^-ASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-1 r Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 41. sejo zbora združenega dela, ki bo v četrtek, dne 28. maja 1981 po skupnem zasedanju zborov skupščine občine v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 ./I. in predlagam naslednji dnevni red: 1 Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 3. Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 4. Predlog odloka o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 Novo Polje 5. Osnutek odloka o spremem i zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) 6. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov „LJUBLJANA 2000“ 7. Osnutek odloka o zaključnem računu proračunu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 8. Odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za PST — k.o. Zadobrova, k.o. Bizovik 9. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane 10. Predlogi in vprašanja delegatov , PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC, s.r. V. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Po(je sklicujem 42. sejo zbira krajevnih skupnosti, ki bo v četrtek, dne 28. maja 1981 po skupnem zasedanju zborov skupščine občine \ v sejni sobi št. 74/11. skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 \ in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 3. Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 4. Predlog odloka o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 Novo Polje 5. Osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3, MM 4/4) 6. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000“ 7. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 8. Odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za PST — k.o. Zadobrova, k.o. Bizovik 9. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane 10. Predogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA, s.r. z Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 41. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo v četrtek, dne 28. maja 1981 po skupnem zasedanju zborov skupščine občine v sejni sobi št. 73/11. skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava poročila o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SR Slovenije za leto 1980 (Poročevalec št. 7/81) 3. Obravnava predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine z osnutkom zakona (poročevalec št. 5/81) 4. Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 5. Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljub(janx. Moste-Polje v letu 1981 6. Predlogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC, s.r. V. Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem skupno zasedanje zborov skupščine občine (40. seja zbora združenega dela, 41. seja zbora krajevnih skupnosti in 40. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v četrtek, dne 28. maja 1981 ob 16,30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/1. ln predlagam naslednji dnevni red: Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadfeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti *• Potrditev zapisnikov: - 38. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. marca 1981 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (38. seja) in zbora krajevnih skupnosti (39. seja) z dne 25. marca 1981 - 5. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 16. aprila 1981 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (39. seja), zbora krajevnih skupnosti (40. seja) in , družbenopolitičnega zbora (39. seja) z dne 16. aprila 1981 • Razrešitev predsednika in članov izvršnega sveta ter izvolitev presediika in članov izvršnega sveta PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Maijan MOŠKRIČ, s.r. J GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE V________________________________- y AKCIJSKI PROGRAM za izvajanje družbenega^plana kmetijstva in gozdar* V ___________________■ __________> Osnovni cilj kmetijske dejavnosti v letu 1981 je pridelati čimveč hrane za prehrano prebivalstva. Kmetje in delavci, združeni v kmetijski zadrugi in TOZD kmetijstva, si bodo prizadevali, da bo obde: lan vsak kos kmetijske zemlje. Kmetje-gozdni posestniki in gozdarji v gozdnih obratih bodo s sečnjo in spravilom lesa za industrijo in drv za kuijavo skrbeli, da bo gozdno gospodarski načrt za leto 1981 izpolnjen in posekana lesna masa racionalno izkoriščena. Glavna usmeritev primarne kmetijske proizvodnje v občini je živinoreja. V občini vsako leto izvajamo popis živine v zasebnem sektorju kmetijstva. Iz podatkov za zadnja štiri leta je razvidno, da se stalež govedi vsako leto nekoliko povečuje, in sicer je bilo leta 1977 1978 1979 1980 plan 1981 glav govedi 3460 3613 3701 3813 3850 Poleg tega je v občini še 470 glav plemenskih telic v družbenem lii^noreja je usmerjena v proizvodnjo mesa in mleka. Poleg govedoreje je v kmečki reji pomembna tudi prašičereja. Poleg staleža govedi narašča tudi proizvodnja mesa. Za primerjavo navajamo podatke o prodanih in zaklanih živalih (živa teža): leto 1977 1978 1979 1980 plan 1981 govedo prašiči ton ton 390 152 512 212 537 192 556 187 590 200 Za proizvodnjo mesa so še rezerve v tem, da bi dosledneje izvajali prepoved klanja telet in z nakupom telet za pitanje izven območja občine. Odkup mleka je v zadnjih letih sicer naraščal, toda prepočasi. V nekaterih hribovitih vaseh odkup mleka še ni organiziran, zlasti v KS Besnica in KS Klopce. V ravninskem predelu, zlasti v primestnih vaseh, je prodanega še precej mleka direktno potrošnikom. V takih primerih je vprašljiva higiena mleka, saj ni možna veteri-narsko-sanitarna kontrola mlčka, kot se to izvaja pri organiziranem odkupu mleka. Organizirano preko kmetijske zadruge je bilo odkupljeno mleka leta 1977 1978 1979 1980 plan 1981 V rastlinski krme za živino. litrov 1.160.000 1.250.000 1.292.000 1.371.402 1.430.000 proizvodnji bo osnovna naloga pridobiti čimveč ..............V ravninskem predelu je poleg pridelave krme pomembna proizvodnja zelenjave in po vrtnin. V hribovitih predelih bo rastlinska proizvodnja usmerjena v proizvodnjo krme, krušna žita za prehrano in žita za krmo živine. Rastlinska proizvodnja se bo v letu 1981 povečala za 3 %. To bo možno s pravočasno izvedbo spomladanske setve. Spomladanska setev je trenutno najpomembnejše opravilo, saj je bilo zaradi zgodnje m dolge zime marsikaj zaitiujenega. Za izvedbo navedenih nalog družbenega plana kmetijstva m gozdarstva za leto 1981 so v občini zadolženi: TZO Dobrunje, Skup- nost za pospeševanje kmetijstva, Perutnina Zalog, živinorejsko posestvo Zadobrova, Sadna drevesnica Studenec, Ljubljanske mlekarne, Sadna plantaža Senožeti, Kmetijska zemljiška skupnost, Veterinarska postaja Posavje in Gozdno gospodarstvo Ljubljana. TZO Dobranje je zadolžena za organizacijo kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva na območju občine. Poleg tega so njena skrb tudi tista družbena zemljišča, ki niso vključena v družbeno kmetijsko proizvodnjo. Ta zemljišča daje kmetom-kooperantom v dolgoročni zakup. TZO bo dobavila kmetom reprodukcijski material, preko pospeševalne službe dajala strokovne nasvete, izvajala odkup živine, mleka, vseh kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. TZO sodeluje s 600 kmetijami na podlagi kooperacijskih pogodb. K tem bo v letu 1981 priključila 50 novih kooperantov. Za nemoten potek odkupa mora TZO urediti pogodbe o dohodkovnih odnosih z delovnimi organizacijami živilske industrije in delovnimi Organizacijami blagovnega prometa, kot tudi dobavitelji reprodukcijskega materiala. Za spomladansko setev in dognojevanje bo TZO nabavila 950 ton umetnih gnojil, 45 ton semen in zadostno količino zaščitnih sredstev in herbicidov. Za izpopolnitev strojnega parka bo nabavljeno 21 traktorjev, 14 nakladalnih prikolic, 14 trosilcev hlevskega gnoja, 7 cistern za gnojevko in 10 BCS kosilnic. Za povečanje staleža živine bo nabavljeno 200 telet, 150 ovac in 30 plemenskih kobil. V letu 1981 bo TZO odprla dve novi progi za zbiranje mleka na območju KS Besnica za vasi: Volavlje, Janče, Vnajnaije in Gabeije, v KS Klopce za vasi: Klopce, Vrh, Zagorica in Križevska vas. Planirani odkup TZO Dobrunje za 1.1981: pitancev 500 glav pitanci last TZO 160 glav ostala goveda 120 glav Skupaj 780 glav odkup kislo zelje in repa 800 ton odkup sveže zelenjave 400 ton odkup mleka 1.430.0001. V letu 1981 bo imela TZO naslednje lastne investicije: gradnja novem skladišča v Dobrunjah in adaptacija skladišča v Besnici in Zadobrovi. Pri kooperantih bo nanovo zgrajeno ali obnovljeno 10 bazenov za kisanje zelja. TZO Dobrunje bo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih vsa zemljišča, Id iz kakršnihkoli razlogov niso obdelana, dajala kmetom-kooperantom v dolgoročen zakup. Najemne pogodbe morajo biti pisne, najemna doba pa najmanj 10 let. To so zemljišča last Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva (bivše sadne plantaže) in bivši topolovi nasadi. Ta zemljišča se s sredstvi KZS usposabljajo za intenzivno proizvodnjo. Omenjenih zemljišč je 75 ha. Pri TZO Dobrunje deluje kmetijska pospeševalna služba. Zaposlena sta dva pospeševalca in en kontrolor mlečnosti krav. Pospeševalna služba bo izvajala naslednje naloge: - kmetom kooperantom dajali navodila pri uporabi gnojil, zaščitnih sredstev, herbicidov v poljedelski, travniški, zelenjadni in sadjarski proizvodnji in ostala strokovna navodila tehnološkega procesa v rastlinski proizvodnji - v živinorejski proizvodnji bodo sestavljali krmne obroke, sodelovali pri gradnji in adaptaciji hlevov, silosov pri kmetih kooperantih, pripravljali dokumentacijo za najetje kreditov - izvedeno bo jemanje vzorcev zemlje na različnih krajih v občini - skupno 30 vzorcev - organizirana bo poskusna proizvodnja zelenjave pod folijo - organizirali poskus s pritličnimi češnjami na Češnjicah - uvajanje novih sort in zamenjava semen v rastlinski proizvodnji-Na zahtevo kmetov iz hribovitega območja bosta organizirana dva nova centra za delovanje pospeševalne službe, in to v Dolskem in v Besnici. Za realizacijo investicijskega programa TZO Dobrunje in Pr* kmetih kooperantih za 1. 1981 je za sedaj zagotovljena le lastna udeležba. Bančna sredstva še niso zagotovljena. Lastna sredstv® hranilno-kieditne službe KZ Ljubljana v višini 6 milijonov din so bila izkoriščena za kreditiranje investicij pri kmetih-kooperantih na območju naše občine za leto 1980. Banka teh zahtevkov ni odobrila niti zavrnila. Na kmetijah, ki oddajajo mleko, se bo izvajala takoimenovana „Z“ molzna kontrola za vse krave na območju občine. Ta kontrola bo vsake tri mesece. Na podlagi tega se ugotavlja odstotek tolšče v mleku in imajo lastniki krav pravico do regresa za telice in premijo za mleko. „A“ kontrola se bo izvajala pri najboljših rejcih, za sedaj v naši občini pri treh, in to: v Kašlju pri Avsecu in Kogoju ter pri Levičniku v Podlipoglavu. Taka kontrola je pogoj za vzgojo rodovniških plemenskih živali s poreklom. Največ živine za meso iz območja občine odkupi Emona DO Mesna industrija Zalog na podlagi pogodbe s TZO Dobrunje. T ZO Dobrunje želi, da bi se ti odnosi razvili v višjo obliko na podlagi kooperacije. S tem bi bilo možno povečati proizvodnjo mesa, saj so $e proste kapacitete zlasti na hribovitem območju občine. TZO Dobrunje ima s kmeti kooperanti iz ravninskega predela občine tudi še proste zmogljivosti za proizvodnjo zelenjave. Glavni kupec zelenjave je Mercator TOZD Sadje zelenjava. Za polno izko-roščanje proizvodnih zmogljivosti bi bil potreben še eden večji kupec. Smotrno je, da bi svežo zelenjavo kupovala tudi Emona. Kmetje kooperanti bi radi bližine lahko direktno dobavljali zelenjavo v skladišča blagovnega centra Emona. V zvezi tesnejšega vključevanja Emone v primarno kmetijsko Proizvodnjo na območju občine je izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje organiziral razgovor s predstavniki Emone in KZ Ljubljana. Iz razgovora je bilo razvidno, da je Emona DO Mesna industrija zainteresirana za klavno živino, Emona Blagovni center pa je zainteresiran za svežo zelenjavo. KZ Ljubljana TZO Dobrunje bo Emoni dostavila program proizvodnje živine za meso in program proizvodnje zelenjave. Na podlagi |ega bosta obe strani sklepali konkreten dogovor in o tem obvestila •zvršni svet skupščine občine. Z območja občine gre za ljubljanske potrošnike letno naslednja količina zelenjave in kislega zelja: Pteko odkupa TZO Dobrunje 1.200 ton Pteko tržnic ca 800 ton Skupaj 2.000 ton Proizvodnja bi se lahko povečala za 50 %, če bi se vključila tudi Maloprodajna mreža Emone. KŽ Ljubljana je pri Skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane zanosila za 3.000.000 din iz sredstev za kompenzacije. Sredstva se ?do uporabila za sofinanciranje tiste proizvodnje na območju ob-Clne, ki daje največ tržnih viškov. Iz območja občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1981 namenjene za prehrano prebivalstva Ljubljane naslednje količine litijskih pridelkov (zasebni sektor): 000 ton kislega zelja •200 ton sveže zelenjave "00 ton govedi za zakol 200 ton prašičev za zakol. Ski ^upnost za pospeševanje kmetijstva ^ °rganizator pospeševanja kmetijstva na območju občine. Zdru-na sredstva bo usmerjala v tiste dejavnosti, ki najbolj vplivajo na »tvuaivd uu uaiiicijaia v u)ic ucjdviiuau, m iidjuvij vpuvaju na rab?Čanie kmetijske proizvodnje. Skupnost bo v letu 1981 upo-°Ua sredstva za izvajanje naslednjih akcij: Mganizirala bo predavanja in tečaje za kmetijske proizvajalce s temamj: prehrana goveje živine, travništvo, pridelovanje krme in Mosiranje, pridelovanje vrtnine pod folijo, varna vožnja s trak-t0rji, veterinarska predavanja o steklini, kmečki turizem in sejmar vrtnarski dnevi 1981. Skupno bo 18 predavanj. Predvidoma v mesecu maju bo tečaj za voznike traktorjev. Organizi-m*6 bodo strokovne ekskurzije za kmete-kooperante, za Kmečke žene in mlade zadružnike. Na srednji kmetijski šoli bo x $kupnost štipendirala dva učenca; tegresirala umetno osemenjevanje plemenic krav in telic na x °omočju občine po 120.— din na plemenico ^financirala in sodelovala pri organizaciji regijskega tekmovanja < iraktoristov. Iz nsšc občine bo 15 udclcžcnccv-tr&Rtoristov ^Metljska pospeševalna služba bo regresirana za dva pospe- x in enega molznega kontrolorja pri TZO Dobrunje ,‘ctu 1981 bosta kupljena dva plemenjaka za naravni pripust za < Pomenil ni okoliš Javor in Klopce x taDavljeno bo 30 plemenskih telic izven območja občine ePesirana bo obrestna mera za bančne kredite, ki o bili odo- breni za kmete-kooperante za gradnjo hlevov, silosov, nabavo plemenske živine in kmetijske mehanizacije. Višina regresa je 5,06 % od obrestne stopnje — tipski načrti za gradnjo hlevov, silosov, strojnih remiz ali za adaptacijo hlevov bodo regresirani 100 % — pri kmetih kooperantih bo v letu 1981 zgrajenih 8 novih hlevov s 130 stojišči, adaptiranih 6 hlevov s 100 stojišči, zgrajenih 12 novih silosov za 960 m3 silaže; — regresirana bo nabava semenskega krompirja in semenskih žit. FINANČNI NAČRT SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJ- STVA PRIHODKI: din 1. Sredstva na žiro računu 98.899.— 2. Prispevki D'0 in TOZD po družbenem dogovoru 209.384,— 3. Prispevek KZS 580.000.- 4. Prispevek iz proračuna DPS 1.900.000,— 5. Drugi prihodki 11.717,— SKUPAJ 2.800.000,- ODHODKI: 1. Izobraževanje kmetov in kmečke mladine 2. Dotacija aktivu kmečkih žena in aktivu mladih zadružnikov 3. Regres za umetno osemenjevanje 4. Regres za umetna gnojila na hribovitem območju 5. Dotacija za organizacijo tekmovanj traktoristov 6. Sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe 7. Nabava plemenjakov 8. Regresiranje nabave plemenske živine 9. Regresiranje obrestne mere 10. Stroški izdelave načrtov 11. Regresiranje gradnje silosov 12. Regresiranje gradnje hlevov 13. Regresiranje strojnih skupnosti 14. Regresiranje nabave semen 15. Stroški poslovanja skupnosti SKUPAJ din 90.000.- 40.000, - 230.000. - 450.000. - 20.000. - 350.000. - 90.000. - 280.000. - 230.000, - 120.000. -260.000.- 290.000. - 230.000. - 60.000. -60.000.- 2.800.000.- REKAPITULACIJA PRISPEVKOV DO IN TOZD ZA L ETO 1981 din 1. TZO Dobrunje 2. Veterinarska postaja Posavje 3. INDOV 4. Tovarna močnih krmil 5. Perutnina TOZD Meso 6. PERUTNINA TOZD Reja 7. PERUTNINA TOZD Skupne službe 8. EMONA DO MIZ 9. Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast 1.255,90 6.951,48 17.277.50 12.277.50 37.769,05 53.985,49 36.268.22 34.268.22 9.468,30 209.384,88 din HP Kolinska TOZD Tovarna hranil bi morala plačati 189.497,77 din, vendar že dve leti ni poravnala obveznosti iz družbenega dogovora za financiranje skupnosti za pospeševanje kmetijstva, niti ni podpisala za obdobje 1981-1985. PERUTNINA Zalog TOZD Reja bo na območju naše občine v obratu valilnica Zadobrova in obratu Dolsko povečala proizvodnjo piščancev za 8 %. AGROEMONA, obrat živinorejsko posestvo Zadobrova bo vzrejalo 470 plemenskih telic za mlečne farme Emone. Na 250 ha obdelovalnih površin bodo pridelali vso krmo za te živali. Kmetijski zavod Ljubljana bo v drevesnici na Studencu pridelal 30.000 sadnih sadik. Od tega 24.000 sadik jablan in hrušk ter 6.000 koščičarjev. Ljubljanske mlekarne, sadna plantaža Senožeti, bo v letu 1981 pridelala 100 ton hrušk in 50 ton jabolk na 10 ha površine. V letu 1981 bo na novo zasajeno l,50ha sodobnega nasada goste saditve na površini starega izkrčenega nasada. Veterina Za opravljanje veterinarske službe na območju občine je zadolžena Veterinarska postaja Posavje s sedežem v Polju. S svojo dejavnostjo bo zatirala živalske kužne bolezni. Zdrave živali so pogoj za večjo proizvodnost živali. Istočasno se s tem preprečuje prenos bolezni iz živali na človeka. Veterinarska služba si bo prizadevala, da bodo proizvedena živila v družbenem kot zasebnem sektorju zdravstveno neoporečna. Prav tako bo skrbela, da bo promet z živalmi potekal v skladu s predpisi. Služba za reprodukcijo živali bo potom umetnega osemenjevanja in zdravstvenega nadzora plemenic skrbela za čim večjo proizvodnost krav. Z organiziranim cepljenjem psov bo zatirala steklino. Z organiziranim neškodljivim odstranjevanjem poginulih živali in ureditvijo objektov se bo vključevala v varstvo okolja. Veterinarska služba bo sodelovala pri predavanjih za kmetijske proizvajalce. Na vseh ogroženih območjih bo organizirala predavanja o steklini za šolsko mladino. Gozdarstvo Na območju občine je 8160 ha gozdov. Od tega je 940 ha v družbeni in 7.220 ha v zasebni lasti. Z zasebnimi in družbenimi gozdovi gospodari Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Za zasebne gozdove je organizirana poslovna enota s sedežem v Polju. Družbene gozdove upravlja gozdni obrat Litija. Za leto 1981 je planiran posek 11.578 m 3 lesa od tega 3.578 m3 iglavcev in 8.000 m3 listavcev. Gozdno-gojitvena dela bodo izvajali na 48 ha gozdnih površin. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST bo v letu 1981 izvajala delo po naslednjem programu: 1. Nadaljevala bo z melioracijskimi deli ob Breški in Dobrunjščici po izdelanem projektu »Melioracija Dobrunjščice“. S tem se bo izboljšalo 175 ha kmetijskih zemljišč v Podlipoglavu in v Podmolniku. 2. V načrtu je melioracija travniških površin v KS Dolsko pod vasjo Petelinje na površini ca 60 ha. 3. Nadaljevalo se bo z malimi melioracijami pod strokovnim vodstvom in po predlogih krajevnih skupnosti. 4. V nasadu v Vinjah se dokončajo agromelioracijski posegi po pripravljenem načrtu za preusmeritev proizvodnje. Prav tako se dokončajo pričeta dela na travnikih v Kašlju in Zalogu. Pričnejo se urejati tudi travniki v nekdanjih topolovih nasadih „Sigah“. 5. Za lažjo uporabo sodobne mehanizacije, predvsem traktoijev, v hribovitih predelih, se bodo urejali dostopi na kmetijske površine z izdelovanjem poljskih poti. Tovrstna agromelioracija je velik pripomoček za lažje in varnejše obdelovanje zemlje. Tovrstna dela so predvidena v KS Žadvor v vaseh: Zagradišče, Češnjice in v Šentpavlu, v KS Besnica: v Gabenah, na Jančah, Tujem grmu in Ravnem brdu, Vnajnarjih in Volavljah v KS Lipoglav: Mali in Veliki Lipoglav v KS Klopce: Vrh, Zagorica, Klopce. 6. Načrtno se bodo odkupovala vsa v prodajo ponudena kmetijska zemljišča, predvsem večje parcele v perspektivno kmetijsKem območju. Zemljišča bodo namenjena kmetom kot nadomestna za izgubljena zemljišča zaradi urbanizacije. 7. Smotrno bomo gospodarili s skladom kmetijskih zemljišč 8. Izdelali bomo načrt za perspektivno povečano kmetijsko proizvodnjo v hribovitih vaseh po konceptu KZ Ljubljana TZO Do-brunje 9. Po zakonu o preživninskem varstvu kmetov bomo sodelovali pri urejanju sredstev za preživljanje ostarelih kmetov 10. Sodelovali bomo s kmetijskimi organizacijami združenega dela pri združevanju zemlje, dela in sredstev 11. Izvajali bomo določila po zakonu o kmetijskih zemljiščih. FINANČNI NAČRT ZA LETO 1981 V letu 1981 predvideva Kmetijska zerijiška skupnost naslednje prihodke in odhodke: I. CELOTNI PRIHODEK prenos iz preteklega leta prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč odškodnina za izkop gramoza prihodki od obresti skupaj 7.049.080.19 7,000.000,00 500.000,00 70.000,00 14.619.080.19 D. ODHODKI prispevek za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije prispevek Zvezi KZS Slovenije skupaj 3.000. 000.00 150.000,00 3.150.000. 00 II. Prihodki za delo KZS melioracije ob Dobrunjščici in Breški poljske poti in planiranje 11,469.080,19 5,217.230,00 1,500.000,00 agromelioracije nakup zemljišč ureditev hribovitega sveta preživninsko varstvo materialni odhodki sredstva za delovno skupnost 1,000.000,00 800.000,00 500.000. 00 600.000. 00 275.000,00 728.100,00 HI. Odhodki za delo KZS in delovno skupnost presežek prihodkov prenos v naslednje leto za skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 10,620.330,00 848.750.19 268.750.19 580.000,00 Za hidromelioracije bomo potrebovali ca 5.000,000,00 din bančnih sredstev. Ljubljanska banka nam je zahtevek za odobritev kredita dne 29. 1. 1981 zavrnila. Za izvedbo del bomo trenutno uporabljali lastna sredstva, tako, da bodo dela po načrtu potekala nemoteno. % OBRAZLOŽITEV k finančnemu načrtu kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1981. Iz finančnega načrta kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1981 je iz celotnega prihodka razvidno, da so sredstva iz preteklega leta v znesku 7,049.080,19 din prenešena v letošnje leto. Sredstva so namenjena za melioracijska dela po programu, predvsem za melioracije po projektu ,Melioracija Dobrunjščice". Dela so pričeta v letu 1980, vendar se zaradi nezadostnih kapacitet izvajalca in vremenskih pogojev leta 1980, dela niso realizirala. Namenska poraba sredstev pa je razvidna iz finančnega načrta za leto 1981. REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE KMETOV -KOOPERANTOV Kmetje, Id so kmetijsko zdravstveno in starostno zavarovani kot kmetijski proizvajalci, pri najemanju kredita za stanovanjsko gradnjo doslej niso bili izenačeni z delavci, zaposlenimi v združenem delu. Kmet-kooperant je lahko dobil kredit za investicije v kmetijsko proizvodnjo pod ugodnimi pogoji, za reševanje stanovanjskega problema pa podobnih možnosti ni bilo. Novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, štev. 3/81) v 6. členu določa, da Izvršni svet skupščine SR Slovenije, skupščin občin, zainteresirane družbeno-politične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, temeljna banka in Gospodarska zbornica sklenejo Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji-Predlog tega družbenega dogovora je bil objavljen v 4. številki Poročevalca z dne 24. 2. 1981. V 9. členu 6. alinea tega predlog3 družbenega dogovora je dana možnost, da bodo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj koristili tudi kmetje kooperanti i° združeni kmetje. Iz navedenega je razvidno, da bodo lahko kmetje, ki sodelujejo s kmetijsko zadrugo, dobili v bližnji bodočnosti kredit pod ugodnimi pogoji za gradnjo ali adaptacijo svojih stanovanj. Preko svoje kmetijske zadruge in s potrebno dokumentacijo bodo lahko sodelovali na natečaju, ki ga bo razpisala stanovanjska skupnost p°d enakimi pogoji, kot delavci, zaposleni v združenem delu. Predvidoma bo ta možnost dana v letu 1982. /-----------------------— N PROGRAM RAZVOJA drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v Te tu 1981 V_____________________________J ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Drobno gospodarstvo ima v naši družbi po svoji funkciji pomembno družbeno kot tudi ekonomsko vlogo, ki se odraža zlasti v: " povečani učinkovitosti industrije ~ v proizvodnji blaga, ki nadomešča uvoz " v povečanju možnosti zaposlovanja delavcev - zdomcev - v izvrševanju osebnih in drugih storitev ter izdelovanju izdelkov in storitev individualnim naročnikom — pomembno vlogo predstavljajo tudi drobne proizvodne storitve in servisna dejavnost drobnega gospodarstva Drobno gospodarstvo je v občini zastopano pretežno z zasebnim sektorjem. V letu 1980 je na območju občine poslovalo 712 obrtnih enot (družbeni in zasebni sektor in avtoprevozniki). Ce primerjamo razvitost obrti s številom obratov in številom zaposlenih opazimo od leta 1972 sicer porast te dejavnosti (za 10,9 %) vendar pa lahko ugotovimo, da se je obrtna dejavnost razvijala samo v zasebnem sektorju in še to precej enostransko. Razvoj opazimo predvsem v donosnejših strokah. Posledica tega, nato hitre urbanizacije našega območja in s tem tudi visoke rasti prebivalstva (od leta 1975 se je število prebivalcev v občini povečalo za 12.000) pa je, da razvoj storitvene obrti ne sledi potrebam občanov. Da bi se zmanjšalo pomanjkanje obrtnih storitev se izkorišča možnost opravljanja dopolnilne obrti, ki ima značaj osebnih uslug. Zasebni sektor je zastopan v vseh strokah obrtne dejavnosti. Družbeni sektor obrti, pri katerem se je zadnja leta zaradi prehoda v industrijo in gradbeništvo število organizacij zmanjšalo, ima v glavnem značaj proizvodnih obrtnih enot. Število organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov na območju občine Stanje 1972 Stanje 1976 Stanje 19 80 R azlikn 1980-1972 Razlika 19 80 4976 družb. zaseb. družb. zaseb. družb. zaseb. družb. zaseb. družb. zasi-i A- OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 8 •106 6 380 5 415 - 3 + 9 - 1 ♦ 35 I. Izdelava predmetov iz nekovin 6 9 7 ♦ 1 - 2 2. Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov - 125 - 128 t 143 + 1 + 18 + 1 + 15 3. Izdelava in popravilo električnih izdelkov 2 20 1 27 - 34 - 2 + 14 - 1 + 7 4. Izdelava in popravilo lesenih predmetov 3 30 3 26 3 24 «. - 6 - 2 5. Izdelava in popravilo tekstilnih Izdelkov - 48 - 25 - 25 - - 23 6. Izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume 1 8 - 11 . 9 - 1 + 1 - 2 7. Izdelava živ ilsklh prot zvodov - 7 - 10 - 8 • + 1 _ - 2 8. Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov 1 59 1 60 1 55 - - 4 . - 5 9. Stavbna obrt in izdelovanje gradb. materiala 1 103 1 84 - 110 - 1 + 7 - 1 + 26 R- OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSPODINJSTEV 3 33 3 40 72 - 3 + 39 - 3 ♦ 32 SKUPAJ A+B 11 439 9 420 S 487 - 6 + 48 - 4 ♦ 67 A v t o p revoznlkl 76 109 215 + 139 + 106 SKUPAJ A ♦ B ♦ C 11 515 9 529 S 702 - 6 + 187 - 4 ♦ 173 Sistematiziranje obrtnih strok temelji na statistični nomenklaturi. V tabeli niso vključeni svobodni poklici in neregistrirani obrtniki (perice), avtoprevozniki pa so prikazani ločeno. v - Po statističnih podatkih po občinah SR Slovenije št. 3/1980 je J*tu 1978 ustvarila obrtna dejavnost 3,5 % družbenega proizvoda StC|ne in zaposluje 5,0 % vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev, ^‘eviio zaposlenih se sicer od leta 1972 povečuje, vendar gre pove- j\j,j roj. l, H,t^®dalje lahko iz strukture obrti oziroma strok ugotovimo, da V1 aja deficitarnost v naslednjih strokah: usluge avtomehanične dejavnosti (popravljanje in polnjenje x ^umulatorjev, avtoelektričarstvo, vulkanizacija) usluge za vzdrževanje in popravljanje gospodinjskih strojev in drugih aparatov (elektro in radio mehanika ter nekaterih drugih) - osebne storitve, zlasti pa krojaštvo in šiviljstvo, kemično čiščenje, čevljarstvo, frizerstvo. Obrtna dejavnost se opravlja tudi kot postranski poklic. V letu 1980 je zastopana v naslednjih strokah: 2. Obrt kot postranski poklic A. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 99 1. Izdelava predstav iz nekovin 2. Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov 26 3. Izdelava in popravilo električnih izdelkov 12 4. Izdelava in popravilo lesenih predmetov 15 5. Izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov 16 6. Izdelava in popravilo predm. iz usnja in gume 5 7. Izdelava živilskih proizvodov 1 8. Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov 14 9. Stavbna obrt in izdelov. gradb. mat. 10 B. OSEBNE STORITVE IN ST ORITVE GOSPODINJSTEV 11 SKUPAJ A + B 110 3. Število zaposlenih (brez zasebnih delodajalcev) Družb. Zaseb. A. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA ■ > I. Izdelava predmetov iz nekovin 323 599 10 2. Izdelav-a in popravilo kovinskih izdelkov 217 219 3. Izdelava in popravilo električnih izdelkov 44 4. Izdelava in popravilo lesenih predmetov 103 29 5. Izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov 14 6. Izdelava in popravilo predm. iz usnja in gume . 9 7. Izdelava živilskih proizvodov 5 8. Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov 3 79 9. Stavbna obrt in izdelov. gradb. mat. J90 B. OSEBNE STORITVE IN ŠTOR. GOSPODINJSTEV - 160 SKUPAJ A + B 323 759 C. Avtop r ev ozniki 223 SKUPAJ A + B + C 323 982 Razvoj obrti ovira tudi pomanjkanje učencev. Razporeditev po strokah je zelo neenakomerna. Tega problema ni v stavbni obrti in stroki izdelovanje električnih izdelkov, poudarjen pa je v stroki osebnih storitev (moško frizerstvo, optika, kozmetika, avtoličar-stvo). 4. Število učencev v gospodarstvu % • S Proizv. Štor. A. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 57 14 43 1. Izdelava predmetov iz nekovin - 2. Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov 14 14 3. Izdelava in poporavilo električnih izdelkov 25 — 25 4. Izdelavg in poporavilo lesenih predmetov 2 — 2 5. Izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov • 4 4 6. Izdelava in popravilo predm. iz usnja in gume — 7. Izdelava živilskih proizvodov — — 8. Izdel. in popr. raznovrstnih proizvodov - ■ • 9. Stavbna obrt in izdelov. gradb. mat. 12 12 B. OSEBNE ŠTOR. IN ŠTOR. GOSPODINJSTEV 33 33 SKUPAJ A + B 90 14 76 Teritorialno je obrtna dejavnost osredotočena na mestna območja, obrobni predeli občine in zlasti novestanovanjske soseske pa so obrtno manj razviti. Tu se že kažejo negativni rezultati, ker pri novih stanovanjskih soseskah niso bile zagotovljene lokacije oz. gradnja poslovnih prostorov. Poleg tega pa stroke, ki nudijo osebne storitve niso zadovoljivo razporejene po posameznih območjih. Vzroki, da se drobno gospodarstvo ni razvijalo tako kot ostala področja gospodarstva so tudi: - razdrobljenost in nepovezanost obrtnih organizacij, ki niso imf' le večjih razvojnih programov, zato tudi niso načrtovana večja investicijska vlaganja - nezadosten razvoj kooperacije oblik dolgoročnega poslovnega sodelovanja z drobnim gospodarstvom - nizka akumulativnost enot drobnega gospodarstva. Storitvena dejavnost se večinoma opravlja ročno in nizko stopnjo strojne opremljenosti. Na nizko akumulativnost vplivajo tudi cene obrtnih storitev (režijska ura in pretežni del živega dela v strukturi cene) - občinska skupščina in njeni organi lahko pospešujejo obrt le v mejah zakonskih predpisov. Vloga je usmerjena predvsem v ustvarjanje splošnih pogojev za razvoj obrti, v konkretnih rešitvah pa nastopa le kot izvrševalec zakonskih predpisov (obrtna dovoljenja). - ugodnejše kreditne pogoje imajo pri bankah OZD, ki. imajo razvojne programe vsklajene z razvojnimi programi občine in obrtniki, če opravljajo deficitarno storitveno dejavnost, ali če imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju z OZ D. Vendar večjih vlaganj ni bilo, v glavnem so bila vlaganja v izboljšavo delovnih pogojev in nabavo nove opreme. ~ na nezadovoljiv razvoj obrtne dejavnosti je vplivalo tudi pomanjkanje poslovnih prostorov. V novih stanovanjskih soseskah gradnje ali lokacije niso bile zagotovljene, v starih stanovanjskih soseskah pa namembnost prostorov v zasebni lasti ni mogoče določiti. Pri prostorih, ki so družbena lastnina se na namembnost lahko vpliva, vendar je teh prostorov relativno malo. PROBLEMATIKA NA PODROČJU izdajanja OBRTNIH DOVOLJENJ IN DELOVNIH RAZMERIJ Najbolj pereč problem na področju izdajanja obrtnih dovoljenj Je izdajanje dovoljenj za avtotaksi prevoznike. Z uveljavitvijo no-^ga obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/79) je prenehal veljati 6. člen odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani (Ur. list SRS, št. 20/77), ki je določal, da je število obrtnih dovoljenj za avtotaksi °dvisno od programa avtotaksi službe. Program torej ne more več tegulirati števila taksistov oz. števila parkirnih mest za taksiste, zato se je v Ljubljani izredno povečalo število samostojnih taksistov. T a pravna praznina bo odpravljena z novim odlokom o ureditvi avtotaksi službe, ki ga pripravlja Komite za promet in zveze pri ^upščini mesta Ljubljane. Na področju delovnih razmerij smo se v letu 1980 srečevali s Problemom nepravočasnega sklepanja pogodb o delovnem raz-j^erju. Nosilci samostojnega osebnega dela niso spoštovali 201. C1ena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da morajo pogodbe Podložiti v registracijo v roku 8 dni po sklenitvi. Zato smo z °°Pisom opozorili vse obrtnike na njihovo obveznost ter jih še Pcsebej opomnili, da bomo zoper kršitelje predlagali uvedbo po-|?0pka o prekršku. Stanje se je nepričakovano hitro izboljšalo, tako 113 $mo letos sodniku za prekrške posredovali samo 1 primer kršitve bonskega roka. bAVČNA POLITIKA . Davčno politiko, od katere je odvisno načrtovanje in zbiranje Pjjhodkov za financiranje splošnih družbenih potreb, določa družini dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji zakon o ^vkih občanov in drugi republiški in občinski davčni predpisi. , Zavezanci davka iz zasebne obrtne dejavnosti ustvarijo letno 1:^79). 607.872.390 dinarjev celotnega dohodka ali 214.409.440 farjev čistega dohodka, od katerega plačajo 82.578.600 dinarjev družbenih obveznosti od tega 42.871,160 dinarjev občinskega r.vka, 9.015.897 dinarjev prometnega davka, 25.962.543 dinarjev Pfispevkov za samoupravne interesne skupnosti in 4.649.000 '"farjev ostalih prispevkov. En obrtni zavezanec ustvari letno povprečno 808.340 dinarjev potnega dohodka oz. 242.270 dinarjev čistega dohodka in plača j-309 dinarjev družbenih obveznosti. Višina najnižjega in najvišjega posameznega celotnega dohodka giblje od 31.560 do 23.636.840 dinarjev, plačila družbenih težnosti pa od 2.274 do 7.326.813 dinarjev. ^ Načini obračunavanja so znani. Davek od opravljanja obrtnih »drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje od dejansko dose-dohodka, v pavšalnem letnem znesku in kot davek po od- L .Od skupno 773 zavezancev, ki so obdavčeni po dejanskem do-dku je imci0 presežek dohodka nad osebnim dohodkom le 433 L ezancev ali 56 %, ostalih 340 zavezancev ali 44 % pa je doseglo osebni dohodek. ^Zavezancem, ki so pričeli opravljati obrtno dejavnost se pridajo naslednje olajšave: storitvena dej. proizvodna dej. 1. leto poslovanja 75% 50% 2. leto poslovanja 50 % 30 % 3. leto poslovanja 30 % 20 % Tudi zavezancem, ki sredstva vlagajo v razširjeno reprodukcijo se priznavajo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja občinskega davka od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil v razširjeno reprodukcijo. Teh davčnih olajšav je bilo priznanih 458.884 dinarjev. Zavezancem, ki so pričeli na novo opravljati obrtno dejavnost in zavezancem, ki opravljajo storitvene dejavnosti in najmanj 50 % svojega prometa opravijo z občani in- hišnimi sveti pa je bilo priznanih 1.791.011 dinarjev davčnih olajšav. Navedene olajšave so bile priznane skupno 77 zavezancem, od tega 11 zavezancem, ki so vložili sredstva v razširjeno reprodukcijo. Pri obdavčevanju nekaterih davčnih zavezancev, predvsem avtoprevoznikov, ki jih je 248 pa imamo določene probleme največ zaradi tega, ker imajo v naši občini prijavljena fiktivna bivališča. Med vzroke, da občani iz "drugih republik prijavljajo avtoprevoz-niško dejavnost v slovenskih občinah in tudi pri nas štejemo to, da je v drugih republikah omejena nosilnost vozil in poleg vozniškega izpita za določeno kategorijo je potreben še strokovni izpit. Iz obdelanih podatkov iz plačilnih list, ki jih zavezanci predlagajo za svoje zaposlene delavce je ugotovljeno, da so v letu 1980 izplačali 117.006.790 dinarjev bruto osebnih dohodkov ali povprečno 15.477 dinarjev mesečno na zaposlenega delavca. Od teh osebnih dohodkov je bilo odmerjenih 21.880.270 dinarjev prispevkov za SIS-e na področju družbenih dejavnosti, ali 5.036 dinarjev mesečno od zaposlenega delavca. Neto povprečni mesečni osebni dohodek delavca je znašal 10.441 dinarjev. Ugotovljeno ie tudi, da nekateri delodajalci iz fotografske, gradbene in predelave kovin svojim delavcem izplačujejo visoke osebne dohodke tako, da 23 primerov presega zneske med 18.000 in 20.000 dinarji, medtem ko delodajalci iz storitvenih dejavnosti, predvsem tistih ki opravljajo osebne storitve in nekateri gostinci izplačujejo osebne dohodke, ki so nižji od 5.000 dinarjev. PROGRAM ZA LETO 1981 IN UKREPI 1. V družbenem sektorju obrti so načrtovane investicije vlaganja le v PO MIZ-u in Sap-Viatorju DO „W“ TOZD Servo. POMIZ načrtuje tehnološko zaokrožitev obrata. V izdelavi je investicijski program, projekti in lokacijska dokumentacija. Predračunska vrednost investicije je 10 mio din. Sredstva še niso zagotovljena. V roku štirih mesecev načrtujejo pridobitev projektov in lokacijske dokumentacije, pridobitev bančnega kredita pa v začetku leta 1982. Investicija bo končana v dveh letih. TOZD Servo načrtuje tri investicije po predračunski vrednosti: — izgradnja servisnih delavnic 35 mio din — modernizacija karoserijske delavnice 12 mio din — adaptacija obstoječih delavnic 14,8 mio din Investicije TOZD Servo so usklajene na ravni DO in SOZD. V mesecu marcu bodo naročili lokacijsko dokumentacijo, investicijski program in projekte. Začetek gradnje in modernizacije je predviden v jeseni, vendar pa je pogojen s pridobitvijo dodatnih finančnih sredstev v okviru SOZD in pridobitve bančnega kredita. Adaptacija obstoječih delavnic oz. modernizacija in zboljšanje delovnih pogojev pa se bo v okviru finančnih možnosti vršila do leta 1985. 2. Na prostorskem področju: a) V letu 1981 bo izvedena pridobitev zemljišča(za I. fazo obrt-no-servisne cone MM 4. Izdelana je lokacijska dokumentacija za komunalno ureditev območja, lokacijska odločba in glavni projekti komunalnih naprav pa bodo pridobljeni v letu 1982. Komunalna oprema zemljišča se bo izvajala v letu 1982 in končala v letu 1983. V prvi fazi cone MM 4 bo pridobljenih 18 lokacij, z izgradnjo objektov p| se bo pričelo v letu 1983. V sodelovanju z Razvojno-gospodarsko skupnostjo, Obrtnim združenjem in Gospodarsko zbornico se bomo dogovorili za prednostne dejavnosti - glede na namembnost cone in potrebe občine. Prednost se bo dajala: — proizvodni obrti, ki nadomešča uvoz in dopolnjuje industrijo in gradbeništvo — deficitarnim strokam in sicer uslugam avtomehanične dejavnosti (avtoelektričarstvo, polnjenje akumulatorjev, vul-kanizacija), uslugam za vzdrževanje in popravljanje gospodinjskih strojev in drugih aparatov (elektro in radio mehanika ter nekaterih drugih) b) c) č) d) e) 3. 4. V letu 1981 bo potekalo evidentiranje bodočih investitorjev. Opredeljene bodo potrebe po prostoru za organizacije združenega dela, ki na sedanjih lokacijah nimajo možnosti razvoja, oz. njihova dejavnost ni v skladu z namembnostjo območja, kjer so locirane (SCT T OZD Elektroobnova, Obloga - sliko-plastika, Žima). Pričela pa se bodo že dela za preselitev Olme na novo lokacijo v MM 4, ki je opredeljena v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta. Za primarni center v Stepanjskem naselju je izdana lokacijska odločba, gradnja se bo pričela, ko bodo zagotovljena bančna sredstva. Predvidene so naslednje obrtne dejavnosti: frizerstvo, krojaštvo, kemično čiščenje, slaščičarstvo. V Novih Jaršah bo v gradiji poslovni objekt s trgovino, ženskim in moškim frizerskim salonom, prostori za KS, itd. V Fužinah so v prvi fazi izgradnje predvidene naslednje dejavnosti: optika, papirnica, frizerstvo, cvetličarstvo, kemično čiščenje, steklarstvo, servjs električnih aparatov, izdelovanje ključev, vodovodno instalaterstvo. V sodelovanju z Razvojno-gospodarsko skupnostjo in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo bodo izbrani konkretni investitorji za primarni cSnter v Stepanjskem naselju, poslovni objekt v Novih Jaršah in center v Fužinah. Z investitorji bodo sklenjene pogodbe o nakupu prostorov. Pri sofinanciranju poslovnih prostorov bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost. Za lokale v Stepanjskem naselju je že zagotovila 15 mio din. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je iz amortizacijskih sredstev poslovnih lokalov zagotovila 2 mio din za nakup lokala v soseski Fužine. Sofinancer bo tudi Razvojno-gospodarska skupnost. V letu 1981 bo s Staninvestom sklenjena pogodba o nakupu. Po izgradnji bo Samoupravna stanovanjska skupnost oddala lokal v najem in sicer za opravljanje servisne-storitvene obrti za potrebe gospodinjstev. S potrebami, razpoložljivimi lokacijami in pogoji bomo preko Medobčinske gospodarske zbornice seznanjali naše delavce, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska bo skupno z Z avodom za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem glede na deficitarnost posameznih strok opredelila in pripravila lokacije za postavitev kioskov v novih in starih stanovanjskih soseskah. V sodelovanju s Plinarno, Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi bomo opredelili lokacije za prodajo plina v jeklenkah ter za prodajo usposobili osebe, ki razpolagajo z ustreznimi prostori. za poslovne prostore deficitarnih strok drobnega gospodarstva: — ugotavljale se bodo potrebe preko KS v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in evidentirali poslovni prostori v privatni lasti. Za prostore v družbeni lasti še bo preverjala uporaba in po potrebi uvedla sprememba namembnosti — preverila se bo možnost hitre in poenostavljene pridobitve vse potrebne dokumentacije za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov v zasebni lasti — opredelila se bo namembnost in število poslovnih prostorov v novih stanovanjskih soseskah za deficitarne storitvene dejavnosti in določil načina financiranja lokalov: - proračun - Razvojno-gospodarska skupnost - dopolnilna sredstva banke - namensko združevanje sredstev samostojnih obrtnikov — ustanovitev posebnega sklada - v ceno stanovanj v novih soseskah vključiti stroške za poslovne prostore - del sredstev amortizacije poslovnih lokalov - sklad za vzajemno pomoč obrtnikov Najobsežnejša naloga v letu 1981 na področju delovnih razmerij, bo usklajevanje vseh pogodb o delovnih razmerjih med delavci in obrtniki z novo k efektivno pogodbo, ki bo predvi- . doma sklenjena v mesecu maju. Med programom dela davčne uprave v prvi vrsti sodi realizacija ustavnega načela, ki določa, da imajo delavni ljudje, ki opravljajo obrtno dejavnost enak družbeno-ekonomski položaj kot delavci v združenem delu. Realizacija tega načela pomeni, da se delo teh ljudi vrednoti tako kot združeno delo. Osnovni elementi za izvajanje tega programa so določeni z republiških zakonom o davkih občanov, reševanje določenih vprašanj, ki predstavljajo ožje družbene interese pa je prepuščeno občinskim skupščinam, da jih urejajo po svojih specifičnih potrebah z odloki. V skladu z določili 28. člena odloka o organizaciji in delu Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb bo davčna uprava opravljala naloge, ki so ji naložene z zakoni in odloki v zvezi z ugotavljanjem dohodkov zavezancev, odmero in izterjavo vseh družbenih obveznosti. Med te obveznosti spada tudi odmera in izterjava prispevkov za zdravstveno zavarovanje in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zasebne obrtnike in pri njih zaposlene delavce kar je določeno z republiškim zakonom 'o obračunavanju in plačevanju prispevkov za za-dovljevanje splošnih družbenih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in zakonom o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81). Med ukrepe, ki jih bo davčna uprava izvedla v letu 1981 spadajo predvsem doslednjo ugotavljanje dohodkov zavezancev, ki opravljajo obrtno dejavnost, pri čemer se bo ravnala po načelu, da občani k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb prispe-vaja v sorazmerju s svojimi materijalnimi možnostmi. Nadaljnji ukrepi bi bili tudi tekom odmemih postopkov ugotovljeni primeri fiktivne prijave bivališč nekaterih avtoprevoznikov. Za odkrite primere fiktivne prijave bivališč pa takoj pristojnim službam podani predlogi za odvzem obrtnih dovoljenj, obenem pa odstopiti odmerne spise občinam v katerih žive ti zavezanci, ali pa njihove družine. Glede na že navedeno dejstvo, da bodo vse prispevke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb na področju družbenih dejavnosti od občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost in pri njih zaposlenih delavcev odmerile in pobirale pristojne uprave za družbene prihodke, bodo ustvarjeni pogoji za odpravo nepravilnosti pri izvajanju delovnih pogodb zaposlenih delavcev.in fiktivnih prijav obrti. Ob primerni zasedbi z delavci bo bodoča uprava za družbene prihodke razčistila vsa odprta vprašanja vključno z eventuelnimi zaostaniki teh prispevkov. V letu 1981 je še naprej podpirati dosedanjo politiko, dajanja davčnih olajšav pri vlaganju sredstev za nakup osnovnih sredstev zasebnih obrtnikov, saj se je doslej izkazalo, da takšne olajšave spodbujajo razvoj malega gospodarstva. Razširiti pa je tudi krog obrtnikov storitvenih dejavnosti, katerim se bodo dajale oziroma priznavale davčne olajšave kot začetnikom. Vse to pa bo ugrajeno v nov odlok o davkih občanov, ki bo sprejet koncem leta 1981. 5. Preko sredstev javnega obveščanja se bo seznanjalo občane o pomenu dejavnosti drobnega gospodarstva, dosežkih in pogojih za razvoj v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu. 6. Ugotavljale in spremljale se bodo potrebe po kadrih in usmerjalo izobraževanje in zaposlovanje v drobno gospodarstvo — občinska skupnost za zaposlovanje, kadrovska služba, skupno s predstavniki drobnega gospodarstva. 7. Na področju politike cen se bo z novim zakonom o družbeni kontroli cen prešlo postopoma v samoupravno odločanje izvajalcev in uporabnikov. 8. S selektivno kreditno politiko bodo temeljne banke pospeševale razvoj drobnega gospodarstva, zagotovile prioritetno obravnavo razvojnih programov deficitarnih dejavnosti in odobravale kredite pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji za po-slovne prostore deficitarne storitvene dejavnosti. 9. Ustanovljen bo posebni odbor Za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva pri Izvršnem svetu (občina, KS, obrtno združenje, OZD). PREDLOG Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občina Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne in zbora krajevnih skupnosti dne 1981 sprejela ODLOK o novelaciji zazidalnega načrta MS 10 — Novo Polje X.____________________________________________________J 1. člen Sprejme se novelacija zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje. Urbanistično dokumentacijo iz 1. odstavka tega člena je julija 1980 pod šifro projekta 2491 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. ■ 2. člen Novelacija zazidalnega načrta obsega programski in tehnični del po določilih 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem zavodu za družbeni razvoj TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen ^ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu številka: Predsednik Datum: Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje MARJAN MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Zazidalnega otoka MS 10 in MS 102/4 ležita v mestnem območju, ki ga ureja Generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik 6/6 — Ur. list SRS št. 7/80) med krajinskim parkom Zajčja dobrava na vzhodu in industrijsko cono oz. rezervatom vzhodne obvoznice na zahodu. Namen novelacije zazidalnega načrta je predvideti zazidavo na °ca 2 ha na novo zazidljivih površinah (povečava z GUP-om - Ur. fot SRS St- 7/80) dopolnilo zazidave znotraj naselja, povečavo osnovne šole, dopolnitev centra soseske, otroška igrišča, postavitev prometnega koncepta in komunalno opremljenost. Osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje je bil na podlagi sklepa IS občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS št. 25/80) javno razgrnjen in dan v obravnavo od 13/11-13/12-1980. Po uskladitvi pripomb je IS občine Ljubljana Moste-Polje predlagal osnutek odloka v obravnavo skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga je obravnavala na skupnem Usedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 35. 3. 1981 in sprejela naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje naslednji pripombi: 1. Cesta IX. naj se uredi za lokalni promet s podaljškom v pešpot za Zajčjo Dobravo. 2. V‘členu 10. Pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje se v 2. odstavku doda nova, 4. alinea, ki se glasi: ,,potreba krajevne skupnosti".- Komisija sestavljena iz predstavnikov Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem in občine Ljubljana Moste-Polje je ob soglasju predstavnika KS Novo Polje pripravila ODGOVORA NA PRIPOMBI: 1. Se ugodi. Cesta je projektirana za lokalni promet z obračališčem na vzhodni strani ulice. Peš pot se podaljša do ceste v Zajčjo Dobravo. 2. Pripombi se ugodi tako, da se prvi odstavek 10. člena pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje glasi: ,Na površinah za servisne dejavnosti v jugozahodnem delu naselja je mogoče graditi servisne delavnice v povezavi s stanovanjskimi hišami za potrebe krajevne skupnosti (soglasje krajevne skupnosti)". Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 134. seji dne 21. 4. 1981 obravnaval predlog Odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje in predlaga skupščini občine L jubljana Moste-Polje, da ga v predloženem besedilu sprejme. Grafični prikaz o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje je bil objavljen v Delegatski tribuni št. 3/81, stran 20 in 21. IZVRŠNI SVET OBČINE LJUBLJANA -MOSTE-POLJE OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. Ust SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) X__________________________________________________J 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2. MM 4/3 in MM 4/4). Urbanistično dokumentacijo iz 1. odstavka tega odloka je decembra 1980 pod šifro projekta 2711/80 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. 2. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled delovnim ljudejn, občanom, orgamzacijam združenega dela in skupnostim pri Sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje službi za urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Predsednik Datum: Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je 8. 2. 1979 sprejela zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MM 4 (Ur. list SRS št. 6/79), ki ga je v letih 1976-1978 izdelal ZDRL TOZD Urbanizem pod šifro projekta 2197/76. Na osnovi sprejete spremembe in dopolnitve GUP in UP za poteke avtocest in regionalnih cest v Ljubljani (Ur. list SRS št. 11/79) ter sprememb pri izvedbenem projektu za time naprave skladišča tekočih goriv za potrebe Toplarne Ljubljana Moste v zazidalnem otoku MM 4/3 so nastali novi prostorski pogoji v zahodnem delu območja zazidalnega otoka MM 4, ki so omogočili iz-, vedbo spremembe in dopolnitve GUP na tem območju v okviru skupnih sprememb in dopolnitev GUP in UP v letu 1980, sprejetih na Skupščini mesta Ljubljane 31. 1. 1980 (Ur. list SRS št. 7/80). S spremembo GUP sta bila zazidalna podotoka MM 4/1 in MM 4/2 na vzhodu povečana v skupni širini 65 m, tako da je bivši 125-metrski rezervat na vzhodni krak mestne obvozne ceste postal v širini 60 m rezervat za del servisne ceste sever-jug v poteku med Smartinsko, Zaloško in Litijsko cesto. Zazidalnemu otoku MM 4/3 je bila do rezervata Železniškega gospodarstva na severu dodana večja površina, predvidena kot manipulacijske in deponijske površine za potrebe Toplarne Ljubljana-Moste. Zaradi spremenjenega poteka industrijskih tirov skladišča tekočih goriv za toplarno Ljubljana-Moste je bila dodana zazidalnemu otoku MM 4/4 na skrajnem zahodu večja površina, s čimer je bilo v tem delu zazidalnega otoka\ omogočeno lociranje celotne preseljene delovne organizacije OLMA, skupaj s predvidenimi površinami za bodoče razvojne programe. V sprejetem zazidalnem načrtu za zazidalni otok MM 4 je na osnovi programskih izhodišč in sklepov IS občine Ljubljana Moste-Polje vključena lokacijska dokumentacija za razširitev toplarne Ljubljana-Moste, nadalje pa so upoštevani tudi vsi razpoložljivi programi že znanih bodočih investitorjev, v prostih površinah ob Zaloški cesti pa so predvidene parcele za malo gospodarstvo. V povečanih površinah zazidalnega otoka MM 4/1 so predvidene povečave obeh deponij premoga za toplarno Ljubljana- Moste. V zazidalnem otoku MM 4/2 ob Zaloški cesti sta dodatni dve novi parceli za malo gospodarstvo, s predvidenim lociranjem delovne organizacije OLMA v povečani skrajni zahodni del zazidalnega otoka MM 4/4 pa odpade 6 parcel za malo gospodarstvo predvidenih v zazidalnem načrtu. Kot že omenjeno, je povečana površina zazidalnega otoka MM 4/3 namenjena manipulacijskim in odprtim deponijskim površinam za potrebe toplarne L jubljana-Moste. Vsa ostala določila programsko-funkcionalne organizacije prostora po sprejetem zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka MM 4 ostajajo nespremenjena, (citat iz tehničnega poročila, proj. št. 2711/80, ZDRL TOZD Urbanizem v decembru 1980). Na podlagi mnenja Družbenega sveta za vprašanja s področja urbanističnih gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje in sklepa IS bi morala javna razgrnitev potekati v času od 23. 2. - 23. 3. 1981, toda do zamude pri začetku je prišlo zaradi zapoznelega prispetja Uradnega lista na tukajšnji sekretariat. Do zaključka javne razgrnitve so podane pripombe KS Selo in KS Nove Fužine, KS Moste pa ni dala nobenih pripomb, glede na to, da je že v juniju 1980 soglašala s prestavitvijo OLME. Prispele pripombe je pregledala delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ZDRL-ja, Soseske, KS Selo, KS Moste, KS Fužine ter predstavnika občine Ljubljana Moste-Polje in je pripravila predlog odgovorov. K vsebini predlagane spremembe zazidalnega načrta ni bilo bistvenih pripomb ter se zato le-ta predlaga v sprejem. Grafični prikaz spremembe zazidalnega načrta MM 4 je na srednjih dveh straneh. SEKRETARIAT ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Odgovori na pripombe k javni razgrnitvi osnutka .Spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4), ki jih je pripravila delovna skupina sestavljena iz predstavnikov: 1. pripombe Po predvidenem načrtu za izgradnjo nove Zaloške ceste je raz- vidno, da se bo nova Zaloška c. gradila tudi na mojem kmetijskem zemljišču. Ker nimam nobene druge obdelovalne površine - preživljam se izrecno od kmetijstva — prosim za nadomestno kmetijsko zemljišče prav tako v bližini doma. Snoj Ivanka, Zaloška 171 Odgovor: ..Ugotavlja se, da se podana pripomba ne glasi k osnutku sprememb zazidalnega načrta, ki je bil v javni razpravi, bodoči, da se zemljišče lastnice Snoj Ivanke, Zaloška 171 nahaja v vzhodnem delu zazidalnega otoka MM 4, obravnaval seje pa zahodni del zazidalnega otoka. Zazidalni načrt, ki je v veljavi od 8. 2. 1979 (Ur. list SRS št. 6/79) kakor tudi osnutek sprememb dela zazidalnega načrta ne tangirata trase Zaloške ceste. Za pridobivanje zemljišča za traso Zaloške ceste so v teku pogajanja preko pooblaščene strokovne organizacije SOSESKE, pred drugim tudi že z lastnico Snoj Ivan- 2. pripomba 1. KS Selo in Nove Fužine niso dobili pravočasno dokumentacije za javno razgrnitev (dobili smo jo šele 2. 3. 1981). Zaradi tega smo imeli nekaj težav s tistimi posamezniki, ki so poznali čas javne razgrnitve. 2. Iz predložene dokumentacije je zelo slabo razvidno, kaj je predmet javne razgrnitve, zato je velika večina obiskovalcev menila, da je to ves zazidalni otok MM 4. 3. Nova lokacija OLME, odnosno njena proizvodnja ne sme onesnaževati okolja predvsem podtalnice, povzročati večjega hrup3 itd. ker se v bližini gradi nova stanovanjska soseska Nove Fužine. 4. Zanima nas, kako se bo reševalo stanovalce, ki se morajo umak; niti novi lokaciji in tiste, ki jim bo odvzeta obdelovalna aU druga zemlja in se predvsem preživljajo na zemlji kot kmetje? 5. Vsem obiskovalcem je bilo pojasnjeno, da je predmet javne razgrnitve prestavitev OLME, ki je del zazidalnega otoka MM 4/4 in nič drugega. 6. KS Selo odnosno KS Nove Fužine (krajani KS Nove Fužine se začasno povezujejo samoupravno s KS Selo) se strinja s presta- 1 vitvijo OLME na predlagano lokacijo. 7. Vprašujemo, kdaj bo v javni razpravi ostali del zazidalnega otoka MM 4 (celotnega) ker vemo, da je v nekaj letih prišlo do nekaterih sprememb, predvsem od takrat, ko je bU sprejet GUP, odnosno regulacijski zazidalni načrt. Ali se bodo mogoče nekatere zadeve razjasnile z javno lokacijsko obravnavo in p°' dobno. i Tu mislimo predvsem na novo traso Zaloške ceste in podobno-Kako se bo uredil odnos s prizadetimi krajani, ki nasprotuje)0 nekaterim gradnjam? KS Selo in Nove Fužine Komisija za komunalno gosp0' darstvo, urbanistično program1' ranje, varstvo naravnega okoli in urejanje naselja pri Svetu KS Sel Za komisij0' Ritonj3 1. ^Do kasnitve pri začetku javne razgrnitve je prišlo zaradi dejstva- da je sklep o javni razpravi objavljen v Ur. listu SRS v pete < dne 20. februarja 1981, javna razgrnitev pa se ja začela Že ponedeljek, 23. 2. 1981. V času prispetja Ur. lista SRS y Sekretariat bi morala tako javna razgrnitev biti že v teku- ^ bodoče bo sklep o javni razgrnitvi začel veljati 8. dan po obj3 v Uradnem listu. „ 2. Iz celotnega materiala, ki je bil za javno razgrnitev dostavil na KS, iz teksta, kot pa tudi iz grafične priloge, je jasno t vidno, da gre za spremembo zazidalnega načrta za DEL dalnega otoka MM 4 - Moste in sicer za kareje MM 4/1, ^ 4/2, MM 4/3 in MM 4/4. Komisija se strinja, da je v bodoče pri spremembah urb _ stične dokumentacije potrebno prikazati tudi obstoječe stanj zaradi lažje primeijave s predlaganim novim. iia 3. Tako kot vsaka druga investicijska gradija bo tudi reali®1 A. kompleksa OLME v kareju MM 4/4 usklajena z vsemi veij nimi predpisi in urbanistično-ekološkimi normami. po 4. Vsa določila programsko-funkcionalne organizacije prosto1* sprejetem zazidalnem načrtu za območje zazidalnega oi MM 4 (Ur. list SRS št. 6/79) ostanejp nespremenjena. Glede problematike pridobivanja nadomestnih kmetijskih zemljišč se bo reševanje vršilo v okviru zakonskih možnosti skupaj z zemljiško kmetijsko skupnostjo občine. Predlagana sprememba zazidalnega načrta predvideva rušitev le enega objekta (na zemljišču pare. št. 625 k.o. Moste), ter se bo odškodnina urejala preko podjetja Soseska, kakor je pooblaščena strokovna organizacija za odkup in urejanje stavbnih zemljišč. 5. V javni razgrnitvi je bil predlog sprememb zazidalnega načrta za DEL zazidalnega otoka MM 4 in sicer za kareje, citirane v odgovoru št. 2. 6. Le pripomba. 7. Za celotni zazidalni otok MM 4 Moste je v veljavi Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4 objavljen v Ur. listu SRS št. 6/79 in gaje sprejela Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 8. februarja 1979. Do sprememb zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 je « prišlo zaradi sprejete »Spremembe in dopolnitve GUP-a in UP-a za poteke avtocest in regionalnih cest v Ljubljani (Ur. list SRS Besedilo 2. alinee se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: »dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov v širšem prostoru Ljubljane**. 2. člen V 2. členu se v 1. vrsti 1. alinee črta beseda »družbenega**, v 4. in 5. vrsti pa se črtajo besede »z dolgoročnimi prostorskimi plani občin in mesta Ljubljane*'. V 2. alinei se dodajo besede: ,,in mesta Ljubljane'*. 3. člen , Besedilo 3. člena se spremeni tako, da glasi: »S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, in skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane.'* 8. Zaradi sprememb pri izvedbenem projektu za time naprave skladišča tekočih goriv za potrebe T oplarne Ljubljana-Moste (zazidalni otok MM 4/3). s čim so nastali novi prostorski pogoji v zahodnem delu območja zazidalnega otoka MM 4, ki so omogočili izvedbo sprememb in dopolnitev GUP-a na tem območju v okviru skupnih sprememb in dopolnitev GUP-a in UP-a v letu 1980 sprejetih na Skupščini mesta Ljubljane 31. 1. 1981 (Ur. list SRS št. 7/80) Vsi konflikti na predmetnem območju, naj bi se urejali po možnosti sporazumno preko podjetja Soseska, sicer pa sodnim potom. Z dopisom št. 352-88/81 z dne 25. 3. 1981 so KS Selo in KS Nove Fužine ter KS Moste s predlaganimi spremembami načelno soglašali. Zapisala: Rožič-Gzar Biserka dipl. ing. arh. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN OSNUTEK 4. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da glasi: »Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje lahko s sklepom predpiše, da se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti. Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov, lahko pristojni upravni organ za družbeno planiranje predpiše obveznost pripravljanja elementov, s katerimi se te samoupravne organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svoj dolgoročni plan, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti in roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000'*. Nosilci m udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjih odstavkov, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planskih aktov, s katertoii zagotovijo JLjubl5e20°cŽ)*'OVa,lje V V$eh faZah dda naPriPravi dokumentov 5. člen r . "X Na podlagi 50.člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list, štev. 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Ur. list SRS, štev. 17/78) ter v skladu s 24., 28., 38. in 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, štev. 2/78), so skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ..... na seji zbora krajevnih skupnosti dne ..... in seji družbenopolitičnega zbora dne.ter skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za raziskovalno dejavnost, SIS za kulturo, SIS za zdravstvo in SIS za socialno varstvo dne.sprejele ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000“ V______________________________________________) 1. člen Besedilo 7. člena se spremeni tako, da glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente Ljubljana 2000'*. 6. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov, Ljubljana 2000’ zagotovi skupščina občine vsako leto v svojem proračunu'*. 7. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da glasi: »Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in izvršnim svetom skupščine mesta Ljubljane predloži skupščini občine: osnutek planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983, predlog planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka tega člena bodo s posebnim sklepom Sk>venreb“ U$kla-'eni s Pro@famom priprave dolgoročnega plana SR PREHODNE DOLOČBE 8. člen V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000“ iUr. list SRS, štev. 1/79) se v 1. členu 1. alinee v prvi vrsti črta ffcseda »družbenih**, v zadnji vrsti pa se črtajo besede: »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane**. Upravni organi in izvršni svet bo do sprejetja planskih aktov s posebno pozorne ,tjo spremljal večje projekte z dolgoročnimi k,,edh - Ta odlok začne veljati Slovenije. 9. člen ■ .1 >/!' osmi dan po objavi v Uradnem listu SR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE Marjan MOŠKRlC ter o vrhesnit) odločitvah v zvezi s projektom Ljubljana 2000“ in z uskladitvijo rokov za izdelavo dokumentov z roki, ki so določeni za izdelavo Republiškega dolgoročnega plana, je potrebno prvotni odlok spremeniti in dopolniti. Spremembe in dopolnitve določajo predvsem: ukinitev prostorskih planov oziroma njihovo vsebinsko vključitev v družbeni plan uvedbo „dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane" namesto „dolgoročnega plana družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja" v skladu z določili republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja podrobnejše obveznosti glede vključevanja samoupravnih °2000“aC^ ‘n s*uPnost‘ v PriPravo planskih aktov Ljubljana OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je 16. novembra 1978 sprejela Odlok o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000“, v katerem je opredelila vrsto dokumentov po takrat veljavnih zakonih o planiranju, nosilca dokumentov ,Ljubljana 2000“ ter roke za izdelavo posameznih faz dokumentov. S sprejetjem republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, štev. 1/80) - uskladitev rokov za izdelavo planskih aktov Ljubljana 2000“ z roki, ki so z republiškim odlokom določeni za pripravo dolgoročnih planov SR Slovenije - nosilca izdelave strokovnih gradiv za dokumente ,Ljubljana 2000“ S sprejetjem odloka o spremembi in dopolnitvi odloka Skupščine mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 20001', ki zajema navedene spremembe in dopolnitve, bo zagotovljena usklajenost in celovitost priprave dokumentov ..Ljubljana 2000“ v skladu z veljavnimi normativnimi akti. OSNUTEK - prihodkov - odhodkov 183.304.624,40 din 183.304.624,40 din Z \ Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (uradni list SRS 2/78), je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 V____________________________) 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980, ki izkazuje: 2. člen Sestavni del zaključnega računa rezervnega sklada občine Ljubljana izkazuje: — prihodkov — odhodkov — presežka prihodkov nad odhodki proračuna je zaključni račun Moste-Polje za leto 1980, M 3.431.815.80 37.385,00 3.394.430.80 3. člen Presežek prihodka nad odhodki rezervnega sklada v občini v višini din- 3.394.430,80 se prenese v rezervni sklad občine za leto 1981. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listo Številka: Datum: Predsednik skupščin6 občine Ljubljana Moste-Poti6 MOŠKRlC Marja" PREGLED DOSEŽENIH PRIHODKOV IN RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1980 Vrata Št.gl. prih. PRIHODKI SKUPAJ namena RAZPOREDITEV PRIHODKOV SKUPAJ_ 1 Davek na dohodek in davek 1* OD 1o6.827.o6o,4o 01 Dejavnost organov DPS 54.911.000,00 2. Prometni davek,davek na premoženje in 02 Ljudska obramba 3.oo3.ooo,00 na dohodek od premoženja 61.493.o55,2o 03 Dejavnost družbenop.organisacij 9.850.000,00 3 Takee 8.998.674,55 04 Negospodarske investicije 37.2o8.2o3,85 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.o41.380,30 06 Znanstvena dejavnost 800.000,0° 6 Prihodki upravnih organov in drugi 07 Kulturno prosvetna dejavnost 539.000,00 prihodki 2.944.453,95 08 Socialno skrbstvo 5.422.5)o,I5 09 Zdravstveno varstvo 486.o00,00 10 Komunalna dejavnost 3.73o.ooo,oO 11 Financiranje KS lo.022.520,56 12 Odstopljeni prihodki 2o.373.000.o* 16 Intervencije v gospodarstvu 7.192.15)*1*5 3.o21.972, 17 Tekoča proračunaka rezerva 18 Krediti,vezana in leloi.ers*etva 26.745.2‘«V/ " . Z-l. 4» SKUPAJ PRIHODKI l83.3o4.624,4o SKUPAJ ODHODKI 18).)o4.62I|*^<>, POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1980 Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je sestavljen po določbah 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS 39/74) ter Pravilnika o načinu sestavljanja zaključnega računa proračuna DPS (Ur. 1. SRS 10/79). Odlok o začasnem financiranju proračuna za I. tromesečje 1980 je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ane 26. decembra 1979. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je bil sprejet na seji zbora združenega dela dne 24. marca 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. XI. 1980. Proračun občine za leto 1980 je bil oblikovan in sprejet na podlagi zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980. Splošna poraba Ljubljanskih občin in skupščine mesta Ljubljane je bila dogovorjena in vsklajena. Skupščini mesta Ljubljane smo odstopili sredstva na osnovi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog mestu Ljubljana v letu 1980. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA Proračunska poraba se je izvrševala na podlagi odloka o proračunu ter sklepov IS o izplačilih iz proračunske rezerve in občinske^ rezervnega sklada. Dotacije upravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, drugim državnim organom ter krajevnim skupnostim so se nakazovale mesečno za redno dejavnost, za posebne namene pa po potrebi. Izvrševanje direktne proračunske porabe se je vršilo preko računa 50103—637—60041— Organ skupščine IS SOB Ljubljana Moste-Polje. Realizacija proračunskih prihodkov in odhodkov je bila tromesečno obravnavana na izvršnem svetu. Izvrševanje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je bilo zaključeno na dan 31.XII. 1980. PRORAČUNSKI PRIHODKI: Po družbenem dogovoru o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 ter Metodologiji izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1980 (Ur. 1. SRS 15/80) pripadajo občini Ljubljana Moste-Polje prihodki v višini din 150.489.027,95 po naslednjem izračunu: 1. Celotni izvirni prihodki v letu 1979 obrazec B-2 za leto 1979 (do 31. XII. 79) obrazec B—2 za leto 1979 (zaključno poročilo) Skupaj izvirni prihodki 2. Odstopljeni prihodki — Sodne takse — Denarne kazni Skupaj prihodki leta 1979 Povečanje za 16 % 124.998.819.45 2,250.770,00 127.249.589.45 + 599.724,60 + 1,882.606,60 129,731.920,65 20,757.107,30 Skupaj prihodki, ki pripadajo občini v letu 1980 1 50,489.027,95 po metodologiji + Dodatna sredstva po obračunu dovoljene splošne porabe Ljubljane 7,445.972,05 Skupaj prihodki, ki pripadajo občini v letu 1980 157,935.000,00 Predvideni in doseženi proračunski prihodki znašajo po vrstah: v ooo din ‘Vrsta Opis Prvotni plan Spremenjeni plan Realizacija Indeks 3:3 3:4 1 2 3 4 5 6 7 1 Davek na dohodek in davek iz OD 93.222 lol.o78 106.827 112 I06 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premožen* ja 63.747 58.836 61.493 96 lo5 3 Takse ' 7.137 8.31o 8.999 126 I08 3 Prihodki po posebnih predpisih 2.3oo 2.65o 3.o41 132 115 6 Prihodki upravnih organov in drugi pri*-hodki 3.833 3.853 2.945 76 76 Skupaj prihodki 172.279 174.727 183.3o5 I06 lo5 Realizacija proračunskih prihodkov je v primerjavi z letom 1979 večja za 41 %, kar se nanaša predvsem na povečane davčne stopnje pri davku iz osebnega dohodka delavcev. Ostala povečanja: davek od obrtnih dejavnosti, davek od intelektualnih storitev ter davek od avtorskih pravic pa ie rezultat boljše odmere in izterjave. Iz pregleda doseženih prihodkov je razvidno, da je realizacija Blede na prvotni plan večja za 6 % in glede na rebalans 5 %. Proračunski prihodki v višini 183,304.624,40 so se po metodologiji praznili na 2 računa in sicer: - na račun proračuna 50103-630-10500 v višini din 157,935.000,00 - na račun omejevane splošne porabe Ljubljane 50100-630-210035 v višini din 25,369.624,40 SKUPAJ PRIHODKI din 183,304.624,40 Prihodki, ki so bili praznjeni na račun proračuna v višini din 157.935.000 predstavljajo dovoljeno splošno porabo občine v letu 1980 in sicer: - dovoljena splošna poraba občine din 137.562.000,00 — odstopljeni prihodki SML din 20,373.000,00 Skupaj: 157,935.000,00 Prihodki, ki so se po metodologiji omejevane splošne porabe v občinah v letu 1980 praznili na skupni račun ljubljanskih občin v višini 25,369.624,40 din predstavljajo realizacijo proračunskih prihodkov nad 116 % realizacije leta 1979. Prihodki v višini 25,369.624,40 din se smejo uporabljati za kompenzacije za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv. Strukturno razmerje po vrstah prihodkov je bilo v primerjavi; ostvaritvijo prihodkov leta 1979 naslednje: v ooo din Vrsta Opis Realizacija 1979 Realizacija 198o Struktura v % 1979 198o 1. Davek iz OD in na dohodek 63,18o lo6.827 48,7 58,3 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 56,997 61.493 43,9 33,5 3- Takse 4,496 8,999 "3,5 4,9 5. Prihodki po posebnih predpisih 1,883 3,o41 1.5 1.7 6. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 3,176 2,945 2,4 1.6 Skupaj : 129,732 183,3o5 loo,oo loo,oc V strukturi proračunskih prihodkov predstavlja največji delež davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka, ki znaša 58,3 % in se v primerjavi z realizacijo v letu 1979 povečuje za 69 %. Predvsem se povečuje prihodek od davka iz osebnega dohodka delavcev in to za 194 %. Na tako visoko povečanje vpliva povečana davčna stopnja od 0,12 na 0,50 %. Strukturno razmerje se povečuje tudi pri taksah ter prihodkih po posebnih predpisih. Pri prometnem davku, davku na premoženje in davku na dohodek od premoženja pa se v času ekonomske stabilizacije beleži znižanje. PRORAČUNSKI ODHODKI: Proračunska poraba je v primerjavi z letom 1979 večja za 60 %. 22 % povečanje se nanaša na čisto proračunsko porabo občine ter 38 % na intervencije v gospodarstvu in blagovne rezerve. Razporeditev proračunskih odhodkov po glavnih namenih: v ooo din Glavni Opis Prvotni Sprem;.: Reali zac. Indeks_ nlan plan 5:? 5:4 1 2 3 4 5 6 7 ol Dejavnost organov DPS 55,913 54,911 54,911 98 loo o2 Ljudska obramba 4,5o3 3,oo3 3,oo3 67 loo o3 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 9,85o 9,85o 9,85o loo loo 04 Negospodarske investicije 27,678 37,2o8 37,2o8 134 lop 06 Znanstvena dejavnost 2,loo 800 800 38 loo 07 Kulturno prosvetna dejavnost 539 539 539 loo loo 08 Socialno skrbstvo 5,716 5,423 5,423 95 loo o9 Zdravstveno varstvo 186 486 486 261 loo lo Komunalna dejavnost 3,73o 3,73o 3,73o loo loo 11 Financiranje krajevnih skupnosti 9,843 lo,o23 lo,o23 lo2 100 12 Odstopljeni prihodki SML 2o,373 2o,373 2o,373 loo 100 16 Intervencije v gospodarstvu 12,29o 7,192 7,192 59 100 17 Tekoča proračunska rezerva 2,6o9 3,o22 3,o22 116 loo 18 Krediti, vezana in čena sredstva izlo- 17,o49 18,167 26,745 137 14? - Skupaj : 172,279 174,727 185,3o5 I06 lo5 Proračunska poraba občine je izvršena 100 % in je vsklajena z Proračunski odhodki v višini 25,369.624,40 din predstavljajo dovoljeno splošno porabo mesta Ljubljane. odvod proračunskih prihodkov nad dovoljeno porabo na ptisebni Poraba, ki je prikazana v glavnem namenu 18 vsebuje 1% račun za omejevanje splošne porabe pri skupščini mesta Ljubljane, odvod v rezervni sklad v višini din 1,375.620 ter intervencije v V strukturi proračunskih odhodkov so v primerjavi z letom gospodarstvu in blagpvne rezerve v višini 25,369.624,40 din. 1979 nastale naslednje spremembe: v ooo din Glavni Opis namen Realizacija 1979 Realizacija 1979 Struktura 1979V ^1980 ol Dejavnost organov DPS 46,312 54,911 38,4 34,8 o2 Ljudska obramba 4,747 3,oo3 3,9 1,9 o3 Dejavnost DP0 8,0I8 9,85o 6,6 6,2 o4 Negospodarske investicije 27,794 37,2o8 23,o 23,6 06 Znanstvena dejavnost - 800 - o,5 o7 Kulturno prosvetna dejavnost 455 539 o,4 o,3 08 Socialno skrbstvo 4,353 5,423 3,6 3,4 o9 Zdravstveno varstvo 174 486 o,l o,3 lo Komunalna dejavnost 4,69o 3,73o 3,9 2,4 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 7,59o lo,o23 6,3 6,3 12 Odstopljeni prihodki SML lo,?lo 2o,373 8,9 12,9 16 Intervencije v gospodarstvu 3,9o7 7,192 3,2 4,6 17 Tekoča proračunska rezerva 945 3«o22 0,8 1,9 18 Rezervni sklad l,llo 1,375 o,9 o,9 S k upaj : 12o,8o5 157,935 loo,o loo,o Intervencije v gospodarstvu • 25,37o — — S k upaj z 12o,8o5 183,3o5 - e- Iz pregleda strukturnega razmerja je r^vidno, da se je poraba v primerjavi z letom 1979 povečala predvsem v glavnem namenu 12 - Odstopljeni prihodki SML, znižala pa pri Dejavnosti organov DPS ter LO. Proračunski odhodki, katerih poraba ie bila omejena na podlagi predpisov v letu 1980 so bili izvršeni v okviru dovoljene porabe na podlagi izračunov v primerjavi z letom 1979. i REZERVNI SKLAD Prihodki rezervnega sklada so bili v letu 1980 doseženi v višini din 3.431.8l5t8o od tega: - Prenesena sredstva leta 1979 - Obračun 156 odvoda pror. prih, za leto 1979 - 196 odvod pror.prih. za leto 1980 SOB - 196 odvod pror.prih.,ki so bili' izločeni na pos. račun pri SML - Odplačilo danih posojil Skupaj prihodki 1.628.538,30 8o.221,45 l«535.ooo,oo 183.853,65 4.2o2,4o 3.431.8l5,8o Poraba v višini din 37.385,00 se nanaša na kritje oskrbnih stroškov v VVZ za otroke iz porušenih barak na Šmartinski cesti. Odhodki so bili izvršeni na podlagi sklepov izvršnega sveta. Stanje rezervnega sklada na dan 31.12.1980 - Sredstva na žiro računu - Stanje danih kreditov - Terjatev do SML za končni obračun odvoda izločenih proračunskih prihodkov ___ Skupaj: - Obveznost do proračuna ___ Skupaj sredstva sklada 3.394.43o,8o 15o.644,95 69.842,60 3.614.918,35 — 159.38o,oo 3.^55.538,35 > ------------------------:------------------------\ Na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 5/80) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne.zbora krajevnih skupnosti dne .... sprejela naslednjo ODLOČBO e V__________________________________________________y Ugotovi se, da je gradnja Poti spominov in tovarištva, odsek od severne obvoznice do Zaloške ceste, v splošnem interesu. Gradnja bo potekala po naslednjih parcelah: k.o. Zadobrova - pare. št. 619 - lastniki: RODE Marjeta, Polje 1, Ljubljana-Polje, GOVEDNIK Marjeta, Studenec 41, Ljubljana, SOTLAR Metoda, Moškričeva 22, Ljubljana, PREPE LUH Helena, Polje l/a, IJubljana- Polje, RODE Franc, Polje 1, Ljubljana-Polje, ŠKOBERNE Cirila, Studenec 42, Ljubljana - pare. št. 648/1 — lastnik: PODBOJ Jernej, Zadružna 20, Ljubljana, - pare. št. 649/1 in 649/2 - lastnik: AVŠIČ Jakob, Sneberska 48. Lj., - pare. Št. 646/1, 646/2, 647, 650 - lastnika: JANEŽ Vera in Jože, Sneberska 44, Ljubljana, - pare. št. 652 - lastnik: KOV AR Jože, Sneberska 60/a, Ljubljana, - pare. št. 653/4 - lastnica: HLEBŠ Angela, Sneberska 34, Ljubljana, - pare. št. 648/2 — lastnica: TOMŠIČ Frančiška, Vevče 165, Ljubljana, - pare. št. 377 - lastnik: DIMNIK Janez, Studenec 10, Ljubljana, - pare. št. 631/2, 635, 634/1, lastnika: GABROVŠEK Ivana in Anton, Studenec 10, Ljubljana, - pare. št. 633/1 - lastnik: KOCJANČIČ Ladislav, Studenec 40, Ljubljana, - pare. št. 630/1 - lastnica: BLAŽIČ Helena, Slape 6, Ljub-ljana-Polje, - pare. št. 627/1 - lastnik: KOCJANČIČ Jakob, Studenec 19, Ljubljana, - pare. št. 625/1 - lastnik: DIMNIK Ivan, Studenec 16, Ljubljana, • - pare. št. 624/1 - lastniki: KEBER Franja, Studenec 17, Ljubljana, KEBER Jože, Polje, C. XVI/16, Ljubljana, KEBER Stanislav, Polje C. XVI/14, Ljubljana, KEBER Tomaž, Studenec 17, Ljubljana, KEBER Marija, Polje C. XVI/13, Ljubljana-nedl. KEBER Matjaž, Polje C. XVI/13, Ljubljana, nedl-KEBER Robert, Polje C. XVI/13, Ljubljana, - pare. št. 623/1 - lastnika: SAMEC Vinko in Cecilija, Sneberska 63, Lj. - pare. št. 622/1 — lastnik: CIMERMAN Janez, Studenec 8, Ljubljana, - pare. št. 638/1 - DL, uporabnik Elektro Ljubljana - mesto, Ljubljana, - pare. št. 379, 632/2, 632/1, 626/1 — DL, uporabnik Občina Ljubljana Moste-Polje - pare. št. 1451/2, 1452, 1456/4, 1453/1, 1455/1, 1455/4, 1459/3, 1451/1 — DL Javno dobro k.o. Slape - pare. št. 967,553, 552, 554, 574, 575, 549/2 - DL, uporabnik GIP OBNOVA, Titova 39, Ljubljana - pare. št. 1533/1 - DL, uporabnik JŽ — ZŽTP Ljubljana, Transportno podjetje Ljubljana, Moša Pijade 39 - pare. št. 568, 573, 325/1, 316/1, 317/1 - DL, uporabnik občina Ljubljana Moste-Polje - pare. št. 1528/1, 315/1 - DL, javno dobro - pare. št. 978 - lastnik: KOCJANČIČ Ladislav, Studenec 40, Ljubljana, - pare. št. 550, 549/1, 318/1 - lastnik: PATE RNOSTER Filip, Studenec 27, Ljubljana-Polje, - pare. št. 569 — lastnik: CIMERMAN Martin, Ul. padlih borcev 15, Lj. - pare. št. 570, 571,572 - lastnik: CIMERMAN Janez, Studenec 8, Lj., kx>. Šmartno ob Savi: - pare. št. 719 - lastnik: AVŠIČ Jakob, Sneberska 48, Ljubljana, - pare. št. 721 - lastnica: CERAR Ivanka, Šmartinska 224, Ljubljana, - pare. št. 720 — lastnica: TOMŠIČ Frančiška, Vevče 165, Ljubljana, - pare. št. 1270/1 - DL, javno dobro OBRAZLOŽITEV Občina Ljubljana Moste-Polje je z vlogo dne 7/4-1981 predlagala izdajo akta o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Poti spominov in tovarištva (PST), odsek od severne obvoznice do Zaloške ceste. Predlagatelju je navedeni akt potreben za predlaganje postopka razlastitve zemljišč, po katerih bo pot potekala. Lastniki in uporabniki v izreku citiranih zemljišč so bili s potekom trase PST seznanjeni. Ker sporazumno pridobivanje zemljišč ni uspelo, pot pa je predvidena z urbanističnim dokumentom - Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Ur. list SRS št. 7/80) in družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje ter je zanjo dala soglasje v skladu s 3. odst. 17. člena zakona o razlastitvi (Ur. list SRS št. 5/80) tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je bilo v skladu s prvim odstavkom 17. člena istega zakona sprejeti odločbo o splošnem interesu. POUK O PRA VNEM SREDST VU: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je mogoč upravni spor. Morebitno tožbo se vloži pismeno ali ustno na zapisnik na Vrhovno sodišče Slovenije v roku 30 dni od prejema te odločbe. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBU AN A MOSTE-POUE Marjan MOŠKRlC VROČITI: - Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane - vsem lastnikom in uporabnikom zemljišč - MK SZDL, Odbor za izgradnjo PST Ljubljana, Prečna 4 ( \ Na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 5/80) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste- Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela,, dne..zbora krajevnih skupnosti dne,...sprejela naslednjo ODLOČBO V.________________________________________________________J Ugotovi se, da je gradnja Poti spominov in tovarištva, odsek od severovzhodnega roba Golovca do Litijske ceste, v splošnem interesu. Gradnja bo potekala po naslednjih parcelah’: k.o. Bizovik — pare. št. 405, 408/1 — lastniki ŠIMENC Rozalija, Bizoviška 6, Dobruije, SKRJANC Janez, Bizoviška 71, Dobrunje, ŠKRJANC Frančiška, Bizoviška 67, Dobrunje, — pare. št. 815 - lastnik: DOLNIČAR Franc, Cesta v Kostanj 31, Ljubljana, — pare. št. 819/1, 821 - lastnik: POGAČAR Franc, Cesta v Kostanj 29, Lj. — pare. št. 822/1 — lastnik: FERKOV Metod,Hruševska c. 92, Ljubljana, — pare. št. 828, 829 - lastnik; GREGORIČ Anton, Cesta v Kostanj 23, Lj. — pare. št. 822/3, 824/2 - lastnik: JANŠA Matevž, Cesta v Kostanj23, Lj. — pare. št. 841 - lastniki: POGAČAR Rozalija, Cesta v Kostanj 19, Ljubljana, — POGAČAR Franc, Topniška 32, Ljubljana, POGAČAR Alojzij, Cesta v Kostanj 19, Ljubljana, POGAČAR Jože, Cesta v Kostanj 19, Ljubljana, POGAČAR Anton, Cesta v Kostanj 19, Ljubljana, POGAČAR Janez, Pot v dolino 41, Ljubljana, — pare. št. 850, 848 - lastnici: HOČEVAR Marija, Cesta v Kostanj 17, Lj. HOČEVAR Elizabeta, Cesta v Kostanj 17, Lj. — pare. št. 851 — lastnici: DEŽMAN Marija, Cesta v Kostanj 15, Ljubljana, POGAČAR Ana, C esta v Kostanj 15, Ljubljana — pare. št. 858 - lastnica: STRAŽIŠAR Ana, Cesta v Kostanj 13, Ljubljana, — pare. št. 859 - lastnik: BRESKVAR Franc, Cesta v Kostanj 11, Ljubljana, — pare. št. 865/3 — lastnik: HOČEVAR Janez, Litijska c. 65, Ljubljana, — pare. št. 865/4- lastnica: HLEBŠ Jožefa, Krožna pot 13/a, Ljubljana, — pare. št. 906, 830, 831, lastnik: ŠUŠTERŠIČ Jernej,-Cesta v Kostanj 21a Lj. — pare. št. 907/1 lastnica: ŠUŠTERŠIČ Antonija, Cesta v Kostanj 21 a, Lj. — pare. št. 911 - lastniki: SRE BOT Marija, Hruševska c. 90, Ljubljana, SREBOT Marija, Krožna pot 16, Ljubljana, MAC ELE Marija, Krožna pot 16, Ljubljana, SREBOT Anton, Krožna pot 14, Ljubljana, PAVLOVIČ Frančiška, Adamičeva 10, Ljubljana, AVŠIČ Angela, Cesta na Kope 4, Ljubljana, — pare. št. 910/1 - lastnica BABNIK Ana, Fužine št. 5, Ljubljana, — pare. št. 867/3 - DL, uporabnik Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje — pare. št. 1063/1, 1059/1,1060, 1061 — DL, javno dobro, — pare. št. 1362 — DL, uporabnik Občina Ljubljana Moste-Polje. OBRAZLOŽITEV Občina Ljubljana Moste-Polje je z vlogo dne 7/4-1981 predlagala izdajo akta o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Poti spominov in tovarištva, odsek od sevemovzhodnega roba Golovca do Litijske ceste. Predlagatelju je navedeni akt potreben za predlaganje postopka razlastitve zemljišč, po katerih bo pot potekala. Lastniki in uporabniki v izreku citiranih zemljišč so bili s potekom trase seznanjeni. Ker sporazumno pridobivanje zemljišč ni uspelo, pot pa je predvidena z urbanističnim dokumentom - (Nadaljevanje na 22. strani) *L servisne ir me 6Dm gSfeggSBBBSag pretakališče g?gggB»^. skladišče tekočih joriv MM 5W.TW6SflS nova trasa Za- »M. . • ".v -• •; **■ Arhitektonskozazidalna situacija spremembe ZN ZDRL, za štev Proj 2711 april 198o štev Karta lslooo " ^ ^ • 1 ,/><’ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ - • •* . * ^ rr> Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Ur. list SRS št. 7/80) in družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje, ter zanjo dala soglasje v skladu s 3. odstavkom 17. člena zakona o razlastitvi (Ur. list SRS št. 5/80) tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, je bilo v skladu s 1. odst. 17. člena istega zakona sprejeti odločbo o splošnem interesu. POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je mogoč upravni spor. Morebitno tožbo se vloži pismeno ali ustno na zapisnik na Vrhovno sodišče Slovenije i roku 30 dni od prejema te odločbe. VROČITI: PREDSEDNIK — Javno pravobranilstvo SKUPŠČINE OBČINE mesta Ljubljane LJUBLJANA MOSTE -POLJI — vsem lastnikom in uporabnikom zemljišč Marjan MOŠKRlC — MK SZDL, Odbor za izgradnjo PST, Ljubljana, Prečna 4 ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE V--------------------------------------J DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 38. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije bila dne 23. marca 1981 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je o tvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegatom predlagal, da se dnevni red razširi z dodatno točko in sicer — Predlog možnih delegatov za III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - skupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981 — 37. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. februarja 3. Poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 4. Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 sprejetega 10. julija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta 5. Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II. v Ljubljani in izhodišča za pripravo programa III. samoprispevka v Ljubljani 6. Predlog možnih delegatov za III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije 7. Predlogi m vprašanja delegatov KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 13 delegatov. Odsotnost je opravičilo pet delegatov in sicer: Angelca BUTENKO Nina JEVŠNIK Jože LESKOVŠEK Milan PAUNOVIČ Božidar TONI Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: - Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Erika RAČIČ-,ŠIFT, sekretar skupščine občine Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občin* Janez LAH, podpredsednik skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Dija SAVIČ, namestnik komandirja Postaje milice Ljubljana Most*' Polje K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisni skupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora kraj*v' nih skupnosti (37. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja)1 dne 25. februarja 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste* Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (3®' seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopolitične^ zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981 nima pripomb in gav celoti potrjuje. Nato so delegati družbenopolitičnega zbora obravnavali z»' pisnik 37. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. februarja 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 37. seje družbenopolitičnega zbora z dne **', februarja 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Uvodno je poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-P°'je za leto 1980 obrazložil Dija SAVIČ, namestnik komandirja Postaj* milice Ljubljana Moste-Polje V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Tone PODOBNIK, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Robi DELORENZO, Franc KOLMAN, Slavko GERLICA, Dija SAVIČ, namestnik komandirja Postaje milice Ljubljana Most*' Polje, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC, Ciril JERIHA in Alojz NARDIN. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbo*8 soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubllana-Most£ Polje sprejema poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Most* Polje za leto 1980 v predloženem besedilu. „ ^ Družbenopolitični zbor priporoča, da je potrebno ugotovljen pomanjkljivosti, predvsem pa »črne točke'* (kfižišče Žadobro ške in Sneberške ceste, neurejen dostop oziroma neurej*” ' parkirna mesta pri trgovini v Slapah, Rjava cesta, odsek Z aloške od bencinske črpalke v Polju do odcepa na Vevče, podhod za pešce pod progo Ljubljana - Zalog v podaljšku Proletarske ceste, parkirna mesta pri trgovini v Zadvoru in bifeju v Jaršah) na osnovi študije o prometni varnosti čimprej odpraviti. Družbenopolitični zbor meni, da je pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti potrebno upoštevati in izhajati iz sprejetega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. K 4 Uvodno je poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 sprejetega 10. julija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta. V razpravi so sodelovati: Brigita BLAJ, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Franc MANDELJC, Ciril JERIHA, Jože CERAR, Franc KOLMAN. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-' -Polje meni, da poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje preoptimistično prikazuje situacijo na področju usmerjenega izobraževanja. Družbenopolitični zbor to utemeljuje z: — nesistemskim povezovanjem TOZD uporabnic v posebnih izobraževalnih skupnostih in nefunkcioniranjem delegatskega sistema pri čemer ni izpeljana akcija in ne sistem ustanavljanje enot skupnosti; — nepovezanostjo in neinformiranjem OZD o nalogah, pogojih in programu Osnov tehničnega pouka, za kar je bila zadolžena Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana; — s prepočasnim povezovanjem izvajalcev posameznih usmeritev — konkretno: pedagoških delavcev VI. gimnazije Moste, Srednje šole za medicinske sestre splošna in otroška smer in Srednje šole za medicinske sestre - babice, ki so izvajalci programa medicinske usmeritve za poklic zdravstveni tehnik in bolničar. 2. Družbenopolitični zbor podpira predlog izvršnega sveta skupščine občine, da izvršni svet SMLglede na nujno delegatsko sodelovanje občinskih in mestnih upravnih organov s področja družbenih dejavnosti preuči možnost razširitve Komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo ter Komiteja za zdravstveno in socialno varstvo z delegati izvršnega sveta oziroma predstavniki upravnih organov skupščin občin. 3. Družbenopolitični zbor posebej poudarja, da v kolikor bi še prišlo do prepočasne realizacije nalog je vprašljiv kvaliteten prehod na usmerjeno izobraževanje. Zato družbenopolitični zbor poudarja odgovornost nosilcev nalog v okviru akcijskega programa, ki morajo dosledno izpeljati vse sprejete naloge ter se o vsaki konkretni nalogi s terminskim planom dogovoriti za njeno izvajanje. 4. Družbenopolitični zbor predlaga, da poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prenod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 sprejetega 10. julija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta obravnava tudi zbor združenega dela skupščine občine in sprejme konkretne ukrepe za realizacijo nalog v TOZD. K 5 Uvodno je poročilo o realizaciji programa samoprispevka II v Ljubljani in izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Franc MANDELJC, Tone PODOBNIK, Franc KOLMAN. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o realizaciji programa samoprispevka II. v Ljubljani v predloženem besedilu in podpira stališče * izvršnega sveta skupščine občine, ki se glasi: 1. Izvršni svet sprejme Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II v Ljubljani, pri čemer izpostavlja vprašanje " pravočasnega zaključevanja gradnje in združevanja sredstev SIS družbenih dejavnosti na osnovi Družbenega dogovora o sofinanciranju objektov družbenega standarda. Izvršni svet predlaga Mestni skupnosti otroškega varstva, podpisnici družbenega dogovora, da ugotovi možnosti za zagotovitev sredstev na osnovi bančnih garancij in s tem pripomore do hitrejše in zato cenejše izgradnje še preostalih štinh objektov — Wo iz programa samoprispevka II. 2. Izvršni svet na osnovi poročila o gradnji objektov družbenega standarda na območju občine ugotavlja neskladje med investitoijem - Skupnostjo samoprispevka II ter občinsko Komunalno skupnostjo, IPK in elektro Ljubljana: VVZ Zalog: Komunalna skupnost občine in IPK TOZD Mestni vodovod nista opravila dogovorjenih nalog glede izgradnje vodovoda 0 200, o čemer sta dala izjavo in izgradnjo zagotovila v svojih planskih dokumentih za leto 1979. Tako za objekt ne bo mogoče priddbiti gradbenega dovoljenja, ker je pogoj soglasja požarne inšpekcije vezan na izgradnjo povezovalnega vodovoda in požarno varnega objekta. Uporabno dovoljenje za objekt je vezano tudi na pravočasno izgradnjo trafo postaje, kjer je Investitor in izvajalec Elektro Ljubljana. Izvršni svet ugotavlja, da je investitor prepozno zaprosil in predložil lokacijsko dokumentacijo, vlogo za gradbeno dovoljenje pa še ni predložil. Zakasnitev gradnje TP onemogoča pravočasno dograditev objekta in predajo objekta uporabniku. Uporabnik VVO Zalog je moral skladno s svojimi planskimi dokumenti zagotoviti razpis del in nalog in bo moral, če bo pričetek uporabe kasnil, zahtevati nadomestilo za sredstva za osebne dohodke delavcev. Izvršni svet ugotavlja, da prihaja do neskladij med investitoijem objekta in investitoiji ter izvajalci posameznih komunalnih naprav, predvsem pa pri zagotavljanju sanitarne in požarne vode, do pogostih zastojev, ki vplivajo tudi na podražitev posameznega objekta. VVZ Hrušica: Izvršni svet vztraja na dosledni izpolnitvi terminskega plana, ki predvideva pričetek gradnje junija 1981 in zaključek 1982. Ob analizi gradnje je ugptovil, da občinska Komunalna skupnost ne načrtuje izgradnje kanala, zato je potrebno izgradnjo kanala nadomestiti z gradnjo lokalne čistilne naprave. Za izgradnjo čistilne naprave investitor nima sredstev. Komunalna skupnost občine pa v svojem programu ne predvideva izgradnje in financiranje ČN. Dom starejših občanov Moste: < Izvršni svet vztraja na sprejetem terminskem planu izgradnje, ki načrtuje zaključek izgradnje v marcu 1982. Ustanovitelj Doma starejših občanov občinska skupnost socialnega skrbstva je zaključila razpis za dela in naloge direktoija delovne organizacije v izgradnji in pričetek dejavnosti načrtuje tudi v finančnem planu aprila 1982. 2. Družbenopolitični zbor ob obravnavi izhodišč za pripravo programa III. samoprispevka v Ljubljani izpostavlja nujnost vsktoditve delovnega osnutka programa III. samoprispevKa, ki ni sestavni del gradiva s temeljnimi izhodišči družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 in sicer: - eno in polizmenski1 pouk v osnovnih šolah, - deset odstotkov učencev vključenih v celodnevno osnovno šolo, - normativ 32 učencev na oddelek. 3. Istočasno družbenopolitični zbor poudaija, da ni mogoče oblikovati programa samoprispevka III. na področju osnovnega šolstva z objekti v novih soseskah, temveč je potretno oblikovati tak program izgradnje objektov, ki bo omogočil skladnejši razvoj osnovnega šolstva na področju občine. K 6 Uvodno je predlog možnih delegatov za III. Kongres saino-upravljalcev Jugoslavije obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli nasled- SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje predlog možnih delegatov za III. Kongres samo-upravljalcev Jugoslavije in sicer: Zvonko ČERNETIČ, Slavka JAKIČA, Nado JAKLIČ-KOŠIR, Franca KOSIJA, Ivana PETJETA, Nežo PUTERLE in Tomaža ZUPANČIČA. 2. Za delegata v volilno enoto se imenujejo: Anton KOROŠEC, Robi DELORENZO, Franc MANDELJC. K 7 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo je predsediik družbenopolitičnega zbora ob 14,20 zaključil 38. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC čnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev 5. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje & leto 1981 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 7. Predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov 8. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občin*cm davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 9. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin 10. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 11. Osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje 12. Predlog srednjeročnega programa obnove ter postavitev novih IjubljlmaMo^tSoŽe1!981 -1 ^iakst,Cnc evo1 CTjc V 13. Poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 14. Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o stanju v DO Zidar Kočevje TOZ D Gradbeni sektor Ljubljana in predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SCT ZIDAR Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana 15. Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II v Ljubljani m izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani 1 16. Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, sprejetega 10. junija 1980 in predlog dopolnitve akcij*ega načrta 17. Potrditev liste možnih kandidatov za III. kongres samouprav-Halcev Jugoslavije in izvolitev delegatov v volilne enote 18. Predlogi in vprašanja delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela (38. šepa) in zbora krajevnih skupnosti (39. seja) *upščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 25. marca 1981 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/1. Skupno zasedanje je o tvoril in vodil Marjan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela in Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupiosti. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretar skupščine občine. Podpredsednik skupščine občine je delegatom predlagal, da se predlog dnevnega reda razširi še z dodatnima točkama in sicer: — Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, sprejetega 10. junija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta — Potrditev liste možnih delegatov za III. kongres samouprav-ljalcev Jugoslavije in izvolitev delegatov v volilne enote Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji: KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadev« delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Slavka VUJOVIČA, delegata X. konference delegacij - ŽG CD Moste 2. Rudija KAJBO, delegata XV. konference delegacij - Gradis 3. Majdo ROŠ, delegatko XXX, konference delegacij - Sob Ljub-Hana Moste-Polje Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela j« komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov - ugotovila: Zbor združenega Ala ima 39 Alegatskih mest, na seji pa je navzočih 23 delegatov. Odsotnih je 16 delegatov in sicer: 1 delegat I. konference delegacij - Saturnus 2 delegata HI. konference delegacij - Žito 1 delegpt XII. konference delegacij - Sap-Viator 2 delegat,,XVII. konference delegacij — Obnova 1 delegat XVIII. konference delegacij - Izolirka 1 delegat XIX. konference delegacij — Petrol 1 delegat XX. konference delegacij - Emona ERC 1 delegat XXIII. konference delegacij — KTM Protektor 1 delegat XXIV. konference delegacij — Staninvest 2 delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga 1 delegat XXVII. konference delegacij — OŠ »Edvarda Kardelja“ 1 delegat XXCIII. konference delegacij — Klinični center 1 delegat XXXI. konference delegacij — Obrtna dejavnost Zbor združenega dela je sklepčen. dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — Aupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopoUtičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981 — 37. seje zbora združenega dela z dne 25. februarja 1981 — 38. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 3. Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za uddajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopoUti- V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Rudija BIDOVCA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama 2. Jožeta KOZAMERNIKA, delegata krajevne skupnosti Vevče" Zgornji Kašelj 3. Branka KROMARJA, delegata krajevne *upnosti Kodeljevo Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti j* komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegat® ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih lju<^ in občanov v krajevnih skupnostih. v Na seji je navzočih 26 delegatov. Odsoten je delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Stefan TOPL AK, član izvršnega sveta skupščine občine Stane E RMENC, član izvršnega sveta skupščine občine Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Leon ČEPE, svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine Janez ZAKRAJŠEK, komandir Postaje milice Ljubljana Moste- Polje Mirko MRVA, predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane Inka GOREČ AN, delegat skupščine občine v Skupnosti samoprispevka II Ljubljana Željko ŠEPET AVČ, novinar „DELA“ Darja JUVAN, novinarka „Naše skupnosti*1 Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela učenci Izobraževalnega centra Litostroj K 2 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (3/. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981, zapisnik 37. seje zbora združenega dela z dne 25. februarja 1981 in zapisnik 38. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenep dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981, zapisnik 37. seje zbora združenega dela 25. februarja 1981 in zapisnik 38. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 nimata pripomb in jih v celoti potrjujeta. K 3 Uvodno je osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo Upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji prganov in DPO reševanje prostor, problemov in vzdrževanje zgradbe Magistrat sanacija ljubljanskega gradu ostala negospodarska vlaganja in anuitete program nalog »Ljubljana 2000“ in študije kulturno prosvetna dejavnost 3,000.000 7.800.000 23,000.000 18.092.000 19.268.000 750.000 2.728.000 4.591.000 Lltumo prosvetna dejavnost — geodetska dela po programu — dejavnost ZOO in ureditev Žal ter Navja — sofinanciranje 10-letnega programa •izgradnje cest 19,278.000 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 3,365.000 — izločeno nad 18 % 122.000 — sredstva rezerv 3,837.000 SKUPAJ: 383,654.000 4. Iz dogovora se črta naslednja določba: »Skupščine občin in me^ta bodo v letu 1981 zagotovile sredstva za izvedbo družbenopolitičnih akcij in prireditev po programu, ki ga predložijo pred sprejemom proračuna Mestna in občinske konference SZDL. Za financiranje jubilejnih prireditev, ki so mestnega značaja, združujejo občine 1/3 prispevka, ki ga daje splošna poraba, in to v enakih deležih**, ker navedeni program ni bil predložen. Financiranje družbenopolitičnih akcij in prireditev bo skupščina občine izvajala na podlagi konkretnih dogovorov in programov. Nato je Marjan GOST INČAR, podpredsednik skupščine občine predlagal, A se osnutek dogovora prekvalificira v predlog, ker so spremembe oziroma dopolnitve osnutka formalnega značaja. Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika dogovora zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine pooblaščata Jožeta KAVČIČA, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. K4 Uvodno je predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče—Zgornji Kašelj Marjan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine in Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: 1. V predzadnji vrstici 5. člena se črtata besedi: »in odloča**. Spremenjeni 5. člen se glasi: Prihodke od turistične takse bodo skupščine občin mesečno odvajale za financiranje programa turistične ponudbe v Ljubljani. Za realizacijo programa skrbi Komite za gostinstvo, turizem in cene pri SML. 2. Besedilo 5. a člena postane 6. člen. Skladno s tem sc spremenijo tudi zaporedne številke pri vseh naslednjih členih. 3. Besedilo 16. (sedaj 17.) člena se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: „V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za skupne naloge v naslednjih zneskih: — dejavnost skupščinskih organov in IS 16,801.000 — financiranje programa drž. organov 219,420.000 - komunalno inform. dej. in računalništvo 8,271.000 — program ljudske obrambe in TO 11,303.000 - dejavnost DPO in društev 22,028.000 - reševanje stan. vprašanj delavcev drž. SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika dogovora zbor zdnženega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine pooblaščata Marjana MOŠKRIČA, predsednica skupščine občine. K 5 Uvodno je predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. Nato je tov. MIKLIČ predložil zboroma v obravnavo naslednji amandma izvršnega sveta skupščine občine: „V glavnem namenu 01-D sc zviša postavka »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana-redna dejavnost“od 1,481.000 din na 1,681.000 din. Sredstva za to povišanje se prerazporedijo iz glavnega namena 04, postavka „Nabava računalniške opreme za enotni informacijski sistem za notranje zadeve v SRS ter LO. Sredstva glavnega namena 01 se s tem zvišujejo za 200.000 din in znašajo 67,405.000 din, sredstva glavnega namena 04 pa se za isti znesek znižujejo in znašajo 35,319.000 din.“ Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Selo pa je predlagala zboroma v obravnavo naslednji amandma: „V glavnem namenu 03 se zviša postavka »Občindca zveza prijateljev mladine“ od 301.000 din na 508.000 din. Sredstva za to zvišanje se prerazporedijo iz glavnega namena 17 — postavka »Tekoča proračunska rezerva41. Sredstva glavnega namena 03 se s tem zvišujejo za 207.000 din in znašajo 11,423.000 din, sredstva glavnega namena 17 pa se znižajo za isti znesek in znašajo 2,486.000 din.44 V razpravi so sodelovali: Branko KROMAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Pavla UUBANIČ, delegatka krajevne skupnosti Zalog Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Selo Rudi BIDOVEC, delegat krajevne skupnosti Zelena jama Lidija ŠMIT, delegatka krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž Janez MOČNIK, delegat krajevne skupnosti Zacbbrova-Sneberje Snežna PORE NT A, delegatka XXIX. konference delegtcij — Zdravstveni dom Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo proračun in skupne zadeve skupščine občine Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela Leon ČEPE, svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine in Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, ki je dal pobudo, da se zaradi ponovne prerazdelitve sredstev v glavnem namenu 11 - krajevne skupnosti ustanovi komisija, ki bo ugotovila število zaposlenih funkcionarjev v posameznih krajevnih skupnostih in višino njihovih osebnih dohodkov. Po končani razpravi so delegati najprej glasovali o amandmaju izvršnega sveta. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata amandma izvršnega sveta v predloženem besedilu. Nato so delegati obeh zborov glasovali še o amandmaju, ki ga je predlagala Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Selo. Delerati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata zgoraj navedeni amandma v predloženem besedilu. Po sprejetih amandmajih so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetima amandmajema. 2. Delitev sredstev v glavnem namenu 11 — »Krajevne skupnosti44 se izvede naknadno v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in o tem poroča skupščini. Na koncu zadnjega stavka drugega odstavka 18. člena se doda besedilo: „V skladu s programom po 3. členu Zakona o upravah z* družbene prihodke44. Razprave ni bilo. Delegati so najprej glasovali o amandmaju izvršnega sveta skupščine občine. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbori krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata amandma izvršnega svet* v predloženem besedilu. Po sprejetem amandmaju so delegati zbora združenega del* soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejd* naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981 v pedloženem besedilu skupaj s prej sprejetim amandmajem. K7 Uvodno je predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Nato je zboroma v obravnavo predlagal naslednji amandma izvršnega sveta skupščine občine: 11. c člen V drugem odstavku tega člena se dosedanje besedilo črta in n* novo glasi: »Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter kmete kooperante.44 11. d. člen Besedilo tega člena se v celoti črta in na novo glasi: »Zavezanci davka iz 11 a. člena tega odloka so dolžni vodit* knjigo prejemkov in izdatkov.44 11 e. člen V prvi vrsti drugega odstavka tega člena se beseda »odloči črta in nadomesti z besedama: »ugotovi pogoje44. 7. člen 22. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, h* oddajajo opremljene sobe, se prizna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji: - kadar oddajajo sobe preko ustreznih organizacij, kot so zvez* študentov, turistična društva in organizacije, organizacij ** gospodarjenje s stanovanji, znaša olajšava 50 odstotkov odmerjenega davka; — kadar oddajajo sobe turistom preko turističnih društev in org*' nizacij so do davčne osnove 60.000 dinarjev oproščeni plača* davkov44. Dosedanji 7. člen postane 8. člen. Razprave ni bilo. Delegati so najprej glasovali o amandmaju izvršnega sveta skupščine občine. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbor* krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenem dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata amandma izvršnega svet* v predloženem besedilu. . Po sprejetem amandmaju so delegati zbora združenega de* soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprej*u naslednji K 6 Uvodno je predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Nato je zboroma v obravnavo predlagal naslednji amandma izvršnega sveta skupščine občine: SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin* občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o sprememb**! odloka o davkih občanov v predloženem besedilu skupaj * Pr<* sprejetim amandmajem. K 8 Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prdmeta proizvodov in od plačil za storitve v predloženem besedilu. K 9 Uvodne obrazložitve predloga odloka o davku na promet nepremičnin ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o davku na promet nepremičnin v predloženem besedilu. K 10 Uvodno je predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v predloženem besedilu. Kil Uvodno sta osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje obrazložila Mirko MRVA, predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče Alojz SLAK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje Branko KROMAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Mirko MRVA, predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane Miro DE ŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje naslednji Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata srednjeročni program obnove ter postavitev novih spomindcih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini Ljubljana Moste-Polje 2. Odbor podpisnikov družbenega dogovora, komite za družbene dejavnosti skupščine občine in občinski odbor zveze borcev naj razpravljajo o naslednjih pripombah krajevne skupnosti Polje: - Z ozirom na to, da je v načrtu krajevne skupnosti in Z D Polje tudi prenos spominske plošče vsem padlim borcem v Polju v Spominski park, kjer je plošča sedaj na neprimernem mestu ob stari osnovni šoli v Polju, delegacija predlaga, da se tekst za ureditev Spominskega parka pri OS »Edvarda Kardelja" v Polju, ki je naveden v predlogu srednjeročnega programa obnove ter postavitve novih obeležij NOB in socialistične revolucije dopolni z naslednjim besedilom: „in imena ostalih padlih borcev iz Polja na posebnih obeležjih". - Z ozirom na dejstva, da so se v Polju v hiši št. 37 pri Prijateljevih (po domače Holandčevih) vršili prvi politični sestanki takratnih naprednih revolucionarjev našega kraja, delegacija predlaga, da se na tej hiši postavi primemo obeležje, ki naj označuje začetek političnega življenja od leta 1937 dalje v Polju. 3. Odbor podpisnikov družbenegp dogovora, komite za dmžbene dejavnosti skupščine občine in občinski odbor zveze borcev naj razpravljajo o možnosti dopolnitve srednjeročnega programa s tema predlogoma in o tem poročajo na seji skupščine. K 13 Uvodno je poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 obrazložil Janez ZAKRAJŠEK, komandir Postaje milice Ljubljana Moste-Polje, Marjan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine pa je delegate seznanil s stališči družbenopolitičnega zbora skupščine občine k temu poročilu. V razpravi sta sodelovala: Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj Edvard BABNIK, delegat krajevne skupnosti Moste Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 v predloženem besedilu skupaj s stališči družbenopolitičnega zbora. 2. Delegati zborov podajajo pobtrdo, da je potrebno zagotoviti večjo prometno varnost na Kašeljski cesti, kršilce cestnoprometnih predpisov ob novi tržnici ter parkiranje na pločnikih pa ostreje kaznovati. K 14 Uvodno ste poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o stanju v DO Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana obrazložila Stane ERMENC, član izvršnega sveta skupščine občine in Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. pripombi: 1. Cesta IX. naj se uredi za lokalni promet s podajškom v pešpot za Zajčjo Dobravo. 2. V 10. členu Pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje se doda v 2. odstavku nova, 4. alinea, ki se glasi: ,4»trebe krajevne skupnosti". K 12 Uvodne obrazložitve predloga srednjeročnega programa obnove ter postavitev novih spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini Ljubljana Moste-Polje 1981-1985 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Alojz KERŽAN, delegat krajevne skupnosti Polje Mladen TERČELJ, delegat krajevne skupnosti „25. maj" Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine V razpravi so sodelovali: Andrija VLAHOVIČ, delegat krajevne skupnosti Zalog Stane ERMENC, član izvršnega sveta skupščine občine Edvard BABNIK, delegat krajevne skupnosti Moste Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o stanju v DO Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in zahtevata, da se poudarjeno nadalje obravnava odgovornost posameznikov. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine ugotavljata, da se je že pričel stečajni postopek z 20. marcem 1981. 3. Zbor združenega dtia in zbor krajevnih skupnosti sprejemata sklep o dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. 4. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata izvršni svet skupščine občine, da oceni uspešnost dela začasnega poslovodnega organa in določi višino nagrade. KIS Uvodno je poročilo o realizaciji programa samoprispevka II in izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan GOST INČAR, podpredsednik skupščine občine pa je seznanil delegate tudi s stališči, ki sta jih imela družbenopolitični zbor in izvršni svet skupščine občine k temu poročilu. V razpravi so sodelovali: Miro DESMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Selo ■in KOl-T "KY, delegat VII. konference delegacij - Papirnica :e Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o realizaciji programa samoprispevka II in izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani v predloženem besedilu skupaj s stališči družbenopolitičnega zbora in izvršnega sveta skupščine občine. 2. Pripombe v razpravi in pisne pripombe XIII. konference delegacij — BTC se posredujejo delovni skupini pri predsedstvu MK SZDL, ki bo nadalje oblikovala osnutek programa. Uvodno je poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, sprejetega 10. junija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, seznanil pa je delegate obeh zborov tudi s stališči in predlogi, ki sta jih imela na to poročilo družbenopolitični zbor in izvršni svet skupščine občine. V razpravi sta sodelovale: Inka GORE Č AN, delegatka krajevne skupnosti Selo in Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, sprejetega 10. junija 1980 in predlog dopolnitve akcijskega načrta v predloženem besedilu skupaj s stališči in predlogi družbenopolitičnega zbora in izvršnega sveta skupščine občine. K 17 Uvodno ie potrditev liste možnih delegatov za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije in izvolitev delegatov v volilne enote obrazložila Erika RAČIČ—SIFT, sekretar skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora zduženega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjujeta listo delegatov za III. konpes samoupravljalcev Jugoslavije v besedilu, ki gaje posredoval občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje. 2. V vsako volilno enoto se iz zbora krajevnih skupnosti izvolijo naslednji delegati: 1. Marjan MOŠKRIČ, C. II. grupe odrerbv 49, 61262 Do-brunje 2. Marjan GOSTINČAR, Polje, C. X/14-a, 61260 Ljubljana-Polje 3. Danilo JURCA, Pokopališka 1,61110 Ljubljana 3. V volilno enoto iz zbora združenega dela pa se izvolijo naslednji delegati: 1. Ljubo ZABUKOVEC, Papirniški trg 16-e, 61260 Ljub-Ijana-Polje 2. Marjan KOPECKV, Vlahovičeva 39,61110 Ljubljana 3. Janez PLEMELJ, C esta na Prevalj 23-e, 61000 Ljubljana K 18 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo je predložila dve pisni j vprašanji: # — Kdaj bo poslovalnica za prodajo mesa KZ Postojna na Povše-tovi 88 odprta ves dan? - Kdaj bo postavljen semafor na križišču cest Kajuhova-Povše-tova? KIH. konferenca delegacij — BTC je predložila naslednji pisni vprašanji: — Kdaj bo dokončno urejena Letališka cesta? - Kaj bo s slaščičarno v tržnici Moste, ki je edina odprta ob sobotah in nedeljah v Mostah? Delegacija krajevne skupnosti Polje je postavila naslednje pismeno vprašanje: „Kaj je s telefonsko govorilnico pri gasilskem domu v Slapah? u Delegacija je tudi predlagala, da ustrezna služba skupščine občine posreduje pri DO Mercator za hitrejšo izgradnjo nove diskontne trgovine v Polju. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je podpredsednik skupščine občine ob 20,35 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Erika RAČIČ-ŠIFT PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan GOSTINČAR PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo Zabukovec PREDSEDNIK ZBORA KRAJE VNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI » ZBOR ZAPISNIK 5. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste; Polje, ki ie bila dne 16. aprila 1981 spričetkomob 16.30, v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Prok' tarska c. 1. Skupno sejo je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine v sodelovanju z Ljubom Z ABUKOVCEM, Precl' sednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednik0*]1 zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupne seje je vodila Erika RAČIČ-ŠIFT, sekret#* skupščine občine. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ifl družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil In imunitetne zadev* delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o podelitvi priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 K 1 v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Franca ZUPANČIČA, delegata IV.‘konference delegacij -Indos 2. Romano MAROLT, delegatko XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje 3. Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij -Sob Ljubljana Moste-Polje Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: ' Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je navzočih 30 delegatov. Odsotnih je 9 delegatov in sicer: 2 delegata III. konference delegacij — Žito 1 delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče 1 delegat XVII. konference delegacij - Obnova 1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol 1 delegat XX. konference delegacij — Emona ERC 1 delegat XXIV. konference delegacij — Staninvest 2 delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga Seja zbora združenega dela je sklepčna. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Inko GOREČ AN, delegatko krajevne skupnosti Selo 2. Janeza ALIČA, delegpta krajevne skupnosti Zadvor 3. Franca GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Dolsko Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 delegatov. Odsotni so 4 delegati in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Kodeljevo* 1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I. 1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje III. 1 delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je presedala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov je na seji navzočih 10 delegatov. Odsotnost je opravičilo m sicer: Maijanca AGRJEŽ, Nina JEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK, Maiko PRIMOŽIČ in Božidar TONI Odsotnosti niso opravičili 3 delegati in sicer: Brigita BLAJ, Joža CERAR in Ciril JERIHA Seja družbepolitičnega zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Stane BOBNAR, predsednik žirije za priznanja občine Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Slavka KERŽAN, podpredsednica Izvršnega sveta skupščine občine Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine \ Zvpne TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve Darja------- " ‘ ja JUVAN, novinarka „Naše skupnosti' Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora kraje .liH škuprosti Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dda K 2 Uvodno je predlog dobitnikov skulpturahjrbiket o oč / Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik ščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih sku • :ti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste Polje ob 204eti ; o! podeljuje dosedanjim predsednikom obč o e ; či Moste-Polje Cirilu FAINU Vladu ČRNE TU in Poldetu MAČKU skulptume plakete za njihovo požrtvovalno delo pri srn : >■■■■ gospodarski in družbenopolitični rasti ter krepitvi l-bin- 1; Moste-Polje. Nato je Stane BOBNAR, predsednik žirije za priznanja ob ib uvodno obrazložil predlog sklepa o podelitvi priznanj občine L jubljana Moste-Polje za leto 1980. V razpravi so sodelovali: Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje, Stane BOBNAR, predsechik žirije za priznanja občine, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, y; krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno on !i naslednji SKLEP: 1. Nagrado občine prejmejo za doŠežene uspehe v gospodarstvu: Zdravko RAKUŠČEK ‘ družbenih dejavnostih: Harmonikarski orkester KUD Vide PREGARC samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Breda BIZILJ Marjan MOŠKRIČ Franc SOTLAR Plaketo občine prejmejo za dosežene uspehe v družbenih dejavnostih: Anica ČREŠNOVEC Cilka PAVŠIČ WO Oton ŽUPANČIČ Breda THURNHER samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Vera BAJIČ-VALENČIČ Franjo BAVEC delegacija KS Polje Adolf JEVŠNIK Pionirski odred Borisa TROŠTA Dušan ROZMAN 2. V obrazložitvi predloga za podelitev plakete občin/ krajevne skupnosti Polje se drugi stavek pravilno gl ad: „U ■ ’ gpcrja je aktivno sodelovala pri odpravljanju težav pri gmlnji cevovoda do soseske MS 6.“ Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil • be: !<> j^ predsednik skupščine občine ob 16,55 zakjljučil 5.; . jo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in c užbenop ! tičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Magnetofonski zapis seje je delegitom na r; iv sekti riatu skupščine občine. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Erika RAČIČ-ŠIFT PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINI: Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PRE i )SF.l Ljubo ZABUKOVEC ZBORA KRAJEVNI ' UPN( Danilo JURCA, PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC ZAPISNIK skupnega zasedanja zborov (39. seja zbora združenega dela, 40. seja zbora krajevnih skupnosti in 39. seja družbenopolitičnega zbora) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 16. aprila 1981 po končani S. skupni seji zborov skupščine občine v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.l. Zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z ljubom ZAB UKOVCE M, pred-sednikom.xzbora združenega dela, Danilom JURCO, prečkednikom zbora krajevnih skupnosti, in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se dnevni red dopolni z naslednjima točkama: — Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani - Informacija o stanju v SOZD Sap-Viator TOZD Turbus Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji 1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I. 1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje III. 1 delegat krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ' ugotovila: Od 18 delegatov je na seji navzočih 10 delegatov. Odsotnost je opravičilo S delegatov in sicer: Marjanca AGREZ, NinaJEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK, Marko PRIMOŽIČ in Božidar TONI Odsotnosti niso opravičili 3 delegati in sicer: Brigita BLAJ, Joža CERAR in Ciril JERIHA Seia družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sve^i skupščine občine " dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o. prevzemanju jamstva za izgradnjo dela Doma občanov v stanovanjski soseski MS 4, Fužine 3. Predlog sklepa o delni sprostitvi sredstev solidarnosti za delno kritje škode, ki je nastala zaradi neurja, žledenja in poplav 4. Predlog odloka o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni 5. Informacija o stanju v SOZD Sap-Viator TOZ D Turbus1 mm Mt« 6. Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani * 7. Predlogi in vprašanja delegatov Slavka KERŽAN1 podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine Jan^z LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGlC, član izvršnega sveta skupščine občine Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve Darja JUVAN, novinarka „Naše skupnosti" ' Tatjana JURCA -COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora ‘ ' Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora zdriiženega dela V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve i'ii delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Franca ZUPANČIČA, delegata IV. konference delegacij — Indos 2. Romano MAROLT, delegatko XI. konference delegacij — ŽG Gradbeno podjetje 3. Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij — Sob Ljubljana Moste-Polje , Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je navzočih 30 delegatov. Odsotnih je 9 delegatov in sicer: 2 delegata 111. konference delegacij — Žito SKLEP: 1 delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče 1 delegat XVII. konference detekcij — f legicij - Obnova 1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol 1 delegat XX. konference delegacij — Emona, ERC 1 delegat XXIV. konference delegacij - Staninvest 2 delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga Seja zbdra združenega delaje sklepčna. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno Uvodne obrazložitve predloga sklepa o delni sprostitvi sredstev solidarnosti za delno kritje škode, ki je nastala zaradi neurja, žl®-denja in poplav ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbeno-političnega zbora soglasno sprejeli naslednji izvolili: SKLEP: 1. Inko GOREČAN, delegatko krajevne skupnosti Selo Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno* 2. Janeza AUCA, delegata krajevne skupnosti Zadvor politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemaj0 3. Franca GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Dolsko sklep o delni sprostitvi sredstev solidarnosti za delno kritje škode-Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je kije nastala zaradi neurja, žledenja in poplav v predloženem bese' komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov dilu. ugotovila: . Z*™ krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi Uvodno je predlog odloka o organizaciji in delovanju organf in občandv v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 dele- občine Ljubljana Moste-Polje v vojni obrazložil Zvone TUŠA*- podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: gatov. Odsotni so 4 delegati in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Uvodno je predlog sklepa o prevzemanju jamstva za izgradnjo Doma občanov v stanovanjski soseski MS 4, 5 Fužine obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovali: Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Selo in Angelca BUTENKO, delegatka družbenopolitičnega zbora. Pisno vprašanje je imela delegacija XIV. konference delegacij Intereuropa. Na vprašanje delegatke krajevne skupnosti Selo in na pisno vprašanje XIV. konference je odgovoril Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno* politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo sklep o prevzemanju jamstva za izgradnjo dela Doma občanov v stanovanjski soseski MS 4,5 F užine v predloženem besedilu. Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Franc ZUPANČIČ, delegat IV. konference delegacij Indos Ib končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni v predloženem besedilu. KS Uvodno je informacijo o stanju v SOZD Sap-Viator TOZD Turbus obrazložil Tone PODOBNIK, predsednik komisije za družbeni nadzor. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo informacijo o stan/u v SOZD Sap-Viator TOZD Turbus. 2. Komisija za družbeni nadzor in družbeni pravobranilec samoupravljanja naj nadaljujeta z delom in raziščeta vzroke nastalega stanja v TOZD T urbus. Zbrano gradivo s konkretnimi predlogi o potrebnih ukrepih naj predložita, v obravnavo skupščini. K 6 Uvodno je predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega Sodišča v Ljubljani obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je sodeloval: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli Naslednji SKLEP: Za sodnike temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Marija GAČNIK, iz Ljubljane, Ilirska 34 Klemen LAMUT, iz Vrhnike, Na Klisu B-l Miljana OSOLNIK, iz Ljubljane, Glavaijeva 47 Iztok ŠUB ARA, iz Litije, Trg na Stavbah 15 Bojan VISOČNIK, iz Ljubljane, Kolezijska 16 Blaž VOLF, iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 73 predlogi in vprašanja delegatov V. konferenca delegacij - Vulon je postavila pisno Vprašanje glede ureditve dela Letališke ceste od križišča s Kajuhovo cesto do DO Vulon tako, da bo zagotovljena večja prometna varnost pešcev. Delegacija krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž je postavila Naslednje pisno vprašanje: ~~ Kdaj se bo pričela gradnja trgovine v krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž? XIV. konferenca delegacij - Intereuropa je postavila naslednje Pisno vprašanje: Kakšne so možnosti, da H vzgojni zavod »Janeza Levca*1 pridobil prostore, ki jih sedaj uporablja knjižnica »Jožeta Mazovca1*, glede na to, da bo knjižnica dobila nove prostore v Domu španskih borcev? Pisno delegatsko vprašanje je postavila tudi XIII. konferenca delegacij - BTC: Zakaj se gradi Dom občanov v soseski MS 4, 5 Fužine na račun cene stanovanj v soseski? Janeza GALETA, delegata krajevne skupnosti Mosje je zamotalo, kd?j bo odstranjena stara tržnica v Mostah. , Na postavljeno vprašanje je odgovoril Jože KAVČIČ, predsed-oik izvršnega sveta skupščine občine. Uporabnik tržnice - Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Živilski trgi - se je zavezal, da bo odstranil staro tržnico takoj po otvoritvi nove. Na pismeno zahtevo izvršnega sveta skupščine občine, da to'nalogo i/polni, je uporabnik v odgovoru navedel, da imajo na objektu za 170 milijonov starih dinarjev .neodpisane vrednosti, zato do realizacije te naloge ne more priti. Ker je bil izvršni svet mnenja, daje objekt že amortiziran, je vztrajal,, da uporabnik v roku 14 dni opravi licitacijo stare tržnice. Sredstva- i? licitacije bi pokrila del neodpisane vrednosti, manjka: joča sredstva pa bi TOZ D Živilski trg pokril z oddajanjem parkirnega prostora, ki bi ga uporabnik pridobil na tem zemljišču. Nato je predsednik skupščine občine obvestil delegate, da bo osrednja proslava v počastitev praznika občine Ljubljana Moste-Polje v četrtek, dne 23. aprila L98I v športni dvorani Kodeljevo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za" besedo, je predsednik skupščine občine ob 17,50 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine- Ljubljana Moste-, Polje. Magnetofonski zapis zasedanja je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OB ČINE Erika RAČIČ-ŠIFT Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA . Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZB ORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA PREDSEDNIK DRUŽBENOPOL M IČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC 1 t \ y j OGOVORI IMA VPRAŠANJA DELEGACIJ Delt . aciji', krajevne skupnosti Jože MOŠKRIČ—Ciril je na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno-vi ir družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste :'olj- dne 28. januarja 1-981 postavila naslednje delegatsko vprašanje. ,AU so zagotovljena sredstva za trgovino v Novih Jaršah in kdaj bo začetek gradnje te trgovine? Kako je s prenosom meščanske tržnice v Nove Jarše? “ vrnit za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj Ljubi ju-i;i Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor: i v zvezi z izgradnjo trgovine Nove Jarše je bilo o i ; v Delegatski tribuni št. 11 od 21. 11.1980, ko je i .-o ua delegatsko vprašanje, ki gaje postavil delegat -i i N. -.DIN a 30. seji družbenopolitičnega zbora skupščme občine 8. oktobra 1980, poleg tega pa ie Naša skupnost o tem pisala v 20. številki od 22. oktobra 1980 in v 21. številki 5. novembra 1980. V zvezi s tem je izvršni svet sklical tudi poseben sestanek s projektanti trgovine z namenom, da se s projektom in .O},.umom >• .dnje seznanijo predstavniki Krajevne skupnosti Nov: Jurše, Vabilu na sestanek so se odzvali vsi povabljeni predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in predstavniki družbenopolitične skupnosti ter projektanti z detajlnimi načrti, . edstavniki Krajevne skupnosti Nove Jarše pa kljub vabilu na sestanek niso prišli. Glede na to, da je delegacija KS Jože Moškrič-Ciril na 36. seji Zbora krajevnih skupnosti 28. januaija 1981, ponovno postavila delegatsko vprašanje glede začetka gradnje te trgovine, posredujemo dodatno Še naslednje podatke: 1. Delovna skupina, ki jo je izvršni svet • imenoval na pobudo skupščine občine za pospešitev izgradnje E-centra Nove Jarše, je sprejela mrežni, plan. DO Emona Merkur TOZD Maloprodaja je obvestila, da se od rokov po mrežnem planu ne odstopa in da vu del na pripravi dokumentacije potekajo po termin-* pianu. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelan, zbirajo se potrebna soglasja, dana je ponudba za izva-j ica. LB — GB Ljubija na so predložili elaborat. v ■US .2 preskrbo Ljubljane je dal Ljubljanski banki — Gospodarski banki Ljubljana priporočilo, da investicijo E-center obravnava prioritetno in izda soglasje o planirani soudeležbi. Ljubljanska bunka — Gospodarska banka Ljubljana nas je obvestila, da investicija ^-center izpolnjuje vse kriterije za pridobitev kreditnih sredstev. Glede na to, da banka— iz znanih razlogov v letu 1981 nima razpoložljivih sredstev, bo DO Em Merkur TOZD Maloprodaja v letu 1981 financirala , 'L umi sredstvi EMONE, za kar bo LB — GB dala ■ ifiinje lastnih sredstev, v letu 1982 pa bodo na ur sredstva. Razvojno gospodarska skupnost a Moste-Polje je sprejela sklep, da vsa razpo-• v letu 1981 (cca 15.000.000 din) premostitve-izgradnjo E-centra — do sprostitve bančnih st;, štev. a . je realno pričakovati še v prvem polletju 1981. N,: *re, rlegatskega vprašanja, ki se nanaša na preselitev kt JŠČt dajemo naslednji odgovor: litev objekta stare tržnice Moste poteka v treh j en; st rani je v teku prevtrba kvalitete nosilne konstruk-em obnost za preselitev, ter preverba ekonomske ".ti -ju posega. Po drugi strani se v sodelovanju z fužbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem, a črnsko Komunalno skupnostjo išče ustrezna > icr bomo vključili tudi obe KS v Jaršah), po tretji ela zagotoviti potrebna finančna sredstva, ki jih a!no podjetje Ljubljana TOZD Živilski trgi sploh ne u.ofc žago • ' iti. tem pa je potrebno že sedaj povedati, da predstavlja . pi >blemov zagotovitev sanitarnih pogojev, ki so za objekte 11 L.jo živilskih artiklov izjemno zaostreni. Predsednica komiteja Slavka KERŽAN, dipl. oec. Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. marca 1981 je XIV. konferenca delegacij — INTEREUROPA postavila naslednje delegatsko vprašanje: „Kdaj bo začetek del in kdaj bo dokončno urejena Letališka cesta s pločniki, kolesarsko stezo, razsvetljavo, svetlobno signalizacijo pri železniških prehodih? “ Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 16. aprila 1981 je V. Konferenca delegacij YULON postavila naslednje delegatsko vprašanje: ,.Zaradi vse gostejšega prometa po Letališki cesti, ker se je zeltf povečal težak kamionski promet, predvsem ob prometnih konicah, to pa je čas prihodov na delo odnosno z dela, za zaposlene v Vulonu ni več varnega dostopa predvsem za pešce. Pešci zaradi ozkega dela L etališke ceste, neurejenih pločnikov in redno parkiranih težkih kamionov na obeh straneh ceste, silijo na cestišče, po katerem teče gost motorni promet. Vidljivost je predvsem v jutranjih urah zaradi obojestranskega prometa, megle, neosvetljenega cestišča, minimalna, zlasti še na prehodih preko prog za BTC, cestnega vstopa v BTC, vstopa h kurivu, indosu. Sam vstop na cesto pa je zaradi prednostne kajuhove ceste otežkočen. Ker so delavci Vulona skupaj z delavci drugih OZD (Saturnus, TOZD Avtooprema, BTC, Mineral, Kurivoprodaja, Indos) in tudi sami že nekajkrat zahtevali pojasnilo in zahtevo za ureditev navedenega dela Letališke ceste, pa se do danes še ni nič uredilo niti ni bil podan ustrezen odgovor, je na zahtevo delavcev Vulona in delegacije Vulona, 5. konferenca delegacij (ZZD) na svoji seji dne 13. 4. 1981 sprejela sklep, da postavi na skupnem zasedanju zborov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje one 16. 4. 1981 delegatsko vprašanje odnosno zahtevek za ureditev navedenega dela Letališke ceste tako, da bo na tem delu cestišča možen varen promet. Zahtevek je utemeljen še toliko bolj, ker se bo zaradi zagona nove proizvodnje v Vulonu že konec drugega četrtletja število zaposlenih povečalo za ca 300 delavcev.1* „SOSESKA“ - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana je pripravila naslednji odgovor: Za boljšo prometno ureditev industrijske cone MP—2 in MP—3 je bila takoi po sprejetju avtocestnega sistema v Ljubljani naročena izdelava dokumentacije cestne povezave na rekonstruirano Šmar-tinsko cesto. Ta dokumentacija naj bi obsegala lokacijsko dokumentacijo za cestno povezavo od Šmartinske do Letališke ceste in modernizacijo Letališke ceste od Julona do Kajuhove ceste. Na trasi servisne ceste od Šmartinske do Letališke je bil do sprejetja avtocestnega sistema rezervat za vzhodno obvozno cesto. Ker ni bil znan definitivni potek te ceste, ni bilo možno zgraditi servisne in Letališke ceste že preje, čeprav smo ju načrtovali. Zelo nujna pa je postala izgradnja servisne ceste, ko je ŽG začelo s pripravami za izgradnjo terminala, ki je bila tudi pogoj pri izdaji LD. Zato je dobila servisna cesta prednost pred izgradnjo in modernizacijo Letališke ceste. Letališka cesta pa je neposredno povezana s servisno s križiščem pri Julonu. Po sprejetem planu za leto 1980 bi morala biti servisna cesta od Šmartinske do Letališke že zgrajena. To pa ni bilo mogoče izvesti, ker se je izdelava lokacijske dokumentacije zavlekla zaradi neizdelanih idejnih rešitev mestne obvoznice na tem delu. Predvideti pričetek gradnje servisne ceste od Šmartinske do Letališke je v začetku druge polovice leta 1981. Takoj po izgradnji servisne ceste pa bomo pričeli z ureditvijo Letališke ceste od Julona do Kajuhove ceste. Ta ureditev bo obsegala rekonstrukcijo ceste (pločniki, kolesarska steza, javna razsvetljava, hortikultura ter svetlobna signalizacija pi železniških prehodih), in delno prestavitev trase pri Julonu. Ureditev bo končana do konca leta 1982. Vodja enote Moste Anton MARKUN, dipl. ing. gr- Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. ■narca 1981 je delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo postavila naslednje delegatsko vprašanje: „0 delovnem času poslovalnice za prodajo mesa KZ Postojna, Povšetova 88, smo predčasno že postavili delegatsko vprašanje. Medtem je tudi Potrošniški svet KS Kodeljevo skušal doseči odprtje poslovalnice tudi v popoldanskem času. Odgovori oziroma ftzlogi, Ki jih je navajala KZ Postojna so bili različni. Vendar kljub vsemu menimo, da bi zaradi pomembnosti lokacije te prodajalne, Pomanjkanja takih prodajnih mest v okviru KS Kodeljevo ter ol. i 2.300.00 3.927.30 1 1 Naziv KS štev. zaposl. naziv del in nalog delovno razmerje višina OL na mesec 1 1 netto brutto Novo Pol je j l 1 tajnik pogod. 7.000.00 11.644.85 -- l čistilka dopol.. 950.00 1. 622.15 Šmartno ob Savi l • 1 tajnik pogodb. 7.890.00 13.125.40 l blagajnik dopol. 1.600.00 2.661.65 i čistilka pogodb. 800.00 'V 1.078.80 l j kurir pogodb. 500.00 674.20 ^tepanjsko naselje 1, H, III l 1 1 tajnik redno 13.524.40 v' 21.328.25 l ! 1 vodja pisarne redno 9.353.55 14.750.75 i 1 koordinator redno 1 10.987.15 17.327.00 l 1 čistilka dopol. 1 1.500.00 2.561.30 i 1 rererent za LO pogodb. 6.000.00 9.981.25 1 1 1 1 kurir pogodb. 3.500.00 4.719.65 Vevče Zg.Kašelj i j tajnik redno 1 1 12.974.80 20.461.55 i čistilka pogodb. 1 1 3.800.00 5.124.20 1 ! referent za LO pogodb. 1 5.630.00 9.365.75 1 j urejevalec okolice pogodb. 1 800.00 1.078.80 Zadobrova Sneberje i j 1 tajnik redno 14.093.55 22.225.85 v KS 1 štev. zaposlenih } naziv del in nalog i j delovno razmerje 1 višina O D na mesec j t I netto j brutto or 1 1 1 1 1 i i ! tajnik i i ! redno 1 1 10.053.55 16.053.20 1 1 j referent za LO ! redno 10.014.10 15.990.20 1 1 l 1 1 J čistilka i i i pogodb. 1 1 1 1.168.20 1.575.30 i 1 1 1 ! sekretar | redno 1 14.956.40 23.506.60 1 1 i refer.za admin.teh.podel redno ! 9.587.45 15.119.65 1 1 1 j refererl za LO 1 pogodb. 8.000.00 13.308.40 1 1 1 j blagajnik i pogodb. 2.200.00 3.659.80 1 1 1 j hišnica ' pogodb. ! i 2.200.00 3.659.80 'na jama 1 1 1 1 tajnik 1 redno 17.810.15 28.087.00 1 1 i referent za SLO j redno 15.468.35 24.393.90 1 1 j čistilka ! pogodb. 1.000. 00 1.348.45 1 1 1 1 j računovodja i pogodb. i 2.000.00 3.327.10 "ivc / 'lic ,,l'OMl)A : Navedena sredstva za osebne dohodke so oblikovana v skladu z občine Ljubljana Moste - Polje za 1. tromesečje 1981, kar pomeni, bo veljala do potrditve razporeditve sredstev za leto 1981. Pri upoštevano tudi minulo delo. odlokom o začasnem financiranju proračuna da so enaka kot v letu 1980.Takšna razporeditev redno zaposlenih delavcih je v višini OD IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PROGRAMSKE USMERITVE občinske organizacije ZKS in AKCIJSKI PROGRAM dela občinske konference in njenih organov za leto V________-________________________J Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje je na svoji programsko volilni konferenci dne 24. februarja 1981 po pred hodni široki javni razpravi v OOZK, v kateri je bilo obravnavano poročilo o delu občinske konference in njenih organov v letu 1980 in program dela —na podlagi uvodnega poročila in na podlagi ustvarjalnih razprav sprejela programske usmeritve občinske organizacije ZKS v občini Ljubljana Moste Polje za leto 1981. Idejnopolitične osnove in izhodišča za programsko usmeritev izhajajo iz programa ZKJ, resolucij XI. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS ter izhodišč za programsko usmeritev mestne in občinskih organizacij ZKS v Ljubljani. Idejna in politična izhodišča dela osnovnih organizacij, občinske konference, njenih organov in delov.iih teles bodo temeljila in se oblikovala na osnovi programskih usmeritev, sprejete politike in stališč Z K, predvsem pa na osnovi analize konkretnih problemov, ki se {»javljajo v vseh oblikah in na vseh nivojih samoupravnega organiziranja in političnega sistema. Najpomembnejša področja m naloge za idejno-politično akcijo ZK v občini in mestu Ljubljana izhajajo iz uresničevanja delovnega programa občinske organizacije ZKS v mandatnem obdobju 1978—1981, kar predstavlja kontinuirano delovanje in uresničevanje programa, resolucij in politike ZK, glede na to, da je vrsta nalog dolgoročnih. Pri programiranju svojega dela bodo OOZK, občinska konferenca, njeni organi in delovna telesa izhajali iz: - pobud in predlogov članstva ZK, delovnih ljudi in občanov, osnovnih organizacij in drugih oblik organiziranja in akcijskega delovanja članstva ZK v občini, - stališč in sklepov organov ZK o posameznih aktualnih vprašanjih, - skupnih programskih usmeritev občinskih in mestne organizacije ZK, drugih DPO in programov dela občinske in mestne skupščine; Ocena družbeno ekonomskih in političnih razmer v občini in mestu, ki so bile sprejete na programsko volilnih konferencah, še posebej pa ocene o tem, kako smo uresničevali stališča in sklepe kongresov ZK, ostalih organov ZK ter stališča in sklepe občinske konference, so odražala veliko enotnost in voljo za spreminjanje družbenih razmer. Stabilnost gospodarskih odnosov ter dosledno uresničevanje določil Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981, dvig produktivnosti dela, usklajevanje vseh vrst porabe z ustvarjenim dohodkom, povečevanje izvoza in zmanjševanje uvoza, racionalnejše poslovanje in zaposlovanje, uveljavljanje družbeno-ekonomskih odnosov, ki bodo temeljili na dohodkovnih osnovah ter združevanju dela in sredstev, nadaljnjem dograjevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, bodo temeljne naloge komunistov v sistemu samoupravnega in delegatskega odločanja v letu 1981. Tem nalogam bo ZK prilagajala svojo organiziranost in metode dela v skladu z vlogo in položajem v našem političnem sistemu. Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev ostaja tista nepogrešljiva sredina delavskega razreda, ki odraža njegove neposredne interese in daje pobude za uveljavljanje teh interesov v politični akciji in samoupravni praksi. Nadaljnje podružbljanje SLO in DS ter krepitev varnostno-obrambnih sposobnosti bo v prihodnje pomembna naloga za vse člane ZK. V procesu podružbljanja bo potrebno aktivnosti usmerjati v prenašanje zadev s tega področja od profesionalnih delavcev na čim večje število delovnih ljudi in občanov, aktivistov in družbenih organov. Hitra organizacijska in kadrovska rast ZK v občini narekuje povečano pozornost idejnemu in akcijskemu usposabljanju OOZK in članov ZK za enotno in učinkovito uresničevanje sprejete politike. Idejno in akcijsko enotnost bodo OOZ K, občinska konferenca in njeni organi gradili na razredni vsebini. Stalno ocenjevanje in ugotavljanje odgovornosti za uresničevanje Sprejetih sklepov, kritičnost in samokritičnost je potrebno povezati v pripravah na kongrese Z K in volitve tudi z vidika kadrovskih priprav. Uveljavljanje teh izhodišč v vsakodnevni praksi se mora odraziti v poglabljanju odgovornosti članov občinske konference in vseh članov ZK v občini ter istočasno večanju družbenega ugleda OK kot najvišjega organa zveze komunistov v občini. NALOGE OBČINSKE KONFE RENČE ZKS 1. Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in analiza gospodarskih gibanj v letu 1980, prvem tromesečju 1981 ter naloge ZK Nosilci: delovna skupina za družbeno ekonomske odnose, komunisti v komiteju za družbeno planiranje pri IS Rok: april 2. Ocena politične akcije za zaustavitev naraščanja neproduktivnega zaposlovanja v državni upravi, SIS, družbeno političnih organizacijah in drugih administrativnih službah Nosilec: komisija izvršnega sveta občine in komiteja OK Rok: maj 3. Uveljavljanje delavske kontrole kot organa samoupravnega nadzora Nosilec: delovna skupina, ki jo imenuje komite OK, osnovne organizacije ZK iz združenega dela, komite OK, Rok: junij 4. Ocena politično varnostnih razmer v občini in analiza podružbljanja SLO in DS Nosilec: komisija za naloge komunistov v SLO in DS Rok: julij Vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na kongrese ZKS in ZKJ ter volilno programske seje osnovnih organizacij in občinske konference Nosilec: statutarna komisij^ komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, Rok: julij—september 6. Naloge ZK v pripravah na skupščinske volitve Nosilec: kadrovska komisija pri komiteju OK, Rok: oktober, november 7. Ocena idejne, organizacijske, kadrovske in akcijske usposobljenosti OOZK za uresničevanje politike ZK in analizo programsko volilnih konferenc OOZK Nosilec: komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vpraša, komisija za idejno delo, znanost, kulturo in vzgojo ter izobraževanje Rok: december - januar 8. Občinska konferenca ZKS bo obravnavala druge zadeve v *ladu s potrebami tekoče politike, zahtevami višjih organov ZK ter statutarnimi pooblastili (finančni načrt, zaključni račun, '‘»tanavljanje OOZK, itd.) V pripravah na seje konference in uresničevanje sprejetih skle-Ppv bodo vključene vse osnovne organizacije ZK v občini. Pri °blikovanju politike občinske konference bodo sodelovali komuni-tudi v drugih oblikah akcijskega dela in povezovanja: v aktivih, delovnih skupinah, zborih Komunistov, svetih ZK v krajevnih ^Upnostih in podobno. Naloge komit eja občinske konfe renče zks Komite občinske konference bo kot njen politično izvršilni JJtgan usmerjal svojo aktivnost v priprave sej konference in uresni-bevanje njenih sklepov. Na svojih sejah in pri drugih oblikah dela bo obravnaval: " vse zadeve, o katerih bo razpravljala in sklepala občinska konferenca, uresničevanje še nerealiziranih sklepov konference in komiteja iz preteklih obdobij, Meg tega pa še: v aprilu v uresničevanje socialne politike v pogojih gospodarske stabilizacije v pripravah na sejo mestne konference. NOSILEC naloge je delovna skupina, ki jo imenuje komite problematika združevanja in racionalizacija dela v vrtcih NOSIL EC naloge je delovna skupina, ki jo imenuje komite poročilo delovne skupine o samoupravnih razmerah in medsebojnih odnosih v B T C NOSILEC naloge je delovna skupina, kije bila imenovana informacija o delu delovne skupine za zmanjševanje družbene režije NOSI ILEC naloge je delovna skupina, ki je bila imenovana informacija o vpisu v centre usmerjenega izobraževanja NOSILEC naloge so komunisti v SIS za izobraževanje ^»haju: priprave na III. samoprispevek NOSILEC naloge je delovna skupina, ki jo imenuje komite akcijsko povezovanje v osnovnih organizacijah ZK NOSILEC: komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja juniju; poročilo in ocena idejno-političnega usposabljanja komunistov NOSILEC: komisija za idejno delo, znanost, kulturo in vzgojo ter izobraževanje idejno-politična vprašanja združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovan __ NOSILEC: delovna skupina, ki jo imenuje komite y ocena uresničevanja sklepov konference o nadaljnji preobrazbi 8°je in izobraževanja ter prehoda na COŠ NOSIL EC: delovna skupina, ki jo imenuje komite v juliju: - analiza in ocena gospodarskih gibanj za I. polletje 1981 NOSILEC: komunisti v komiteju za družbeno planiranje v IS - priprave na vajo Ljubljana 80/III. del NOSILEC: komisija za naloge komunistov v SLO in DS Občinska konferenca ZKS pooblašča komite, da v okviru programskih usmeritev izdela konkreten program dela za drugo polovico leta. Program idejno-političnega usposabljanja je sestavni del tega programa dela in se uresničuje po enotnem sistemu, sprejetem v ZKS. Komisije in druga delovna telesa, ki delujejo v občinski konferenci in njenem komiteju, določijo svoje programe dela skladno s tem programom in statutarnimi pooblastili. Te programske usmeritve s programom dela občinske konference in njenega komiteja, so skupno z idejno-političnimi izhodišči za programsko usmeritev mestne in občinskih organizacij ZKS v LJUBLJANI v letu 1981 osnova za programiranje dela OOZK. Na predlog komisije za sklepe, ki jo je določila volilno programska konferenca, je te programske usmeritve in akcijski program dela potrdila občinska konferenca na 28. seji dne 15. aprila 1981. Z N Predsedstvo občinskega sveta ZS Ljubljana Moste-Polje, koordinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL, delegati skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije in skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije -gospodarsko področje so na skupni seji dne 3. aprila 1981 obravnavali informacijo o gospodarskih gibanjih v SR Sloveniji v prvih dveh mesecih leta 1981 in predlog ukrepov za uresničevanje resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 s posebnim poudarkom na stanju v občini Ljubljana Nbste-Polje ter o predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja glede oskrbe z mineralnimi gnojili in sprejeli naslednja STALIŠČA I. 1. V občini Ljubljana Moste-Polje ugotavljamo podobne probleme, kot sp opredeljeni v informaciji in oceni gospodarskega stanja v SR Sloveniji. Takšna gospodarska gibanja so tudi posledica neustreznih aktivnosti pri planiranju, predvsem pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov in pri njihovi realizaciji. Plani posameznih delovnih organizacij še ne presegajo tovarniških okvirov in ne posegajo v širše reprodukcijske komplekse, Iger bi se na tej osnovi dogovarjali o hitrejšem povezovanju v vseh fazah reprodukcijskih odnosov. Prav tako med posameznimi nosilci planiranja obstajajo pomembne neusklajenosti. Tako smo plan občine uskladili s plani republike, pri čemer pa so neusklajeni plani med občino in posameznimi delovnimi in temeljnimi organizacijami, saj polovica delovnih organizacij še ni sprejela svojih srednjeročnih planov. Sprejeti plani še vedno niso dovolj kvalitetni. So premalo konkretni, v izvajanju niso opredeljeni nosilci nalog, pa tudi odgovorost za realizacijo se ne izvaja. Skratka, planski dokumenti so v mnogih primerih le sprejeti kot formalni akti, ne pa kot iasna orientacija oz. vodilo za delo in gospodarjenje. Kot primer navajamo realizacijo dogovorjene stopnje zaposlovanja v letu 1980 Ko smo kljub opredeljeni stopnji zaposlovanja (2 %), le-to realizirali 6 %, kar kaže, da da so organizacije združenega dela pod pritiskom družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti sicer prilagodile planske dokumente, v vsakodnevni praksi pa se tega niso držale. Tudi sedaj se pojavljajo podobne tendence. V mnogih primerih je prisotno mnenje, da se ne izplača temeljito planirati, ker zaradi vsakodnevnih proizvodnih težav, trganja reprodukcijskih verig in drugega itak ti plani ne držijo. Hani pa ne držijo tudi zato, ker se neodgovorno obnašamo do realizacije dogovorjenega. Zato i je na vseh ravneh v tem trenutku potrebno vzbujati strokovno in politično delo za izdelavo kvalitetnih planov kot osrednjega instrumenta tudi za sedanje gospodarske težave. 2. Na področju industrijske proizvodnje, ki je prevladujoča in zelo obsežna na področju naše občine, se nadaljuje tendenca upadanja, ki se je že kazala v preteklem letu. Zaradi uvoznih restrikcij in zaradi načina proizvodnje je bil obseg le-te zmanjšan, predvsem v OZD, ki potrebujejo za svojo proizvodnjo uvožen repromaterial kot je Totra, Papirnica Vevče, Julon, Izolirka. K temu prispeva tudi neusklajenost cen, saj na primer v Totri za surovino plastičnih cevi dajejo okoli 80 din po 20% vložku dela pa te izdelke, to so plastične cevi, lahko prodajajo za pkoli 50 din/kg. Zaradi takih razmer so sedaj ustavili prodajo izdelkov, kar je v bistvu zelo kratkoročen ukrep in ne spreminja ali izboljšuje prav ničesar. Glede strukture in vrste industrijske proizvodnje v občini Ljubljana Moste-Polje so se cene materiala / primerjavi z lanskim obdobjem povečale za 64% cene končnih izdelkov pa se niso povečale v tem razmerju. Večina organizacij združenega dela je vložila maksimalne napore m kljub težavam dosegla primerne rezultate. Zato je potrebno izpostavljati tudi pozitivne premike in primere. V Saturnusu je na primer zaradi nastalih težav pri dobavi bele pločevine v letu .1980 bil izdelan zelo konkreten stabilizacijski načrt za vse nivoje delovne organizacije do posameznih oddelkov in delavnic. Z omejevanjem nepotrebnih stroškov, racionalnim zaposlovanjem in prerazporeditvijo delavcev, z zmanjševanjem nadurnega dela, števila honorarnih in , pogodbenih delavcev in nič drugega so doseženi pomembni prihranki in izboljšana kvaliteta dela. Najbolj pa je pomembno, da so stabilizacijske ukrepe sprejeli in jih potem striktno izvajali sami delavci. Tako je stabilizacija postala najmasovnejše politično, samoupravno in strokovno gibanje, skratka sestavni del dela in življenje kolektiva. Primerni poslovni rezultati so opravičili take napore. Ali primer v Izolirki, ko so delavci v prvem polletju dvakrat zmanjševali osebne dohodke in za ceno takih žrtev reševali likvidnost in poslovanje delovne organizacije. Zato je potrebno kljub vsem težavam afirmirati in širiti napore in uspehe posameznih organizacij združenega dela in ne vsevprek govoriti, da je povsod vse slabo. 3. Pri iskanju rešitev za učinkovitejše delo in ustvarjalnost je zelo pomembna, še posebej v Ljubljani, prerazporeditev delovnega časa. Ta je potrebna prav na vseh področjih naše dejavnosti. Odločno se je treba spopasti z odpori, obenem pa povsod tudi narediti ustrezne predloge in dati nove rešitve. Tam, kjer so uspeli z prerazporejenim delovnim časom, ki je prilagojen potrebam dela so dosegli pomembne finančne rezultate, kot na primer pri Slovenija ceste Tehniki. Tudi tam so bili v začetku odpori, ki pa so z odločno družbenopolitično akcijo in samoupravno aktivnostjo bili odpravljeni. Ta teden pa imamo težave zaradi neizvajanja samoupravno dogovorjenega prerazporejenga časa v Gradisu — TOZD Ljubljana-okolica, kjer večina delavcev odide po 14 uri domov ter tudi tisti, ki delajo do 15. ure potem ne morejo učinkovito delovati in je v bistvu moten delovni proces. Takim odporom se bo potrebno z vsemi sredstvi politične aktivnosti upreti, delavcem pa pojasnjevati, da bo njihovo početje prispevalo tudi k zmanjšanju dohodka in osebnih dohodkov. Popolnoma nerazumljivo je, da na primer veliko število gradbenih temeljnih organizacij delajo vso dolgo zimo 8-urni delavnik, čeprav je učinkovitost bila le polovična. Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa bi odpravljali tudi konice v proizvodnji in zmanjševali potrebo po zaposlovanju skupin gradbenih delavcev iz drugih republik, ki se ponovno pojavljajo z isto vsebino, samo ne več preko „gazd“, temveč preko zadrug, v resnici pa gre za vsebinsko nespremenjen odnos. Sindikati Ljubljane in izvršni svet prav sedaj izdelujemo predlog prerazporeditve delovnega časa v Ljubljani, Id že sedaj izziva odpore in bo potrebna dolgotrajna in odločna akcija za njegovo realizacijo. 4. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je uvoz zmanjšal za 30 %, izvoz pa za 19 %. Ugotovljeno je, da je izvozna ekspanzija v upadanju in da se v kratkem bistveno ne bo spremenila. Plan izvoza ni bil v v celoti dosežen. Osrednji problem je zlasti pri zagotovitvi surovin, kjer so zaloge reprodukcijskega materiala izčrpane in so bistveno manjše kot v istem obdobju lanskega leta. Pozitivni premiki pa se kažejo pri izvajanju gradbenih del v inozemstvu, kjer so nosilci Slovenija ceste Tehnika in Gradis in kjer so naše velike rezerve. V tem primeru pa ne smemo biti rigorozni tudi pri povečanem zaposlovanju od planiranega. 5. Glede zaposlovanja poudarjamo problem zaposlovanja mladih delavcev. Mnoge organizacije razumejo restrikcije pri politiki zaposlovanja v tem smislu, da se navznoter zapirajo in ohranjajo strukturo zaposlenosti, za katero pa v naši občini ugotavljamo da je neustrezna, saj je 53 % to je več kot 16.000 zaposlenih nekvalificiranih ali priučenih delavcev. Potrebno je storiti dodatne napore za zaposlovanje mladih delavcev, še posebej pa štipendistov posameznih organizacij. Sedaj gremo v občini v ponovno preverjanje planskih dokumentov, ker ti predvidevajo za naslednje srednjeročno obdobje polovico manj štipendistov kot je bilo v letih 1976/80. To je resno opozorilo, kako je ponekod stabilizacija narobe razumljena. 6. Sedanje gospodarske razmere narekujejo tudi ustrezno prestrukturiranje gospodarstva v občini, predvsem v tiste proizvodne dejavnosti, ki imajo pogoje, ustrezne kadre, prostorske in finančne možnosti. Zato je potrebno preana-Lizirati sedanje organizacijske povezave in pogumno snovati dejansko povezovanje tistih organizacij, ki pomembneje sodelujejo v poslovnem in dohodkovnem procesu. Ena takih organizacijskih struktur je novi SOZ D Kemija, prav sedaj se reorganizira Sap Viator, kjer so precejšnja ne-samoupravna nasprotovanja, zveza komunistov in sindikati, so dali pobude za povezovanje zaključnih del v gradbeništvu, Indosavokviru Litostroja in Strojegradnje, organizacij agroživilstva, trgovine in turizma v okviru Žita, Emone, Kolinske in še druge. Enako odgovorno pa je potrebno tudi prestrukturirati neustrezne in neefikasne proizvodnje. Tako smo pred dnevi sprejeli stečajni postopek za Zidar TOZD Gradbena opera-tiva Ljubljana, ki ni imel nobene ustrezne perspektive za delovanje. Delavce se je zaposlilo v drugih delovnih organizacijah, kjer bodo imeli bistveno višji osebni dohodek, večjo učinkovitost, torej za družbo v celoti ne bo nobene škode. 7. Glede cen je povsod treba dosledno podpirati sklepe družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti ter zahtevati principielnost in izvajati dogovorjene postopke, kar naj privede do zaviranja nekontroliranega naraščanja. V tem smislu so bila izvedena stališča občinskih in ljubljanskih sindikatov, da se ne odobri v tem trenutku povečane cene v VVZ, komunalnih in energetskih storitev v Ljubljani. Delovni ljudje so to ugodno sprejeli, rešitve za povečanje cen v teh dejavnostih pa tudi vseh drugih pa je potrebno usklajevati s planskimi in resolucijskimi dokumenti. Upravičen del za podražitve pa poiskati tudi skozi druge oblike, pa ne nazadnje tudi boljše delo teh organizacij. 8. Delegacije skupine delegatov za zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, predsedstvo občinskega sveta Z S Ljubljana Moste-Polje, koordinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL dajejo podporo usmeritvam in stališčem skupščine SR Slovenija, ki se naj jih ustrezno dopolni z usklajenimi razpravami in predlogi z današnje seje zborov skupščine SRS. II. 1. Podpiramo stališča družbenega pravobranilca samoupravljanja in stališča izvršnega sveta SRS. 2. Ugotovljeno je, da je na področju kmetijske zadruge Ljubljana preskrba z umetnimi gnojili izboljšana in je teh v zadostni količini. Problem pa je način, kako so ta pridobljena. 1200 ton iz Kutine je bilo potrebno doplačati z devizami. Sedaj pa že dva meseca prihajajo gnojila z odprto ceno, katero so prisiljeni sprejemati, čeprav se smatra, da je to oblika manipulacije in izsiljevanja. Na področju naše občine ni čutiti težav s sredstvi za zaščito rastlin. Agromelioracije in hidromelioracije se na področju občine zadovoljivo razvijajo in v tem letu ne bo zastojev. Izgrajeno je tudi novo skladišče v Dobrunjah. Proizvodnja mleka in mesa v prvih treh mesecih ni ppdla, v aprilu in maju pa je pričakovati povišanje proizvodnje mesa. V juniju in juliju je predvideno rahlo zmanjšanje proizvodnje mesa, v avgustu pa bo dobava ponovno normalna. Glede na zaostreno stanje v gospodarstvu je potreben afirmativen pristop k pridelovanju Ivane ter pozitivni ukrepi, ki se že dalj časa izvajajo na tem področju, ugotavljamo pri nas povečan interes za kmetovanje. To so ugodne okoliščine, katere bo z vsemi sredstvi treba spodbujati in vzdrževati še v naslednjem obdobju. 3. Glede kompenzacij je mnenje, da so v tem trenutku potrebne, toda v tej obliki dolgoročne neperspektivne. Kompenzacije je treba usmerjati k pridelovalcem hrane in ne k predelovalcem. VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Akcijski program za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 Predlog odloka d novelaciji zazidalnega načrta MS 10 Novo Polje Osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4) Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov „ LJUBLJANA 2000‘r Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 Odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za PST - k.o. Zadobrova, k.o. Bizovik ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 38. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. marca 1981 Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (38. seja) In zbora krajevnih skupnosti (39. seja) z dne 25. marca V981 Zapisnik 5. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 16. aprila 1981 Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (39. seja), zbora krajevnih skupnosti (40. seja) in družbenopolitičnega zbora (39. seja) z dne 16. aprila 1981 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ DELEGATSKE INFORMACIJE Analiza števila zaposlenih v KS in njihovih osebnih dohodkov IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Programske usmeritve občinske organizacije ZKS in akcijski program dela občinske konference in'njenih organov za leto 1981 STRAN: 4 7 11 11 13 14 18 in 19 22 24 28 30 32 33 36 V y RAČIČ-ŠIIT. Tehnični urednik: Stane HRF.ZOVAR Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska e I/II, tel. st.: 41-660 in 41-544 I uprava z Proletarska e. lirika za tisk: 421-1 /72 z dne 8. 6. 1977. Priprava za tisk: |f\n mk -IBM—Tisk Ifi tiskarna ljudske pravice