12. številka
Paviallil frank© v državi SHS<
V Ljubljani, dne 4. junija 1921.
VtE.
'J
Delavec izhaja vsak drug petek c datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32-—, za pol leti. K16*—, za Četrt leta K 8 -Posamezna številka 90 vin naročnina v inozemstvu sorazmerno več. Poliljatve na uredništvo in upravni* tvo ^ obl Jana, Šeljnbnrgov« ulea itev. & IL nadstr.
Telefon St 225.
DELAVEC
lili,.
Rokopisi se ne vračajo. —»i Inserati se zaračunavajo,! milimeter vrstica in si-| cer pri enkratni objavi: po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šest* kratni po 90 vin., pri celo*' letnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo.
manjši obrt. V smislu uredbe ie delavec
Mi spimo — drugi bdijo.
Med najbolj žalostne pojave, ki se jih opaža pri našem delavstvu, spada v Pjvi vrsti ta, da večkrat rado zaspi in Pozabi na važnost svojih strokovnih organizacij.
Le takrat, ko se nahajajo v mezdnem Ribanju ali bolj jasno rečeno, ko se gre za povišanje plač, se za nekaj časa otresejo svoje zaspanosti ter začenjajo zanimati za organizacijo. Kakor hitro ie dosežen kak uspeh, tedaj ponovno zapadejo v {panje pravičnega in — čakajo.
Glavni vzrok tega mrtvila in brezbrižnosti. Je njihova vera v moč in sposobnost posameznih funkcijonarjev organizacije.
S tem. da preveč zaupajo oz. polagajo v čudežno moč posameznih tajnikov, pozabljajo, da on ima le tedaj moč in da je v stanju nekaj izbojevati, ko ima trdno zaslombo na katero se lahko nasloni.
Čestokrat se dogaja, da posamezni član organizacije in ponavadi tisti ki je najmanj zaveden, sreča na ulici ali v gostilni kakega odbornika, in prvo kar ga vpraša, je: »Kdaj bomo doseeli kakšne procente.«
To izgloda ravno tako. kakor, da bi imel posamezni tajnik ali odbornik, procente v žepu, ter jih od časa do časa milostno delil med člane organizacije.
Iz tega se vidi vsa duševna mizerija delavstva, ki še vedno živi pod vplivom malomeščanske ideologije, katere se mora, v najkrajšem času otresti, če hoče delati sebi v korist. Žalostno je to priznanje, ali boljše je da se to prizna sedaj dokler še ni prepozno, kakor takrat ko ne bo več rešitve.
Ne bo škodovalo če pogledamo, kaj se je med tem že vse zgodilo in kaj se še pripravlja. Nasprotniki, to je izkoriščevalci. so se med tem začeli organizirati in sedaj streme za tem. da delavstvu odtrgajo to, kar si je z težkim boiem priborilo.
Prvo kar se jim je posrečilo je na-redba o ponovnem uvajanju 10-umika v mali obrti, katero seveda nameravajo razširiti pozneje tudi na industrijo. Drugo je, da delavske plače, ki še daleč ne odgovarjajo življenskim potrebam posameznika, skušajo znižati. Odklanjajo vsaka rogajanja in sporazume sploh, ter naravnost silijo delavstvo v stavke, v svesti, 'la bodo oni (to je kapitalisti) zmagali. V tem nas najbolj jasno potrjujejo dejstva kakor stavke kleparjev v Ljubljani, zidarjev v Sloveniji in krojačev v Celju, da ne vštejemo vse polno drugih mezdnih Kibanj, v katerih se danes nahaja delavstvo različnih strok.
Ko vse to vidimo, nastane vprašanje kdo je temu kriv in kaj sedaj?
Ali hočemo mirno gledati, kako nam bodo nikdar siti izkoriščevalci, trgali kos za kosom od vsega tega kar smo si potom strokovnih organizacij, s težkim boiem priborili.
Mislim, da smo si v tem vsi edini da branimo naše pravice pred zlokobnim nakanam kapitalistov.
Tudi ne smemo prezreti, da se med zaupniki in posameznimi člani odbora, nahaja precej takih ljudi, ki so se dali izvoliti v odbore le iz častihlepja. Do-tični pozabljajo, da med delavskim razredom se ne sme iskati časti in slave, temveč da se mora delati. Delati se mora na tem. da se delavstvo izobrazi, da začne samostojno misliti in da vsaj nekaj razume o razredni zavesti.
O vsem tem bomo imeli priložnost še dovolf govoriti.
Za sedaj naj si vsakdo zapomni, da s tem. Če plača članarino in sempatie pride na kakšen sestanek, ni bog ve kaj storil. S tem ni ničesar narejenega. Če hočemo imeti take organizacije, ki bodo v stanju vOditi uspešni boi proti kapitalistom, jih moramo širiti.
Zato je skrajni čas, da se iz tega spanja zbude in začnejo z resnim delom za organizacijo, za sebe.
Organizacija ni samo odbor ali tajnik. temveč delavstvo, tedai je tudi njega dolžnost, da odpre oči in pogleda okrog. Videl bode črne oblake, ki se zbirajo nad njegovo glavo in ti oblaki so kapitalisti.
Podaljšanje delovnega časa v industr. in obrtnih podjetjih.
Prejeli smo:
Ker se tolmači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921. priobčena v Uradnem listu št. 43 iz 1921, napačno, opozarja ministrstvo za socialno politiko, da je ta uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154 iz 1919. Delovni čas v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovinskih »'n prometnih podjetjih, ki zaposlujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo. ostane še nadalje omejen na 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Podaljšati se more le izjemoma na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko, a tudi to največ trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu. Delo za deveto in deseto uro se mora plačevati v vsakem slučaju najmanj 50% više nego delovne ure normalnega delovnega časa.
V	manjših obrtih pa. kjer se ne vpo-rablja elementarna sila (kakor n. pr. parna. vodna, električna itd.) in ni zaposlenih več nego pet delavcev, se more dovoliti podaljšanje delovnega časa na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko na poljubno dobo. če je potreba in če ostane obrat kot
tudi vajenec in volonter, ne glede na to* da li1 prejema kako plačo ali ne.
Dovoljenje za podaljšanje delovnega; časa izdajajo pristojna obrtna nadzornic šiva za svoje okrožje (obrtno nadzorni-; štvo v Ljubljani, v Celju in v Mariboru), in sicer na prošnjo podjetnika, če je po* treba za podaljšanje dokazana.
Vloge in rešitve glede podaljšanja! delovnega časa so proste kolkovine.
Samolastno podaljšanje delovnega! časa se kaznuje z denarno kazniio od 10 do 500 dinarjev. Delo nad 8 ur se mora; pa tudi v tem slučaju plačati 50% viša nego normalne delovne ure.
Za mladinske delavce do izpopolnjen nega 16. leta velja še dalje predpis, da ne smejo delati več nego 8 ur dnevno,
—M—H——kp—M	 nirm	u,,,,, iim—.
Stavka kleparskih pomočnikov v Ljubljani,
Šest tednov traja stavka kleparskih pomočnikov v Ljubljani. Stavko so kleparski mojstri hoteli, ker upajo, da jo-bo* do zlomili ter podaljšali delavni čas od 8 na 10 ur. Pomočniki niso zahtevali dni* zega, kot le 30% povišanja plače, kar so utemeljevali z dejstvom, da so se cene potrebščinam od zadnje regulacije za toliko zvišale. Mojstri so se pri pogajanjih zvijali in jadikovali, kako slabo iim gre, da so prisiljeni podaljšati delavni čas itd* Ker pogajanja niso imela nobeneea rezul-: tata. so stopili delavci v stavko. Sedaj so pričeli stavkujoči priobčevati v »Napre-* iu« račune, kateri so javnost presenetilL Računi so pokazali, da ima moister po dva in po tri tisoč kron čistega dobička »ri enem pomočniku v enem ali dveh! dneh. Mojstrom je zaprlo sapo. vendan vzdržujejo stavko naprej, ker še vedno upajo, da se bo delavska solidarnost zlo-i mila. Upajo tudi. da bo organizaciji zmanj* kalo sredstev. Slabo tolažbo jim je prine* slo dejstvo, da je »Zveza kovinarjev« :-adnji teden precej zvišala stavkujočim rodpore. nekaterim celo za 100%. Tudi podjetniki se bodo morali naučiti spošto* vati delavske želje, če bodo delavci znali biti vedno tako solidarni kot so tokrat kleparski pomočniki. O izidu bomo po* ročali.
Splošna stavka rudarjev v Hrvaški.
Dne 24. maja je pričela splošna stav* ka v Hrvaški, in sicer zaraditesra, da se nrepreči znižanje plač. Podjetniki hočejo' rudarjem znižati plače za 25 odstotkov* odpraviti ugodnosti pri nabavi karbida za rudarske svetiljke in eksplozivnih mate-rijalij ter razne deputate kakor premog, moko itd. Rudarji bi s tem izgubili nad 40 odstotkov na prejemkih.
Značilno je, da utemeljujejo podjetniki to zahtevo s tem, da je treba premog poceniti, češ, da ponehava zaradi draginje premoga izvoz iz Hrvaške. To pa ni resnica. Delavske plače niso krive draginje. pač pa ogromni dobički podjetnikov, ki jih ne marnjo zmanjšati, ker so se privadili zadnja leta na debelo ropanje. Rudarji v lirvatski so člani Opčega rad-ničkega saveza, ki se je dolgo pogajal in dognal dogovor, katerega pa ošabni podjetniki rudnikov nočejo izvesti. V stavki je okolo 5000 rudajev ter je ustavljeno delo tudi pri sesalkah. Dolžnost države je. da to situacijo čimprej razreši.
Borba angležkih rudarjev.
Skoraj od početka meseca aprila rudarji v angleških premogokoDih ne delajo. Med rudarji in lastniki premogoko-pov se je vnela borba, ki presega tako glede velikosti kakor tudi glede iriterna-cijonalnega pomena vse dosedanie boje, M jih je zaznamovati v intemaciionalnem delavskem pokretu. Pomen te borbe sega daleč preko meje dežele, kjer se je pričela. Resnost in opasnost trenotka se izraža zlasti v tern, da bi neugoden izid oorbe rudarjev pomenil začetek splošnega zniževanja plač vsemu delavstvu na Angležkem.
Nad milijon rudarjev stoji že več kot poldrugi mesec v stavki, ne da bi si priborili izboljšanje, ampak da odbiiejo napad nikdar sitih in nikdar zadovoljnih lastnikov premogokopov. Ves intertiacijo-nalni delavski pokret je na izidu gigantske borbe angleških rudarjev živo zainteresiran. kajti delavstvo, rekli bi skoro celega sveta, se prav dobro zaveda, da bi poraz stavkujočih na Angleškem dal kapitalističnemu svetu tudi v drugih državah dobrodošel povod, načeti važen princip glede splošnega zniževanja plač. Res je sicer, da so cene nekaterim potrebščinam na Angleškem v zadniem času nekoliko padle, toda v življenju in v družinah delavstva se malenkostno padanje cen ne čuti, ne uveljavlja.
Število brezposelnih je strahovito naraslo. Tudi železničarjem se ie že dalo razumeti, da jim bo treba plače znižati.
Rudarji na Angleškem so že. predno so stopili v stavko, razpravljali in se z lastniki premogokopov pogajali radi mezdnih vprašanj nič več in nič manj kakor pet mesecev. Koncem oktobra 1920 je bil dosežen sporazum, po katerem bi se v bodoče dalo izhajati tudi brez stavk. Zveze delavcev kakor tudi zveze podjetnikov so izročili izčrpna poročila v položaju in razmerah vladi. Na podlagi teh poročil je vlada izdala zakon, s katerim se je kontrola v rudarstvu razveljavila. •Jlede nekaterih vprašanj, tičočih se koncesij delavstvu, se je dosegel sporazum. Lastniki premogovnikov so iziavili. da soglašajo z določitvijo minimalne plače, pod katero bi se delavstvu prejemki ne smeli znižati. Na podlagi tega so delavci lastnikom premogovnikov priznali pravico na minimalni dobiček. Končno se ie dosegel tudi sporazum, da se dobiček, ki presega določeni minimum no določenem ključu razdeli med lastnike premogovnikov in rudarje. To navzlic vsemu zbli-žanju še ni prišlo preko težavnega vprašanja kako naj se sporazum praktično izvaja- Med tem ko so delavci zahtevali, 'da se ima za vso državo uvesti enotna minimalna plača, so lastniki premogovnikov, stali na stališču uvajanja oziroma
določevanja minimalnih plač za vsako okrožje posebej, tako. da bi bile minimalne plače v posameznih okrožjih različne, j Rudarjem se je zdel tak način določevanja plač nevaren, posebno še. ker se niti ie posrečilo ni. doseči sporazum glede visočine minimalne plače, ki naj bi se uvedla. Drugo preporno vprašanje, ki je za delavce tudi važnega pomena, je tvorila zahteva rudarjev, da se ima ustanoviti centralni urad za vso državo, ki naj bi prvič tvoril garancijo za pravilno določevanje plač in drugič kulminira zahteva rudarjev v tem, da se imajo vsi dobički premogovnikov cele države stekati v ta centralni urad in šele ta naj bi razdeljeval dobičke med lastnike premogovnikov in rudarje. To so smatral! rudarji za potrebno, da si lastniki premogovnikov ne bi prilastili več kakor priznani minimalni dobiček, in da bi se doseženi dobiček presegajoči ta minimum med lastnike in rudarje po določenem ključu pravično razdeljeval. Ta zahteva pa ne dopušča odprave kontrole v rudni-š.vu, ker bi drugače lastniki premogoko-lov z dobički manipulirali kakor bi hoteli in naravno je. da bi potem takem centralni urad postal ihizoričen. O kontroli pa nočejo slišat; ničesar ne lastniki premogovnikov in tudi vlada nima pravega veselja več za to, posebno še. ker je parlament kontrolo nad upravami premogovnikov že sklenil odpraviti. Rudarji pa vidijo v kontroli sredstvo, ki bo moralo prej ali slej dovesti do nacionalizacije. Zahtevo rudarjev, naj bi vlada slabotnejše panoge industrije v svrho izravnave dobičkov in temu odgovarjajočo izravnavo delavskih plač podpirala, vlada trdovratno odklanja. Izrek razsodišča kakor predvidevajo Industrial Courts Act ni mogoč, ker v tem pogledu sedanja kriza v industriji igra preveliko vlogo. Rešiti do 31. rnarca vprašanje plač kakor (udi vprašanje dobičkov, kakor ie bilo prvotno določeno v sporazumu iz meseca oktobra, se je izkazalo kot nemogoče.
In tako je prišlo, da sedaj odločuje mož; lastniki so se namreč namenoma izogibali vsaki mirni poravnavi spora, ker so si na tihem želeli, da pride do meritve moči; upali so namreč, da bodo morali rudarji v takem slučaju podleči. Delavci so želeli poravnavo spora mirnim potom; ko so pa lastniki premogovnikov zapretili rudarjem s splošnim izporom. ako nc pritrde znatnemu znižanju plač. ni rudarjem preostalo drugega kakor zavzeti proti provokaciji podjetnikov odločno stališče. In tako je prišlo do borbe, koje posledice se v trenotku v polnem obsegu še ne daje presoditi. Borba je splošna in se jo od strani rudarjev vodi z tako srditostjo. trdovratnostjo ter doslednostjo, da proletarijat celega sveta občuduje z zatajenim dihom njen izid. Vse okolščine kažejo, da so rudarji računali s tem. da bo stavka trajala dolgo; zato so šli. da preprečijo vsako delo, in so celo konje iz jam spravili na dan. Kar se tiče sesalk, so določili za delo le toliko strojev, kolikor jih zadostuje, da se jame ne zatopijo.
Svoječasno lastniki premogovnikov niso hoteli priznati povišanje plač z izgovorom. da je pridelek premoga premajhen.
Sklenjen je bil takrat dogovor, da se ‘majo ob sočasnem zviševanju produkcije primerno zviševati tudi plače. Nato je tekom enega leta v celi državi od 232 milijonov ton poskočila produkcija na 262 milijonov ton. To je imelo za posledico da
so tudi plače poskočile za 3 in pol šilinga na šilit. Temu nasproti je vlada jamčila lastnikom premogovnikov za minimalni dobiček in je obenem določila nižje cene premogu za porabo v lastni državi. Nižje cene premogu za porabo v lastni državi je vlada lahko določila, ker so to dovoljevale visoke cene, ki jih je za angleški premog plačevalo inozemstvo. Tu pride gospodarska kriza. Tujezemska industrija je nehala naročevati angleški premog, in celo domači obrati so omejili porabo premoga. Izvozne cene je bilo treba znižati, da sose kljubvalutnim razlikam zenačile z domačimi cenami, ki jih je vlada določila. Podjetniki so morali omejiti produkcijo, •mezdne-doklade, so-izginile. ter ie nastala znatna nezaposlenost. Zlasti v Južnem Valesu, odkoder se je vršil eksport. je nastala usodna kriza. Cene so padle tukaj od 150 šilingov' za tono na 60 šilingov, dočim so padle Tynskem distriktu od 150 na 50. Izguba industrije znaša, kakor poročajo. zadnja dva meseca na teden dva milijona funtov, ki naj bi jo vlada poravnala. Cene v državi sami. zlasti za premog za gospodinjstvo, so rapidno narasle. kar pa zaradi krize ni moglo nuditi podjetnikom nikakršnega nadomestila. Torej treba znižati mezde. Te tvorijo v premogovni industriji resnično znaten del vseh produkcijskih stroškov. Pridobitve rudarjev glede izboljšanja njih življen-skega položaja morajo izginiti.
Sedaj pa zahtevajo delavci vsaj pravično izravnavo, tako da se vzame indu-sfrija kot celota, za katero se uvedejo enotne mezde, katere bodo za manj ugod^ 110 delujoče rudnike zravnavali ugodnejši premogovniki. To je glavna zahteva v novem boju. Vlada tira položai očividno do roba, hoče namreč v tem času, ki je za delavce jako neugoden, izvesti radikalno znižanje me/d, da poveča pri davkoplačevalcih svojo populariteto. Obravnave med delodajalci in delavci so se vršile, siccr brezuspešno, na naslednji podlagi:	Določijo naj se minimalne mezde
(polovica sedanjih) in minimalni dobiček (2 šilinga pri toni). Dohodek nad to mero naj pripada dve tretjini delavcem in ena tre.tjina posestnikom. Obenem nai se dovoli delavcem vpogled v dobičkanosnost podjetij.
Kaj pravi k temu vlada? Z redkimi, toda brezvsebinskimi izjavami dokazuje, da na boju nima interesa. V resnici pa pošilja mornariške kurjače v rudnike, da s tem po svoji stari navadi podpira interese kapitala. Zakon iz oktobra meseca lanskega leta glede podporne akcije, sklenjene povodom pretečega železničarskega štrajka, dovoljeval je vladi, kadarkoli pričeti akcije, da prepreči ustavitev ?a življenje važnih obratov. Železniški promet se omejuje, industrija prejema polagoma le vojne racije premoga, poraba luči se omejuje, v inozemstvo se ne sme premog nič več pošiljati. Take so proti-odredbe vlade. Podjetniki pa računajo, da se hitro izčrpajo stavkovni denarni po-močki, ki so že v lanskem bom mnogo ‘rpeli, ter računajo na nesložnost in pomanjkanje splošnega interesa delavstva. Toda napravili so tukaj račun brez krčmarja. Železničarji in transportni delavci so se že na svojih velikih državnih konferencah izrekli za solidarnost z rudarji; vsaj vendar predobro vedo. da zadene tudi nje ista usoda v bližnji bodočnosti ter da se znižanje mezd pri rudarjih zo 12 do 15 odstotkov tudi pred niimi ne bc ustavilo. Izvršilni odbor te takozvane de-
lavske zveze se je ustanovil, ki mu pripadajo navedene poklicne skupine. Zavezniki rudarjev so odločeni, da dajo svojim bojujočim bratom vsakršno mogočo podporo. Delavci po drugih deželah pa zrejo z veliko napetostjo na nadaljni potek- gigantskega boja. ki je tudi njih boj, ter uvidevajo vso resnobo položaja. Le predobro vedo, da ne gre tukaj le za mezdno vprašanje, marveč za bitko s težkimi posledicami v velikem boju proletarskega razreda proti kapitalističnim izkoriščevalcem in končno za drugačen oruzabni red. Z zniževanjem mezd se sve-. ovni gospodarski krizi ne da nikdar in nikakor odpomoči. Nevzdržne- mirovne. Pogodbe in zmanjšani podjetniški dobički so posamezni pojavi, krpanje ne pomaga tu nič, predpogoji za produkcijo se morajo temeljno izpremeniti.	Gew.
Minuli teden je vlada pričela iznova posredovati v tem sponi. Upati ie, da se spor v kratkem poravna, ker sicer bo tudi angleški kapitalizem hudo prizadet. §kodo jako občutljiv,
lz strokovne organizacije.
. Vsem fiinkcijonarjem. zlasti blagajni-,,°® podružnic, oziroma volačevalnic n”e slov. radarjev na znanje!
... Ker stopi'‘sklep zadnje glavne skupine Unije slov. rudarjev glede zvišanih Prispevkov v veljavo z dnem 1. julija ‘921, je dolžnost vseh funkcijonariev. zlasti blagajnikov, kakor tudi vsega članstva. skrbeti za to. da bo vsa zaostala članarina najkasneje do 30. junija 1921 popolnoma poravnana in se na celi črti š L julijem prične s plačevanjem novih zvišanih prispevkov.	Načelstvo.
Celje. Fukcijonarji podružnice »Osrednjega društva živilskih delavcev« v Cehu so tovariši: Faktor Jože. predsednik; Strohalj Martin, blagajnik; Kego Alojzij, blagajnikov namestnik; Vrečko Anton, zapisnikar ter Rozman Maks in Florič Marija, odbornika. Poleg tega je pomožnim blagajnikom izvoljen v mestnem mlinu tovariš Gaber Ignacij ter kot zaupnik v istem mlinu tovariš Cvikl Karl. Za Peke funkcijonira kot pomožni blagajnik tovariš Kego Alojzij. Tovariš Faktor Jože je obenem tudi izvoljen zaupnikom pri tvrdki Majdič.
Orna. J. D. Vašo zadevo smo izročili Uniji slov. rudarjev, ker tajništvo strokovne komisije ni v stanu pečati se z zadevami posameznikov vseh organizacij.
črna. V zadevi sem pa še napravil vlogo na generalno direkcijo za agrarno reformo in bom interesente o rezultatu te vloge obvestil kakor hitro dobim odgovor.
Zdravo. — Tokan.
Organizacija tobač. delavstva.
Dne 20. maja t. 1. je monooolsko delavstvo v Belgradu zopet obnovilo Savez Monopolskega radnika-ce. Osrednje društvo tobačnega delavstva za Slovenijo v Fjubljani. je takoj stopilo v stik z vod-svom Saveza. Pričakovati ie. da bo tobačno delavstvo vseh tobačnih tovarn v najkrajšem času pod okriljem Saveza organizirano. Izkušnje zadnjega pol leta morajo zadnjemu tobačnemu delavcu ali delavki odpreti oči. da brez inočne organizacije ni nobenih uspehov in ta organizacija moFi biti za tobačno delavstvo centralistična.
Odkar je ljubljansko tobačno delavstvo postalo desorganizirano. nima zaznamovati v prid izboljšanja svoiega položaja nobenega uspeha. Kljub temu, da se je v mesecu oktobru stavilo zahteve na monopolsko upravo. V začetku tega leta so se iste zahteve zopet obnovile, a vse zaman. Gospodje pri monopolu in ravnatelj tovarne so postali za delavske težnje popolnoma gluhi. Vozarili so se v Belgrad in obratno, a napravili niso nič za delavstvo. Zadnje čase so vrgli nekaj obljub med delavstvo, za katere pa delavstvo nima nobenih garancij, da se bodo izvedle. Ako pa delavski zaupniki ponižno vprašajo, kdaj-.vendar ,sc bodo te obljube izpolnile, se pa gospodje norčujejo iz delavstva. Skrajni čas je že. da tobačno delavstvo potom močne organizacije napravi konec tem škandaloznim razmeram.
Oblačilna stroka.
Pozor, krojači! V zadnjem času so se med krojaškimi mojstri pojavili starokopitni elementi, ki še vedno mislijo, da se nahajamo v srednjeveški dobi. v dobi cuftarstva. ko sta pes in gospodar jedla iz ene in iste sklede. Dogaja se namreč, da so se najdle nekatere mojstrske dušice. ki se domišljujejo, da so oni bogovi, pred katerimi morajo vsi pomočniki poklekniti. Kratkomalo skušajo kršiti tarifne določbe;. |knamepom, da počasi odtrgajo kos za Rrosdhi vse to. kar so si pomočniki potom organizacije priborili. Tako na primer imamo dve krojaški tvrdki, in sicer g. Potočhika j^VŠelenburgovi ulici in g. Mohoriča hd; Sv; Petra cesti. Pri prvem ga ni slučaja, da ne bi moral pomočnik težiti mojstra če je hotel doseči plačilo za svoje delo. Pri drugem pa se morajo pomočniki skoro vsako soboto prepirati radi tega, ker se mojster brani, da bi jih tako plačal kako določa tarif. Raditega opozarjamo sodruge, da bodo . zelo oprezni in naj vsak slučaj kršitve tarifnega dogovora naznanijo organizaciji, ki bo pod-vzela potrebne korake v svrho. da obvaruje interese svojih članov. Obenem svetujemo sodrugom, da opozore svoie sodelavce. da se znajo v bodoče varovati vseh takih nazadnjaških elementov in jih povsod izolirati. Do sedaj smo takim ptičkom prizanašali ali odslej jih bomo neusmiljeno razkrinkavali, da bode javnost vsaj pravilno sodila o vseh teh človekoljubnih koristolovcih, ki se povsod skušajo prikazati kot rešitelji države. O tem bomo imeli še priložnost spregovoriti. Toliko v vednost vsem krojaškim pomočnikom Slovenije, da se vedo v bodoče ravnati. — Odbor.
Dopisi.
»Delavski sovražnik na delu.« Kropa 24. maja 1921. Pod tem naslovom je »Novi Cas« prinesel dopis iz Krooe- v katerem napada sodr. J. G., češ. da je odklonil naročilo za žeblj. zadr. pri Osrednjem društvu kovinarjev v Ljubljani. Znano je. kako po krščansko mečeio kovinarske delavce na cesto. Načelnik se je izrazil tik pred volitvami: »naročilo imamo. kakor bo kdo volil, tako bo pa delal.« Sodbo, kdo je delavski sovražnik, pa prepuščamo javnosti, ali so tisti, ki delajo za organizirano delavsko solidarnost? Ali so morda tisti, ki se za delavske žulje pijani valjajo po lužah. Nazadnje so celo dognali, če bi bile občinske volitve en mesec pozneje, da bi ne do-
bila delavska stranka nobenega glasu. Računali so namreč tako: Za tri glasove so porabili 7 litrov špirita, torai za ostalih 51 glasov bi ga kupili 119 litrov, samo to bi morali še dognati, če je še kdo za tako ceno naprodaj. Da pa ne bodo ljudem še nadalje lagali in ugibali, kaj hočemo. bodi tukaj enkrat za vselej povedano: 1. Izpremembo zastarelih zadružnih pravil. 2. Staro načelstvo. 3. Staro ravnateljstvo. 4. Zadružno premično imetje in izdelke pod ključ moža. ki ne hodi na »rajže« in 5. Strokovno organizacijo vseh delavcev, ki naj vrši kontrolo zadružnih faktorjev in varuje delavske koristi in pravice. Kaj ne. zoper te za- ! hteve nimate nobenih poštenih sredstev, odtod taka besnost in nasilnost, v kateri se boste ubili? Mi pa gremo v svestl si.! da se borimo za dobro in pošteno stvar, neustrašeno po začrtani poti naprej.
Medvode. Neki kemični delavec nam piše: Pomlad je prišla in če se domislim na pomladne dneve prejšnjih dveh let, prihajam nehote do zaključka, da pomladni dnevi prejšnjih dveh let niso bili tako deževni in tako megleni kakor letošnji. Pomladansko solnce prejšnjih dveh let je sijalo prijaznejše, jasnejše in veselejše. Isto razmerje velja tudi o razmerah tukajšnjega delavstva. Ueta 1919. smo se zbirali po vojni raztreseni delavci, ustanavljali smo strokovne organizacije z namenom, da se bratsko združimo, ter da delamo vsi za enega in eden za vse in združeni varujemo svoje interese. Ne-le, da smo dali naši strokovni organizaciji obramben značaj, temveč smo izpočetka priborili potom nje marsikatero materi-jelno izboljšanje. Vrhutega srno uživali tudi ugled. Drugo leto ni bilo več tako veselo; draginja je naraščala, podjetniki pa so postajali vedno trdejši! Kdor pozna razmere, bo tudi razumel, da ob takih okolščinah ni bilo vselej mogoče pridobiti vse to, kar bi delavstvo rabilo in česar si je želelo. Družba kot lastnica je časih vsled splošno razdrapanih gospodarskih razmer imela težave z dobavo potrebnih sirovin. premoga itd. Delavstvo pa namesto, da bi se vpričo desolatnih razmer oklenilo svoje strokovne organizacije še trdneje, je postalo nezaupljivo in je pričelo zvračati krivdo na zaupnike, kakor da bi oni bili zakrivili splošno krizo in kakor, da bi oni imeli v ženu procente. ki jih pa dati nočejo. Ker torej ni šlo vse po volji posameznikov, se je pričelo maščevanje nad zaupniki in nad strokovno organizacijo, zakaj seveda nihče ni vedel in znal in če bi danes koga vprašal, ne bi znal nihče navesti najmanjšega vzroka. Če je kdo slep. temu tudi najboljši zdravniki ne morejo pomagati*' In posledice? Pričel se je udomačevati in' uveljavljati osebni egoizem. Gotovi elementi so se začeli na prav ostuden način prilizovati na zgoraj, posledica tega pa je zopet bilo protežiranje posameznikov na račun drugih, in končno se je udomačil^ tudi hinavščina. Prepričan sem — pravi naš izvestitelj — ako pojde tako naprej, bodo sledile še denuncijacije. Kaiti zadnje čase se je delil pravi avstrijsko »krapar-ski« blagoslov; katerega smo bili večinoma vsi deležni. Prav resno svarim vse tovariše pred nadaljevanjem tega. kar se sedaj dogaja! Mi sami bi bili krivi korupciji. ki bi neizogibno morala slediti. Zapomni nai si vsakdo, da nravi stari pregovor: »sloga jači, nesloga tlači!«
V	Mojstrani so se dne 21. maja 1921 na podlagi vloge Osrednjega društva ke-
mičnih' delavčev na orvdotno upravo cementarne vršile razprave jjlede povišanja delavskih plač. Za Osrednie društvo kemičnih delavcev se je poleg dveh zaupnikov delavcev v tovarni udeležil s. Tokan. Lc žal, da z ozirom na težko krizo. katera je zadola cementarno prvič vsled konkurence ceinentaren v Splitu, ni bi! uspeh tak kakor bi odgovarjal potrebam delavstva. Zanimivo je tudi to, da splitske cementarne, ki so izključna last italijanskih kapitalistov, izvažajo svoj cement lahko brez izvozne carine, dočim morajo cementarne v Sloveniji plačevati poleg visokih prevoznih tarifov na železnicah, še po 10 dinarjev za vsakih 100 kilogramov cementa izvozne carine. Zakaj neki ta dvojna mera? In vrhutega še v prilog italijanskim kapitalistom!! In če ■Te upoštevamo, da so režijski, oziroma produkcijski stroški splitskih cementaren vsled ugodnejšega pridobivanja sirovin razmeroma manjši, tedaj se ni čuditi, da so splitske cementarne v polnem obratu, dDčim je v cementarni v Mojstrani izmed štirih peči v obratu samo ena. No, navzlic vsem neprilikam je po dolgi razpravi priznala uprava delavcem za enkrat po 400 K nabavnega prispevka, drugo se bo uredilo pozneje.
Občni zbori.
Trbovlje. Podružnica »Unije« slovenskih rudarjev v Trbovljah sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. junija 1921 ob 4. uri popoldne v dvorani »De-kivski dom« s sledečim dnevnim redom:
1. a) poročilo predsedništva. b) poročilo blagajnika, c) poročilo revizije. 2. Poročilo unijskega zbora. 3. Volitev novega o J bora in zaupniškega zbora-. 4. Razni predlogi in nasveti. — Opozarja se vse člane Unije slov. rudarjev, da se zanes- l iiivo Udeleže občnega zbora ter da prine- j rejo svoje članske izkaznice s seboj, keT brez izkaznice nima nihče vstopa. — Cdbor.
Svarimo.
Celje. Pekovske pomočnike vseh ' rajev opozarjamo, da ne iščeio dela v Celju, ker gotove diference med pomoč-riki in mojstri še niso poravnane.
Poziv.
Poziv. Delavski oddelek neodpisanega tega poverjeništva namerava ustanoviti v Trbovljah — kasneje ev. tudi v Hrastniku in Zagorju — javno knjižnico, k: naj bi po eni strani nudila delavstvu v tamošnjem rudniku priliko za samoiz-(/brazfoo, po drugi pa naj bi s tem. da bi ; ■ ndila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajata delavce od telesno in duševno pogubonosno vplivajočega alkohola. Poverjeništvo si je sicer zagotovilo v te svrhe neznaten kredit. Vendar bo pa ta kredit komaj zadoščal, da se napravi za prvi začetek knjižnici skromen okvir. Zategadelj prosimo občinstvo, da nakloni v opisani namen iz svojih knjižnic in knjižnih zbirk izvode knjig, ki jih ne rabi in ki so mu vrhutega morda celo samo v balast. dočim bi vršile na pravem mestu neprecenljivo kulturno delo. Knjige naj se izvolijo poslati na Delavski oddelek poverjeništva za isocijalno skrtistvo. Le-ta ie tud! pripravljen, poravnati vse eventu-elria. noitne in orenosne stroške.
Poljubni zdravstveni tečai v Trbovljah. V četrtek, dne 2. junija ob pol šesti uri zvečer predava g. dr. Rus o alkoholizmu. V nedeljo, dne 5. junija ob 10. uri dopoldne predava g. dr. Demšar o spolnih boleznih za moške in v četrtek, 9. junija g. dr. Gregorič o spolnih boleznih za ženske ob pol šestih zvečer. Profesor dr. Zalokar bo svoje predavanje o zaščiti dece in mater ponovil in se bo dan in ura kasneje naznanila. — Priporočamo zlasti rudarjem, da se tega tečaja v čimvečjem številu udeleže.
l^azno.
Pogrešani vojniki. proglasitev mrtvim. Svojci onih vojaških oseb. ki so že dalje časa pogrešani in ni o njih nikakega zanesljivega poročila, morajo uvesti, ako hočejo uveljaviti razne pravice, ki so v zvezi s smrtjo dotičnega. postopanje za proglasitev mrtvim pri pristojnem sodišču. Opozarjamo rodbine pogrešanih voj-nlkov na novo invalidsko Uredbo v Uradnem lislu št. 47 z dne 4. maia 1921, naredba št. 124, člen 13, glasom katere imajo pravico do začasne pokojnine, ako te že ne prejemajo.
Delavske zbornice. Osrednja vlada je izdala nareabo o delavskih zbornicah, ki je stopila 15. maja v veljavo. Prvo načelstvo imenuje minister, drugo se bo volilo po enem letu. Zbornice bodo osnovane po načinu kakor srbske radničke komore.
Volitev v obrtno sodišče se bo vršila konec tega meseca za ljubljanski sodni okraj. Zaupniki in delavci dobe vsa tozadevna pojasnila pri organizacijah.
Strokovna internacijonala In nemška odškodnina. Amsterdamska konferenca strokovnih organizacij je dovršila svoje delo. Posrečilo se je spor glede antantnih zahtev o nemški odškodnini inomentano izgladiti, vendar pa se je bati, da bo nastal kmalu še večji. — V petek popoldne sta imela izvrševalni odbor druge internacionale in mednarodna strokovna organizacija sejo. na kateri so se vzeli na znanje obojni sklepi. Kakor se razvidi iz resolucije druge internacijonale, priznavajo socialisti zavezniških držav, da reparacijska dolžnost ne sega tako daleč, da bi se Nemčija uničila in da bi se njeno delavstvo obsodilo na sužnost. Obseg in način odškodnine se mora ugotoviti po sporazumu udeleženih. Nasilne odredbe ne bi imele nikdar povoljnega uspeha. Delavstvo je za to poklicano, da z vso močjo privede pogajanja v rodovitne tire, zlasti z uporabo razsodišča pri vprašanjih, glede katerih sporazum sicer ni mogoč. Konferenca je sklenila delovati z vsemi sredstvi na to, da vlade sprejmejo njene sklepe. V resoluciji je navedenih pet točk s konkretnimi pogoji pravične reparacije.
Grenko gospodarstvo s sladkorjem.
V	Gruž je prispel parnik s 300 vagoni angleškega sladkorja, ki je bil kupljen lansko poletie. bi moral priti v septembru, a je dospel šele sedaj, ko stane na krovu samem in v Gružu po kurzu angleškega funta okrog 70 kron. Polovica tega sladkorja je bila kupljena za državo, polovica za Belgrad, — nastane torej zanimivo vprašanje kdo bo plačal ogromni deficit, ki nam je naprten na rame po zaslugi ranj-kega ministrstva prehrane. Kdo? Vlada ne, belgrajska občina ne, verižniki ne, zdi se nam. da bomo še grenko požirali tiste drage kose angleškega kolonijalnega sladkorja.
Zahvale.
Zahvala. Celjski krojaški pomočniki se najiskreneiše zahvaljujejo za stavkujo-čim krojačem darovane vsote, in sicer: ljubljanska podružnica krojačev 1150 K, mariborska 1000 K, živilski delavci v Celju 395 K. kovinarji v Celju 32 K. tiskarji v Celju ISO K. rudarji v Zagorju 114 K, kemični delavci v Hrastniku 208 K, skupaj 3049 K. Posebno se zahvaljujemo g. Francu Korenu, ki je podaril 200 K (v znesku živilskih delavcev.) Še enkrat hvala vsem! Špes Franjo, tajnik oblačilne stroke v Celju. .Laj
Naročajte in širite
list »DELAVEC.’
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
COSULICH-LiNE
= TRST—AMERIK* = New - Jork — Buenos — Ayras — Rio dl Janeiro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listkov as potnike sa Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ollea 26.
Okrajna bolniška blagajna
%------1 v Ljubljani, \-------«
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradno ure »o od 8. zjutraj do-' j 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag jna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje J
	topol, i popoL	
Dr. Kacina Peter splošno zdravljenje	sil-‘/sl	' Turjaški trg St 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec	/ilO-i/all	Tuijiiki tri 9.4.
splošno zdravljenje	2—3	frančiškanski il 2.
Sr. Viktor Breskvar	1 , 1 1—8/412	ailierjm ni 12.
splošno zdravljenje	.1—2	lurjalil trg it. 4.
Dr. Alojz Kraigher	8—9	Turjaški trg it. 4.
splošno zdravljenje	' 1—3	Poljanska cisti 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči-jo, ne povrne bolniška blagajna. Od bla-gajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or* dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol-niščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne, S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.