Razgovor o planu Skoraj po vseh obtiiiah našega okraja so v leku razprave po družlK-iiili plauih. Ne- katere občinske skupščine ko ga že sprejele. Obiskali smo občino Videm-Krško ter nje- nemu predsedniku lov. FRANCU DRAGA- NL poslovili nekaj vprašanj, ki zanimajo nase bralce v /vezi z družbenim planom občine Videm.Krško: — Tovariš prctisednik, ali se bodo ugod- na gospodarska gibanju zadnjih let uspešno nadaljevala tudi v gospodarskem letu 1964f »Zavidljivi uspehi, ki so bili do- seženi v preteklemu letu, skupaj z aktiviranjem novih produkcijskih kapacitet, z doslednim izvajanjem stimulativnega delovanja gospodar- skega sistema, z odkrivanjem no- vih rezerv na račun boljše organi- zacije dela in z hitrejšim obnavlja- njem proizvajalnih ?;redstev in mo- dernizacije so garancija za predvi- den uspeh. — Kako se bodo odrazile vložene investi- cije in kreditiranja preteklih let in kakšno investicijsko politiko predvidevate? V pogledu investicijske izgradnje je potrebno nadaljevati tako poli- tiko, da bodo vlagali sredstva le v objekte, ki ekonomsko opravičuje- jo sleherno naložbo. Stremimo pred- vsem za tem, da končamo že začete investicije. V industrijski " grupi predvsem v Tovarni celuloze in pa- pirja »Djuro Salaj« ter Kovinske Videm-Krško. V Tovarni celuloze in papirja je bilo investirano preko 4,5 milijarde dinarjev''za rekonstrukcijska dela in opremo novega obrata roto 2, ki že poskusno obratuje. V letošnjem letu bomo vložili večje investicije v Tovarno Kovinska Videm-Krško, ki proizvaja v nemogočih okoliščinah. Moramo podpreti in pomagati stre- mljenja in gradnjo novih obratnih prostorov na desni strani Save. Vsa mvesticijska politika bo v letošnjem letu težila k hitrejši realizaciji no- vih kapacitet. Letošnja investicijska vlaganja so za 37,7 odstotka manj- ša od lanskih. — In kmetijstvo? Analize in drugi pokazatelji kaže- jo, da je gibanje v kmetijski proiz- vodnji mnogo bolj dinamično kot prejšnja leta. V letošnjem letu bo- do naloge kmetijske proizvodnje zahtevnejše. Vprašanje kmetijske proizvodnje poskušamo reševati kompleksno. Letos bomo arondirali novih 450 ha površin. Ko zagotav- ljamo sredstva za podružbljanje no- vih površin, moramo vzporedno za- gotoviti tudi sredstva za kultivira- nje teh površin, nabavo kultur, me- hanizacije in kadrov. Večji p6uda- rek moramo dati pogodbeni proiz- vodnji. Navzlic dosedanjim aronda- cijam zemljišč ostaja še vedno v naši komuni skoraj 90 odstotkov ob- delovalnih površin v rokah indivi- dualnih proizvajalcev. Temu pro- centu smo v letošnjem letu posve- tili veliko pozornost. Stremimo za tem, da s teh površin dobimo čim več poljedelskih tržnih viškov in to v obliki pogodbenih povezav s kme- tijskimi zadrugami. — Koliko bo vrednost proizvodnje porasla v celotnem gospodarstvur Predviden porast planiramo na 19,6 odstotka. Od tega je v največ- jem porastu gradbeništvo, ki znaša 26,9 odstotka, industrija 19,4 odstot- ka, kmetijstvo 14,1 odstotek in pro- met 10,8 odstotkov. V gradbeništvu je ta procent velik zaradi »Kovinar- ske«, ki se še vedno kvalificira kot gradbeno podjetje. V industriji pa Zasledimo pomembno povečanje v ^ovarni celuloze in papirja, kjer se "O povečalo za 24,2 odstotka. Tobo- na je razvidno nadaljnje povečanje druž- bene potrošnje. Kako bo na to vplivala obrt- na dejavnost? V naši komuni je obrt dokaj raz- vita. /Vendar je razvita bolj proiz- vodna kot pa storitvena. To vpraša- nje sedaj obdelujemo. V letošnjem letu se bo družbena proizvodnja po- večala, ob tem nastaja pospešen razvoj storitvene proizvodnje in družbene obrti. Ta razvoj bomo do- segli s hitrim razvijanjem servisov, s kooperacijo med proizvodnimi obrtnimi podjetji, industrijo, obrt- mi krajevnih skupnosti in podobno. Predvidevamo, da se bo obseg obrt- niške proizvodnje letos povečal za 13,4 odstotka. — Šolstvo je v večini občin v nezavidlji- vem položaju in pri vas? V področju družbenih služb pri nas izstopa s svojo problematiko — šolstvo. Zaradi malega dela sred- stev, ki smo ga vlagali do sedaj, se nam to maščuje, šolska poslopja so v izredno kritičnem stanju. Sla bo oskrbovana, s slabo opremo, ki nikakor ne ustreza sodobnemu uč- nemu postopku. — Tn stanovanjsko komunalna dejavnost? Tudi letos bomo nadaljevali s sta- novanjsko izgradnjo. Predvideva- mo, da bomo izgradili 120 novih stanovanj. Dosedanja ovira za hit- rejšo gradnjo stanovanj predstavlja pomanjkanje urbanistične doku- mentacije, zazidalni načrti v grad- benih okoliših in pomanjkljivosti v komunalni opremi stavbišč. Pri gradnji stanovanj bi naj sodelovale gospodarske organizacije in zaseb- niki, katerim bi še omogočili dolgo- ročni krediti, s tem bi obenem an- gažirali veliko sredstev zasebnega sektorja. V letošnjem letu bomo posvetili mnogo večjo pozornost komunalni dejavnosti. Dogradili bomo mestni vodovod, obenem pa izvršili pripra- ve za graditev leskovškega vodovo- da. Nadaljevali bomo z avtomatiza- cijo telefonije, elektrifikacijo pode- želja. z javno razsvetljavo, cestno službo in pripravili izgradnjo nove- ga mostu čez Savo. J. Sever Tov. France Dragan KONČNO Z DEŽJA POD STREHO ... Nekdanje obrtno podjetje, ki je za- poslovalo nekaj delavcev se je v so- razmerno kratkem času prelevilo v tovarno, ki razen sebe izgrajuje še druge. Kovinska tovarna v Krškem, je šele lansko leto dobilo status to- varne. Danes zaposluje okrog 350 de- lavcev. Proizvaja v glavnem kovin- sko opremo za industrijo, ladjedelni- štvo, kmetijstvo in opremo za elek- trifikacijo. Tovarna do letos ni irnela ustreznih delovnih pogojev, saj so večino večjih konstrukcij morali ob- delovati pod milim nebom. Stari pro- stori, ki so bili dediščina obrtništva, niso mogli zadovoljevati vse večjih proizvodnih potreb, zato so morali večino montaž opravljati kar na pro- stem. To je vpliva.lp predvsem v zimskem času na delovno storilnost, ki se je občutno zmanjšala. Lansko leto so v' tovarni začeli z novograd- njo proizvodnih prostorov, ki jih gra- dijo na desni strani Save. Poleg pro- izvodnih prostorov gradijo še uprav- ne prostore. Povpraševanje po kvalitetnih izdel- kih krške Kovinske tovarne na trži- šču je veliko. Lansko letni proizvodni plan so,uspešno zaključili. Prodali so svojih proizvodov v vrednosti preko ene milijarde tristo milijonov dinar- jev. B. Triletna intenzivna izgradnja KMETIJSKI KOMBINAT V ŽALCU - V TREH LETIH PODVOJENA PROIZVODNJA Kmetijski kombinat Zalec^je po združitvi s kmetijsko zadrugo »Sa- vinjska dolina«, kmetijsko zadrugo Celje ter podjetjem za odkup in iz- voz hmelja »Hmezad«, največja kme- tijska organizacija v celjskem okraju, V posesti ima preko 4 tisoč hektarjev zemlje, od tega 3 tisoč hektarjev ob- delovalne zemlje. Razen tega pa ima še ves odkup in izvoz hmelja, mle^ karno ter klavnico v Celju. Z vso svojo dejavnost.]© .^e v pretekl^^m letu ustvaril za 12 milijard družbenega bruto produltta. To ga uvršča med največje gospodarske organizacije v okraju. V treh letih, to je, do leta 1967, naj hi bila končana faza intenzivne iz- gradnje kombinata. V teh treh letih bodo investirali v modernizacijo in razširitev proizvodnje, v objekte, družbenega standarda ter za vzgojo in šolanje strokovnih kadrov, preko 7 milijard dinarjev. S temi investici- jami naj bi se povečal družbeni bruto produkt od sedanjih 12 na 20 milijard dinarjev letno. In za katere objekte bodo porabili ta sredstva? # Največji del sredstev je name- njen za obnovitev ter modernizacijo hmeljišč in sicer 4,2 milijarde dinar- jev. S temi sredstvi bodo obnovili 750 hektarjev hmeljišč; vsako leto po 250 hektarjev. Hmeljišča bodo urejena na plantažni način, v strnjenih komplek- sih, kar omogoča uvedbo kompleksne mehanizacije obdelave. Imela bodo betonske žičnice, utrjene poti med kompleksi, vkopane cevovode in stal- ne črpalke za namakanje ter tračne sušilnice hmelja v bližini večjih kom- pleksov. Tudi sama obdelava naj bi bila kolikor je mogoče mehanizirana in to: večina zemeljskih del, vsa za- ščita ter obiranje hmelja. Na ta način bodo znatno znižali stroške obdelave in s tem seveda tudi lastno ceno hme- lja. Povečal pa se bo tudi hektarski donos za približno 2 centa. # V tem obdobju naj bi zgradili tudi obrat za ekstrakcijo hmelja. V njem bodo izdelovali organsko smolo ali lupulin, za katerega je na svetov- nem tržišču veliko povpraševanje. Q Na Ložnici bodo zgradili mlečno farmo za 500 glav živine. S to in far- mama v Zalogu ter Podlogu, ki že stojita, bo tako kril KK 2alec vse potrebe Celja po mleku. 2e sedaj namreč pokrije kombinat 60 " o celj- ske potrošnje mleka. # Hleve na Zovneku bodo preure- dili v farmo za vzrejo plemenskih telic. Farma bo imela kapaciteto 900 telic in bo z njimi oskrbovala mleč- ne farme. # Uredili bodo 3500 stojišč za mla- do pitano govedo. Sedaj jih imajo 400, z adaptacijami pa jih bodo pridobili 600. Za 2500 glav pitancev pa bodo zgradili v Trnavi pri Latkovi vasi moderno farmo, ki bo urejena za vzrejo po najsodobnejših tehnoloških postopkih. # V Celju bodo dokončali moder- no klavnico z letno kapaciteto 5600 ton zaklane živine. # Regulirali bodo potoke Bolska, Trnavca in Danca. # Vzporedno z izgradnjo proiz- vodnih objektov, bodo gradili tudi stanovanja in druge objekte družbe- nega standarda, za kar bodo porabili več kot 1 milijardo dinarjev. Lojze Stepančič Inšpekcija IN POGOJI ZA UKREPE v OBČINI ŽALEC Od funkcionalne organizacije deikov uprave si skupščina občine Žalec obeta učinkovitejše, hitrejše in boljše poslovanje zlasti od inšpek- cijskih služb. Tako pričakovanje je potrdil tudi sestanek inšpekcijskih služb skupščine občine Žalec v pre- teklem tednu. Razprava, sklepi in priporočila so se nanašala na učinkovitejše ukrepe in večjo zakonitost. Ob tej priložno- sti so poudarili tudi pomen izboljša- nja življenjskih in delovnih pogojev. posebno za sezonske delavce. Poglo- bitev socialističnih odnosov naj bi razvijali državljani preko organizacij SZDL in sindikata.. Na sestanku so priporočali, da naj bi kmetijski kombinat za' zimsko škropljenje sadnega drevja zadolžil strokovnjake, le-ti pa naj iščejo čim- več sodelovanja s sadjarji. Potrebno je aktivnejše posredovanje veterinar- ske inšpekciie za kvaliteto mesa in mesnih izdelkov. , Zaradi nehigienskih razmer v ne- katerih gostiščih naj bi sanitarna in- špekcija ostreje ukrepala zlasti zo- per tiste, ki ne odpravljajo niti tiste- ga, kar je odvisno od o.sebja gostišča. To je pomembno zlasti zdaj, ko smo pred novo turistično sezono. Eden od hlevov »-mlečne farme-« v Zalogu »Jutranka« LEPI PROIZVODNI USPEHI Pred približno dvema letoma so v Sevnici ustanovili konfekcijo »-Ju- tranka«, ki se je zdaj že lepo uvelja- vila. Ko je bil v Ljubljani Sejem mo- de, je od žirije prejela tudi tri zlate in eno srebrno značko za svoje izdel- ke. »Jutranka-« izdeluje otroške ob- lekce in plaščke, pa tudi ženske ko- palke. Konfekcija v Sevnici zaposluje zdaj 112 delovnih moči, delajo pa v dveh izmenah. Sedaj so še v zasilnih in pretesnih prostorih, a imajo v načr- tu,-da bodo to leto blizu občinskega poslopja dozidali svoje nove delovne prostore. Konfekcija »•Jutranka-'< pa je pomembna tudi zavoljo tega, ker uspešno rešuje problem zaposlovanja ženske delovne sile. KRATKE IZ KONJIC Pri i»rnilboneni poopoldanski odpiraliir čas. .Se