Postnimi plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
UredniStvo In uprava, Strossraajerjev trg 1 Tel. it. 73.
L,eto XXII. Št~ S»
Kranj, 29. januarja 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din.
Din,
Čaroben
nebesni pojav
V torek večer je prineslo nenavadno razžaljeno nebo veliko razburjanja Kranju in okolici. Okrog osme je bilo razžarjeno nebo nad Šmar-jetno goro, zato so mislili Kranjčani, da gori gozd za Snuirjetno goro uli pa kakšna koča. Pozneje so se razširjale vsi mogoče govorice in ljudje so napeto čakali, kdaj bo pohitel gasilski avtomobil jz mesta in v katero smer bo obrnil. Ker pa ni bilo nič slišati o alarmu gasilcev in ker je bilo nebo nekam vse drugače razžarjeno so spoznali, da ne gori niti za Šmarjetno goro, niti v Kokrici niti v Podnartu alii v Tržiču marveč visoko gori na nebu, kamor pač ne more nobeden kranjski gasijee. Toda tudi to spoznanje ni prineslo ljudem miru, marveč še večje razburjenje. Marsikateri Kranjčan se je na tihem povpraševal aH je v redu z njegovo dušo in trepetal, da bo morda moral dajati čez nekaj ur odgovor pred Večnim sodnikom, drugi so upali, da bo svetloba na nebu prav tako izginila, kakor je prišla, nekateri pa so vztrajali budni pozno v noč in ogledovali čaroben pojav in premišljevali koliko tisoč stvari nad nami je še nejasnih in kako čudovito je Bog ustvaril naravo, ki nam bo še vedno prinašala novih zagonetk. Vsi ti so pričakovali, da bodo časopisi prinašali že prihodnji dan vesti o čudnem nebesnem pojuvu, vedeli pa tudi, du bodo razni strokovnjaki prinašali različne vest; o postanku te nenavadne svetlobe.
Na Šinarjetni gori so videli prvič nenavadno svetlobo okrog devete ure in sicer pod Triglavskim pogorjem. Ta svetloba je oddajala tako močan sij. da je bilo v restavraciji na Šmarjet-ni gori tako svetlo kakor podnevi. Svetloba je od desete do enajste ure nekoliko pojenjala, ob enajstih pa je spet trikrat močneje zažarelo kakor ob devetih. Tokrat se je vil svetlobni žarek od Triglavskega pogorja do Storžiča in sicer je bilo videti več. čudovito lepih barv. Okrog pol dvanajste ure je zakrit svetlobo dimu  podoben oblak.
Po drugih krajih Gorenjske so videli svetlobo spet drugje. Nemalo razburjenja je bilo v Tržiču, prav tako tudi na Jesenicah. Škof j i Loki, Preddvoru in drugod.
Nebesna prikazen po vsej Evropi.
Prihodnje jutro pa smo izvedeli, da ni prinesla razburjenja nebesna prikazen samo Gorenjski, marveč skoro vsej Evropi. Posebno veliko razburjenje je bilo v Primorju, kjer so buje ljudje spočetka mislili, da se je vnela večja ladja. Morje je bilo namreč krvavordeče in vsakdo je mislil, da je na morju strašen po-žur. Ko pu je začel peti telefon iz vseh krajev s poročili, da je to čudna nebesna prikazen, je bilo razburjenje še večje, tako da so ljudje po-klekovali in molili. Svetloba je minula šele okrog desete ure in je utonila proti italjanski strani v morju.
Tudi na Hrvatskem so v torek zvečer občudovali nenavadni pojav in sicer od pol desete do četrt na enajsto uro. V začetku se je videla samo čisto rdeča svetloba v črti iz Avstrije čez Slovenijo. Od časa do časa pa se je smer menjavala. Pozneje je bila razsvetljena vsa za-padna stran neba. Na koncu so se pojavile bele proge in izgledalo je, kakor da nebo obsvetlju-jejo močni reflektorji. Okrog 10 45 se je čudna svetloba pojavila spet na zahodu, potem nekoliko bolj sevreno.
To nebesno prikazen so videli tudi v Avstriji, kjer so jo videli v raznih krajih in različnih čusih. Dunajska zvezdama Urapia je takoj ugotovila, da je ta svetloba močan severni sij, ki se v naših krajih prikaže vsakih 50 let. Najprej so opazovali severni sij naravnost na severni M rani, kjer je dalj časa obstal. Videti fe !>iln velika rdeča ploskev, skozi katero so šli posamezni vzporedni žarki. Vkljub tej svetlobi pu »e je na Dunaju j:: no videlo zvezdnato nebo.
Kaj j« severni sijf Kanonik Sušnik je znan   kot strokovnjak astronomije in motercologije ter je dal „Sloven-cu" o .severnem siju sledeče podatke:
Torkova svetloba je bila severni sij. Navadno ga vidijo le v severnih krajih, zlusti onkraj tečajnika, kjer je pogosta naravna prikazen, zlasti v zimskih nočeh. Severni sij navadno zagrne obnebje z rdečkasto svetlobo. Po večini se kaže nad severnim tečajem ali manjši lok, iz katerega izžarevajo svetli žarki, ki imajo po večini smer proti magnetskemu tečaju. Magnet-ski tečaj ni istoveden z zemeljskim tečajem, temveč je na skrajnem otočju Kanade, imeno-novanem Bootia Felix. Iz česa ta svetloba obstoja je še nerešeno vprašanje. Le toliko je znano, da je ta severna luč. v tesni zvezi z zemeljskim magnetizmom. Morda so to različni položaji napetosti magnetične sile med zemljo in ozračjem. Dolgo časa so dvomili, ali ni ta pojav izven zemeljskega izvira. V novejšem času pa so z merjenjem dognali, da so to svetlobni pojavi, nekako bi rekel v stratosferi, v nadze-meljskem ozračju. Tudi so veščaki skušali to višino dognati na ta način, da sta dva opazovala na istem meridianu, pa vendarle drug od drugega precej oddaljena, kot, pod katerim se kaže ta pojav. Različna opazovanja so pokaza-
la, da so ti svetlobni pojavi od 5 do 150 km visoko nad zemeljskim obzorjem. Nekateri strokovnjaki pa so dognali tudi višje številke.
Severni sij je pojav, ki se vidi v severnih krajih, v Evropi, zlasti v severni Skandinaviji, še bolj pa se vidi, če se z ladjami bližamo še dalje proti severu. Tudi se ta pojav ne prikaže vsako zimo.. Sorazmerno se vidi ta prikazen do polovice dneva. Tudi moč svetlobe je zelo spiemenljiva. Mnogokrat so ti pojavi kakor v torkovem primeru vidni tudi v naših krajih.
Dostikrat se pokažejo namesto žarkov oblike velikanskih zaves ali zagrinjal. Vsa navidezna slika se vedno spreminja: iz ene slike preide v diugo ali pa nastanejo čisto nove podobe. V novejšem času so dognali tudi, da je vsa prikazen v zvezi s pojavi sončnih peg. Ob času mnogih peg na soncu je tudi veliko severnega sija in obratno. Da je prikazen magnetičnu, se more sklepati tudi iz tega, ker je magnetna igla na kompasu zelo nemirna in kaže zlasti velik odklon proti zapadu. G. kanonik se spominja v življenju samo dva podobna slučaja v naših krajih.
Pogovor v vlaku
Glasilo Katoliške akcije za dijake prinaša v svoji 18. številki od 14. januarja prav zanimiv in poučen razgovor v vlaku, ki ga tu priobču-jemo:
.,V kupeju so bilil župniki B. J., Š. Fr., G. Fr., kaplan O. T. in duhovnika G. J. in Gr. J. Za njimi so stopili v isti kupe sodnik X. in dva vodilna krščanska socialista (imenujmo ju A. in B.)
Spočetka so se duhovniki med seboj pogovarjali. Čez čas je nekdo glasno omenil,, kaj bo z Ljudsko fronto. Tedaj je g. G. prisedel k prvemu krščanskemu socialistu in ga vprašujoče pogledal.
O LJUDSKI FRONTI
„Ne vem, gospod G, " je nato rekel, .,kaj imate proti Ljudski fronti? Ideja Ljudske fronte je čisto pravilna."
Na te besede je seveda gospod G. ugovarjal: „Papež sodelovanje s komunisti vedno prepoveduje. To sodelovanje je nemogoče. Saj imamo zgled v Španiji. Za Ljudsko fronto so najbolj nuvdušujejo komunisti." A. pu je še vedno branil svojo trditev: „Edino Ljudska fronta more rešiti sedanji položaj. Ker pa vi tega ne marate uvideti, bo gotovo prišla revolucija."
O REVOLUCIJI
Medtem je prisedel še drugi krčšanski socialist h gospodu G. Nato je A. še dalje razpletal svoje misli o revoluciji. Slednjič je celo trdil: „Ne moremo pomagati, do tega bo prišlo. Sploh vse, kar se je na svetu zboljšulo v prid človeštva, se je zgodilo po revoluciji."
Tej njegovi trditvi je pritrjeval tudi B. Pogovor je postal glasen, da so postali pozorni vsi navzoči duhovniki in spraševali z začudenjem, kdo je ta človek.
..Ta človek gotovo kandidira zu komisarja," je pripomnil župnik S.
Vmešal sem se v pogovor in prijel prvega za besedo:
..Torej, gospod, vi ste za revolucijo, ker jo zagovarjate!"
Teh besed se je ustrašil in se začel popravljati pri Čemer mu je pomagal tudi B. ^Revolucija je lahko tudi nekrvava."
..Sklepam samo iz vzrokov na posledice" je dejal A. „Oh tem položaju smatram revolucijo za edino možno rešitev socialnega vprašanja."
,.Saj Rusija kaže, kakšno zboljšanje prinese revolucija" smo mu ugovarjali.
VERA V NEZMOTLJIVOST KOMUNISTOV?
Nato prvi z ogorčenjem: „Vi ne poznate Rusije in njenega dejanskega stanja, ki je idealno in občudovanja vredno."
Na te gorostasne trditve niso mogli drugega, kot smejati se.
Tudi sodnik X. je začel ugovarjati, A. pa: „Vsa časopisna poročila in vaše izjave so neob-jektivne."
„Mi smo seveda navezani na časopise, vi pa že veste, kako je, ker ste bili že tam!" ga je zavrnil gospod G. z ironijo.
PROTI ŠPANSKIM ŠKOFOM.
Pogovor je prešel nato na Španijo. Tudi tu je pokazal prvi svoje rdeče mišljenje. Gospod G. je bil prisiljen izjaviti, da mi katoličani mislimo o Španiji tako, kot so pisali škofje: „Naše informacije slonijo na poročilih cerkvenih krogov. Kaj pa pravite vi k pismu špunskih škofov?"
Prvi: „Bežite, bežite,, kadar bodo španski škofje vero učili, jih bomo poslušali. Če pa oni fašizem zagovarjajo, pa jim ne bomo sledili. Kako je mogoče verjeti škofom, ki so so že tolikokrat zmotili!" se je razburjal.
Debata je postala na obeh straneh vroča. Tedaj je eden duhovnikov zaklicul prvemu:
„če pa vi o teh rečeh tako mislite, potem pa tudi tako pišite v svoji .Delavski pravici', da bomo vedeli, pri čem smo, da ne boste .farbali ljudi'!"
„Saj bi," je nato odgovoril A., „toda saj vidite, takšen je režim, da nam ne pusti pisati, kakor bi hoteli."
V tem so privozili na postajo in duhovniki so morali izstopiti."
Proračunska seja v Tržiču
V torek, dne 25. januurju je bila seja občinskega odbora. Iz poročila župana smo posneli, da se je popravila pilotna stena na Zgornji pilarni. -— Odbor je odobril napravo zavaro-vulne stene ob klavnici. — Proti sklepu obč. odbora, du se najame adaptaeijsko posojilo, se je pritožil samo g, Clobočnik, drugih pritožb pa ni bilo. — Obračun za računsku leta 1934-35 in 1935-36 še nista urejenu. Ko bosta urejena, se bosta vrnila mestni kontroli v odobritev, — Licitacija za oddajo uduptacijskih del obč. doma je bila uspešna, — Banovino se bo zaprosilo, da pošlje vodovodnega strokovnjaka, ki bo pregledal naš vodovod v svrho ugotovitve na-
pak, ki povzročajo pomanjkanje vode v Tržiču. — Od zadnje občinske seje je imela uprava 0 pej, kur pomeni, da današnja večina na občini zelo intenzivno dela v prid in napredek občinskega gospodarstva. —- Poročilo o pregledu stanja blagajne se je tudi podalo in vzelo na znanje. —
Nadaljnja točka dnevnega redu je bila sklepanje o občinskem proračunu za leto 1938-39.
Celotni proračun s priključkom proračuna uboznega sklada, šolskega, veterinarsk,ega proračuna in proračuna osebnega dela izkazuje 1,177564 din razhodkov in prav toliko dohodkov. Napram lanskoletnemu se je povečal za 251.576
Din. Zakaj je proračunska vsota dvignjena? V preteklem letu je občinska uprava okusila vse dobrote skrčenega in stisnjenega proračuna. Plačevati je bilo treba tekoče in stare račune. Nabrale so se nove obveznosti, ki so se pač dale odložiti,, ne pa odstraniti, ker potrebe Tržiča le naraščajo in se ne manšajo. Tako je bilo že v obračunu zu leto 1936/37 izkazanih obveznosti 1I5.O00.— Din. Če pa pokličemo v spomin zadnje sklepe obč. odbora o virmanih prejšnjih let, pa to ne bo prav nič čudno zgledalo. Uprava je prišla do zaključka, da se je grešilo v prejšnjih letih, ker se ni v redu izpolnjevalo finančnih obveznosti, ampak se je tako nekam po domače mašilo le tiste luknje, ki so bile preveč vidne. Današnja uprava hoče tak sistem denarnega poslovanja odpraviti in pridobiti občini spet dobro ime, s tem da obveznosti, ki še obstojajo in katere nalaga proračun v pravem času in v redu izpolni.
Res je, da s,o se bremena z nakupom hiše Gisman in adaptacija iste močno dvignila, je pa tudi res, da bo za občino, ko bodo adapta-cijska dela izvršena, pridobljena vrednost, ki bo s časom zelo aktivna postavka v obč. gospo, daistvu.
V proračunu je vneseno vse kritje za anuitete, katere bodo zapadle v proračunskem letu i938/39, tudi hipotekarno posojilo za nakup Se-tinčevih parcel.
Frerokovalo se je in plašilo tržiške davkoplačevalce z visokim dvigom občinskih doklad. Ti preroki so se slabo izkazaiii in niso prišli na svoj račun. Hvala Bogu! Kadar je sila najhujša je pomoč blizu in tako je bilo tudi v tem slučaju.
Kakor navadno, se je tudi letos ob sestavi proračuna bilo treba posvetovati z največjim davkoplačevalcem — z gg. lastniki predilnice. Razložen jim je bil ves gospodarski program, ne samo za leto 1938-39, ampak tudi za nadaljnja leta, in gospodje so uvideli delo sedanje občinske uprave tekon. enega leta, ki je na vseli koncih pokazalo pot k napredku Tržiča, ter po daljših razgovorih pristali, da poleg dosedanjega prispevka, dodajo še 200.000.— Din k proračunu. S tem so pokazali, da imajo smisel za napredek Tržiča, da mislijo res gospodarsko in da na razne politične intrige ne dajo nič. Kdo naj bo tega dogodka bolj vesel, kakor g. župan, občinska uprava in občinski odbor, pa tudi vsak Tržičan, ki mu je napredek Tržiča res pri srcu, je s tem zadovoljen. Gg. lastniki predilnice so s tem dokazali, da je predilnica res prava do-brotnica za tržiško prebivalstvo. Odbor je vsled tega sklenil,, da se svojim dobrotnikom za to posebej pismeno zahvali.
S tem je krit precejšen del proračuna, ostali povišek pa se bo kril s povišanjem doklad od 50 na 65% in s povišanjem trošarine za 50 par na liter vina in vinskega mošta.
Sprejelo se je še razne pravilnike, ki so potrebni za izvajanje proračuna.
Pri poročilu g. župana se je oglasil g. Globoč-nik, češ naj se že enkrat neha njega napadati. Ta pripomba ni bila umestna, kajti če gospod Clobočnik le malo dosledno misli, bi moral priznati, da je za časa svojega županovanja mnogo bolj napadal opozicijo in res samo H političnega stališča. Stavil je predloge za pozdravne brzojavke osovraženemu dr. Kramarju in drugim JNS politikom, neštetokrat je izjavljal, da opozicije ne bo upošteval, vzklikal „živele nacionalne občine" itd. To je bila res zagrizena strankurska politika med tem, ko je na zadnji seji župan1 le povdarjal in kazal na dejanja opozicije, katera očitno škodujejo občinskemu gospodarstvu. „Ce mu stopiš na prste, zacvili" in vtem nam je vzklik g. Globočnika razumljiv.
Posnemanja
vredno
Preteklo nedeljo je bila v Britofu prav lepa slovesnost. Pomožna blagajna ..Preskrba delavcev tovarne Zabret 4 Komp. v Britofu" je kupila prav lično hi^o v Britofu, katero je preuredila v stanovanja in mesarijo. V nedeljo'popoldne Je bila ta hiša slovesno blagoslovljena. Vsi tovarniški delavci s svojim delodajalcem
STRAN 2
»GORENJEC«
na čelu so se zbrali v hiši in domači g. župnik Ignacij Zupane je opravil cerkveni obred ir prosil, da bi blagoslov božji prišel na to hišo in tudi na vsa druga delovanja tega delavskega zavarovanja.
Corenjec je že poročal, da je bilo to zavarovanje za delavce tovarne Zabret & Komp. v Britofu ustanovljeno meseca maja 1. 1937. Tvrdka je prispevala znatno svojo podporo za začetek. Člani imajo pravico do starostne, invalidske, vdovske in otroške preskrbe ter tudi pogrebnine.
G. župnik je v svojem govoru povdarjal, da edino katolicizem more zadovoljivo rešiti socialna vprašanja. Naj ga rešujejo še tako in tako, brez Cerkve ga ne bo rešil nihče. Papež je napisal za vse delodajalce in delavce svoje okrožnice zato, da bi te okrožnice res enkrat stopile v življenje. Delodajalec, ki vidi v delavcu res človeku, ki je prav tako otrok božji kakor on, mu bo znal urediti plačo tako, da si bo lahko uredil življenje v svoji družini sebi primerno in da bo tudi za starost nekaj imel. Tvrdka Zabret & Komp. je res dala zgled, kako se socialna vprašanja praktično rešuje prav po naukih svete Cerkve. Pri vsem tem delu pa je neizogibno potreben božji blagoslov in za tega so prosili pri blagoslovitvi. Ker delavci uvi-devajo, da tvrdka v resnici zanje skrbi, zato so ji tudi hvaležni, lahko rečemo, da vlada res prava ljubezen med delavci in delodajalcem.
Na tem sestanku so se tudi dogovorili, da napravijo letos skupno dvodnevni jzlet.
Nekdo izmed delavcev je. na sestanku izjavil: „Vse tovarne, vsi delodajalci, naj tako postopajo z delavci, pa ne bo nobenega kmunizma na svetu."
Divjaški napad dveh
brezposelnih delavcev
V ponedeljek dopoldne je šel po opravkih v mesto trgovec g. Grm iz Čirčič, doma pa je ostala njegova žena. Ko je kakor običajno pripeljal pekovski pomočnik iz Kranja z avtomobilom k trgovini kruh in pecivo, sta prišla z njim tudi dva brezposelna delavca in sicer Mi-helič Franc, doma iz okolice Škofje Loke in Brezar Ivan iz Trebnjega na Dol., ki sta silila v pomočnika, da jima mora dati zastonj peciva. Pekovski pomočnik ju je odločno zavrnil, da ne
bosta dobila zaželjenega, ker je ves kruh, ki ga vozi s seboj, naročen. Radi tega sta se začela oba močno razburjati in razgrajati po trgovini obenem pa razmetavati predmete. Pomočnik ju je skušal pomiriti, nato pa jima je tudi grozil z orožjem, ker pa ničesar ni zaleglo, je pomočnik pohitel z avtomobilom v Kranj po orožnike. Nasilneža sta tudi po odhodu razgrajala, zato je gospa Crmova odločno nastopila in ju hotelu spraviti iz trgovine. V odgovor pa je eden izmed pijan h razgrajačev pograbil za nek top predmet in udaril večkrat gospo Grmovo po glavi, tako da se je ta opotekla v sosedno sobo.
T e d e n s k
KRANJ
Gorenjci smo priznani turisti, vendar so po širnem svetu ljudje, ki veljajo še za mnogo boljše turiste. Lahko jih imenujemo celo — veleturiste. Da je to točno, se boste lahko prepričali; celo Tržačani so boljši turisti od nas Gorenjcev. Prilika za to bo v soboto ob 8. uri zvečer ter v nedeljo popoldne ob i. v Ljudskem domu. „Veleturist" je naslov komediji, ki nam jo bodo prikazali naši igralci.
Gimnazijska mladina se je polnoštevilno udeležila kino predstave v Narodnem domu ..Pater Vojteh". Nočemo se spuščati v kritiko samega filma, pač pa lahko trdimo, da film sam na sebi ni bil ravno tako vzgojen, kot so ga posamezni prikazali, vsaj za nižješolce ne.
Kako skrajni čas je že, da dobimo v Kranju državno policijo, se je pokazalo zadnji ponedeljek. Neki pijanec je ležal za cerkvijo v pohujšanje mladini, toda ni bilo nikjer javnih organov, da bi pijanca spravili na varno.
Novi leseni most je že dobil svoje ime. To pa najbrže radi tega, ker zvečer ni osvetljen ter na njem kar mrgoli nadebudne srednješolske mladine. Imel sem priliko opazovati tri mlade dijakinje, ki so se sprehajale v temi po mostu ter kadile kakor Turki. Če si pa že toliko nesrečen, da moraš v večernih urah čez most, se dobro pripravi, da te bodo „gospoda dijaki in dijakinje" kar malo osuvali, da ne govorim o čedni navadi, ki so jo vpeljali, de skoraj vsakemu posvetijo v oči z žepno elek-
Kmalu zatem so prišli orožniki in uklenili Mi-heliča in Brezarja. dasi sta te močno upirala. Na sejmišču v Kranju se je eden izmed njih vrgel na tla in ni hotel na ponovne opomine orožnika vstati. Šele na poziv pajdaša, katerega so verige skelele, je ta vstal in nadaljeval pot v kranjske policijske zapore. Čim je prišel g. Grm domov je takoj poslal v Kranj po zdravnika, ki je nudil nezavestni ženi prvo pomoč. Gospa Grmova je že dalje časa trpela bolečine v glavi, zato bo imel divjaški napad pijanih na-nasilnežev gotovo teške posledice za mlado iigovko.
e novice
trično svetilko. Ko bo občina most razsvetlila, upam, da bo konec temu početju. — Onazovalee.
Socialni tečaj v Kranju. V četrtek se je vršilo prvo predavanje socialnega tečaja, ki se vrši pod okriljem Prosvetnega društva. Kljub zelo slabemu vremenu se je zbralo v dvorani lepo število poslušalcev, ki so pozorno sledili govorniku g. Andreju Križmanu. V nedeljo 30. t. m. se tečaj nadaljuje ir. sicer ob 9. uri dopoldne. Govoril bo o gospodarskih in socialnih razmerah v Rusiji g. dr. Ahčin. Na praznik 2, februarja ob 9. uri dopoldne se bo tečaj zaključil s predavanji o našem socialno gospodarskem delu in naši strokovni organizaciji. Vabimo vse, da se tečaja polnoštevilno udeležujejo.
Vžigalniki. Lasiniki se opozarjajo, da morajo za leto 1938 nabaviti in vlepiti monopolske znamkice do konca januarja 1938, sicer zapadejo kazni. Znamkice prodaja v Kranju trgovina Andrašič, ki ima zato posebno dovoljenje. Drugod se ne dobe. V Tržiču prodaja te znamke trgovina Globočnik.
V petek zjutraj je našel železniški čuvaj na progi pri Drulovki truplo brez glave neznanega mladega moškega, starega okrog 22 let. Njegovo identiteto še niso mogli ugotoviti, pač pa trdijo, da gre za samomor. Vlak mu je dobesedno odrezal glavo od trupla. Na plašču ima črke P. F. Neznanega so odpeljali v mrtvašnico v Straž šče.
Tukajšnje Tujsko-prometno društvo namerava izdati prospekt Kranja. Da bi predstavilo mesto na reprezentativen način svetu, je sklenilo razpisati nagradno tekmovanje za najbolj uspe-
le fotografije v skupnem znesku din 1.000.—.
V celem bo šest nagrad. Ena v višini din 300.-dve po din 200.— in tri po din 100.—.
Razen tega bo Tujsko-prometno društvo odkupilo nekaj najboljših posnetkov Kranja za razglednice.
Tekmovalci naj oddajo fotografije do 15. februarja t. 1. pri tukajšnjem Tujsko-prometnem društvu.
Ne dvomimo, da bo lepa pobuda našla pri vseh ljubiteljih fotografije močen odziv, kar bo nedvomno v prospeh Kranja.
Zahvaljujem se prav lepo vsem, ki so se me sočutno spominjali ob smrti moje drage ženeT Zirovnik Janko.
Podružnica SSD ima svoj sestanek zadnjo nedeljo v mesecu t. j. 30. januarja 1938.
Razgovor o precepljevalnem tečaju.
Požar v tiskarni „Kolektor" v Stražišču. V četrtek zjutraj je nenavudni duh po dimu v prostorih tiskarne „KoIektor" opozoril delavce, da tli ogenj v stropu in steni tiskarne. Vodsvo tiskarne je nemudoma poklicalo gasilsko četo iz Stražišča, ki je začela razbijati po stenah in stropih tiskarne. Kmalu so našli, da se je najprej vnel stropnik blizu dimniku, ki je začel tleti in razširil ogenj po stropu in stenah. Seveda se je ogenj prav počasi širil bržkone že dva dni, vendar do izbruha ni prišlo, ker je gorelo med debelo plastjo ometa. Kakor hitro so razkopali nekaj stene je požar izbruhnil zato so takoj poklicali tudi gasilsko četo iz Kranja. Obe gasilski četi sta z velikim trudom razkopali strop in stene ter pogasile goreče tramove. Sreča je bila, da so ogenj pravočasno opazili, morda bi zadostovalo samo še nekaj minut, da bi ogenj dosegel zaloge papirja, potem bi seveda zgorela vsa tiskarna. Škoda znaša okrog 35.000 din.
Družabna igra na gasilski prireditvi 5. februarja. Poleg bogato založenega ..vinskega sejma", poskušnje likerjev, piva in min. vode ter ke-glanja  na visokovredne dobitke, bo največja
Zakaj bi trpeli na nogah bolečine vsled kurjih očes, trde kože, zaraslih nohtov, že Vam pri BATI vse te bolečine odstranijo z masažo vred za Din 10'-.
BATA, Kranj
Gorenjci nosilo T I V A R - j e v e obleke, ker so dobre in poceni
tfff~ T I V A R   OBLEKE "^rj
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
»Koga predstavlja ta slika na steni?"
Pucheim in Kraig sta se oba hkrati ozrla vanj in v sliko. i
.Nikoli nisem razmišljal o tem," je rekel Pucheim.
„0, pač," se je spomnil Kraig. „V arhivu sem našel stare zapise, ki govore o prošlosti blejskega gospostva. Po mojih mislih bo to tisti Tomaž, ki se je s Henenburga priženil sem. On je tako povzdignil blejsko gospoščino, kakor nobeden njegovih prednikov. Pridobil je tudi z dedno pogodbo vsa posestva v Bohinju in okolici."
„Lep človek," je pritrdil Hartman.
„Mi mu nismo vredni nasledniki," je rekel Pucheim.
-Zakaj ne?" sta vprašala oba Kraiga hkrati.
»On je povzdignil gospoščino, pridobil ji mnogo posesti, mi pa nismo storili še nič," je tožil Jurij Puchiem.
Hartman je že drugič bušil v smeh.
»Nikar ne nori! Posestvo je vendar last briksenškepn škofa, mi ga imamo le v zakupu."
»Saj ne mislim, da bi pridobivali škofu posestvo. Toda zdaj je prilika, da nagrabimo sebi premoženja."
»Saj zadosti grabiš," je ugovarjal Jurij Kraig.
»Pustimo to!" je rekel Hartman. »Ta slika na steni je res prava umetnina. Toda do danes je nisem niti opazil."
»O, blejski grad ima veliko zanimivosti. Jaz sem mnogokrat po ves dan bral stare spise v arhivu. V kotu arhiva so spravljene tri lobanje, ne. morem vedeti, čigave so, ker o njih ne govori noben spis."
»In grofica v kameniti rakvi..."
»Ne govori o tem!" sta se zgrozila oba Jurija, Pucheim se je celo skrivaj pokrižal. V vseh treh hkrati je oživel spomin na davno zgodbo, o kateri je šlo ustno sporočilo in je bila napisana na starih pergamentih.
Pred več kakor poldrug sto leti je živela na blejskem gradu gospa, ki ni bila zvesta možu. Ljubila jc mladega pevca, zalega Italijana, ki je imel oči kakor noč in glas kot t pravljici. Cesto ga je zamaknjeno poslušala, ko se je vczil s čolnom po srebrni jezerski gladini, zraven pa pel njej na čast pesmi in jih spremljal z lutnjo. Ob luno-jasnih večerih se je vozil pevec po jezeru in gospa je stala v visoki lini, da je videla njegov mali čolnič. Ob lunojasni noči je bilo tudi, ko je mladi Italijan prisegel grofici, da jo bo pridobil zase in mu je ona obljubila večno zvestofio. Cul pa je prisego grof in kri je tavrela v njem. Drugo
noč, ko je mesec božal šepatajoče valove, se je grof odpeljal po jezeru, do pevčevega čolna je veslal in črnookemu mladeniču zasadil nož v srce, ko je baš pel prelepo pesem o ljubavi — labodjo posem. Zamrl mu je glas popevke v grlu, lutnja je padla iz roke, rdeča kri je brizgnila v bistri val. Zamajal se je mali čoln, prelepi pevec je omahnil v valove, ki so mu bili mehki grob. Veslal je nazaj srditi grof, tiho se je splazil v grad, nihče ni vedel za njegov zločin. Le grajska gospa ni mogla umeti kako da je utihnil pevčev glas in nikdar več na jezero ni bilo mladega krasotca. Misl.la je, da so ga ugonobile skrite sile, speče v dnu jezera in noč in dan drsele so ji solze iz oči.
Prišlo pa je leto groze. V deželi je zagospodarila kraljica, sedeč na ognjenem prestolu — črna smrt. Kamor je segel njen strupeni dih, povsod je vsihalo življenje bujno, še zelena trava se je posušila. Dokoder je šel mrzli njen pogled, bilo je vse smrti zapisano, pomoči ni bilo od zemlje, ne od neba. Ljudje so padali, kakor žito pod srpom, kakor drobna trava po koso. In tudi ponosnega gradu na strmi pečini se je dotaknila mrzla roka črne smrti. Obolel je grajski gospod, po vsem telesu so mu otekle črne bule. oči je pokrila siva megla, iz ust je šel strupen dih. Prišel je grajski pater, da bi mu pripravil dušo na poslednjo pot. A gospod ga ni pustil do sebe, pretežek, prekrvav greh ga je tiščal. Umrl je nespovedan, nespokorjen in ne s svetim oljem maziljen.
Po njegovi smrti pa so noč za nočjo gospo plašile strašne sanje. Vsako noč se je pred njenimi očmi odigraval grozni umor na jezeru. Prikazoval se ji je ljubljenec mrtev, zaklan, ob njem je stal mož s krvavim mečem v roki in s črnim obrazom. Ob lunojasnih nočeh je cula Italijanovo pesem, vmes so se mešali smrtni vzdihi moževi.
Da izprosi obema mir je gospa velela uliti zvon iz čistega srebra. Pri Mariji na Otoku naj zvoni vsako jutro, vsak večer in vsako lunojasno noč opolnoči. Livar je prelil srebrne tolarje in naredil zvon, ki naj izprosi večni pokoj mrtvim.
Čolnarji so ozaljšali čoln in naložili vanj prelepi srebrni zvon, da ga popeljejo Mariji Jezerski. Toda na nebu so se bliskovito jeli kopičiti črni oblaki. Strašen vihar je zabesnel po jezeru, vse molitve in zakletve čolnarjev ga niso mogle umiriti. Zeleni valovi so pogoltnili srebrni zvon, čolnarji so se komaj rešili na obrežje.
Od tistega časa grajska gospa ni več našla pokoja. Jokala je in premišljevala, nazadnje pa se je iz samega obupa vrgla čez pečino v globočino skrivnostnega jezera.
Premnogo lunojasno noč so že čolnarji zbežali k obrežju. Videli so na jezeru tujega pevca, ki je z milim glasom prepeva) pesmi ljubezni, polne priseg večne zvestobe. Včasih se pojavi tudi grof z mečem v roki, vidi se le meč, po-
stava je zavita v gosto meglo. Cesto pa stopa po jezerski gladini tudi grofica in žalostno joka. Kadar stopa po jezeru grofica, tedaj se iz jezerske globočine oglasi tudi srebrni zvon in z milim glasom prosi miru za rajnike.
Tu je z mislimi obstal Jurij Pucheim in plašno gledal po sobi. Potem je šepnil z neznanskim strahom:
»Ne govorimo o njej. Znala bi nas čuti in bi ponoči zopet prijokala prav pod grajsko obzidje. Lunojasna noč je."
..Nikoli je še nisem slišal," se je Hartman otresel tesnobe, ki mu je objela srce.
»Jaz sem jo čul trikrat v tridesetih letih in enkrat sem slišal pesem i-morjenega pevca. Bog daj, da bi take groze ne doživel nikdar več. Lasje so mi siveli od strahu."
»Ker si zanič," mu je Hartman ovrgel besedo. „Jaz pa ne verujem v strahove, ker so to le prazne bajke, s katerimi plašijo dedi vnuke."
»Ne, ne!" se je oglasil Jurij Kraig. „Saino eno noč sem prespal v arhivu ob truplu mrtve graščakinje, pravzaprav je v rakvi le razbita glava, ki je plavala po vrhu jezera in so jo pobrali čolnarji. Tisto noč sem užil toliko nepopisne groze, da sem bil kar trd. Glava v rakvi se je premetavala, ker je strašno votlo bobnelo, netopirji so se zaletavali vame, čuden šum je bil v dvorani in tiste neznane lobanje so vso noč neznansko milo vzdihovale. Bog in svet; križ božji! sem vzdihnil in vso noč v smrtnem strahu molil vsem svetnikom, da bi še enkrat srečno prišel iz zakletega kroga duhov."
»Vstal bi in bi šel ven," je menil Hartman.
»Ti ne veš nič, ker še nisi ničesar skusil. Če bi tedaj vstal, bi me duhovi zmleli v sončni prah."
Hartmana je pogovor dolgočasil, zazdehal je in spet začel dolgimi koraki meriti sobo. Potem je stopil k mizi, prijel vrč in ga nagnil.
»Vraga, prazen je." Obrnil se je k vratom in je z vrvico potegnil zvonček, ki je visel s stropa. V dvorano je stopil mlad sluga.
»S čem moram biti na uslugo velemožnim gospodom?* »Vrč vina prinesil"
Sluga je stekel z vrčem ven, pa je kmalu postavil na mizo polnega, se hitel klanjat in že je izginil na hodnik.
Hartman je dvignil vrč, pil je dolgo., hlastno, zadovoljno si je obrisal usta in resne brke.
»Dobro vince."
»Ne pij preveč!" je opominjal Pucheim. »Kamniškemu Anžonu sem štel za to pijačo petdeset srebrnih tolarjev."
»Pri hudiču s tvojimi srebrniki!" ga je ostro zavrnil mladi plemič. »Ti boi po smrti iskal mir ob skrinji srebrnikov. V rakvi pa bo obraz počrnel in gad se bo zvijal poleg tebe."
»Oster jezik imaš."
»Dober jezik je več vreden kot pol blejske gospoičine."
»GORENJEC«
STRAN" 3
senzacija letošnjega gas. večera noviteta „Ma!a tombola". Ta družabna igra se bo vršila med polnočnim odmorom t. j. okoli pol ene ure ter bo trajala sumo 20 do 30 minut. Številke bodo klicane kakor na običajni jesenski tomboli. Prva tablica, na kateri bo izklicanih 5 številk v en: vrsti bo zadela prvi dobitek t. j. najpopolnejši Philips - Radio v vrednosti din 2.930.—. Tudi vsi ostali dobitki bodo na enak način pridobljeni. Oglejte si Tazstavni paviljon na Mestnem trgu in cenite vrednost dobitkov. Opozarjamo, da stane tablica k igri v predprodaji din 3.—; na večer prireditve pa din 4.—.
Couch zof e, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Kako smo rodoljubni? Nabiralna akcija za postavitev spomenika zaslužnemu možu Vuku St. Karadžiču se je vršila tudi na drž, realni gimnaziji v Kranju. Zelo je priporočal g. direktor gimnazijcem, nuj prispevajo k tej akciji. Vso mladino je g. direktor poklical v gimn. telovadnico in ji priredil predavanje Končno pa je dejal: „Kdor nima l,— dinar, da bi ga prispeval k tej nabiralni akciji naj pride k meni in mu ga bom jaz dal." Dijaki so domov grede na razne načine tolmačili radodarnost ravnatelja.
Druga nabiralna akcija pa je za odkup Prešernove rojstne hiše. Kako lepo bi bilo, da bi odkupili Prešernov dom in vsa njegova važna dela. Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svoji moči podpre to akcijo, prevelika je odkupnina za enega, toda v slogi je moč. Vprašamo, ali je g. direktor tudi za to akcijo toliko vnet? Ali je morda tudi sedaj priredil predavanje, ali je tudi sedaj poklical vso mladino v telovadnico? Ali je tudi sedaj' dejal, naj prispeva jvsak vsaj 1.— din, kdor pa ga ne premore, naj pride k njemu in mu ga bo on dal? Vse, kur je storil za prvo, torej za Karadičevo nabiralno akcijo, je storil z veseljem in požrtvovalnostjo. Ali je to storil tudi za Prešernovo nabiralno akcijo? Slovenci smo zelo rodoljubni, to se kaže prav v tem primeru!
Zajamčeno nepremočljive jopiče, dežne plašče in pelerine dobite v trgovini pri
Albinu Jazbecu v Kranju
ŠKOFJA LOKA
Občni zbor škofjeloške gasilske čete. V nedeljo ob 2. popoldne so naši gasilci že zopet zborovali in sicer na svojem 62. rednem občnem zboru. Že dopoldne so se gasiici v polnem Številu udeležili službe božje v župni cerkvi v počastitev rojstnega dne pokrovitelja gasilcev kraljeviča Tomislava. Popoldne pa so skoraj vsi prihiteli na svoj občni zbor, ki ga je vodil namestnik predsednika g. Pavel Bozo-vičar. Na občnem zboru so bili tudi zastopniki sreza, občine in gasilske župe, kateri so občni zbor tudi pozdravili in mu želeli čimveč uspeha. Kot prva točka je bil sprejem in zaprisega 6 članov, ki so nanovo pristopili v društvo. Občnemu zboru je podal poročilo o izvršenem delu v času od zadnjega izrednega občnega zbora pred 3 meseci g. Franc Pire. Poročilo je bilo odobreno. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi predsednik g. Šušteršič Ivan, ki je že prejšnje čase dolga leta vršil to dolžnost, pa je moral pied leti zapustiti to mesto. Na mesto njega pa je bil za predsednika nadzornega odbora izvoljen g. župan Ziherl Matevž. V odbor pa je članstvo kooptiralo g. Okorn Jožefa.
Nato se je razvila debata o poteku priprav za velike prireditve dne 8. maja, blagoslovitev novega prapora, odlikovanje članstva, sv. maša na Mestnem tegu, popoldne ogromna tombola na igrišču S. K. Sore, 31 tombol, motor in 30 koles, zvečer pa veselica, kakor je naš list že poročal.
Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilskega avtomobila, ki je nujno potreben, kar se pokaže prav pri vsakem požaru.
Akcija za nabiranje denarja za novi prapor gre še precej dobro od rok, vendar še precej manjka. Zato bodo gasilci vsakemu zelo hvaležni, ki jim bo priskočil na pomoč.
Občni zbor je potekel mirno in dostojanstveno, ker se prav vsi člani zavedajo, da je sedaj minula doba prepirov in politike med gasilci in da se je pričela doba resnega dela za procvit društva, ki je bilo ustanovljeno le v en sam namen „Bogu v čast in bližnjemu v pomoč*.
Tiskarski škrat je v našem poročilu o proračunu cestnega odbora napravil iz pravilne številke 1.663.720.— din 1.653.720.— din torej za 30.000 din manj. Pravilno je: 1,663.720.— din znašajo dohodki In1 ravnotoliko stroški.
Tatvine perila. Zadnje čase so se ▼ naiem mestu pa tudi po okolici tatovi spravili nad pe-
rilo. Zadnjič smo poročali o tatvini pri »štefan-čkovih" pri Sv. Duhu, danes pa moramo zopet poročati kar o dveh tatvinah perila. To pot si je tat izbral Kurlovško ulico. In sicer je obisku! v noči od petka na soboto, moralo je biti že proti jutru, ker so bili domači dolgo pokon-cu, mestnega cestnega uslužbenca Lan-gerholca Janeza, kateremu je odnesel nič manj kot 60 komadov perila v vrednosti nad 1000 din. Bilo je 3 pare velikih rjuh, 1 par otročjih rjuh, srajce, hlače itd. Tat je pobral prav vse. Perilo se je sušilo na balkonu, na katerega je vhod iz veže. Revna družina škodo silno občuti.
V isti noči je bilo pokradeno tudi perilo Arhar Mariji iz iste ulice in g. Krivčevi, ki stanujeta v isti hiši. Arharjevi je bila vzeta cela „žehta", Krivčevi pa le kakih 5 komadov.
Sodijo da je tat domačin. Novo častito sestro prednico je dobila Mestna ubožnica v osebi čast. sestre Vitomire Valjavec.
STARA LOKA
Opereto — polno smeha in zabave — „Čevljnr baron" vprjzori v nedeljo 30. januarja 1938. ob pol štirih popoldne Prosvetno društvo Stara Loka. Glavno vlogo Načeta — barona bo igral priznani starološki vaški pesnik in oderski komik Jože Tušek. Nihče ne bo ostal nerazpolo-žen, kdor ga pride gledat in poslušat v Starološki dom. Za nameček bo moški zbor odpel še Vodopivčeve — Snubače —: dramatski prizor narodnih pesmi. Dvorana bo zakurjena, med odmori se boste lahko hladili s čajem.
Na Svečnico 2. februarja ob 3. uri popoldne bo mladinska predstava po znižanih cenah: Trije kralji. Igra je duhovne vsebine, zelo lepa in vzgojna, zato vsem toplo priporočena.
Materin blagoslov — francoska narodna spevoigra, ki je bila o božičnih praznikih z velikim uspehom odigrana in po kater' gre splošno povpraševanje, bo na starološkem odru v popolnoma nov, sceneriji in zboljšani režiji vprizorjena najbrže prvo postno ncaeljo.
Neve kulise — delo odrskega strokovnjaka g. Skružnega iz Ljubljane — dobi ta teden naša igralska družina. Kljub temu, da bodo stale okoli 9.000 dni, bodo hitro plačane, ker Staroločani pridno obiskujejo dom, tako da je dvorana, čeprav v okolici največja — skoraj vedno polna.
Prosvetno društvo si je nabavilo nove tam-buraške inštrumente. Z veliko vnemo so se fantje in dekleta oprijeli muziciranja, tako da je upati, da bodo pod spretnim vodstvom kapel-nika godbe planinskega polka g. kapetana Smrckarja — v nekaj mesecih že v dvorani zaigrali. /
Prihodnje predavanje s skioptičnimi slikami za slnrološke farane bo o Lurdu, Pirinejih in o pariški razstavi. Predaval bo g. kaplan. Profesor g. Janko Mlakar pride pozneje in bo predaval o svojih potovanjih proti kraljestvu večnega letu.
Prosvetna knjižnica dobi nekaj novih knjig, ki bodo pridnim bralcem na razpolago.
TRŽIČ
30. redni letni občni zbor podružnice Slovenskega planiskega društva v Tržiču se vrši v soboto dne 29. januarja 1938 ob pol 8. uri zvečer v prostorih hotela „Pošta" z običajnim dnevnim redom. — Planinci, vabite se k obilni udeležbi!
PREDOSLJE
Prosvetno društvo priredi v nedeljo 30. t. m. ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu Vombergarjevo komedijo „Voda". Ker bo ravno sedaj pritekla v našo vas tako težko pričakovana voda po novem vodovodu,, je ta burka ravno sedaj najbolj primerna. Zato smo prepričani; da ne bo nihče ostal doma, temveč pri-hitel pogledat, kako so si drugod gradili vodovod.
NAKLO
V naši fari se je zadnje dni pojavil zelo redek slučaj, približno tako redek, kot je bil pred nekaj dnevi redek svetlobni pojav na našem nebu. Nekateri ljudje imajo pač čudne navade, nekateri si rad prilasti tuje premoženje, nekateri tuje pridelke, da bi pa kdo prisvajal tuje ime, to se pa pri nas še ni zgodilo do zdaj. Sicer ni nam Naklancem v čc;t, vendar moramo z resnico na dan, da imamo v svoji sredi moža, ki je toliko pogumen, da morajo njegove misli in tihe želje izražati drugi, pa še ti pod — tujim imenom. Mi dobro poznamo dotičnega »Lojzka", poznamo tudi dobro njegovega visokega pokrovitelja — našega »Janeza Krstnika". Svetujemo pa obema, ni>.j svoje sramote nikar ne kažeta po svetu, ker bos.a drugače ostala sama brez tujih imen v — ..bržonu".
Naši gasilci so imeli zadnjo nedeljo lepo slavje. Ta dan so praznovali rojstni dan svojega pokrovitelja kraljeviča Tomislava. Dopoldne so se polnoštevilno udeležili službe božje v farni cerkvi, popoldne pa so imeli občni zbor v stari šoli. Občni zbor je počastil s svojim obiskom tudi naš priljubljeni župnik čg. kanonik Šimenc in pa botra naših gasilcev ga. Marinškova. Od strani nadrejenih oblasti sta se občnega zbora udeležila starešina kranjske gasilske župe g-Japel j Pavel in župnik tajnik. Vea občni zbor je potekel v lepi slogi in medsebojnem razumevanju. Naši f&ailci to lahko ponosni na svoj«
delo v pretečenem letu. Sedaj so sklenili, da bodo zgradili nov gasilski dom, ker stari več ne odgovarja potrebam.
Kot zadnja točka občnega zbora je bilo odlikovanje zaslužnih gasilcev, onih, ki že nad 20 let aktivno delujejo pri gasilcih. Teh je bilo 25. Vsi so prejeli zlato kolajno. Župni starešina je vsakemu osebno izročil odlikovanje ter vsakemu tudi osebno čestital. Kakor smo že brali, je Gasilska zajednica dravske banovine odlikovala za požrtvovalno delo na gasilskem polju predsedn.ka naših gasilcev, g. Legata Jerneja s srebrnim križcem. S primernim nagovorom je g. Japelj tudi njemu izročil imenovanj odlikovanje.
G. kanonik je izrekel ob koncu nekaj vzpodbudil.b besed, nakar se je vsa slovesnost končala. Ob prijetnem kramljanju so gasilci posedeli še nekaj časa v Stari šoli, potem so se razšli na svoje domove v zavesti, da so svojo dolžnost v minulem letu izvrševali v pravem pomenu svojega gesla: Bližnjemu na pomoč, Bogu v čast!
ŠMARTIN PRI KRANJU
V nedeljo bodo pri nas v Šmartinskem domu gostovali igralci Prosvetnega društva iz Besnice z lepo burko »Zanikrna trojica". Predstava bo ob 7. uri zvečer.
Upamo, da bodo gosti zadovoljni z nami, saj je naša dolžnost, da jih v njihovem delu podpremo ter — napolnimo dvorano. Tudi oni prihajajo k našim predstavam, pa se jim moramo oddolžiti. Na svidenje!
Prosvetno društvo bo imelo dne 2. 2. 1938. na Svečnico ob 3. uri popoldan v dvorani Smartin-skega doma kino predavanje. Naslov predavanja je: »Nadškof dr. Jeglič v besedi in filmu." Pokažimo spoštovanje našemu velikemu očetu in škofu dr. Jegliču s tem, da se vsi udeležimo tega predavanja, saj bomo videli nadškofa, kako z veselim obrazom stopa med tisočglavo množico vernikov ljubljanske škofije ob njegovi b.serni maši in 1900 letnici smrti našega Odrešenika v Ljubljani na Stadionu 1. 1930.
Prosvetno društvo prosi vsa bratska društva, da mu vrnejo partiture od iger, katere so dobili izposojene, ker jih rabi radi evidence. Prosimo!
Naš Fantovski odsek kakor tudS dekliški krožek se prav marljivo pripravljata na akademijo, ki jo priredita prvo nedeljo februarja. Ker pričakujemo velike udeležbe, opozarjamo, bratske odseke, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Posebna vabila s točnim sporedom bomo vsem odsekom okrožja Kranj pravočasno razposlali. Vsi prisrčno vabljeni!
HRASTJE
V nedeljo dne 23. januarja so naši igralci na domačem odru zaigrali veseloigro »Lesena peč". Da so igralci vsestransko prav dobro rešili vloge, je dokazalo občinstvo s tem, da jih je med vsakim odmorom nagradilo z burnim aplavzom in vse veselo    zapustilo dvorano.
V nedeljo 20. januarja ob 3. uri popoldne sklicuje odbor našega Prosvetnega društva skupni članski sestanek. Na sporedu je predavanje o Evharističnem kongresu s skioptičnimi slikami in predavanje o kmečki stanovski zavesti. Vsak član našega društva, naj se
2. dobitek
»Male tombole* na Velikem gasilskem družabnem večeru
v soboto,  dne  5. februarja 1838
7 dnevno brezplačno bivanje v Zdravilišču Slatina Radenci
zaveda svoje članske dolžnosti ter naj ne izostane.
Na Svečnico, 2. II. 1938 bo imelo naše društvo svoj 14. občni zbor, ob 10. urj dopoldne v dvoruni. Dnevni red bo objavljen pred cerkvijo kakor po navadi.
Občinstvu, ki rado obiskuje naše predstave naznanjamo, da bo v nedeljo dne 6. februarja v Hrastju igrana veseloigra »Dve nevesti", ki jo bodo igrali člani našega društva iz vasi Cirčiče.
DESNICA
Sedaj smo le enkrat uvideli potrebo, da se popravi mežnarija pri farni cerkvi. Le žal, da je bila 26 let brez stanovalcev in vzdrževalcev — zato je čisto razpadla in ne preostaja drugega, kot da se zgradi nova. Brez stroškov sicer ne bo šlo, toda če bomo delali z resno voljo in v slož-nosti, ne bo to pretežak udarec za posameznika.
Premisliti pa moramo dobro, ko gradimo, da bo nova stavba odgovarjala potrebam župnije in občine. Zakaj bi ne napravili v novem poslopju poleg cerkvene dvorane še malo sobico, ki bi se eventuelno dala izvrstno porabiti za občinsko pisarno, dočini bi za ostale potrebe odgovarjala cerkvena dvorana. Mislimo, da bi bila na ta način občina popolnoma neodvisna od zakona, ki ji nalaga dolžnost, da mora do leta 1948 zgraditi lasten dom, ker bi v tem slučaju ne obstojala nikaka potreba več po obč. domu. Zakaj bi ne bila občinska pisarna pri cerkvi — v Zg. Besnici J9 itak sedež občine — ker bi lahko občani skoro vsem uradnim zahtevam obč. poslovanja zadostili ob nedeljah po maši. Sicer so sedanji prostori zelo primerni za to, toda če hočemo skrbeti za gospodarski napredek fare in občine — kar je naša dolžnost — ne bomo gledali samo za danes, marveč moramo gledati tudi na to, da nam ne bo morda že jutri žal, ker nismo dovolj mislili za bodočnost. Vedeti pa moramo, da bodo manjši stroški, če se zgradi malo večje poslopje, kot pa da bi čez par let morali spet misliti na to. Enako bi morali čez 10 ali 15 let misliti na popravila ako bi sedanjo stavbo „flikali" ker moremo vedeti, da je »zaflikan" čevelj samo za lepo vreme.
Apeliramo na občinski odbor, da o tem razpravlja, ker ima sedaj ugodno priliko, da zadosti zakonu in željam ter potrebam občanov, ter obenem dokaže, da je res sposoben za to, za kar je bil od občanov izvoljen. Prav je, da se štedi, toda vedeti moramo kdaj, da nam ne bo ravno štednja v nepravem času povzročila škodo.
Naši igralci so dobili od Prosvetnega društva v šmartnem dovoljenje in bodo v nedeljo dne
Gorenjčevo prvo nagradno tekmovanje!
Ali ste že odgovorili na prvo nagradno vprašanje?
Ker se mnogi naši bralci obračajo na upravo našega lista z vprašanji, kako se bo izvedlo nagradno tekmovanje, kdo
ima pravico sodelovati, dajemo sledeča pojasnila: Do sedaj smo objavili prvo vprašanje, na katerega naj se odgovor napiše na nagradnem kuponu. Danes objavljamo drugo vprašanje, na katerega naj se odgovor ravno tako zapiše pod vprašanjem. Vsi kuponi, ki jih bo pet, naj se hranijo ter potem vsi skupaj pošljejo na naslov: Gorenjec, Kranj, »Nagradno tekmovanje". Od vseh pravilnih odgovorov
bo žreb odločil, komu pripadejo nagrade. Do tekmovanja  imajo pravico vsi, ki čitajo naš list!
NAGRADE:
»Kompressor*
novo moško kolo, kompletno, znamke » 500 kom, strešne opeke „Bohrovec" moška ročna ura švicarske znamke „Thiel"
OOREŽI
II. nagradni kupon:
2.) Kdaj in kje se je rodil naš pokojni vladika dr. Anton Bonaventura
Jeglič?
Odgovor: ..............................................................................................................................................................
Naslov: .................................................................................................., poklic:..........................................
bivališče: ......................................................................................, pošta:......................................................
STRAN 4
»GORENJEC
30 t. in. ob 7 uri zvečer gostovali v Smilit'nskem domu z burko »Zanikrna trojica". Upamo, da bo udeležba primerna, ker bo tudi igra primerna zu današnji predpustni čas, in se nam ne bo zehalo od dolgočasja. Čisti dobiček od prireditve se steka v fond za zgraditev prepotrebncga doma, zato tudi i/ lega razloga vabimo občinstvo iz Šmnrtnega in okolice, naj nam bo naklonjeno ob tej prireditvi, ker nam je že prosvetno društvo napravilo uslugo, da nam je dovolilo prireditev, kot tudi mi radj obiskujemo njega prireditve v Šinartinskcm domu. liog živi!
KRIŽE
Vedenje vajencev. Vsakdo, ki je bil kdaj priča, ko se vajenci vračajo z obrtne šole i/ Tržiča, se je zgražal nad prostaSkim, bolje rečeno, barbarskim vedenjem vajencev. Prepevajo (?) n ijgrše kvantarske pesmi, norčujejo iz ljudi, ki jih srečavajo, pretepajo otroke itd. Knk-o se ta mladina vede v cerkvi nam priča sledeči resnični doživljaj. Predpreteklo nedelj I je prišlu v Krjže k sv. mašj neka tuja gospa. Obstala je v cerkvi pri kropilnem kamnu, kjer ostajajo tudi vajenci in ostala mladež. Pozneje je pripovedovala svoji družbi v gostilni, kjer je čakala na vlak. da tako nesramnega govorjenja še ni slišala nikjer kakor pri nas n cerkvi iz ust teh pobulinov. — Mojstri, starši, kje ste? — Kuj boste rekli na to? — .Mislim, da je tukaj vsak komentar odveč in da je vsakomur jasno, da se mora to na vsak način zatreti. Mojstri. Starši, ne glejte samo kaj delajo vuši vajenci in otroci doma, ampak tembolj poglejte kaj delajo in s kom se družijo izven domu, izven delavnice. Kajti tukaj se ne gre samo Za dobro jme vaših vajencev in otrok, attpak tembolj za vuše dobro ime. ker vsakdo bo rekel, 'kakor se glasi predgovor: ..Kakor Htar ptič poje, tako uči mlade svoje!"
Igra. Ponovno opozarjamo na igro, kj jo priredi dramatični odsek Prosvetnega društvu V nedeljo in na Svečnico ob 3. uri popoldne, krasno igro ..Hagarin sin". — To igro rezini g. L,ukane. Že ime našega najboljšega igralca, ki je sedaj prevzel režijo, nam jamči, da bo ta igra podana tako, da kuj takega že davno nismo videli na našem odru. O uspehu bomo poročali. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
BISTRICA - ŽEJE
Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Tudi življenje v teh naših vaseh se močno spreminja. Če bi vstali iz grobov naši pra-dedi, bi se temu čudili in se veselili z nami.
Pri nas smo ustanovili pred kratkim gasilsko četo Dolenja vas — Žeje — Bistrica. Naši vrli gasilci se močno trudijo, da bi pokazali okolici, da je bilo društvo potrebno. V ta namen so se naučili igro ..Razočarani svatje". ki je lani žela velik uspeh v Naklem in v Smartnem. Upam, da mi za navedenima odroma ne bomo zaostajali. Zuto pridite vsi pogledat. ..Razočaranim svatom" se boste iz srca nasmejali. Naše društvo namerava v bodočem čusu nabaviti dve motorni briz-galni, katerih ena bo v Zejah. druga pa v Dolenji vasi, du bo varnost naših domov zagotovljena. Iz tega more vsakdo razvideti, da se društva trudi za resnični napredek. Zato vabimo vse naše prijatelje in somišljenike, da se naše prireditve udeleže.
BREZJE
Naše Prosvetno društvo bo v proslavo 30. letnice obstoja priredilo veseloigro: ..Dva pura se ženita". Kdaj se bo igra vršila bomo še pravočasno poročali. Vse prijatelje naše prosvete v naprej vabimo, da takrat napolnijo našo dvorano!
CERKLJE
Občinska uprava je napravila osnutek ptoru-čuna za 1. 1938-39. Potrebščine bi znašale 113.781 din, kritje 46.880 din. primunkljaj 106.901 din pa bi se kril z 89"/o dokladami na državne neposredne davke. To osnutek proračunu pride še pred sejo občinskega odboru, ki bo verjetno navedene številke še nekoliko spremenil. Zato bomo proračun podrobneje razčlenili v eni prihodnjih številk.
Gasilska četa vprizori v nedeljo 30. januarju ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu igro „V goliških plazovih". K udeležb; vabijo gasilci!
rrč sekanju drv se je ponesrečil Grošelj Prane, pot, sin iz 1'ozenka. Vsled spolzkih tal se ni mogel pravočasno umakniti padajočemu deblu, katero mu je pndlo čez roko ter nm jo zlomilo.
Lastniki biciklov se opozarjajo, da je 31. ju-muir zadnji dan za prijavo istih na občini, S seboj nuj v^.ik prinese tudi evidenčno tablico
in  13 d n.
Ali imate nagradni kupon z odgovorom na prvo vprašanje?
Nova pridobitev za Cerklje je numreč ta. du sum prišli na jasno, koliko imamo društev m zadrug, posebno pu koliko je duševnih ve-likanov. Pravijo, da smo s tem dobro založeni, povrhu lega pu. da imumo še tudi rezervo, kalna po našem mnenju že zelo težko čuka. da bi postala aktivna in da bi si ji reklo ..gospod predsednik..."   Res.  hvale   vredna ugotovitev.
Društvo obrtnikov v Cerkljah, sporoča, da se kalkuluc jski tečaj prične dne 31. januurju ob S. uri zvečer v muli dvorani Ljudskega domu. Vsi mojstri, kakor tudi pomočniki se naprošajo, da se drže točnosti. Kdor se še ni prijavil nuj to stori pri predsedniku, ali tajniku društva, du ne bo potem izgovora, ..jaz nisem vedn"!
Fantovsko okrožje Kranj
VSEM FANTOVSKIM ODSEKOM!
V nedeljo, dne 30. januarja 1938. sc bo vršil okrožni svet fantovskih odsekov ob 9, uri dopoldne v Ljudskem domu. Ker so na sporedu zelo važna vprašanja glede bodočih prireditev, naj se okrožnega sveta udeleže sigurno vsi pred-nrki in načelniki posameznih odsekov.
Bog živi! VODSTVO OKROŽJA.
ta
ti
»Kranjski šahovski klub" je imel v petek t. j. 21. januarja 1938 svoj H. redni občni zbor v hotelu ..Jelen" ob zadovoljivi udeležbi člun-st\u. Poročilu odboru o delovanju klubu je članstvo z zanimanjem sledilo, in sklenilo, da mora klub pričeti z živahnejšim delovanjem.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik gosp. dr. Silar Igo, podpredsednik gosp. Prah Adolf, tujnik g. Novak Bogomir, blagajnik g. Frunko Dušan, gospodar g. Klasek Alojzij, kapetan g. Singer Hinko, odborniki gg. Dodič Viktor, ing. Skopal Alfred, Rus Mirko. Virnik Tone, VVeisseisen Murjan. revizorja g. direktor Češenj Karol in mag. pharm,  g. Križman Mirko.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo klub priredil meseca februarja turnir za prvenstvo Kranju, na katerem bodo mogli nastopni tudi nečlani. Razpisanih bo več nagrad. Klub ima v načrtu tudi več mcdklubskih tekem. Med drugimi se namerava udeležiti tekme, ki jo priredi ..Slovenska šahovska zveza" v Celju med Kranjsko in Štajersko na 100 deskah.
V klubu  sta  igralna  večera vsak torek in
Vsem, ki se nameravate fotografirati!
Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si nase izložbe!)
Foto JUG, - Kranj
B. Rangos  zlatar in sodni cenilec Kranj
Velika izbira poročnih darili Oglejte si novo urejene izložbe!
14 kar. zlato že od Din 60-- dalje.
zlato žo dalje
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kultu ur vseh vr»i in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidne izvrše. — Prepričajte so pred nakupom, zahtevajte cenik.
petek v hotelu ..Jelen". Če bo zanimanje, namerava klub otvoriti tečaj za začetnike, ki ga bo vodil kapetan klubu. Klub namerava pričeti z rednimi predavanji iz šahovske teorije, nakur se posebno opozarjajo vsi šahisti. S tem stepa K.S.K. v tretje leto delovanju in vabi vse šahiste, du se udeležil jejo klubskih prireditev.
Vina
KMETJE! GOSPODARJI. GOSPODINJE, KMEČKI FANTJE IN DEKLETA!
Vabimo vas, da se gotovo udeležite KMETIJSKEGA TEČAJA, ki ga priredi Kmečka zveza v Kranju.
PONEDELJEK, 31. januarja od i do 4: Vrtnarstvo. Od 4 do 6: Zadružna skupnost - gospodarska moč.
SREDA, 2. februarjn Svečnica od 2 do 4: Kmet in postave. Od 4 do 6: Zaključek.
Tečaj se vrši v dvorani hotela „Stara pošta" v Kranju. Pristop na tečaj imajo vsi kmečki ljudje brez ozira ali so člani Kmečke zveze ali ne.
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanskn ulica 11.
Ženini in neveste!
Neštetokrat sem Vam že dokazal, da dobite najcenejše iii najlepše fotografije pri
m H L I O G L H S E
Za vsako besedo v milili oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
fotografu JUG - Kranj
Neveste in žene!
Rjuhe 150 cm, zelo trpežne, cotton 85 cm za blazine in perilo, brisače vseh vrst dobite po tovarniških cenah samo pri
Zupančiču
tkalnici na Rupi 42. pri Kranju
Važno! Modroce, otomane, spalne divn-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. šipica).
Proda se skoraj nov šivalni stroj znamke „Vestn" po zelo ugodni ceni. Drulovka št. 21.
Pozor!
Kdor želi imeti lepo emailirano kolo ali motor, v peči žgano ali nitro v izbiri barv v vseh tonih, naredi solidno
Josip Grebenšek - Kranj
ličar in slikar Vedno konkurenčne cene!
Pozor!
Pozor!
Večja odprodaja raznovrstnih damskih čevljev od Din 80'— do Din 135—
Andrej Čcrnilec
trgovina s čevlji Kranj » Prešernova 8
Cenjenemu občinstvu  se priporočam za nakup voščenih sveč za svečnico.
Slaščičarna
P. Faletič
KRANJ, Jenkova ul. 6 Cene zmerne! Postrežba solidna!
Kranj
Sobota, 5. febr. ob 8. uri zv.
Veliki gasilski družabni večer
Vinski sejem
Pokušnja likerjev, piva in miner, vode
Keglanje
prvič
v državi
Visokovredni dobitki:
Zadnji model Din 2.930*—
Noviíeía
JALA TOMBOLA"
Ob polnočnem odmoru igra na 5 številk v eni vrsti
Philips RADIO
1000 kg premoga, razni servisi, usnje, čevlji^ moka itd. razstavljeni v šotoru na Mestnem trgu v Kranju
Karte za igro v predprodaji po Din 31- na večer prireditve po Din 4'-
Vstopnina Din 6-, gasilci Din 2-.
Prebitek za nov gasilski dom.
Za urednik« in izdajatelju odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju,
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.