------    104    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. V letu 1857 je bilo v celem cesarstvu narejenih 927 milijonov 788 tavžent in 622 cigar. V tem številu pa ni tistih, ktere so prišle narejene iz unanjih dežel!
—   24. marca. — Pretečene dni se je vzdignil led na Donavi in je splaval, hvala Bogu, brez posebne nesreče proti černemu morju. Zlo nam se je bilo povodnji bati. Druge škode ni naredil, kakor cesarski most čez veliki rokav Donave je precej poškodoval. Zavoljo tega ne smejo čez-nj voziti; pa popravili ga bodo brez odloga, kadar ves led odplava.
Iz Češkega. Blizo Starega Bolseslava je umerla pred nekimi dnevi kakih 50 let stara kmetica, ktera si je terdo domišlovala, da jo Bog zavoljo grehov njene mladosti že v tem življenju tepe in da jo je zavoljo tega pre-menil — v gos. Da bi bila pa res kot gos živela, si je sgnetila testo iz zadnje moke in drobnega peska, ktero je v drobne podolgaste koščke zvaljala, posušila in v prazni skrinji blizo peči sede zobala. Uboga babica je umerla peti dan po vživanju te zmesi za kerčem želodca.
Iz Ogerskega. V Belogradu (Stuhhveissenburg) so 19. marca 9 tolovajev obesli.
— Ogerska družba za zavarovanje zoper ogenj in uime je izročila veliko opravilstvo za Avstrijo, Mora-vijo, Silezijo, Solnograško, Tirolsko, Štajersko, Koroško in Krajnsko velikemu tergovcu Stametz et Comp. na Dunaj i.
Iz Erdeljskega. V Hermanstadt-u je bila viditi nova maši na za košnjo, ktera zamore nek v dnevu 371/2 oralov žita ali trave pokositi in ne potrebuje več kakor enega človeka in enega konja. Tako prosto jev sostavljena, da jo more vsak kovač za 50 11. narediti. — Ce je to res, se bodo jokali naši kosci in naše žejnice!
Iz rus. Poljskega. V Varšavi je bila ženska, ktera je več ko 50 let kot možk oblečena v mnozih krajih služila, po bolezni prisiljena, v bolnišnico iti, kjer je bila kot ženska spoznana.
Iz Rusije. Število sužnjekov v Rusii, kterih osodo ravno zdaj razsojajo, je 11 milijonov in 80 tavžent, kteri žive po 109 tavžent grajšinah raztreseni. Nekteri grajšaki imajo silno veliko tacih kmetov, tako na pr. jih ima grof Cermetov sam 160 tavžent.
Iz Italije. M az zini-1 a so zavoljo lanske prekucijske poskušnje v Genovi in comtumaciam v smert, in vrednika časnika „Italia e popola" za 10 let v ječo obsodili.
Iz Francozkega. Postavodajnemu zboru je bil načert postave zastran plemskih naslovov predložen, in to je marsikterega v serce zadelo, ker si je od leta 1832 mnogo oseb višjih stanov take naslove prilastilo, ki niso plemenitniki, in so pristavile k svojemu priimku tudi še ime kraja, v kterem so bile rojene, in grajšine, ktero so pridobile. Tako se je imenoval marsikdo barona, grofa itd,, pa ni bil ne senca tega stanu.
—  Persignv, francozki poslanec v Londonu je od ondi poklican, in namesti njega maršal Pelissier za poslanca   izvoljen.   Zakaj   da   je  Persignv   odstopil,   govore
ljudje v Parizu razne reči. Eni pravijo, da je že davno prosil za to, ker se je z grofom Waleski-em zavoljo zadeve o političnih begunih razperl; drugi pripovedujejo, da se mu je z Lord Derby-em enaka godila; še drugi pa, da je francozka vlada svojega poslanca nazaj poklicala, ker angležki minister Lord Malmesburv ni hotel Angleža Hodge izročiti, kterega so kot napada na Napoleona krivega v Genovi prijeli. Da bo maršal Pelissier njegov naslednik, tega se ni nihče nadjal. Pelissier, pervi vojak francozkega cesarstva, vojvoda Malakovski, je skozi in skozi vojak, in govoril in posvetoval se bo v Londonu, pa težko drugač, kakor z roko za meč deržeč. S prihodom njegovim v London se začne nova doba francozko-angležke zveze. Govoril bo malo pa krepko, in kako mu bodo na Angležkem odgovarjali, ne more dolgo na skrivnem ostati. Strune se čedalje bolj napenjajo, Bog daj, da bi ne popokale! Najnovejši časniki mislijo, da se zavoljo tega ni bati za mir, ker je cesar tega moža za poslanca izvolil.
—  Minister vojaštva je ukazal, vse vojake mornarskega vojaštva med 20. in 40. letom starosti, kteri niso že 4 leta služili, poklicati. Urlavba ne dobi noben vojak ali oficir več, če mu ga minister sam ne privoli.
v
Iz Španije. Misliti je bilo, da se bo ta dežela po dolgih prepirih in kervavih vojskah ter puntih umirila. Pa mir ji še ni naklonjen. Spet je namreč brati, da ondi med mertvim pepelom iskra tli, ktera zna danes ali jutro kot goreč plamen deželo popaliti. V Madridu in po deželi trosijo puntarske pisma, ministerstvo je na slabih nogah, deržavni zbor omaguje.
Od turške meje. Iz Ko t ar a se piše 16. marca: 13. t. m. zvečer je prišlo kerdelo Cernogorcov v Kruševice, da bi se z ondi zbranimi kristjanskimi vstajniki zedinili. Knez Danilo je dal med tiste plačil razdeliti, kteri so se v poslednjih bojih najbolj obnašali. Zavoljo velicega snega so boji ponehali.
—   Ko so v Bosni in Hercegovini zvedili, da pride turška armada, in z njo vladni komisar Kemal Effendi, so se nekoliko potolažili. Hercegovinci se na-djajo, da bodo njih temeljite pritožbe uslišane, in so neki rekli,, da se Turkom ne bodo zoperstavljali. Upati je tedaj, da, se bodo ti kraji pomirili. — Kar pa Cernogorce utiče, jih bodo skorajda diplomati v svoje varstvo vzeli.