VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO 6 Glasilo Združenja veteranov vojne za Slovenijo december 98 Rojčeva 16, p.p. 2780 1001 Ljubljana Tel: 061-441-784 8250 Brežice tel./fax: ( g. Drago BITENC g. Srečko LISJAK ga. Mjuša SEVER Aforizmi: g. Franci ČEČ Milan ALAŠEVIČ 50103-678-0098871 T. Krkovič: Kdo praznuje...........................................3 J. Lesjak: 30 let TO.....................................................4 S. Granda: Veteran ob jamboru..................................5 Mednarodna konferenca WVF o psihosocialnih posledicah vojne (zaključki)...............7 T. Teropšič: Minomet - muzealija z veliko D. Bitenc: ZVVS od ustanovitve naprej 6. del.. A. Alaševič: Karikatura.................................... Veteranov dopisnik............................................ D. Erhart: Epilog............................................... A. Vidmajer: Tveganje je del življenja.............. M. Trampuš: Razvitje prapoija........................ D. Erhart: Apel................................................. R. Klinar: Prapor na vrhu Triglava:......................... D. Bitenc: ZVVS na mednarodnih športnih igrah .. Na podlagi mnenja Urada vlade RS za informiranje številka 23/138-758/96-12 z dne 03.04.1996 je javno glasilo "Veteran vojne za Slovenijo" vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1344, proizvod davek od prometa proizvodov. Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na objavljali. Člani ZVVS lahko namesto imena in priim- želijo biti imenovani. Prispevke nam obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku besedil bomo tudi fotografije za objavo. *KDO PRAZNUJE prostoru dokončno in za vedno razčistilo s simbolom, ki ga scenaristi tega dejanja uporabljajo kot podlago V konstruktu simbolike je oskrunjen simbol naše Slovenske vojske, ki ima izjemno častno mesto v predhodnici MANEVERSIU STRUKTURI NARODNE ZAŠČITE (MSNZ). Ne, tu ni nobene takšne kontinuitete, kot si jo želijo scenaristi teh prireditev izkazovati skozi simbol praznovanja poraza, ki bi ga po vzoru nekih bivših "bratskih" narodov radi spreobrnili v veličastno zmago in s tem sebi v prid. Zadnji čas je, da dojamemo, da Slovenija NI IN NIKOLI NE BO SRBIJA in da z doseči tega, kar opredeljuje strateški cilj scenaristov -BREZMADEŽNO SESTAVITI PRETEKLOST S SEDANJOSTJO in v njej biti vzornik in svetel primer zagovornika vrednot, ki niso vrednote za prihodnost, temveč za smetišče zgodovine. Torej, če dvomljive obletnice že praznujete, ker imate tudi do tega v demokratični in samostojni Sloveniji vso pravico, predlagam da avtentičnemu simbolu pri-dodate tudi avtentični naziv, da bo vsem jasno, kaj praznujete. Toda, prosim Vas, PUSTITE SLOVENSKO VOJSKO PRI MIRU. Tudi tokrat boste, kot ob razorožitvi institucije, katera praznuje 30-letnico, zagotovo BREZ MENE. * naslov: pripisal urednik Tone Krkovič 30 LET TERITORIALNE OBRAMBE V soboto, 3. oktobra je v zapotoku pod Kureščkom slovesnost ob 30. letnici ustanovitne Teritorialne obrambe, katere so se udeležili nekdanji teritorialci in pripadniki Slovenske vojske-naslednice TO. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik RS Milan Kučan, minister za obrambo Alojz Krapež, ministert za evropske zadeve Igor Bavčar, načelnik General štaba slovenske vojske brigadir Iztok Podbregar ter medvojni poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO podpolkovnik Janez Lesjak, katerega del govora objavljamo. ■•... Ali bi Slovenija, brez svoje nekdanje teritorialne obrambe, danes bila samostojna in mednarodno priznana država? Verjetno bi bila, vendar pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno. Marsikoga med nami danes ne bi bilo tukaj. Mrtve in begunce bi še vedno iskale in popisovale kake mednarodne komisije in posledice vojnega razdejanja, bi bile vidne na vsakem koraku. Kasnejša dogajanja na Hrvaškem in kmalu zatem v Bosni in Hercegovini, so nam lahko primer in vzorec, kako bi lahko potekali dogodki ob osamosvajanju Slovenije v tistih vročih poletnih mesecih leta 1991. Kako se je Slovenija tedaj uspela izvleči iz težkih in zapletenih političnih ter v prvi vrsti vojaško-varnost-nih razmer, se danes sprašuje vse manj ljudi. Čas teče hitro in spomini na takratna dogajanja bledijo. Vendar v času osamosvajanja ni bilo tako. V tistih usodnih dneh za naš narod, so se naši politiki na izrednih sejah in narod pred televizijskimi ekrani v strahu in z bojaznijo spraševali ali bosta teritorialna obramba in policija v skupnem boju zdržali pritisk in uspeli zagotoviti nadaljni proces osamosvajanja ali pa bosta v tem neenakopravnem boju popustili in podlegli, čemur bi sledile za naš narod nepredvidljive, tragične in usodne posledice. Pa ne samo pri nas, tudi v svetu so z nejevero spremljali ta enkraten, neenakopraven, politično vojaški boj malega naroda za svoje legitimne pravice. Kasneje so nam med obiski v poveljstvih in enotah TO, mednarodni opazovalci priznavali, da nam na začetku niso dajali mnogo možnosti za dokončen uspeh. Zato je bilo njihovo presenečenje ob izidu teh bojev, pregonu in dokončnem umiku enot nekdanje JA iz Slovenije toliko večje. Njihovo obču- dovanje in iskrene pohvale so nam bile dokaz, da je tedanja obrambna strategija enot in poveljstev TO, predvsem pa pripravljenost celotnega naroda in organiziranost vseh struktur družbe, v boju za skupne cilje, izredno uspešna in za mali narod, ki se je pripravljen braniti, nenadomestljiva. Vendar ta uspešna in visoka bojna pripravljenost nekdanjih poveljstev in enot TO ni prišla čez noč. Ni bila dosežena v enem letu, intezivnih priprav na osamosvojitev Slovenije, kot danes mnogi mislijo, zavedeni z napačnimi in iskrivljenimi interpretacijami. Ne bom se spuščal v zgodovino nastajanja in razvoja TO Slovenije, poudar- ^ il pa bi, da je bil to v zgodovini Slovencev zagotovo edinstven obrambni sistem, ki je narodu v usodnih trenutkih zagotavljal varnost in preživetje. To je bil sistem, s katerim seje naš narod, predvsem pa njegovi pripadniki lahko poistovetil. Skoraj lahko trdim, daje bil Slovencem pisan na kožo. Pripadniki in celoten narod je enote TO imel za SVOJO VOJSKO, saj so v njej videli smisel njenega obstoja in delovanja. V teri-torijalni obrambi smo se Slovenci dokazali. Dokazali I Vojaku je težko korakati naravnost, če ga \jud- j stvo gleda postrani. _j smo, da smo, navkljub vsiljenim stereotipom, o za vojskovanje nesposobnih Slovencih, izredno vojaško-organizacijsko sposobni, visoko moralno motivirani, predvsem pa požrtvovalni in borbeni. Kasneje je bila mnogim slovenskim »pomembnežem« teritorialna obramba Slovenije trn v očesu. Motil jih je njen izvor in vpetost v obrambni sistem bivše skupne države Jugoslavije. Vsem njim je potrebno povedati, da smo počasi skozi čas prerasla v tradicijo, kot najvišjo naro- obrambni koncept splošnega ljudskega odpora in v dovo vrednoto. Brez te vrednote je narod pred agre- sklopu njega razvoj teritorijalne obrambe, v Sloveniji sorjem gol in bos, predvsem pa brez prave volje in vzeli skrajno resno in zavzeto. V tem konceptu smo motivacije za svojo obrambo. Slovenci začutili možnost za razvoj svoje lastne vojske, Kdo danes pri nas neguje in nadaljuje to tradicijo? Ne katera nam je bila v času združevanja v Jugoslavijo poznam omembe vredno državo in njene oborožene sil, ukinjena. Obrambni koncept smo po zaslugi vrste ki ne gradijo na svojih slavnih zgodovinskih temeljih izrednih načelnikov in ostalih častnikov v in predvsem vojaški tradiciji. V vsaki vojski se tradici- Republiškem štabu TO, z generaloma Bojanom ja neguje izredno spoštljivo, nekje celo do absurda. Polakom in Rudolfom Hribernikom na čelu, že od Vojska brez svoje tradicije, je tako rekoč brez korenin začetka razvijali zelo svojo vojsko. V Sloveniji je dejan- in identitete. Niti njeni pripadniki, še manj pa narod sko nastajala visoko bojno usposobljena in patriotsko se s tako vojsko ne more poistovetiti. Take vojske motivirana republiška vojska. Teritorialno obrambo narod ne spoštuje in jo sprejema le kot breme, smo razvijali, kot popolnoma samostojno obrambno Nekdanje pripadnike in aktivne borce iz enot in strukturo, minimalno vezano in oprto na JA, pred- poveljstev TO nas skrbi, kje smo danes in kaj se doga- vsem pa trdno povezano z narodom in ostalimi struk- ja z našo vojsko, naslednico teritorialne obrambe, turami. Ta koncept se je že kmalu pokazal za izredno Preizkušen obrambni koncepti smo zavrgli kot učinkovitega, saj so enote in poveljstva TO Slovenije nesodoben, neuporaben in verjetno nekoliko "okužen", vrsto let na preverjanjih bojne pripravljenosti, kljub Nekritično sprejemamo in uvajamo nov koncept ponu- odporu v zveznih vrhovih, prejemale najvišja možna jen s strani naših bodočih obrambnih partnerjev, ki vojaška priznanja. Nemalokrat se je dogajalo, da so imajo razvit popolnoma drugačen koncept vojske in naši fantje v enotah in poveljstvih TO na skupnih pre- vjskovanja. Ne nasprotujemo obrambnim povezavam, verjanjih in vajah z enotami JA le-tem bili popolnoma vendar v prvi vrsti poskrbimo za to, da se bomo v sili enakovredni ali so jih celo prekašali. Vse to je zvezno lahko branili sami. Šele tedaj bomo sprejeti kot vojaško in politično vodstvo močno motilo in pričeli so upoštevanja vreden partner. Za konec bi dodal, da me z radikalnimi spremembami, katere naj bi to samosto- mnogokrat v medsebojnih razgovorih in obujanjih jnost preprečile. V nekdanji JA so se dobro zavedali in spominov nekdanji pripadniki TO in soborci opomnijo, poznali moč ter sposobnost slovenske TO. Vedeli so, da da so razočarani nad odnosom države, do njih in do lahko samo Slovenija v tedanji Jugoslaviji te enote celotne nekdanje teritorialne obrambe. Ne moremo Samo pozlačen okvir še ne izbistri pogleda. I ^ ''/"T, * ^^ ^ ---- -I hovsko obnaša do nekdanje obrambne strukture in dvigne in jih uporabi kot samostojno, dobro njenih pripadnikov, ki so bili pripravljeni tudi za ceno usposobljeno in strokovno vodeno obrambno silo. To se svojih življenj omogočiti izvršitev osamosvojitve. Ali je je kasneje tragično dokazalo v primerih Hrvaške in primerna vsakoletna obeležitev praznika te strukture Bosne in Hercegovine, ko je trajalo več let anarhičnih, preveč kar zahtevamo?! Zavedajmo se, da se v usodnih krvavih spopadov raznih paravojaški struktur predno trenutkih, na te nekdanje pripadnike TO slovenski so bile republike sposobne formirati svoje kolikor narod še vedno lahko zanese. Zaupamo tudi v mlade toliko uspešne obrambne sisteme. Kako drago jih je to generacije, pripadnike Slovenske vojske, da bodo to stalo, ni potrebno poudarjati. V dolgoletnem svetlo tradicijo svojih očetov spoštljivo gojili in častno k intezivnem, planiranem in kvalitetnem usposabljanju služili v obrambi svoje domovine.« ni nastajala samo velika, organizirana in učinkovita J. Lesjak obrambna struktura, nastajala in v narod se je priredil: R.Zorko vraščala predvsem visoka obrambna zavest, ki je VETERAN OB JAMBORU Za udeleženca vojne za Slovenijo je ena najpretreslive- nov, ki so ostali v njej, zelo nezadovoljen z razmerami jših podob major Troha, ki stoji ob jamboru s sloven- v pjej. Nekateri to pripovedujejo javno, še več vam je sko zastavo na zgodovinskem kraju in čaka na svojo to pripravljeno priznati na štiri oči. Njihovi očitki so pravico. V takšni situaciji je povsem nebistveno, ali zelo konkretni in zelo jasno pojasnjujejo tisto, kar se ima mož povsem prav. Dejstvo je, da še vedno verjame v tisto, za kar je dokazano bil pripravljen žrtvovati tudi življenje. Koliko sedanjih vodilnih Slovencev je storilo kaj podobnega? Moralne obveze slovenske megleno skriva za razlikami med nekdanjimi teritori- države do našega (nekdanjega?) veteranskega pra- alci in "strokovnjaki", ki so obiskovali nekdanje porščaka so večje od pravnih! Zaslužil bi vsaj skrajno jugoslovanske vojaške akademije. Da je v naši sloven- spoštljivo in dobronamerno obravnavo kot človek, ofi- ski vojski resnično nekaj zelo narobe, je jasno tudi cir in veteran. slepemu in razumljivo tudi tistemu, ki ima težave že z Nobena skrivnost ni, da je velik del slovenskih vetera- osnovnimi matematičnimi operacijami. Toliko proble- dati. Noben normalni in dobromisleči človek ne more nasprotovati strokovnosti. V primeru vojaških odločala vojaška izobrazba, ampak pogum, morala in lahko k uspešnosti slovenske vojske pripomorejo ljudje, ki se ob slovenski osamosvojitvi niso želeli eksponi-rati, so stali ob strani ali pa se celo poskrili? Ali je resnično vse v strokovnosti? Kako so se obnašali, razen častnih izjem, naši nekdanji največji vojaški strokovnjaki, Slovenci - jugogenerali? je treba ustvariti. Navadnemu državljanu resnično ni strokovnjakov v ZDA ali zahodni Evropi, ki bi usposobili iz spremenjenih razmer izhajajoče strokovnjake, dne "popkovine" z JLA. Degradacije in zapostavljanje na popolno zanemarjanje moralnih in psihofizičnih kvalitet v njej. V znanosti pri nas že nekaj let potekajo različne organizacije, ki težijo k odličnosti in mednarodni primerljivosti. Vsak od teh procesov poriva na vrh vedno številnejše "znanstvenike" sumljivega znanja. Pregovor: "Bolj se vse menja, bolj je vse enako," ne velja, je slabše. Ob tem je zanimivo, da bi krivdo za take razmere težko konkretno pripisali posameznim ministrom, ampak sami znanstveni sferi. Povzpetneži v njenih vrstah s pomočjo strank in zlasti klik, za katere so značilne koalicije, o katerih se parlamentu se postavlja že smisel nadaljnega obstoja raziskoval- jih bodo pisali v angleškem jeziku. Si zamišljate, da vam od vaših davkov prelivajo denar v znanost zato, da boste brali odkritja o vaši preteklosti v tujem jeziku, ker vaš materin tega ne zasluži? O morali v sodobni slovenski družbi ni varno govoriti. Nekateri "razumniki" vas bodo označili najmanj za neresne sanjače, če že ne bodo iskali zvez z umobolnico, da bi vam tam rezevirali prostor. Obseg njihove oblasti je namreč vse prej kot razumen in moč zvez je izjemna. Kljub temu velja tistim, ki se nekritično slovenski vojski zastaviti vprašanje o kvaliteti izobrazbe tistih strokovnjakov, ki so šolani enako ali ji civilistov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in sedaj na Kosovem? Koliko primerov lahko naštejejo, da se je kdo od "strokovnjakov" takim dejanjem uprl? Tako vzgojenim strokovnjakom naj zaupamo vojaško vzgojo naših sinov? Nenazadnje, kakšna pa je dejanska strokovnost različnih "specialcev", kije svojo izjemno izurjenost lahko dokazujejo le nad nemočnimi, kot se to sedaj dogaja na Kosovu? Moti se tisti, ki misli, da gre tu za neko samovoljo, naravo naših nekdanjih jugobratov. Spominjam se orožnih vaj sredi osemdesetih let znotraj ribniške kasarne, ko so beograjski kadeti nemirnim vojakom, bolj v šali kot zares, grozili s pištolo na vratu? Takrat sem se zgrozil, hkrati pa tolažil, da gre za mladostno razposajenost nadebudnih kadetov. Dogodki ob razpadanju Jugoslavije so me prepričali, in kosovski jih potrjujejo, da sem se motil. Ne morem se strinjati z obstojem več moral, nedvomno pa je katastrofa, če ni nobene, če je zgolj "strokovnost". Če koga ta beseda moti, naj jo zamenja s pragmatizmom. Čeprav sta pomenjsko različni, imata v sodobni Sloveniji najtesnejše sorodstvene Slovenci vsekakor nismo ustvarjali lastne države zato, da bi ene oblastnike zamenjali drugi, vse pa bi ostalo po starem. Hoteli smo novo, boljše, naše, slovensko. Za nas to pomeni, da bi bilo treba vse dobro iz nekdanje slovenske teritorialne obrambe, zlasti pa tisto, kar je odločalo leta 1991 in prevesilo vojaško odločitev v našo korist, nadaljevati in nadgrajevati. Mnogi smo t verjeli v novo, slovensko vojsko. Ne gre le za slovenski poveljevalni jezik, tudi mentaliteta mora biti v njej slovenska! Že odnos do veteranov vojne za Slovenijo nedvoumno kaže, da temu ni tako. Ne mislim na delež, ki ga naši dejavnosti odmerja državni proračun, mislim na javno poniževanje, ki so ga sistematično deležni takratni najvidnejši akterji, mislim na sramotenje same vojne za Slovenijo, ki smo mu priča na številnih javnih prireditvah ob udeležbi najvišjih državnih predstavnikov, mislim na odnos do naših padlih in telesno težko prizadetih \ Kaj naj rečemo, ko se v imenu strokovnosti ponovno uvajajo "strokovne vrline" nekdanje jugovojske. Kaj tovarišev, da se ponovno razrašča dezorganizacija, improvizacija, prikrojevanje rezultatov dela, izigravanje ukazov in navodil,... Premalo je reči:"Ne, hvala!" "Strokovnjaki" so mojstri olepševanja razmer in prikazovanja uspešnega reda in dela. Naša slovenska vojska zaradi političnih razmer v državi ne sloni na tradiciji vojne za Slovenijo 1991 leta, saj "strokovnjakom", ki jo čistijo "nestrokovnih veteranov" in "naivnih slovenskih nacionalistov" to ne ustreza. Nihče ni tako neumen, da bo pljuval v lastno skledo. Natovske strukture nam jasno sporočajo, da smo od želenih ciljev čedalje dlje. Za to krivimo tako domače politične razmere kot nepoučeno tujino, ki ne vidi našega "izjemnega napredka". Za božjo voljo! Kdo izmed normalnih ljudi v Evropi pa bo želel imeti ob sebi tako izobražene strokovnjake, kot so tisti, ki so se izkazali na Hrvaškem, v Bosni in sedaj na Kosovu! Oficirska čast kljub vsemu še nekaj velja, saj v civizirani družbi. "Burek?" "Nein, danke!" piše na steni hiše nasproti dr. Stane Granda PRVA MEDNARODNA KONFERENCA SVETOVNE ZVEZE VETERANOV O PSIHOSOCIALNIH POSLEDICAH VOJNE Dubrovnik, 26. - 30. aprila 1998 ZAKLJUČNO PLENARNO ZASEDANJE - zaključki / nadaljevanje iz Veterana št. 5 / MINOMET muzealija z veliko pričevalno vrednostjo Leta 1991 je bila Vojašnica Cerklje ob Krki močnejša postojanka Oboroženih sil SFRJ. Na letališču j bilo 67 leta, 30 helikopterjev in okoli 1200 oficirjev, podoficir-jev, vojakov, civilnih oseb na delu v armadi ter pripadnikov specialnih enot iz Niša. V Posavju so nasproti enotam JLA bile postavljene sile 25. Območnega štaba TO Brežice. Tudi leta 1991, tako kot že prej, je letališče pomenilo veliko nevarnost Kot kaže bodo morali dajati vbogajme ne več Ukaz o napadu na letališče, le-ta pa je za napad določil podrejeni 25. ObmŠTO Brežice. Območni štab je za minometni napad določil 228. ČOP TO Krško (Četo za ognjeno podporo), ki je tega dne bila na položajih v vasi Vihre. Poveljnik 25. ObmŠTO Brežice major Ernest Breznikar je k četi poslal stotnika Vinka Čančerja, referenta za usposabljanje in območnem štabu, da izpolni prejeti ukaz. Na podlagi njegove hrabrost odlikovana stotnik Vinko Čančer ii vodnik Branko Zorič. 4. julija 98 je v Vojašnici Cerklje ob Krki potekalo veteransko srečanje ob 7. obletnici vojne za Slovenijo, na katerem je bil slavnostni govornik minister za obrambo RS mag. Alojz Krapež, ki je med drugim dejal: (citirano po magnetofonskem zapisu)»...Sedem let je od takrat, ko je cilj postal resničnost in se je izpolnilo več stoletno hrepenenje generacij Slovenk in Slovencev po lastni državi Sloveniji. Republika Slovenija je majhna, pa vendar spoštovana država v družbi naprednega in demokratičnega sveta. Danes je naša domovina suverena in neodvisna država na temeljih plebiscitarne volje vseh njenih državljanov z jasno začrtanimi poti k evropskim, gospodarskim, političnim in varnostnim integracijam. Slovenija se intenzivno vključuje v moderne gospodarske tokove, je ti za evropsko in svetovno varnost. Pa najbrž \ tega ne bi bilo brez trdne volje generacij Slovenk in jitvene vojne, NOV in nenazadnje slavnih Majstrovih katastrofalne posledice za ČOP in zato sklenili, da Ob prvem mraku sta posadki minometov zasedli položaj v Mrzlavi vasi. Stotnik Čančer in višji vodnik Branko Zorič sta preverila elemente za streljanje, nato je ob 20.45 stotnik Čančer ukazal izstrelitev desetih min. Dve minometni mini sta zadeli vzletno-pristajalno stezo, mine sicer niso naredile nobene večje škode, toda učinek je bil izreden. Tega in naslednjega dne je letališče zapustila večina letal in vsi helikopterji. Napadalci niso imeli izgub, dosežen uspeh bojnega podviga pa je bil iznad vseh pričako- Minister Krapež je s stiskom roke predla minomet direktorju PMB mag. Teropšiču. Foto: B. Kuntarič borcev ter mnogih drugih svobodoljubov. Ob vsem tem ne smemo nikoli pozabiti na vsak osebni prispevek vsakega svobodoljuba, zlasti pa ne tistih, ki so zastavili in mnogi žal tudi izgubili svoja življenja...(konec Ob koncu slovesnosti je minister Krapež direktorju Posavskega muzeja Brežice mag. Tomažu Teropšiču izročil minomet M-38 (82 mm ) s katerim so leta 91 terotorialci streljali na letališče. Minomet je tako postal del stalne zbirke o vojni za Slovenijo 91 v Posavkem muzeju Brežice. Mag. Tomaž Teropšič Posavski muzej Brežice in R.Zorko SPOMINSKA VETERANSKA KOVANCA Zmage v Novi vasi, Rožni dolini in Vrtojbi Posavski muzej Brežice v svojih bogatih deponijah hrani arhivalije (dokumente, fotografije, izjave) ter muzealije (insignije, uniforme, orožje, opremo), hrani tujih, posebno mesto v zbirki pa imata slovenska veteranska kovanca, ki sta ju v muzej prinesla polkovnika SV Srečko Lisjak in Mitja Teropšič. Samostojna bojna skupina 6. Pokrajinskega štaba TO odlikovana z najvišjim vojaških odlikovanjem. Častni vojni znak si je prislužila z izjemnim pogumom, iznajdljivostjo in tveganjem v vojni leta 1991. Za povelje- vojaško odlikovanje prejel še njihov poveljnik polkovnik Srečko Lisjak. Idejo za kovanec je dal S. Lisjak, dokončno oblikovan- Heledi's d.o.o. Celje), kjer so izdelali 20 kovancev. Ob srečanju enote je pripadnikom Samostojne bojne skupine 6. OŠTO kovance podelil njihov poveljnik S. Lisjak. Foto: Rožman Brežice Krakovski gozd V Krakovskem gozdu so 2. julija 1991 teritorialci Posavja dokončno uničili samohodni mehanizirani divizion protizračne obrambe JLA. Uspeh teritorial-cev je bil popoln, izgube minimalne. Poveljnik enot TO v Krakovskem gozdu je bil načelnik 25. ObmŠTO Brežice stotnik 1. Stopnje mag. Mitja Teropšič, ki je uveljavljanju suverenosti RS prejel častni znak svobode RS. V počastitev sedme obletnice boja v Krakovskem gozdu je pokrajinski odbor ZWS izdal spominski kovanec, za katerega sta idejo in oblikovno zasnovo prispevala Mitja in Tomaž Teropšič, izdelali pa so ga v DZV Ponikove v nakladi 150 kosov. Spominski kovanec so 4. julija na veteranski proslavi v Cerkljah prejeli udeleženci bojev v Krakovskem gozdu. Zadnja stran spominskega kovanca Foto: Rožman Brežice mag. Tomaž Teropšič Posavski muzej Brežice Še čudno, da zavarovalnice ne postavijo na bojnih poljih napisa: Umiranje na lastno odgovornost. ZVVS OD USTANOVITVE NAPREJ 6. DEL Zazvonil je telefon in na drugi strani je bil g. Renato Zorko, glavni in odgovorni urednik našega glasila, skrajšano našega Veterana. »Ali že imaš pripravljeno nadaljevanje ?•• je bilo neusmiljeno slišati preko žice. Seveda še ne, saj je toliko drugega dela, ki ga sicer nihče noče videti, opravljeno pa mora biti. Še dobro, da nas Renato priganja in skrbi za zadevo, sicer bi izhajali še poredkeje. Zadnje, kar sem zapisal v peti številki, je bil sklep Glavnega zbora ZVVS z dne 17.05.1998, da se Slovenijo in da so za realizacijo tega sklepa odgovorni nov vojne za Slovenijo že mimo. Evforija, razočaranje, skepsa? Nič od tega, samo čas za temeljito analizo dogodkov. Vsak udeleženec Ustanovnega zbora si je ustvaril svojo sliko, prav tako nekateri mediji. Eni so da je tudi članstvifobveščeno o pomembnih zadevah! ker se bojim, da o tem, zakaj in na kakšen način se bo združenje preoblikovalo v zvezo, večina članstva sploh ni bila obveščena. Ustanovni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo seje pričel svečano, vendar se nekateri že s predlaganim dnevnim redom oziroma s poslovnikom niso strinjali. Bili smo priča skromnem, vendar pristnem kulturnemu programu, predvsem pa smo bili počaščeni s strani bo g. mag. Alojz Krapež podelil veliko plaketo o sodelovanju, načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir mag. Iztok Podbregar pa je na prapor ZVVS pripel spominski trak Slovenske vojske. Toplo nas je gospod generalpolkovnik Duro Dečak ter predsednik veteranske organizacije Herceg Bosne, gospod Miro Grabovac -Titan. Po svečanem uvodnem delu seje začelo dve in pol urno prepričevanje, kdo je boljši poznavalec zakonov, pravopisja, stilistike in kaj vse ni demokratično in preprečiti ustanovitev, v kolikor lastni interesi ne bodo upoštevani. Občutek sem imel, kot da se izvaja nek poprej dogovorjen scenarij, ki skuša še ne nastalo zvezo raztrgati na koščke. Še dobro, daje bil to samo občutek. Na ustanovnem zboru se je s strani posameznikov poskušala uveljaviti teza, da je prejšnje združenje mrtev pravni subjekt in da se je o vsem potrebno pogovarjati na novo. Predvsem glede rešitev, ki so bile predhodno že zavrnjene. Bili smo priča, tako kot je dosti blizu resnice zapisal eden od medijev, nastopaštvu provincialnih politikantov, ki skušajo na vsak način izsiliti lastne rešitve in vizije. Ker odziv delovnega spotikati ob pike in vejice, nazadnje pa je bilo krivo dejstvo, da niso videli pogodbe o ustanovitvi in podobno. Diskutirali so posamezniki, v katerih okoljih se območna združenja sploh še niso organizirala, tako da delovno predsedstvo niti ni moglo voditi seje po poslovniku. Na koncu tisti, ki so bili najbolj glasni in »zaskrbljeni«, sploh niso pristopili k podpisu pogodbe, želeli pa so še naprej diskutirati o statutu. Kdo bi to razumel? Napihnjen vojak ni še nikoli ustrelil sovražnika. Pogodbe o ustanovitvi zveze ni bilo mogoče predhodno dostaviti iz tehničnih razlogov, saj so se nekateri prijavljali kot ustanovitelji zveze še na dan Ustanovnega zbora, nekateri pa so posredovali tudi napačne podatke, za kar je bilo kar nekaj hude krvi, čeprav je bil dogovorjeni rok 21.10.1998. Pa tudi sicer o pogodbi ni pristojnosti med zvezo in območnimi združenji, kakor je zapisano v statutu, vzorec pa smo dobili na Upravni -enoti, ki je pristojna za registracijo zveze. V čem je bil torej razlog dve in pol urnega maltretiranja delovnega predsedstva in gostov? Najprej je potrebno odgovoriti na vprašanje, zakaj seje poskusiti pojasniti razloge za dogajanja na Ustanov- Ni točno pojasnjevanje, da se Zveza veteranov vojne za Slovenijo ustanavlja zaradi novega Zakona o društvih, saj zakon ne predpisuje, da se mora ustanoviti katerakoli zveza društev, temveč ponuja zgolj opcijo, da se društva povezujejo v zvezo, da bi laže uresničevala svoje interese. Združenje veteranov vojne za Slovenijo je namreč svoj Staut že uskladilo z novim Zakonom o društvih. Združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki je bilo ustanovljeno 10.10.1993, je do formalne ustanovitve Zveze delovalo kot ena sama pravna oseba na območju celotne države, vendar po principih delegiranja odločitev na način, ki sicer velja za zveze društev. -Zaradi zgodovinskega izročila organiziranosti Manevrske strukture narodne zaščite, ki je delovala v okviru trinajstih pokrajin, seje ZVVS prav tako organizirala v trinajst pokrajinskih odborov. V okviru pokrajinskih odborov so se ustanovili območni odbori, ki pokrivajo upravno pravni teritorij ene ali več občin. Pokrajinski odbori so imeli in bodo imeli tudi v bodoče funkcijo koordiniranja interesov območnih odborov (sedaj območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo). V petletnem obddobju delovanja ZVVS smo kot enovita pravna oseba dosegli nekaj dobrih rezultatov. Postali smo polnopravni člani Svetovne veteranske federacije in s tem je odpadla » skrb« nekaterih, ali je sploh potrebno, da se udeleženke in udeleženci vojne za Slovenijo združujejo. Priznanje mednarodne veteranske populacije nam je zagotovilo za obstoj tudi v bodoče. za svoje delovanje, ki pa za ustrezno organiziranost ter izvajanje naših nalog za 13.000 članic in članov še zdaleč ne zadoščajo. Nimamo pa zakonske garancije, tako kot podobna organizacija ZZB NOB, da bomo sredstva prejemali tudi v bodoče. Sedanja osnova za naše družino in socialne zadeve za obdobje petih let. Da je bilo dosedanje delovanje predsedstva ZWS sredstev v državnem proračunu, ureditev in normali- priznano sodelovanje v okviru Svetovne veteranske nizacijami' iz Hrvaške in BIH, besedilo sprememb v Poročevalcu št. 63, kjer se bogčrtala starostna omejitev 50. let in se bo priznal status vojnega veterana izvajalcem projekta Manevrske strukture narodne j zaradi mikroskopsko manjših plač. " j Zaradi lažjega razumevala lahko naše stanje orga- niziranosti primerjamo s kakšno p lodobno organizacijo, ki jo vsi poznamo. Za primer naj navedem Združenje prav tako zveza društev. Število zvezah približno enako, do letošnje ;ga leta je ZSČ preje- malo več sredstev v državnem p: roračunu kot ZWS. ZSC je prevzelo že obstoječo o ZRVS, območna združenja imajo ž e dolgo pravne oseb- ZWS sami izdeluje- mo članske izkaznice, ZSČ je zade ;z slik. V ZWS se je no materialno poslo- odborov, v ZSČ se ukvarjajo samo pa udeležena v pro- računih lokalnih skupnosti. ZWS glede evidentiranja vplačane člani irine. ZSČ ima štiri stalno zaposlene, ZWS samo dva. . ZWS izdaja lastno glasilo, ZSČ je do sedaj izdalo sami o eno publikacijo. Na lastno stranjo, tudi prijavnice prejemamo preko Inte rneta. Pa da ne bo zamere, nič slabega o ZSČ. Vse se ne da primerjati po enem kopitu, tudi vloga ZSČ je v ! slovenskem prostoru drugačna kot naša vloga. Zahteve območnih odborov po up članarino so postale pogostejše, v nekaterih primerih pa je že prišlo do umetnega prikazovanja konfliktov med »tistimi« v Ljubljani in ostali sendviču so se znašli pokrajinski odbori. Po mnogo številnih protestih posameznih članov na sedežu ZWS je postalo dokaj evidentno, da članstvo ni dovolj informirano o dogajanjih in niti ne ve, kaj se v Ljubljani resnično dela. Prav tako je evidentno, da se v nekaterih pokrajinskih odborih sklepi in dogovori s seje predsedstva ZWS sploh ne posredujejo območjem in članstvu. Zagotovo bo nova organiziranost izboljšala pretok informacij, saj je postala odgovornost OZVVS večja. Predsedstvo ZWS je bilo, upoštevajoč prej nevedene ugotovitve, spomladi letos pred dilemo, prav tako vprašanja, katera pot glede reorganizacije je najboljša in kako pomagati tistim območim odborom, ki so že dosegli tako stopnjo razvoja, da se lahko organizirajo kot pravne osebe. Z ustanovitvijo zveze bi se omogočilo območnim odborom pridobitev pravnih osebnosti in žiro računov, da bodo lažje pridobivali sredstva za svoje delovanje v okviru lokalnih skupnosti ter od sponzoijev. Predsedstvo je prišlo do zaključka, da sta možna dva pristopa. Ali počakati, da se kot društvo registrira vseh 48 območnih odborov ali se reorganizirati postopoma tako, da se formalno ustanovi zveza tistih območnih odborov (združenj), ki so že sposobni biti pravne osebe, ostali pa se bodo formalno priključili kasneje. Predsedstvo se je odločilo za postopno pot z jasno odločitvijo, da je nova zveza nadaljevanje dosedanjega delovanja Združenja veteranov vojne za Slovenijo in da se razen imena vsebina dela ne bo spreminjala. Ker so v predsedstvu predstavniki vseh 13.000 članov je legit- subjekta izvajajo na podlagi delegiranih predstavnikov celotnega članstva. Volitve organov so bile izvedene v letu 1997, zato je predsedstvo ocenilo, da bo do novih volitev zagotovo zveza tudi formalno pravno pokrita z vsemi delujočimi območji in bo takrat čas tako za vsebinske kot tudi kadrovske spremembe. S takim dogovorom je bil sprejet formalni sklep na Glavnem zboru 17.05.1998 in na podlagi tega je Komisija za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja pripravila besedilo Statuta zveze, na podlagi tega statuta pa tudi osnutek Pravil oziroma Statuta območnih združenj. So morda nekateri na predsedstvu oziroma na Glavnem zboru držali fige v žepu ? Sklep Glavnega zbora in predsedstva se je začel izvajati, dokler se niso na zadnji seji predsedstva ZWS, ki je potekala v oktobru mesecu pred sklicem Ustanovnega zbora, pričele problematizirati že dogovorjene odločitve. Kljub že usklajenem besedilu Statuta zveze so nekateri želeli drugačne rešitve, ki bi bolj ustrezale sredini, iz katere prihajajo. Popolnoma legitimno, vendar malce pozno. Ne glede na to pa je predsedstvo ponovno proučilo pripombe od člena do člena, vendar razen spremembe razmerja članarine, ki ostane območnim združenjem (sedaj 80% realizirane čla- način sklica ter sprejet dogovor, da bo Ustanovni zbor svečan dogodek, zato ga bo kot delovni predsednik vodil g. Srečko Lisjak. Osebno nisem bil prepričan v slavnostni potek, saj so bili izraženi pomisleki po vsebini naravnani na nekaj drugega. Pod okriljem demokratičnosti in soodločanja je bila jasno izražena težnja po večaiyu moči območnih odborov, posledično ukinjanju pokrajinskih odborov ter predvsem odstranitvi tistih I Izpregli so paradnega konja. Ostali so jim le še I konjski živci. »elementov«, ki so varovalo skupnih interesov. Na žalost se je slutnja potrdila na samem Ustanovnem navati v^menu^emokracije in zakonitosti z vsem, kar je bilo predhodno dogovorjeno. ZWS je izrazito nevladna organizacija, kar pa se pozna tudi v slabši odzivnosti države. Vsaka samostojnost nekaj stane in naša neodvisnot tako od dnevne politike kot tudi od togih birokratskih usmeritev je tisti razlog, daje naš razvoj morda bolj počasen, je pa varen. Zato smo nekateri tudi zelo ».popularni«, ker za ovinke in stranpoti nimamo posluha. S tako usmeritvijo ZWS se ne strinjajo vse »dnevne politike«. To se nam večkrat zahtevah posameznih območij, kar se je najbolj vidno pokazalo ravno na Ustanovnem zboru zveze. Težko je s silo nekaj vsiliti večini, ki te enkrat že preglasuje. Takih in podobnih grdih razvad se navzemamo ravno v dnevno političnih dogajanjih, ki mnogokrat tako v Državnem zboru kot na drugih nivojih političnega življenja ne morejo biti zgled niti za demokracijo niti za prijateljstvo in strpnost. Kadar koga v ZWS zagrabi ja 17.05.1990 do 26.10.P1991 in da nismo politična stranka, temveč soustanovitelji države in zato tudi pričakovano bolj resni od tistih, ki 1990 in 1991 leta niso ravno vedeli, za kaj gre pri stvari. V kolikor pa je prijem »političnih želja« prehud, je najbolje, da se posameznica ali posameznik včlani v kakšno politično stranko (vedno jih je dovolj na razpolago) in naj si da tam duška. ZWS pa naj s svojimi neuresničenimi osebnimi ambicijami Drago Bitenc, dipl.iur. GENERALNI SEKRETAR ZWS (se nadaljuje) VETERANOV DOPISNIK ZUPA* DRUŽINA - CELICA DRUŽBE TVEGANJE JE DEL ŽIVLJENJA En sam trenutek v življenju ni drugemu enak: uglašu- osmišlja drugačen razum. Vsako obdobje življenja nam piše lahke in težke, svetle in temne strani. Velikokrat rečemo: »Živemu človeku se marsikaj vodil Telesno kulturno skupnost - šport v občini Žalec. Da pa bo moje življenje tesno in zgodovinsko povezano prav z našo državo, nisem nikoli pričakoval, še manj načrtoval. Ko sem leta 1983 prevzel vodenje Občinske teritorialne obrambe, se je začela nova pot mojega razmišljanja. Kaj sploh želim? Kaj lahko storim še neuhojeno pot. Vedno sem najprej in največ razmišljal o ljudeh, o so nerešene težave in kako vse v najkrajšem času brez večjih težav lahko prilagodil. Vse ostale delovne naloge so bile temu podrejene, torej na drugem mestu. ga, v kateri je zapisano tudi moje ime. Tu so tudi pa sem prepričan, da je bilo tudi zaupanje vame veliko. Prav ta občutek medsebojnega zaupanja je v meni še krepil moč in mi dajal samozavest, da sem se tako hitro odločal za akcije. Slednjemu je prav gotovo botrovala tudi moja želja po pustolovščinah, pridobljena v zgodnji mladosti zlasti v športu, planinstvu, orientaciji ter življenju v naravi in z naravo nasploh. Vse sem najbolj cenil in upošteval prav v času, ko je pri nas skoraj čez noč prišlo do velikih sprememb. Pričelo seje 16. maja 1990 - na dan pohoda stalne sestave TO predaji orožja, streliva in minsko eksplozivnih sredstev (MES) teritorialne obrambe v skladišča JLA. »Kaj to pomeni?« je bilo prvo vprašanje, ki sem ga postavil ostalim komandantom občinskih štabov. Vse seje odvijalo tako hitro, da ni bilo časa veliko razmišljati, odločiti se je bilo treba takoj. Uči se žrtev za skupnost, samega sebe zmaguj - to je največja zmaga. Naslednji dan, 17.maja 1990, sem o ukazu obvestil predsednika Sveta za SLO in DS pri SO Žalec Ludvika Semprimožnika. Izredna seja Sveta je bila i. Sprejeli smo nasled- nji sklep: »Orožje enot in štabov TO, ki se nahaja v obstoječih skladiščih, začasno ostane na teh lokacijah, kjer pa ga lahko po potrebi dodatno zavarujemo.« In zavarovali smo ga. Prav tega dne, torej 19. maja, je pred skladišči TO stalo kar 11 kamionov JLA, ki so prišli po orožje. Odpeljali so prazni, saj smo skladišče zastražili, odvzema orožja pa nismo dovolili. V Sloveniji je pri taki odločitvi vztrajalo le 11 občin. Vodstvo občine je takrat kot predsednik SO Žalec prevzel Milan Dobnik, ki je s tem postal tudi predsednik Sveta za SLO in DS. V pogajanjih o predaji orožja sta pred sejo Sveta sodelovala tudi generala JLA Kolšek in Hočevar. Po že omenjenem sklepu Sveta Kolšek ni več vztrajal pri predaji orožja, ni nas več prepričeval, temveč je samo naročil, naj sklep odnesemo na Pokrajino v Celje. Seveda smo se ponovno srečali čez nekaj dni v Žalcu, kjer je bilo zadnje srečanje med generaloma, Milanom Dobnikom, Ludvikom Semprimožnikom in mano. Taktično - modro smo odbili njune želje. S tem so se začeli hudi dnevi varovanja orožja; do tistega trenutka, ko smo se (spet v veliki časovni stiski) odločili, da s pomočjo Postaje milice Žalec, ki jo je takrat vodil Stane Veniger, orožje premestimo na rezervne lokacije - na kmetije v Andražu, Prelogi, Dobriču, Grušovljah, Praprečah, Šeščah in na Marija Reki. V aktivnosti pri prevozu in nameščanju orožja, v razgovore s hranitelji orožja in njihovimi družinami je bilo vloženo ogromno energije. To je bila velika akcija in odgovorna naloga za vse, ki so orožje premeščali in za vse, ki so ga hranili, izvršena pa je bila 26. in 27 novembra 1990. Od tega trenutka dalje je bilo še več skrbi, saj mi ni bilo vseeno, kaj se bo dogajalo v zvezi z novimi skladišči, ki smo jih varovali od daleč. V nočnih urah sem na Pokrajini poročal, kako smo pripravljeni na terenu. Odvzem orožja iz začasnih skladišč seje pričel že v aprilu in maju leta 1991, ker , smo morali pred prihajajočim časom zavarovati najbolj pomembne objekte v občini. Takrat so se pričeli tudi množični pobegi in prebegi iz JLA v TO. Naš sprejemni center je bil na »Jezeru« na Dobrovljah, kjer je bilo zbranih veliko število vojakov in nekdanjih oficirjev JLA. Ta center je naš 81. območni štab zelo dobro varoval. I Več ko bo cerkva, bolj bomo lahko stvari j Sedež 81. območnega štaba je bil v Žalcu na nekdanjem občinskem štabu TO. Vse enote (33) so bile mobilizirane do 30. junija 1991. Istega dne smo ob 15.uri gorico, kjer je bilo eno največjih skladišč MES v Sloveniji (170 kamionov MES). Štirinajstdnevna pogajanja so bila trda, načrt akcije prevzema skladišča pa teoretično in praktično natančno pripravljen in ravno tako izveden. To je bil tudi poseg, ki nam je še dvignil vlil dodatnih moči za uresničevanje nadaljnjih nalog. Zasedenost ozemlja z enotami je bila v občini Žalec in njevali moje ukaze, ki sem jih posredoval v enote preko članov mojega območnega štaba. Ob koncu vojne smo enote do 20. julija postopoma razformirali; ostale so le enote za zavarovanje ter kontrolo nad objekti JA. poveljniki območnih štabov v celjski pokrajini. in ljudje, ki so v njih sodelovali, pa zaslužijo mnogo več; zaslužijo, da bi se o njih pisalo obširneje in natančneje. Tega se dobro zavedam in bom kot svojo nalogo v prihodnosti najbrž tudi izpolnil. Zaradi vseh prejemajo medalj za svojo hrabrost in se ne kitijo z Ob koncu pisanja o resničnih doživetjih in različnih samostojno Slovenijo, moram poudariti, da je bila to vojna za živce; da je bila psihološka bitka mačke z mišjo, v kateri je proti vsem pravilom moči in premoči zmagalo srce. Premoč JA je bil res ogromna, še večja pa je bila naša želja po svobodi; tako velika, da sploh nismo razmišljali o posledicah, ki bi nas doletele, če bi lej in brez izjeme zaželeno. Slovenci smo bili v teh dneh kot eden; »držali smo skupaj«, kot kasneje nikoli več. Želim si, da bi bilo med nami vedno toliko složnosti. Bil pa je ta težki čas tudi čas mnogih življenjskih spoznanj in osebnostnega zorenja. V človekovem življenju ni razloga za obup. Vedel sem, česa si lahko zaupam. Opravil sem svojo nalogo in poravnal bodno odločil za vrnitev v svoj pravi, to je pedagoški danes skušam živeti in ustvarjati z mladimi, ki sem jih imel vedno rad. Adi Vidmajer RAZVITJE PRAPORJA Sekcija ZWS Mengeš je na osrednji občinski prireditvi ob občinskem prazniku Občine Mengeš 29. maja 98 razvila svoj prapor, ki simbolično predstavlja prispevek Mengšanov pri osamosvojitvi Slovenije. Poseben veteranski obred, ki je vsem vzbudil patriotska čustva, je predstavljal trdno odločenost Slovencev, da ohranimo suverenost mlade države. Prapor je iz rok ZWS Domžale sprejel predsednik ZWS Domžale Marko Trampuž, okrasna trakova pa sta na prapor pripela župan Janez Per in Janez Mohorič. Ob članih ZWS Mengeš ter številnih gostov je bil na razvitju prisoten tudi predsednik ZWS Srečko Lisjak, predsednik države Milan Kučan pa je zaradi obveznosti v tujini svojo odsotnost opravičil. SHKBB>#-. »'S . Razvitje praporja ZWS Mengeš Foto: P. Gubane APEL zazremo v našo bližajo ali daljno preteklost, smo sramuje svojih uspehov, vojaških zmag, narodnih herojev in ostalih posameznikov, ki so tako ali drugače zaznamovali našo zgodovino. Eden takšnih primerov je tudi skrunitev oziroma politje spominske plošče z barvo na Golčaju nad Blagovico. Spominska plošča je bila postavljena okoli leta 1950 v spomin zanom Radomeljske čete in šestim partizanom, katerim se je takrat uspelo umakniti, vendar pa so kasne- Žalostno je, da se to v zadnjih letih dogaja redno, vsakega oktobra, ko imajo na Golčaju preživeli borci Radomeljske čete svojo slovesnost, letos pa se je to zgodilo v zadnjih dneh julija ali prve dni avgusta. Planinsko društvo Blagovica, čigar člani smo veterani vojne za Slovenijo 1991, kakor tudi borci NOB-ja, je 8. avgusta na Golčaju praznovalo 5. obletnico ustanovitve in razvilo svoj prapor, zato so nas borci NOB-ja iz Domžal, Lukovice in Blagovice poprosili, da bi jim ta spomenik pred slovesnostjo očistili, kar smo seveda ki to počnejo in spoznali, daje skrunjenje, še posebno zaostale balkanske mentalitete in miselnosti. razkosanosti med tuje gospodarje, v interesu tujih politik, v tujih uniformah, borili med seboj tako na domačih kot na tujih tleh in je bilo zaradi tega prelito mnogo slovenske krvi. Prvič po mnogih stoletjih je proti konci I. svetovne vojne general Rudolf Maister organiziral Slovence v vojno formacijo, s katero je zavzel Štajersko in Koroško. Slovenske demokratične napredne stranke si na začetku II. svetovne vojne ustanovile OF (Osvobodilno Fronto), ki je organizirala odpor Slovencev proti okupatorju. Slovenski partizani so se, pod vodstvom generala Franca Rozmana-Staneta, borili za samostojno Slovenko. Samostojnost, tako rekoč na dlani, je Slovencem v obeh vojnah nekako spolzela skozi prste. Šele leta '91 je Slovencem uspelo uresničiti stoletno željo. Čeprav v kratki vojni proti agresorski JA, smo spoznali, da smo dovolj močni in nepremagljivi le, če smo enotni. Zavedati se vsem polagam na srce, vzgojite sinove v spoštovanju do vseh, ki so se borili in padli za domovino. Če se bodo morali vaši sinovi boriti za domovino, naj se borijo v uniformah Slovenske vojske, pod slovensko zastavo, za Slovenijo. Naj bo Slovenec najprej Slovenec in šele potem pripadnik te ali one stranke. Darko Erhart Sekretar ZWS Domžale MOJE AKTIVNO SODELOVANJE V OSAMOSVOJITVENI VOJNI ( nadaljevanje iz Veterana št. 5 ) K meni je prišel Andrej iz voda MM-82 s prošnjo, če lahko kjer je v Pivki služil kadrovski rok kot poveljnik samohodne haubice. Ko sem ga vprašal, kje je brat Peter mi ni hotel točno povedati, kje se skriva. Dogovorila sva se, da ga bomo ponoči prišli iskati, zato naj bo pripravljen. nami je bil tudi puškomitraljezec Boris, odpeljali po Petra. Ko smo se vračali po Celovški, ki je bila samo delno prehodna, sem v križišču pri pošti v Šentvidu, ki je bilo močno osvetl- sredi križišča ob svojem vozilu in z naperjenimi pištolami merita nekam v daljavo. Takoj sem zaukazal vozniku Jožetu, naj malo višje, v temi zaustavi. Naročil sem Petru, naj leže na tla ter s tremi spremljevalci odhitel na pomoč Miranu in Niku. Še med tekom sem zavpil mojim spremljevalcem, da naj takoj Ves zadihan sem iz sence prve hiše pred križiščem, polglasno vprašal:" Niko, Miran, kaj se dogaja?" Ni mi bilo treba dolgo čakati na odgovor, zaslišal sem Nikotov glas: "Tam doli se streljajo in krogle žvižgajo nad najino glavo". Vprašam: "Kdo hudiča, pa strelja?" in Niko mi zopet odgovori:"Ne vem!". Obema svetujem, naj se takoj umakneta iz osvetljenega križišča v varnejše zavetje temne noči. Komaj izrečem zadnje besede, se oglasi dolg rafal iz puškomitraleza, pogledam na mesto, kjer bi naj bil Boris in z zamudo ugotovim, da stoji na cesti in z dolgimi rafali strelja po Celovški. "Boris nehaj, na koga streljaš ?" se zaderem nanj, ker je bil že vse dan nekam napet in me je nenehno " gnjavil " kdaj se bomo začeli zares streljati. Ne, ni bil nor, samo "južnjakov" ni prenesel. Naslednji dan smo šele ugotovili, da je prvo streljanje prišlo iz "oficirskih blokov", vse ostalo pa je bila normalna reakcija v pričakovanju, da bo JA napadla iz "kasarne" naše položaje. poveljstvo sporočilo, daje od 21 ure dalje sklenjeno premirje z JA v Šentviški vojašnici, vendar naj vse enote ostanejo na svojih položajih do nadaljnega. V primeru izhoda vojakov ali starešin iz vojašnice, naj naše enote delujejo samo v primeru lastne ogroženosti. Vsi pripadniki naj svojo pozornost usme- cialci JA in diverzanti v civilnih oblekah. e v poveljstvu oglasila gospa K. in se zani-:o njen nečak, ki je zastavnik v JA in vodja a vzdrževanje bivših Titovih vozil, predal TO, ker ) na dopustu z družino, nekje V torek 2.julija prevzamem dežurstvo v poveljstvu odreda in ob 21.30 uri dobim sporočilo, da se pričakuje preboj tankov iz smeri Vrhnike proti Ljubljani in njihova podpora iz vojašnic Čez slabe pol ure pride novo sporočilo: Končajte vse priprave, k do brezpogojne prekinitve ognja. Ukaz izvršite takoj. Do 22.45 ure pošljite kratko poročilo o stanju v enotah in poveljstvih. Sporoča..... To so bili trenutki živčne napetosti, ko si na položaju dobesedno lahko slišal miško, kot se temu rado reče, vendar hlač, ravno obratno, poveljstvo je imelo kar precej dela, da je tem, da je dobra dva kilometra za našimi položaji moja bom dovolil agresoiju, da bo prišel do njih samo preko moje- Vojak seje začudil rekoč: " Madona, ti si pa korajžen!". Ne, to ni bila hrabrost " super mena ", to je bila prednost vsakega bojevnika, ki se bori na svoji zemlji, za svoje cilje in ideale, ki ve kaj hoče in kaj zmore, pa čeprav nima primerne opreme Naslednji dan, ko je v vojašnico Šentvid priletel helikopter JA, ki je nosil oznake RK smo preko zveze dobili obvestilo, da se v njemu nahaja pogajalec, član predsedstva SFRJ na helikopter. Ko je helikopter pristal na dvorišču, nas je naš opazovalec obvestil, da iz njega nosijo jutaste vreče iz katerih gledajo štruce kruha. Stvar nam je bila takoj jasna, v vojašnici so vojaki lačni. To sta nam še isti večer potrdila dva vojaka slovenske narodnosti, ki sta po noči na skrivaj preplezala bil doma nekje s primorskega in me je prosil, če se lahko po Povedala sta nam, daje kar nekaj fantov poskušalo pobegniti iz vojašnice ter da so oficirji in niški " specialci " streljali na vsakogar, ki je hotel pobegniti. Kot je napisal Prešeren " že brat mori brata - kako strašna slepota je človeka " PRAPOR NA VRHU TRIGLAVA f^. V okviru 13. Triglavske akcije so tudi letos pripravili dvodnevni pohod na Triglav. Udeležili so se ga vete- borci NOB in drugi. Med pohodniki je bil tudi predsednik države Milan Kučan. Na pot so krenili v petek, 10. julija zjutraj z Rudnega polja na Pokljuki. Vseh pohodnikov je bilo 393. V petek ob 14. uri je na vrhu Triglava razvil prapor Radovljica-Jesenice državni sekretar v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko S. Stušek in ga v katerem sta sodelovala Partizanski pevski zbor in Zatem je bila ob 18. uri na Kredarici slovesnost, na kateri so najprej opravili simbolno veteransko dejan- S. Stušek. Med drugim je dejal, daje to četrti pohod, na katerem sodelujejo predstavniki vseh veteranskih združenj in zveze častnikov Slovenije. Radoveljski veterani na Triglavu Foto: D. Rozman Spomnil je, da so prvič zastavo, ki je pomenila boj, svobodo in narod, ponesli na Triglav bohinjski partizani v letu 1944, naslednjič je zastava s simboliko svo- bode in neodvisnosti na Triglavu zaplapolala ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije, s Triglava so zastavo prinesli veterani vojne za Slovenijo na svojo konferenco lani. Dejal je tudi, da bi bilo dobro, da se slovenske vetera- zacijo ali kakorkoli bi to združeno obliko poimenovali ter da bi svoje delovanje priredile tako, da njihove ideje ne bi bile zaprte, da bi se te organizacije kadrovsko obnavljale. Pohod so sklenili v soboto, 11. julija na Pokljuki, kjer je bila ob 14. uri zaključna prireditev. Pred tem so odprli razstavo likovnih in kiparskih del, ki jih je ustvarilo 93 umetnikov v 6. slikarsko- kiparskem taboru, izbrali pa so tudi sliko, ki jo bodo prodali na licitaciji in sredstva namenili v dobrodelne namene. Na zaključni prireditvi so pripravili bogat kulturni program, zbrane je nagovoril slovenski obrambni min- predsednik Območnega združenja borcev in drugih udeležencev NOB občin Radovljica, Bled in Bohinj mag. Pavel Žerovnik. Rina Klinar ZVVS NA MEDNARODNIH ŠPORTNIH IGRAH VOJNIH VETERANOV Ekipa ZVVS je v kegljanju, strelstvu in namiznem tenisu osvojila drugo mesto, v disciplinah mali nogomet, kros in vlečenje vrvi pa ni sodelovala, ker zaradi različnosti časa in kraja izvedbe posamičnih tekmovanj ni bilo mogoče sestaviti ekipe, kakor je bilo prvotno mišljeno. Ekipno je ZVVS zasedlo tretje je delegacija ZVVS položila venec Vukovarja, po končanem ZVVS ogledala I 1110 LJUBLJANA JAKČEVA25 fax: 061/443-410 - PODJETJE ZA MARKETINC dir Milči Žganjar tel.: 061/ 443 - 410 1. nagrada: hlačni pas ZWS 2. nagrada: kravatna zaponka in manšetni gumbi ZWS 3. nagrada: Obesek za ključe ZVVS Rešitve pošljite na naslov uredništva: Uredništvo glasila -VETERAN- ZVVS urednik Renato ZORKO p.p.109, 8250 Brežice