Leto. VII, it. 14.
PoStmtaa pfaCawa v fjotcvln!.
V IšubSSani« w	19.	šasrcaaiasia	1923,
Pm&m. št, 1 Din.
HflPIE
Olaslto SociaNsiičhe stranka Jugoslavije, Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Med čitanjem ponovni medklici in hrup. da je moral sodr. predsednik opozarjati na mir- Sodr. CobaJ trdi, da o tajnikovi morali ni govoril med sejo Delavske zbornice. Ko se hrup poleže dočita sodr. Bernot do konca, potem pa nadaljuje svoj govor:
Sodrugi, ki se jeze, da kaj takega v »Napreju« pišemo, naj se jeze na krivce, ne pa na tistega, ki ima v interesu stranke dolžnost o tem pisati. Ce blatijo tajnika za njegovim hrbtom z namenom blatiti stranko, je treba energično poseči vmes. Ali je sodr. Cobal govoril o morali pred ali med sek> ali po^ nii, je vseeno, govoril ie in tu so navzoči delegati, ki so ga slišali. Če ima kai očitati, naj stori to tukaj ali pa v »Napreju«, ne pa da raznaša govorice brez odgovornosti. Zaupanje bo med nami šele takrat, ko se bomo na-.vadili vse očitke odkrito povedati drug drugemu.
Na shod v Zagorju me je poslala celjska konferenca, na kateri je sodr. Cobal izjavil, da dela za »Zarjo«. Posrečilo se mu je pa zajeti in konfiscirati letake, da 'delavstvo ni zvedelo za shod razen njegovih somišljenikov.
Sodr. Čobal trdi. da stranke niso razbili kompromisi, temveč Tone Kristan, ki je sodrugom poslancem v narodnem predstavništvu netočno poročal o ljubljanskem skleou glede vstooa v vlado, češ, da se je glasil za vstop. Soglašam, toda ne zdi se mi prav. da govori sodr. Čobal to šele zdaj. ko ie nasprotnik politično mrtev, ta-
krat je na z drugimi poslanci vred molčal. Če bi bili takrat odločevali mi, bi bili vso stvar pojasnili v »Napreju«, Tone bi bil ostal sam. stranka oa se ne bi bila razbila. Tak pomen ima javnost za proletarsko stranko! Zato lahko trdimo, da so stranko razbili takrat sodrugi. ki so vedeli, toda molčali.
Sodr. Krušič je v Mežici nastopil pred javnostjo. Zakaj se tudi sodr- Čobal ni oglasil v javnosti? Da si želimo sodr. Čobala iznebiti in da iščemo povoda za to. ni res. Že to bi bilo zadoščalo za razsodišče in izključitev, kar je rekel sodr. Svetku javno na strokovnem kongresu!
- Ti, Uratnik in dr. Korun še vedno trdite. da so Kocmurjevci in Mariborčani še člani stranke, ker obračunavajo baje v Belgrad. Posebno sodrug Uratnik nam očita, da se držimo pravilnika samo navzdol. navzgor na ne. O tem bomo pozneje še govorili, za Zdaj naj omenim samo. da sem bil edini, ki sem glasova! na skupni scii glavnega in pokrajinskega odbora proti podališaniu roka za en mesec (do konca avgusta), ker sem vedel, da ne bo nič pomagalo, ker vsi le namenoma zavlačujejo nered. Tisti bog je torej ostal sam. njegova sugestija.ni nič izdala! Člani glavnega odbora in sodr. Uratnik kot duševni oče resolucije za oodahšanie roka so na n'egove očitke ugovarjal. češ, če zamudniki še zdaj ne bodo izvršili svo-ie dolžnosti, bodo imeli opraviti z nami! Zda? ra predlaga Uratnikova opozicija po sodr. dr. Korunu, nai damo še nove olaj-
R. U. R.
(Dalje.)
(Prispevek h kritiki.)
In kai so storili s tem velikim, nenavadnim človekom ljudje? Rojstni hlev so spremenili v kamenito cerkev, jaslice in slamo so vrgli proč. postavili so zlat oltar, razobesili zastave, godba igra in srca zaslepljenih ljudi trepečejo, ko človeški napuh izoreminia vino v kri in kruh v meso človeka, ki je živel in umrl zato, da reši človeštvo ne morda na onem svetu- ne iz vic ali pekla, ki ga obetajo samo revežu .temveč da reši ljudi iz pekla na tem svetu, da jih duhovno osvobodi in prerodi. da jih nauči spoznavati resnico, ljubiti in pomagati človeku, pa najsibo še tako slab in zaničevan, da jim ustvari rai na zemlji ne pa tam. kjer je neskončna praznma in tema. kamor odhajajo vsa živa bitia. kadar nespremenljivi zakoni prirode ločijo živbenje od mrtve snovi in kamor ne sega človeški razum in vendar si ie prilastil pravico obljubljati onim. ki si v potu obraza služijo vsakdanji kruh, večno trpljenje tudi do smrti, Kristovi namestniki, božji služabniki? če ste res.
zakai ne snamete s svojih pleč zlatih tog, zakaj ne vržete iz cerkve zlata in biserov, zakai ne spodite iz nje kuncev, ki prihajajo v božji hram. da skrijejo svoje podle duše v hinavski molitvi, zakaj ne vzamete v roke biča, kakor je to storil naš učitelj? Zakai ne stopite v siromašni obleki med ljudstvo in mu z lepim vzgledom in pošteno odkrito besedo ne pomagate prenašati težav življen a. zakaj se repenčite, če vas kdo zadene s pravično besedo, ko ie vendar Krist učil: če te udari tvoj sovražnik po enem licu. nastavi mu še drugo. Zakai sejete jezo in sovraštvo in begate ljudstvo s peklenskimi mukami nekje na onemu svetu, ko ie pa vendar to ljudstvo zatirano in pozabljeno, nevedno in v zmoti na tem svetu. Mar ie Krist učil: sovraži in ubijaj druge narode, zatirai slabega in nevednega in ustvarjai si na njegovi nesreči lastno blagostanje, njemu pa zagrozi s peklenskim trpljenjem? Kultura, civilizacija. razvoi. postave, znanost, umetnost, napredek? Ha. ha, ha. kai še! Laž, hinavščina, verige, s katerimi ste oklenili vi in vaši bratje po zvitih misl!h telo in dušo preprostega, poštenega človeka, uzdo
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana,.
Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
šave, 19. januarja naj glavni odbor Zar-iane izključi in še potem naj irnaio njih člani pravico na vrnitev starih članskih pravic, če takoj vstopijo. Take nedoslednosti niso zmožne pridobiti stranki po-trebno avtoriteto!	(Dalje	prih)
KARLO KOCJANČIČ, Maribor:
Ne bodimo vosek!
(Konec.)
Sodrug F. S. je še nekje preveč nepoučen. Tam, kjer pravi, da so v Mariboru baš zadnje dni pokazali, da ne trpe ljudi, ki bi jim zamazali socialistični program, in da je torej povsem neupravičena bojazen, da bi prišli v stranko zopet kaki umazani elementi. Naj le Mariboru prepustimo, da se jih reši. Ne vem — moja želja; bi bila. da se ta rešitev zgodi, še predno se združimo. Prvič. Drugič pa se bojim* da s to rešitvijo ne bo še tako kratka. Stojim v sredi in gledam dogodke od blizu. Pa bi mi ne bilo treba stati v sredi, temveč bi zadostovalo, če bi natančneje bral »Naprej«. Gre za Kolbesnov slučaj. Nes vem. če bi si sodrug F. S. pri tem slučaju ne ustvaril drugačne sodbe o mariborskem čiščeniu. če bi tudi on malo natančneje bral »Naprej«- Tam je stalo namreč te dni črno na belem, da ie Kolbesen majhna riba in zato so io požrli, je pa — tudi: črno na belem — še par velikih rib in teh še niso požrli. Ljudje, ki so malo ribo požrli, so poštenjaki, njih greh oa je. da so se ustrašili velikih rib. In kaj je to za nas. kar se velikih rib bolj boji, kot pa ima strah božji pred čistočo svo.ie organizacije? Zdai mi je prišla še neka misel: zdi
ste mu vrgli okrog vratu in spremenili ste ga v živino, ki vozi tako in tja. kakor in kamor veleva vaš zveriženi um- Predaleč nas pripelje ta pot. vrnimo se.
Težaki se trudijo noč in dan. v tvor-nicah, v rudnikih, v plavžih, na kopnem, na morju, ponoči, podnevi, vedno in povsod. In vsi so enaki. Koščene, izsušene postave, vela. razorana lica. motne, z žalostjo in obupom zastrte oči, žuljave roke. pod kožo na čelu lazi kakor črv neumorna skrb za košček kruha in zatajena želja po človeškem živlienju. ki kipi in mami. vabi in kliče od vseh strani, pa ne smeio poseči po njem. ker ga ie ovila ko raiska kača korupcija, špekulacija, skozi stolet a monopolizirana in samo določenemu krogu privilegiranih ljudi namen ena znanost, tiklenjena v težke verige,spačena in od realnega življenja kot luna od zemlje oddaljena umetnost, zastareli, onim milijonom. ki so pravzaprav njihovi nosite-l‘i. po duhu in načinu življenja popolnoma tuji zakoni in neštevilne druge tako lepo opevane čednosti sodobne človeške družbe. Težaki delaio. Od jeklene pošasti, ki reže morske valove, ki z ogromnimi topo-
se m{ namreč, 'da so velike ribe Se same rekle požreti malo. da bi tako dobile nekaj časa za beg in skritje.
Se marsikai bi človek napisal, ker mu predmet budi polno nečednih reminiscenc. A koncem koncev — prilika bo še dana. In še nepotrebna bo. če se komisija pred kakim odločilnim korakom poglobi tudi v študij tistega gradiva, ki leži nepremakljivo v »Napreju« kakor v »Enakosti« in »Volksštimi« iz vsega tega časa žalostnega medsebojnega boja. Ta študij bo za sanacijo naših razmer in za celo našo poštenoopozicijo velikobolj uspešen, kot pa če se iz samega sentimenta poženemo v kake ne dovoli pripravljene kompromise. ki bi nam čez kratek čas zopet ležali kakor debel kamen na prsih. Enega vsai nai si bo pomirjevalna komisija r-red morebitnim kompromisom svesta: da je namreč vsaka sprava s sedanjim Mariborom čisto odveč, če se ne doseže na temelju teh točk:
1. Brezpogojno priznanje našega pravilnika in brezpogojno izvrševanje vseh dolžnosti, kakor jih izvršuje zadnja gorska organizacija, ki pa zato ne pomeni v socializmu nič mani nego JVlaribor. to je •h-, nič več.
2- Vsako izpremembo odločijo strankine instance.
3. Krivci in grešniki se poiščejo in se postavijo pred strankino razsodišče. Sklep tega razsodišča je brezpogojno odločilen.
4. »Enakost« se ustavi.
To bi bil en modus. Moj ni, ker če bi bilo po mojem in do zadnje pikice dosledno, bi naša stranka s svoie strani sploh ne započela pogajanj, temveč bi stopila od dosedanje rešitve mariborskega vprašanja korak naprej in bi ga z ustanovitvijo novih organizacij rešila skoro do konca. Dovolj je ljudi, ki si žele iz antipatičnih razmer, v katere so jih zavedli nepripravljene bogovi, zopet v redne, prijateljske stike s pokrajinsko centralo. Te ljudi je treba zbrati in nanovo organizirati- Kdor ie boječ in še preveč nezrel, nai se pač še en čas šola v starih organizacijah- Zavoljo nazornega pouka mu bodo služile nove organizacije s svojim zgledom. Ta zgled bi vlekel in tako bi prišli še najorei do resničnega združenja, ki bi pomenilo krasen korak naprej s paralelnim razvitkom naše številčne in moralne
sile. Ponavljam še enkrat: če se precej danes pobratimo z Mariborom, kakor je, smo izgubili. Kdor tega ne razume, naj si ta članek še dvakrat prebere.
Politične vesti.
+ Na se|J ministrskega sveta 17. t. m-
ie poročal minister dr. Ninčič o zunanji politiki. Poljska vlada je poslala našemu zunanjemu ministru noto, s katero obvešča našo vlado, da mora nastopiti z orožjem proti Litvincem. ki so zasedli Me-mel. Za Litvo stojita Anglija in Rusija, ki baie komai čaka. da bi prišlo na meji do kakega spooada. katerega bi skušala izrabiti v svoio korist. — Dr. Ninčič ie dobi! od vlade navodilo, naj v sporazumu z Malo antanto ukrene vse potrebno v tem vprašanju. — Potem so razpravljali ministri o položaju rad. stranke Tudi radikalci bodo te dni izdali proglas na narod, ker je radi razkola med Protičem in Pa-šičem položaj v stranki razčiščen.
-f Sporazum z Italijo glede prometa. 20. t. m. se bodo sestali v Rimu naši in italiianski delegati v svrho sporazuma glede direktnega prometa med obema državama.
+ Štajerski Nemci So po poročilu »Slovenca« 17. t. m. zborovali v Celju in sklenili, da bodo glasovali za radikalsko listo.
+ Belgralske komuniste, ki so ustanavljali »Proletarsko stranko«, so pred nekaj dnevi aretirali in zaorli, čez nekaj dni pa izpustili zopet na svobodo-
+ Madžarska mobil zacija je baje samo volilna agitacija za radikalce. »Slob. Tribuna« objavlja 18. t. m. službeno obvestilo ravnatelja političnih poslov v francoskem zunanjem ministrstvu. Izjavil je: 1. da poročila mednarodne kontrolne komisije v Budimpešti ne omenjalo ničesar o kaki mobilizaciji; 2. vse vesti o ogrskih vojnih pripravah so mahinacije jugoslovanskih dopisnih uradov, ki naj odvrnejo pozornost državljanov drugam, da ne bodo zasledovali, s kakšnimi sredstvi agitirajo radikalci za svoio stranko. — Tudi angleški in italijanski dopisni uradi poročalo, da so vse vesti iz Belgrada in Bukarešte o madžarski mobilizaciji — izmišljene-
4- Iz ruhrskega ozemlja. Francoske in belgiiske čete so zasedle vse ruhrsko
vi vznemirja ljudi in ovira normalno življenje, od sive ptice-roparice, ki plava po zraku, pode monotono pesem propelerja in podira z ognienimi kljuni mesta in vasi, mesari in ubija nedolžne ljudi, od železnic, palač, gledališč, brzojavne mreže, ki veže sever z jugom in vzhod z zapa-dom. od avtomobilov in kočij. ki drve po velikih mestih in služijo peščici z zlatom in demanti našopirjenih demonov, pa do pluga in motike, ki v okorni roki seljaka koplie iz zemlje vsem enako potrebni vsakdanji kruh, vse je orošeno s potnimi sragami težakov, vse je delo njihovh rok. Pa kdo so ti težaki, ki drže na svoj h izmučenih ramah naše realno življenje, to, brez česar bi ne bilo nobene znanosti, nobene umetnosti nobenih orgij in šuma velikih mest? Delavci so, ljudje. Res? Ni vse zlato, kar se sveti in ni vsako živo bitje, ki ie podobno človeku, v resnici tudi človek. Kako skrbno negujejo, čistijo in mažejo mrtve stroje, kako skrbe, da se ne oolomio! Čemu? Ker so dragi, ker se ne plode kot živa bitja. Kai oa s človekom, ,ki ga večkrat ne ločiš od stroja, tako sta
si podobna? Zanj se nihčp ne zmeni, ker ie poceni, ker se plodi sam oo sebi. ker sam skrbi za nove stroje, če je slabo namazan. če ni čist kakor njegov mrtvi sotrpin, če se polomi, če mu odleti roka ali noga. nič ne de- Na negovo mesto stopi deset novih, svežih. Polomijo se ti. pride drugih deset, sto. In praktični so ti stroji v človeški obliki. Samo malo stop mo na-zai, ali pa poglejmo v Indijo. Afriko in druga bogata skladišča teh strojev. Vpra-šaimo jih, kakšno je niihovo življenje, zakaj so tako molčeči, tako zamišljeni, tako zagonetno okorni in sključeni, zakai se ne vesele, ko drugi ljudje. »Ne smemo misliti. gospodar ie tako zapovedal, mi smo delavci, skrbeti moramo za ženo in otroke.« Takole so odgovariali in govore še danes ponekod. Ali ne diši ta odgovor po Čapkovih robot'h, ali ni med temi živ:mi, pravimi človeškimi sencami in niegovi-mi umetnimi liudmi nekaka čudovita sorodnost? Kdor je ne vidi, ie slep ali pa nosi očala naše visoke kulture.
(Konec prih.)
ozemlje. Francozi so začeli rekvlrlrat! premog. Lastniki premogovnikov so dobili ukaz da se morajo pokoriti rekvizicijske-mu oovcliu vrhovnega francoskega poveljnika generala Degouttea. Nemški industrialci oonuialo vse svoje akciie angleškim in amerikanskim kapitalistom, ker se francoski diktaturi nočeto udatt.
+ Vojna nevarnost na vzhodu? Na Poljskem so bili vsi letniki od 22. do 40. leta poklicani na nabor. Marš?! PUsudski ie 17. t. m- z nekaterimi generali odpotoval v Kovno, oosetil bo tudi Brest-Li-ovsk. — O Rusih pa poročajo, da zbirajo čete ob mejah Besarabije in na Kavkazu. Ob besarabski meji so zbrali baje 64.000 mož. na Kavkazu 6 divizij. — 17. t. m. so rumunski listi ob:aviIi naredbo generalnega štaba, no kateri morajo letniki 1921., 1922. in 1923. takoi ood orožje. V zvezi z mobilizacijo razpravljajo o možnosti vojne z Rusijo.
Dnevna vesti.
Škandalozno odiranje naroda. Naša
državna uprava se ni zadovoljila z nezaslišanim oodraženjem tobaka, temveč si pomaga ori izsesavaniu zadniih krajcarjev še na drug način- Na polju tobačnega monopola ie odkrila novo iznajdbo tako-imenovani »savski duvan«. ki ie še najbolj poceni in zato ga ljudje največ kupujejo. Ta tobak ne prenese nobene kritike. V zavojčku, ki stane 8 K. najdeš izvzem-ši tobaka vse druge organične in neorga-nične snovi, ki iih premore naš?, država. Trava, listje, koščki debele in tanke vrvi, razni smrdljivi odpadki, večkrat tako ostudni, da se človeku gnusi prijeti to mešanico v roke. In vendar so siromašni sloii prisiljeni kupovati to nainove'šo državno iznajdbo in zastrupljati svoja pljuča s smetmi, ki bi jih v kulturni državi odpel:ali daleč od človeškega bivališča, čas bi že bil, da bi merodajni krogi ogledali ta »duvan« in pokadili vsai en zavojček. Če ustrežejo naši skromni želji, bo ta tobak naibrž kmalu izginil iz prometa.
V nedeljo. 21. januarja se bo vršil ob
3.	popoldne občni zbor pevskega društva »Zarja« v Tacnu, in sicer v šoli v Šmartnem pod Šmarno goro z jako važnim dnevnim redom.
Ponravek. Včerai se nam ie vrinila v članek »Pouk za vobtve« neViuba pomota. Imena predstavnikov skrinjic in druga poročila ie treba pošilati na naslov pokrajinskega tajništva (Ljubljana, poštni predi 168). ne tajnika!
Delavci! kuouite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Koz*na & Ko.. Tržič, ki so na:boljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana,
Premiera »PTžave«, znane d‘A1ber-tove ooere. se bo vršila danes, v petek izven abonmana. Začetek ob oolosmih.
Boln šn ca za ženske bolezni se otvo-ri prihodnji teden v Ljubljani.
Proslava Pasteurjeva. V spomin in proslavo Pasteurja, velikega učemaka in dobrotnika človeštva, ki le začrtal pota novi eksperimentalni mikrobiologiji, podal smernice za moderno aseptiko. ob-iasnil bistvo raznih nalezljivih bolezni ter dal človeštvu lek proti strašni bolezni pasje stekline, se bo vršdo ob priliki stoletnice niegovega roistva Javno ljudsko predavanje dne 20. januarja L L v veliki
dvorani »Mestnega doma«. Predava ga. dr. Šimec. Šef bakteriološkega zavoda. Začetek ob pol 20. Vstopnma prosta. Vsi sloji vabljeni.
C®S?e*
Razgovor med pristašem slovenske republikanske stranke in soc'allstom.
Oba se snideta v vlaku, med splošnim razgovorom se spoznata ter se med njima razvije sledeči razgovor: Republikanec: Tudi jaz sem bil danes po sličn h poslih v Celju kakor vi. Socialist: Tako? Ste imeli tudi vi konferenco? Rep.: Da! Bil sem poprej pristaš SKS, ker sem pa videl, da so bili vsi poslanci zanič, da so nas celo za norca imeli, sem pristopil k Novačanovim republikancem. Soc.:	Jaz
imam popolnoma drugo naziranje; ne mislim, da so bili poslanci SKS zanič, oni so interesom kapital stičnega naziranja ostali zvesti. Pomagali so sebi in vele-gruntarjem, kolikor so mogli. Zanič ste bili vi — njihovi volilci, srednji in majhni kmetje, ker nimate nobene organizacije, ki bi imela svoj striktni program in pravilnik, po katerem se morajo ravnati vsi člani, torej tudi poslanci. Rep.: Novačan ima dober program, Ker so nas Vošnjaki, Drofeniki in Mermolji goljufali, zato gremo sedaj z Novačanom. Soc.: Nočem reči. da je Novačan nepošten kot oseba, ampak če bo videl, da so njegovi pristaši slabi, kor se ne brigajo, kaj on dela ali njegova stranka dela, bo tudi on delal, kar bo on hotel in kar bo za njega boljše. Rep.: Tako so pa delale dosedaj sploh vse stranke in njih poslanci. Soc.: Da, v tem pa imate vi prav! Mi socialisti se pa trudimo, da pri nas ne bo več tako. Rep.: Mi je znano, da se pri vas čisti, ampak zdi se mi, da bo s čiščenjem stranka majhna postala. Ljudje pa gredo zmirom rajši tja, kjer jih je veliko. Soc.: To mi dobro vemo, ampak nas ne bo tako malo, kakor si naši nasprotniki želijo in predstavljajo. In če bi nas trenutno zares bilo malo, vsaj tisti, kateri bodo, bodo vedeli kaj hočejo. Ce hočemo sedanji družabni red predrugačiti, moramo to začeti pri korenini. Najprej pri samem sebi, potem šele lahko vplivamo na meščanske stranke, da se bo pod vtisom naše kontrole in kritike začelo spreminjati v drugih taborih, če pa hočemo kontrolo nad drugimi, jo moramo uvesti tudi med seboj. Pri tem smo pa trdno prepričani, da nas bo od dneva do dneva več. Pot bodočnosti pelje v socalizem. — Navidezno globoko zamišljen, se je republikanec poslovil od prepričanega bo-ritelja boljše človeške bodočnosti, socializma.
Maribor.
Pozdravljeni! Naglica, s katero me je nuina potreba silila odpotovati na moje .staro službeno mesto v »Naorejeveru« uredništvu, pri katerem se odhod kake moči mora tako! nadomestiti, ml je preprečila. da bi še stisnil vsakomur roko, s katerim sem tekom svoiega bivama v Mariboru imel kai opravka, ali pa ga je on imel z menoj. Nisem človek, ki bi ne vedel, kal zahteva družabni dekorum, zato vam kličem od tukai svoi pozdrav. Ne samo onim. ki ste imeli navado imenovati me svo',ega priiatelja. temveč tudi onim. ki ste me bogato obdarili z imeni, kakor bi jih druel ljudie ne vzeli tako za smeh in kratek čas in z zadoščenjem. Z zadoščeniem zato. ker so se natančno skladali s tistimi uspehi, ki si jih pričakoval in radi katerih ie bilo vredno vzeti nase tudi marsikatero k“epko ali grenko. Kako Je bilo pred pol leti v Mariboru in
kako danes?! Volk in ovca sta pre!e živela v skupni »slogi«, zdaj oa že pričenja ovca spoznavati da je ta skupnost le predrag »ideal«, Mariborčani že presneto resno kontrolirajo korake svojih voditeljev, duhovi se že ločijo- Nismo daleč dnevu, ko bo iz tega ločevanja ustvarjen temelj za naše zopetne stike. To ie tako delikaten proces, da bi ga bilo treba tudi pod drugimi pogoji v tem stadiju prepustiti Mariborčanom samim. 90 odstotkom mariborskega proletarskega življa, ki tvori torei vsestransko pošteno večino. Tako sem prepričan o zmagi te večine, kakor sem se na sebi prepričal, koliko pridobi človek tudi za samega sebe v boju za splošno resnico in o svojem imenu. Pozdravljeni torei še enkrat vsi moji or jate-1-ii poleg nasprotnikov in mde nj'mi tistih, ki si utegnemo postati še prijatelji, ko bomo spoznali, da nismo nobene smote delali namenoma in da nam ie bilo žal za vsako besedo, ki ie bila odveč! — K. K., Ljubljana. 17. januarja 1923.
Preiskava ženskih usužbencev v gostilnah in kavarnah. V zvezi s svoječasno odredbo, da bo vse žensko osobie v javnih lokalih zdravniško preiskano, opozarja gostilniška zadruga, da le izvršiti tozadevne prijave takoj. Kdor ne zaposluje nobene ženske, naj si preskrbi o tem policijsko potrdilo in ga odda ambulatoriju v bolnišnici. Neuvaževaniu te odredbe sledi kazen. — Naše stališče do tega je kratko: Zdravniška preiskava je dobra, dokler bodo venerične bolezni najhujše in nairazsimejše zlo. ki tepe človeštvo. Ampak čemu se omeju ie samo na majhen krog. iz katerega je deloma to zlo izhajalo? In čemu samo na ženski svet, ne pa tudi na moški, ki se nam zdi kot nosilec spolnih bolezni še veliko nevarnejši kot oa ženski? Uvesti bi bilo treba redno zdravniško pregledovanje sploh v vso iavnost, n. or. tako kakor cepljenje proti drugim kužnim boleznim. Takšen pregled bi bil sicer nekoliko neprijeten, ampak veliko važnejši ;e zdrav človeški rod kot oa neprijetni občutki tistih, ki se jim neprijetnost vzbuja ponavadi samo zato, ker se čutiro — krive. Dokler se bo pa taka odredba omejevala sama na ozek krog. bomo gledali v njej nekako zakrito podpiranje — prostitucije.
Pasji kontumac je razglasil mestni magistrat. Zapirati se morajo tudi vse mačke.
Iz stranke.
Članski sestanek ljubljanske kralevne oolitične orcanlzac jte SS.J se bo vršil v soboto, dne 20. t. m. ob 20. url v UDravn štvu »Nacroia«. Dnevni red: Poročilo delegata na strankinem zboru. Prosimo za točno udeležbo. — Odbor.
Krajevna oolitčna organizacija SSJ v Celju sklicuje za torek. 23. januarja širši zaupniški sestanek, na katerega vabi tudi funkcionarje strokovnih, gospodarski in izobraževalnih organizacij. Vršil se bo ob 19.. v gostilni »Pri zelenem travniku«. Zaradi vel:ke važnosti dnevnega reda poživljamo vse zavedne sodruge. da se sestanka zagotovo in točno udeležijo. — Odbor.
Okrožni odbor SSJ In KDZ v Bre-ž‘cah vabi na okrožni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Grabovška v Brežicah. Dnevni red le zelo važen, zato je dolžnost vseh organizacM brežiškega okrož a. da pošliejo svoje zastopnike na to konferenco. Tudi zaupniki Iz krajev,
kjer še ni organlzadje. na? se zbora udeležijo. da si bomo razdelili delo za volilno dobo. Vsi moramo sodelovati, če hočemo doseči uspeh. Zato zauoniki pripravite svoje predloge. — Odbor.
V nedeljo, dne 21. t* m. se bo vršil v Brežicah v gostilni gosp. Grubovška ob 9. dopoldne volilni shod SS.J in KDZ. Volilci pridite!!
Krajevna politična organizacija SSJ v Mež ci sklicuje za nedeljo, dne 21. janu-ara t. 1. rodni občni zbor. ki se bo vršil ob 9. uri v dvorani nad konsumnim društvom s sledečim dnevnim redom: 1. obl-čaina poročila in volitev ob priliki občnih zborov: 2. poročilo delegatov o strankinem kongresu: 3. osnovanje poučnih tečajev in govorniških vaj; 4. slučajnosti. — Odbor.
Iz strok, gibanja.
Seja okrožne strokovne komisije v Celju se bo vršila v nedeljo, dne 21. januarja ob pol 9. v Delavskem tajništvu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika: 2. poročilo tajnika: 3- poročilo preglednikov?
4.	poročilo članov širšega odbora; 5. razni predlogi in krajevna borza dela. — Na seio so vabljeni vsi člani strokovne komisije ožjega in širšega odbora. — Tajništvo.
Osrednje društvo živilskih delavcev, podružnica v Celju bo imela dne 21. t. m.
točno ob 9. doooldne v prostorih gostilne »Ban Jelačič« svoj redni letni občni zbor Udeležba dolžnost. — Odbor.___________
Vič - Glince. Dram. odsek »Svobode« bo igral v nedeljo, 21. t. m. v Sokolski dvorani na Viču veseloigro: »Ogenj ni igrača«. Cene običajne. K obilni ude-ležbi vabi — odbor.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 102 Din, 1 lira 5.05 Din. 1 češka krona
2.95 Din, 1 francoski frank 7 Din, 100 avstrijskih kron 14 par. 100 nemških mark 65 par. V Curihu velia 100 naših dmanev
4.95 švicarskih frankov. Tako nizko naš dinar še ni nikoli stal. Gospodarski krogi označujejo ta padec kot katastrofalen in delaio zani odgovorno nezaupanje tuiine do sedanje vlade, ki ie v resnici z vsem svojim dosedaniim nastopom dokazala samo to. da hoče državo s svojo reakcionarnosti šiloma dovesti do kakega Doloma. O sposobnosti sedanjega finančnega ministra niti ne govorimo. Vsekakor pa sto:'i krivda tudi na prejšnji vladi, na sposobnostih njenega demokraškega finančnega ministra In seveda ponajveč na Plavšičcvih špekulacijah z dolarskim posojilom.
= češkoslovaški vijoličasti bankovci
za 100 K in rdeči za 5000 K bodo do 31. ianuaru neveljavni. Do konca januarja jih bo bančni urad ministrstva financ ČSR v Pragi še zamenjaval- _____________
Kdor še nima »Socialističnega koledarja«. nai ga naroči takoh Stane lepo In trdno v platno vezan samo 12 Din. — Vsebuie na poučne in praktične stvari-Naroča se pri Pokrafnskem tajnštvu SSJ v LfuMlan\ ooštni predal 168 — osebno v Franč škanskl ulic* 6, I. nadstr. Zaupniki poskrbite, da bo kmalu razprodan.
JUGOFAŠISTI.
Glavno vodstvo jugoslovanske nacio-naLstične omladine v Splitu se ie postavilo prav možato na svo^e mlade nožiče in zapelo kakor petelinček, ki mu še ni po-
tTpton Sinclair, France Kremen.
19. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Malič mu je na kratko odgovoril na vsa vprašanja, toda tujec s tem ni bil zadovoljen. Povabil ga je v zadnjo sobo, kjer sta sedla k mizi. Tam je neznanec kmalu izvlekel iz Maliča vse, kar je hotel vedeti o socialističnem in unijskem gi-ganju v mestu, kdo so voditelji, da namerava stranka kmalu ustanoviti svoj tednik in o drugih stvareh. Tujec je dejal, da je socialist, toda Malič mu ni verjel. Lahko pa je organizator kakšne un je. Tiste dni se je veliko govorilo o novih unijah, ki mislijo napasti Granitchevo domeno, in mogoče je mož v zvezi s Svetovno industrialno unijo, ki poskuša povsod prodreti s svojim programom »ene same velike unije«.
Ko je tujec izvedel najpotrebnejše, je namignil, da je lahko dobiti dosti denarja za organiziranje stavke v Grani-tchevi tovarni. Nova tovarna se bo vsak čas odprla in na stotine novih delavcev je na potu v mesto. Treba je le delavnih oseb, ki pridobe delavce za stavko v svrho osemurnega delavnika in minimalne mezde šestdeset centov na uro. Osebe, ki se hočejo lotiti tega dela, bodo imele dovolj denarja na razpolago. Dalje, če mislijo socialisti v Leesvillu ustanoviti svoj časopis, in če bo list zastopal stal šče stavke, zakaj se ne bi list ustanovil takoj? Čemu čakati? Denarja je dovolj in list lahko izide že prihodnji teden. Vse to se pa mora izvršiti pod pogojem, da ostane finančni izvor tajnost. Malič ne sme zaupati nikomur razen najboljš m sodrugom, na katere se lahko zanese in ki pojdejo takoj na delo z zavezanim jezikom.
Neznanec je pa hotel pokazati, da se ne šali. Potegnil je listnico iz žepa in pokazal Maliču velik šop bankovcev. Vzel je pol tucata desetakov in jih stisnil novemu prijatelju v roko. Mali steklarski preddelavec je bil kar iz sebe. V vsem svojem življenju ni še imel naenkrat toliko denarja v svoji posesti!
Malič je pokazal bankovce Francetu in tudi temu so se razširile oči. Kaj je vse prinesla vojna — desetaki za socialistično propagando se pobirajo v gostilniških bezn cah! Kako pa je neznancu ime? In kje stanuje? France ga je hotel takoj videti. Na mizi je čakala večerja, toda France in Malič sta pustila večerjo in odhitela urnih korakov na ulico.
*
Jurij Zorman — tako je bilo bogatemu neznancu ime, kakor je rekel Maliču — je imenoval več gostiln, v katerih ga je lahko dobiti. Res sta ga kmplu dobila in Kremen je imel pred sabo mladega človeka gladko obritega obraza in dobro
oblečenega. Imel je bele roke in skrbno očiščene nohte, česar ni videti pri navadnem delavcu. France bi ga bil na prvi pogled smatral za detektiva ali vohuna, s katerimi je imel večkrat opraviti, ko je med iskanjem dela od mesta do mesta kradel vožnjo na vlakih. Toda Zorman je bil zelo uljuden m je rekel obema, da ga naj kratkomalo kličeta za Jurija, ker ni nikak gospod. Nekaj časa je govoril s Francetom z namenom, da se prepriča, če ima pred sabo pravega človeka, in nato je posegel v žep in mu stisnil nekaj bankovcev v roko, rekoč, da dobi še več, če privede tudi druge tovariše, katerim lahko zaupa. Ni pa dobro — je poudaril Zorman obema — če nosita pri sebi veliko denarja, kajti to bi zbudilo sum; najboljše je, če porabita bankovce za prirejanje shodov med municijskiini delavci in pomagata noveifiu radikalnemu časopisju hitro na noge. Če to storita, ne bo manjkalo denarja, kajti blagajna je polna.
»Kje pa je ta blagajna?« vpraša France. Zorman je v odgovor modro pomežiknil. Ko je pa videl, da ga Kremen gleda nekako po strani, je sklenil, da je najboljše, če jima pove. toda pod pogojem, da obdržita tajnost zase. France in Malič sta pokimala.
»Živi duši ne smeta povedati. Jaz sem organizator Ameriške delavske federacije, ki je sklenila, da se morajo tovarne za strelivo unionizirati in delavci morajo dobiti osemurni delavnik. Tovarnarji pa ne smejo niti slutiti, od kod piha veter. Vama povem, ker vaju smatram za zaupna moža. Za vama stoji velika delavska organizacija, ki se ne ustraši stroškov, pa naj bodo še tako veliki. Pričakujem pa od vaju, da porabita denar v svrhe, v katere je namenjen. Poštenost je naše geslo.«
»Kaj vendar mislite? Da sva lopova?« vzklikne France nekoliko užaljen.
Ne, Zorman ni mislil tega, ker zna dobro soditi ljudi, toda previdnost je dobra reč. France je nato pripomnil, da, kdor gleda samo za denar, ne gre v socialistično stranko. Če se morajo socialsti s čim pohvaliti, lahko rečejo s ponosom, da so njihove roke čiste, kar se tiče korupcije. Gospod Zorman — to se pravi, Jurij - prejme pobotnico za vsak dolar, ki bo izdan v dogovorjene svrhe.
Slučaj je nanesel, da se je isti večer vršila seja agitacijskega odbora krajevne organizacije. V tem odboru je bilo šest najdelavnejših sodrugov. France in Malič sta udarila naravnost tja, s pridobljenm bogastvom v žepih. Obvestila sta odbor, da sta nabrala nekaj denarja za propagandni sklad in položila sta pred strmeče sodruge sto dolarjev.
(Dalje prih.)
gnal greben — kikirikuuu. mi smo tu! Dolžnost omladine. Dravi ta petelinček, je pomagati s svovm delom, da pridejo v bodočo narodno skupščino nacionalno in moralno kvalificirani rodoljubi in nastopati povsod proti nenacionalnim in proti-državnim elementom. Podpirati mora tudi državotvorne stranke — o vsem tem ie pel petelinček na levi nogi, nato pa prestopil na desno in povedal, da namerava v kratkem dobiti greben, ki bo branil državo proti notranjim in zunanjim ne-prijateljem.
Petelinčkovo petje je prebudilo starega vaškega petekna. ki se je močno razjezil, da noio otroci brez grebena, zamahnil ie s krili in mahoma skočil na najvišji plot. Tu se .ie postavil na obe nogi hkratu in vprašal petelinčka na levi nogi: Kdo je Dri nas nacionalno in moralno kvalificiran in kdo rodoljub? Zakaj hočeš nastopiti proti elementom, ki jih je v nara-
vi tako malo in jih ni mogoče niti razkrajati? Čemu potrebuješ greben, ko pa vidiš, da ti za Debe zadostuje tvoie junaško grlo? Petelinček je prišel v silno zadrego. Z desne noge ie prestopil na levo, nato nazaj, ozrl se ie okrog, potem ie stegnil vrat. Doves’1 glavo in skočil na tla. Kmet. ki je šel mimo, mu je požugal z motiko. _______________________________
Dop?s9.
Jesenice. Članski sestanek krajevi.^ pcil't. org. SSJ na Jesenicah se bo vršil v soboto, dne 20. januarja ob 19. uri v Delavskem domu. Dnevni red: 1. poročilo delegata na strankinem kongresu; 2. organizacijske važnosti z ozirom na današnji polit, položaj; 3. raznoterosti. Sodru-gi in sodružice! Pričakujemo, da se boste sestanka zanesljivo udeležili polnoštevilno vsi, kajti kdor je član samo na papirju, na zborovanja pa ne prihaja, ne
šteje mnogo v naših vrstah. Vsi smo delavci, vsi imamo enake težave, nam vsem manjka poštene eksistence, radi tega je že res, da si je težko pritrgovati čas za organizacijo, toda sodrugi in sodružice, kaj pa bo iz nas in naših potomcev, ako nikogar ne bo, ki bi vztrajal v boju za socalistična načela? Ej, sodrugi in sodružice, ko bi v Vas bila organizacijska misel bolj vkoreninjena. potem bi se moralo z vašim organizac jskim delom na Jesenicah in okolici marsikaj spremeniti. Zato udeležujte se sestankov — izobražujte se!! Torej, kdor izmed vas ni že popolnoma utrujen od današnje brezbrižnosti in lenobe, bo na se* stanek gotovo prišel, in tudi še koga pripeljal s seboj. Življenje je boj, zato na delo!! — Odbor.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bercot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk UJitcljske tiskarne v Ljubljani.
Razno perilo
za dame, gospode in deco priporoča tvrdka
Ji. & E- Skabsrng
Ljubljana, Mestni trg 10.
Zanesljivega raznasalca
za Moste, najraje žensko, sprejme takoj uprava *Napreja“.
@U*1SNE PITE im
P©¥PL«Ej
cedeja En trajaje so kakci' usnenel Jiajibcljo varstvo preti viagl i mraza!
Pletenine
kafcor Jopice, »imsko perilo, nogavice, rokavice
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Liubljana, Mestni t,g ,9.
Pridobivajte naročnike!