko trpi. Glej, tam v gozdu je tako prijeten hlad in tako veselo ptičke prepevajo, tukaj pa še ptičjega petja ni slišati. Glej, drugim stanovom se vsem boljše godi: trgovec sedi v jrodajalnici in pobira denar, gospod sedi v svoji hsarni, zavarovan pred zimo in vročino, rokodelec ie tudi lahko skrije vročemu solncu, samo ubogi cmetič mora tu na odprtem polju na pekočem solncu trdo delati, pa še mu niti ptičke ne pojejo za kratek čas.*
* Dobro», reče Gospod, «Uuli kmetiču hočem neko veselje narediti.* Med tem pristopita h kmetu in mu želita dober dan. Gospod se skloni in pobere grudo zemlje, na katero je ravnokar padla debela kaplja potu iz kmetovega lica.
«Glej, Peter, to je žlahtna kapljica, ki je padla na grudo zemlje, iz nje hočem čudež storiti. Iz te grude hočem ptičko vstvariti, ki bo visoko v zraku žvrgolela in kmetu pri njegovem delu kratek čas delala. Naj drugi imajo svoje zlato in srebro, kmetu pa hočem dati zdravo telo in zadovoljno srce, ki je več vredno kakor kupi zlata. Zadovoljno si bo za plugom žvižgal, ta ptičica pa mu bo v zraku odpevala.*
Ko Gospod to izreče, slrči mu iz roke drobna, grudi podobna, sivkasta ptičica — bil je Skr-j a n č e k.
Predolgo uho.
Neki plemenitaš na Francoskem je sovražil iz dnu svojega srca godbo. Tudi petja ni mogel sliSati, niti najlepSega ne. Ker pa je njegova žena bila umetnica na glasovir ter sploh z vso svojo duSo vneta za lepo godbo, prizadevala si je na vse načine, odpraviti pri svojem možu to sovraštvo.
Nekemu zdravniku se res posreči, po mnogem izpraševanju semtertje, najti pravi vzrok, zakaj plemenitaš ni mogel sliSati nobene godbe. Vzrok je namreč bil ta, da je plemenitaš imel eno uho precej daljSo, nego drugo; radi tega je prišlo skozi eno uho več glasov nego skozi drugo, in ta razlika je naredila na plemenitaša tako zmeden in neprijeten utis, da se mu je zdelo vedno vse napačno, vse narobe vglaSeno, in radi tega je moral sovražiti vsako dobro glasbo.
Zdravnik toraj naroči plemenitašu, naj si vselej, kadar sliSi godbo, eno uho s prstom zadela, ter le na eno posluša. In to je res pomagalo. Kadar je hotel odslej nas plemenitaš uživati prijetno godbo, zadelal si je eno uho, in kaj prijetno je sliSal vse, česar prej ni mogel za ves svet prenašati.
Dragi bralci »Našega Doma*, ali se vam ne zdi, da so temu plemenitašu zelo podobni tudi pisatelji za ptujskega »Štajerca*? Hm?
Tudi oni sovražijo in ne morejo sliSati ne-le slovenske godbe, ampak sploh ničesar, kar je nam Slovencem najmilejSe in najdražje. Posebno jih bode v oči, da Se so slovenski kmetje sploh trdno verni, da spoštujejo svoje duSne pastirje, pa tudi vedno bolj in bolj kažejo svojo narodno zavednost ter ljubezen do svoje mile materinščine, — jej, vse to gospodje okoli »Štajerca* grozno sovražijo.
Toda glej ga paro, presneti zdravniki, nek je bil tak »kunSten* in izvohal je, da so temu sovraštvu kriva le predolga ušesa. Zato je ta pre-
brisanec kar nasvetoval, — gospodje pa ubogaj0 z eno roko se zatisne tisto daljšo uho, z drug0 pa se piše — za »Štajerca*, in na vse pretegeS6 hvali slovenski jezik, slovenski kmet itd.
Toda ti, ljubi kmet slovenski, predobro ve*< kadar je »Štajerc* napisan, tedaj se uho spust1' in z odprtimi uSesi se sliši vse drugače: oh grd°’ neznosno!
Sedaj torej veS zakaj . . .
Živinozdravnik in njegova sinova.
Iz medjimurskcga prevet I. Zl. L.
Živinozdravnik iz Dola ni bil bogat, ker s° ljudje v njegovem okraju predobro pazili na zdravr svoje živine. Pasli so jo namreč na lepih pašniki*1 in napajali iz čistih studencev. Dan na dan je bil* živina pod milim nebom in na čistem zraku; tak0 so se utrdili sklepi in mišice. Da bi ji bil želod«0 kedaj odpovedal, o tem ni bilo treba niti mislit1.
Na tak način je bilo redko kedaj sliSati 0 boleznih med konjsko in volovsko družino tisteg9 kraja. Zato je bil pa hudo bolan živinozdravnik°)j mošnjiček, ki je radi zdravja pri živini sam dob*1 jetiko.
Da bi živinozdravnik odvrnil to hudo in Qe', varno bolezen od svojih potomcev, hoče spravit1 svoja sina više, da jima bode šlo danes ali jutrl boljše kakor stari trhli korenini.	,.
In to je trdno sklenil naš živinozdravn*k iz Dola.
Ko sta njegova sinova, Jakec in Jernejč0*1’ odrastla ljudski Soli in postala prepametna za ni0’ jima njun oče naveže nekega večera dve culi, 1,1 hajdi drugo jutro z bodočima učenjakoma v raždin, kjer se pripravljajo mladi dečki za odv«t' nike, duhovnike, zdravnike in raznovrstne odlič*10 uradnike z zlatimi in srebrnimi zvezdami. ,
Tamkaj jima je najel stanovanje, ju pokriž9 po lepi stari krščanski navadi in se nemudoi**9 vrnil domu, kjer je začel delati Se bolj pridu0 kakor prej; Studiranje namreč stane mnogo d«'
narja, in stroški se vedno večajo. Tudi mati
Tnb*
ste si morale marsikaj pritrgati, če so hoteli dij^. zdrževati v Soli. Pa vse to bi pretrpeli, ničesar p jim ne bilo žal in Se bolj bi se trudili, ko bi 86 njihova dijaka tudi marljivo učila.
A ona sta se komaj malo privadila mest*1’ že nista hotela vedeti o ničemur drugem kakor očetovih novcih in počitnicah. Smejala sta se vs«^ lepim opominom svojih starisev in prolesorj®’’ Vse njihovo prigovarjanje je Slo skozi eno 0° notri, skozi drugo ven. Učenje pa jima je smrd«1 kakor lisici past.	i
Jernejček je začel celo kaditi. Vedno je m°r^ imeti zavitko (cigareto) v ustih. Postal je b'^ kakor zid. Jakec je pustil svoje lase rasti, da 8 mu viseli po plečih kakor grive. Krvave noV° ’
jto*ere so si pritrgovali roditelji in sestra, je zna nositi tudi v gostilne.
ler •• sta ž‘ve*a delala malopridneža, dok-iti ,!• a. n*so v 8o^ Prav odločno povedali, da za t)»Ujlranje ni dovolj bistra glava, in da se brez d j0sti dobi drugi red, in dokler ni bila polna 8oda očetove potrpežljivosti, j Pa oče je dobro vedel že iz svojega posla, s?da plašljivi in neposlušni konj ukrotiti, v M Mislil ^	^a^°de: ‘Ge nočeš storiti dobro
iev^0.vcu in ^ePovcui bodem poskusil v Lasan-o..Cu in Batinovcu; če lumpa ne marata Biti v J-ovcu, bo mogoče šlo v Gladovcu; če jima je 5 I obro šlo v Veselovcu, imam za nju še dobro lo v Trpljinovcu, kjer so se marsikateri malo-1(ineži izpreobrnili v dobre ljudi.* j . Tako si je oče mislil in je dal Jernejčka k s kem čevljarju in Jakca v neko opekarno. S tem „ dijakoma končali veseli dnevi. Prijetnim in Kodnim uram je bil konec.
U Jernejček je moral od ranega jutra do poz-s Ka večera zibati kričeče otroke, tolči podplate, goliti dreto in raznašati obuvalo. Razun tega je »I 2ategla kneftra večkrat zažvižgala nad njegovo I in po njegovih plečih veselo zaplesala okroglo hitro »štajersko*.
. Jakcu pa so do kože ustrigli dolgo grivo ter p* Poslali v delavnico. Tukaj je moral bos skakati k	mesti blato, delati opeko v najhujši
P °čini na žgočem solncu in po cele noči paziti ip °genj. Mojster pa je bil tako nespreten, da je , ®sto vozečega vola z dolgim bičem navadno za-svojega učenca.
jp In kedar so se sešli živinozdravnik, čevljar ^Pekar v vaški gostilni, na primer po nedeljah “er, so sj pomenljivo pomežikovali in nami-
ter trkali na zdravje drug drugemu. t0. In čevljar je rekel: »Jernejček je prhek*. Na „ le opekarnar odgovoril: »Tudi ilovica in Jakec
* mehka*.
^ . Nazadnje pravi živinozdravnik: »Saj vesta, (p,‘mam svoja sinova silno rad; zato bi iz njiju H ,naPravil kaj dobrega. Profesor mi je v mestu v da se treba tudi za Studiranje učiti. Prosim ‘h) ne štedita s strogostjo in naučita ju učiti se!» ie odteklo leto v večno morje, ko so se iOb 0^Pr^e So^e> ie naS živinozdravnik iz Dola v pet navezal dve culi in odišel s svojima sinoma ik/araždin, kjer jima je najel stanovanje in ju opisati v šolo.
ih Predno se je vrnil domu, jima je rekel: a* sedai k°m videl, če sta se naučila v šole ^ai- Učita se! Ce bo šlo, je dobro. Ako pa niti al ne bo šlo, potem je tudi prav. Z Bogom! ^daj je šlo.
*I>Na ^8ako polletje sta prinesla starišem izvrstna t^vnla. In Jernej je sedaj zdravnik in Jakob
6,1 profesor.
Oba se hvaležno spominjata in blagoslavljata svojega dobrega, že pokojnega očeta.
Cerkovnik in organist
se sprejme 1. raajnika t. 1. Oglasi se naj pri župniku farne cerkve na Kapli pri Arvežu (Kappel bei Arnfels).	8 3
Posestvo se proda.
Hiša s 5 sobami, gospodarsko poslopje s 3 svinjskimi hlevi in 4 orali zemljišča se proda skupno ali deloma. Leži blizu tovarne ob okrajni cesti. Franc Plaskan, posestnik na Grebli, pošta St. Pavel v Sav. dolini.	7 i
Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 50, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450 in 500 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 15. do 60. leta. — Vpisana pom. blagajna k Sv. Angelvarhom na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom cel6 zaupa. Z odličnim spoštovanjem se priporoča zastop J. E, Welxl v Mariboru, Zofijni trg štev. 3.
Pri vprašapjih se prosi za odgovor — znamko.
ME* Zanesljivi poverjeniki so sprejemajo. *3M
Orglarska šola.
V kratkem bodem vstanovil orglarsko šolo, kakoršno sem že prejšne čase vodil. Mnogi si služijo svoj kruh kot orglavci iz moje šole. Mladenči, za to sposobni, naj se pri meni zglase.
Srečko Pirc,
2 3—3 Maribor, Weinbaugasse 23.
Za veliko noč in za mesec majnik!
Slovenski atelier
priporoča preč. duhovščini: v groba ležeče in na tabernakelnu stoječe izveličarje, Ijnrd-ske device podobe z votlinami in brez, vse umetno izdelano in lino slikano, dalje vse drnge v stroko cerkvenih del spadajoči izdelke. DC* Za vsako poljubno delo pošljem
orig. fotografije. 'SO 3 2-3
Pozor!
- 88 —
Pozor
Maribor,	Gooposka ulica II.
Za spomlad
priporočam mojo
veliko zalogo raznovrstnega blaga
sukno za gospode	PO meter od 60	na. j nižji kr. naprej,	ceni in sicer: zgotovljene srajce	i	kos	od 59 kr. naprej
blago za hlače	n	n 35	n	n	spodnje hlače			» 30 „	„
sukno za obleke	, „ 20	n	n	slamnice	»	»	„ 80 „ „
Croise	n » 19	»	n	namizni prti	j?		„ 35 „	»
cefir	»	n 20	n	n	servijete		n	n 20	„	rt
satin	n	n 25	n	n	obrisalke	>?	»	rt 19 rt	”
modra tkanina	n	n 18	n	n	robci	n	n	n	^ n	”
vojaško platno	n	,	12	n	n	svileni robci	n	rt	o”zelo znižanili ce#
pisano platno	n	n 16	»	r>	Vsafcomtni podšivi za oMeto i			
Proseč slavno p. n. občinstvo aa obilni obisk beležim z odličnim spoštovan j ei»
Matija Stergfa^
w v

i. m 'j iri»i>Mgji«i


Melovalnica	lAVAf	Stanovanje
Burggasse 38	Pfarrhofgasse S
Maribor.	mizar,	Maribor.
priporoča vsakovrstno najlepše kakor tudi bolj priprosto izdelano
Lastno delo! St0&mm potliŠtvOa "3NE Najnižje ceneje
zamorem edino jaz prodajati lepo in izvrstno izdelano pohištvo tako P° ceni, kakor se ne dobi nikjer drugod.
ker nimam več prodajalnice, ni mi tedaj več treba plačati velike naje'11 nine in zamorem vsled tega oddati veliko ceneje moje izdelke.
^er nisem primoran imeti v zalogi slabo izdelano fabriško pohištvo,
^ imam samo pohištvo lastnega izdelka, katero se izdeluje pod mojim n*
Izdajatelj in založnik kat. tiak. dru&tvo.
Odgovorni urednik: Kdr. Jonas.
Tisk tiskarne iv. Oir'**'
J