229, štev. Fevdalni fr&nfo/ '? Ljnhljani, nedelja 21» septembra 1919« . II. leto. VtUA. vfcjobUuil S® i© 5*o£tii Sat® , \ . & U‘~ W fctej , , , „ »- sstst Set« , ss %ms s as-~ 7— 8®. šgžt^sajrtvoi ®s«s5s ?#.{•» susj?^ jgas'~ 3* 5«S bb E „ 50**® B &•-- ** j-Stil ;-3l9 o siessfi „ m “ '•»rolka brez 'Oaar|» ne »• op OH,;.slrntl, * peSHJaj« «4iu.4iao 5» aaiissHlel.^JB Oglasi a« računa]« p« porabljene* prostora in *1> ser i »m visok ter 45 «sa ilrofc prastar m enkrat ■« vi*, sa večkrat p«p««t. £»»<&£ Ov« >o z* »U'WM. brg* Ste*. >.»• f*l«l«» gge, — i)5»rr,ralStTs J« ** Karfjteeai trs« i im ■ »■>___ m 4. «&« *, 1~—* Ste?, S. — Izhaja vsak dan sjutraj. Pesamzim številka velja 40 viesurj«*.. ste** isooratPv l.-ir. a« naj pft- **3i c* -tioptgnlca »U nuokiu «~ Dopisi as? a« imS&ijo, — Bobophl sc »e ?ra«sJo. Reško vprašanje pred rešitvijo. LDU. Trst, 18. septembra. Ministrski predsednik Ni tli je brzojavno pozval v Rim vse poslance, kakor se govori, zato, da da slavnostnejSe cbiižje izjavam, ki jih bo minister za zunanje posle Tittoni podal v zbornici glede sporazuma, ki se je dosegel med zavezniki v Parizu, zlasti glede Reke. Zdi se, da zavezniki priznavajo suve-jeno:t Italije riad tem mestom. Lloyd George in Clemenceau sta baje podpisala sporaznm v tem smislu. »Lavoratore« poroča nadalje iz Pajka: Svet peterice se jeuveril o pozebi naju končno rešitev reškega 'PUŠanja Razpravljal je zopet o predlo, naj Italija dobi mesto in majhen Q*1 luke, dočim dobi večji del prisla-jbšča zveza narodov. Lloyd George ln Clemenceau sta naklonjena temu racrtu. Polk ie izjavil, da mora čakati na odgovor Wi!sonov. »Journal« razpravlja o teh informacijah in pravi, , da Wilson še ni odgovoril a Predlog zmznlkov glede rešitve |*s*fga vprašanja in da odgovor ne-g *r* tudi ne bo prišel. List pravi, da ,® l® Wdson že končnoveljavno od-k,G1 in da up ni preveč utemeljen, da 5{ reški dogodki, ki jih je povzročil 'fsbriejg jy Annunzio, utegnili izpre-' eniti njegovo mišljenje. Najbrže bo Ptedsednik Wilson odgovoril glede ‘‘aujanako - francosko - angleškega dogovora o rešitvi reškega vprašanja 8e*e na koncu debate v senatu o mi- rovni pogodbi in bo šele po Izidu te debate izrekel svojo končnoveljavno odločitev. Zavezniške ladje zspuste Jadran. Milan, 20. sept. (Izv.) »Popolo d’Italia« poroča iz Benetk: Zavezniške vojne ladje — angleške, francosko in amerlkanake ki so se nahajale izza podpisa premirja v beneškem pristanišču San Marco, so dobile nalog, da se združijo z onimi, ki »o bile usidrane v reškem zalivu ter da zapustijo Jadransko morje. To vest potrjuje tudi amerikanskl konzulat. LDU. Trst, 18. septembra. Listi objavljajo poročilo tiskovnega urada vojaškega poveljništva na Reki z dne 15. septembra. Poročilo pot/juje vesti, ki so jih sporočili časnikarji, ter nadaljuje: Reka je izza današnjega dne obkoljena. Toda navdušenje in zaupanje raste. Gibanje se širi. Mesto ima živil za 30 dni. D’Annunzljeve čete so dospele do obkoljevalne črte ter jo stražijo. Brigada Regina, zvesta D’Annunziju, brani mejo proti Hrvataki. Stotnija karabinjerjev pod poveljstvom majorja Vadalaja je na razpobgo D’Annunziju in je zasedla Sušatt, kjer nf nobenih izgredov. Poročila Agenzlje Stefani so kratkomalo napačna in tendenciozna D’Annunzio ima na razpolago 10.000 mož. Z vseh strani vojnega pasa prihajajo izjave bfigttd, ki se izjavljajo solidarne z gibanjem. Toda ra Reki je že preveč čet in D’Annunzio je že moral vrniti Nittlju celo brigado, ki je dospela na Reko in se mu stavila na razpolago. Zavezniške ladje, fel so se nahajale v reški Irki, so dobile povelje, naj odplujejo v Opatijo. Toda ladje »Dante Alighi-eri«, »Nullo«, »Abba« in »Mirabeilo« so razobesile zastave mesta Reke. Vse ladijske posadke so pod poveljem D’Annunzija. Vlada je poslala na Reko admirala Casanovo, da odvzame D’ An-nunziju brodovje in ga pošlje v Italijo, toda admiral je bil aretiran. Mirovni posvet. Mirovna pogodba izročena bolgarski delegaciji. Ldu. Lyon, 20. sept. Mirovna pogodba je bila izročena bolgarski delegaciji v petek ob 10. v prostorih zunanjega ministrstva na Quai d’ Or-say.. Uročltev se je izvršna z istimi formalnostmi, kakor pri r.emški in avstrijski delegaciji. Dovolil se jim je rok, da tekom 25 dni stavijo svoje protipredloge. Bolgarske meje. Ldu. Berlin. 20. seot. (Ctu). Iz Bazla poročajo: Južna Bolgarska meja je v mirovni pogodbi določena po gorovju Rcdope, Bolgarska pa debi jamstva, da bo imela pod varstvom zveze narodov gospodarski pr stop do Egejskega morja. Meje pioti Romuniji ostanejo iste, kakor so bile določene v bukareškem miru, na zahodu pa se meja proti Srbiji izprc-meni fako, da pripade lok reke Siru-mlce Srbiji. Kar se tiče finančnih pogojev, odpušča pogodba Bolgarom dolgove, ki so jih napravili v Nemčiji in katerim se je Nemčija v ver-saiileski pogodbi odpovedala v korist zaveznikov. Balkanske države ne bodo zastopane v komisiji za obnovo, ki bo delovala v Sofiji. Begunsko vprašanje. Ljubljanski dopisni urad je pooblaščen, na podlagi Informacij pristojnega mesta objaviti nastopna izvajanja: Kruta usoda, ki je zadela velik, gospodarsko in kulturno važen del jugoslovanskega ozemlja vsled okupacije po Italijanih, je postavila naš narod in našo državo pred vrsto nalog, ki so največjega pomena za bodočnost in razvoj našega ozemlja in njegovega prebivalstva. Med temi je tudi begunsko vprašanje, ki se bo moralo tn moglo sčasoma s sodelovanjem vseh javnih in zasebnih merodajnih faktorjev rešiti povoljno. V to pa treba ne samo primernih ukrepov ln dejanj, nego pred vsem je treba spoznavanja in dalekovidne presoje položaja. Kakor izhaja iz zanesljivih informacij, nudijo ednošaji med domačim prebivalstvom in begunci iz zasedenega ozemlja več žalostnih nego razveseljivih pojavov. Zdi se, kakor da bi postali begunci po vsej Sloveniji — izvzemši nekatere kraje —■ prava peza in nadloga demačemu prebivalstvu. Prihajajo celo vesti, da se po nekod vrši zelo zoprno odrivanje, zapostavljanje in zmerjanje beguncev, in sicer ravno takih, ki bi bili potrebni največje podpore in tqi?žbe. Vzrok temu je iskati pred vsem v predolgo trajajoči neurejenosti razmer, ki jih je povzročila vojna, in v neznosni draginji. Krivda pa pada tudi na nekatere begunce same, namreč na delo-mržneže in verižnike, ki s svojim početjem mečejo slabo luč tudi na povsem pedolžne. Pri tej okolnosti je pa značilno zopet dejstvo, da delajo največ hrupa proti beguncem ravno domači lenuhi in domači ve-rižniki. Razločevati meramo torej med begunci, katerih je sedaj po približni cenitvi naseljenih po Sloveniji (od teh mnogo le začasno) okroglo 25 000 tri skupine. V prvo skupino spadajo pravi begunci, to so takt nesrečneži, ki so bili prisiljeni zbp-žati od dema vsled vojne, in takt, katere so prignale sedaj v zasedenem ozemlju vladajoče razmere semkaj, a ki čakajo na ugodno priliko, da se vrnejo na svoj dom. Nadalje begunci-izseljenci, to so orebe, ki so odvisne zgolj cd svojega duševnega deia, oziroma dela svojih rok in ki morajo ostati v Jugoslaviji, ker v svoji ožji domovini ne najdejo več pogojev za obstanek, torej izgnanci, politično prononsirane osebe in taki, ki bi morali, ako bi Se nadalje hoteli izviševati svoj poklic, stopiti v službo naših sovražnikov proti nam. Slednjič se r.ajde tudi nekaj četudi bolj neznatno število beguncev-ne- UiVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. XX. Povzročitelj vse zmede in skrbi se takisto ni Počutil najbolje; ako ne drugega je bil vsaj neznosno nervozen. Kadar je pozabil trraheo in nehal ugibati, *aj počenja doktor SkobyIl v tem hipu, se ie razbolelo srce ob misli na Marijo. Strmel je, odkod narašča v njem toliko pogubonosne utrujenosti, hkrati * ohramljajočim nemirom in globoko, pekočo, otročje fe2zmiselno zavistjo do njih, ki žive srečno in jim n» treba polagati v dar življenja za revno, lažnivo nteho osvete. Nič več ni dvomil, da je poražen *'jub maščevanju in nesrečen, nepreklicno nesrečen kakor vsak drug, magari če pusti za seboj še toliko Sunaničenja; opravil ni nič bolje, ravnotežje njegove nsode ni prav nič ugodnejše od tistih, ki trpe nemo ln se puste biti, ne da bi vračali. Mari bi bil stisnil 2°be in ostal, kjer je Jsil; vse, vse se mu je zdelo 2°aj tako prazno, tako majhno spričo Marijinega ganila o veliki radosti golega, tudi najbednejšega Oljenja! Toda biio je prepozno, da bi se obrnil Qazaj: kako naj postane drugačen, nego je bil? »žalovati v tem trenotku, ko se potikajo zalezo-aici okrog vogalov njegove hiše in je nemara že Pospravljena celica, v katero ga mislijo zapreti, bi ; rekl° sprejeti vlogo obsojenega puntarja, ki se Od kC Da Pre^veCer svoje smrti in veka pod vešali bedastega, strahopetnega kesanja. Vzlic vsemu se je zdelo grofu lepše in bolj možato, vstrajati na sovražni ppti, katero je bil ubral. Če pe drugega, bo videl »njega« na kolenih, bo pasel svoje razgno-jeno srce nad porazom in sramoto vseh teh preobjedenih sebičnežev in licemercev. Trebalo je ostati močnemu, odločnemu in pokojnemu ter potlačiti razburjenje, ki je izviralo iž njega samega, zakaj Skobyllovih policistov ga ni bilo strah. »Najhujše, kar se more zgoditi, bi bilo, da me prehitč,« je odločil sam pri sebi. »V tem slučaju se ne bi mogel pasti živ nad polomom, ki ga povzroči razkritje; ali moja skrivnost je, hvala Bogu, v Mahnetovih rokah, in pride na dan, karkoli bi me zadelo. Smučiklas ne uide svoji usodi; tudi brez mene bo promoviral vpričo vesoljne javnosti za doktorja vsakatere lumparije. Zaznamovan in izobčen bo moral bežati s pozorišča in poginiti v se moti kakor garjav pes .. . Ne, ne, vohun Skobyll, ugled morale vaših veljakov se ne da več rešiti, in mene — mene, ki sem jo doslej še vedno unesel svojim bratcem I — ne dobiš živega v pesti. Tudi na to nepriliko sem pripravljeni« Skrbno je pregledat browning, ki ga je spremljal na vsaki poti, prepričal se, da teče zaklop pravilno, ter nadomestil naboje z novimi; skoraj ljubeče je pogladil orožje z očmi in ga položil na nočno omarico. Nato si je pripravil kozarec vode, nasul vanj cijankalija is drobne stekleničice in napolnil s . strupom tudi zlat madaljon, katerega je nosil pod I srajco na golih prsih. Čudež bi se moral zgoditi, j da bi ga prijeli vendarle! Slekel se je kakoi vsak večer, zapahnil vrata, pritegnil k postelji mizico z načeto steklenico konjaka, lepel in podprl glavo s komolcem; v tej legi je pil, s počasnimi, premišljenimi požirki, razglabljaje v sebi vse žalostne in vesele, grde in lepe dojine zadnjega časa. Ne da bi bil imel še kaj premisliti ali dodati; bilo je zato, ker ni vedel, ali bo jutri sploh še živ, in je hotel izsrebati zadnje minute zavestnega življenja, izčutiti svojega uma poslednji jasni utrip ... Žgana pijača mu je uničila živce. Polunevedoma je iztegnil roko, utrinil žarnico, zleknil se ter utonil v temi, ki se je zgrnila preko njega. Zbudil se je čudno svež in pokrepčan. O Sko-byllovih beričih ni bilo duha ne sluha, nabrežje pod okrni se je mirno raztezalo v jutranjem solncu, in Hasan se je prišel pohvalit, kako je zaznamoval nerodne nadzorovalce. Grof je pomislil, da gre v majhn em gnezdu vse počasi; tudi meč nad njegovo glavo se ne more utrgati na vrat na nos. »Nemara me puste res pri miru, dokler ne opravim vsega po predpisih etikete; in res, kdo re ne bi poslovil kroginkrog, kjer je imel toliko dobrih znancev? Kakor bi slutil Skobyll, da sem za drevi povabljen k Dori Grabunčevi...« D ere mu je bilo natihem žal, Čeprav je vedel, da ga je v ženski estroslutnosti Že izpregledala. Vdala aa mu je nemara prav zato, in prepričan je bil, da bo nosila tudi končno gotovost brez rdečice in obžalovanja. Nje strastna Želja, živeti svoji okolici v kljub in posmeh, se je bila v grofovem naročju vendar tako sijajno izpolnila! (Dalje prihodnjič.) pridipravov, k! so fzrabiil razmete, da so postali verižniki, koristolovci in deiamržneži ali ki so sploh sumljivi element!. Predsedstvo deželne vlade polaga veliko važnost na to, da ne pride v tem pogledu do krivega in nezdravega razumevanja, nego želi nujno, da se vsi sloji domačega prebivalstva, ki so bili tako srečni, da so obvarovali svoje domove in svoj delokrog, kakor tudi vsi uradni organi potrudijo, da urede odnošaje do beguncev na podlagi pravičnega spoznavanja razmer in dobrohotnega ravnanja z begunci. Deželna vlada za Slovenijo zato toplo prfperoča prebivalstvu in javnim funkcionarjem, ki imajo opraviti z begunci, naj s prvimi dveml kategorijami beguncev, upoštevajoč njihovi težki položaj, postopajo prijazno, uslužljivo, pravično in nepristransko. A pravtako bodo znale pristojne oblasti strogo in neizprosno postopati proti takim elementom, ki pod pretvezo begunstva Izrabljajo dobrohotnost prebivalstva in javnih organov; nadvse pa se bo pazilo na to, da se sumljivi elementi, ako je sum proti njim upravičen, da Izrabljajo masko begunstva v svoje nečedne namene — in takt so večinoma tujerodci ali poturice. ki se sedaj izdajajo za Jugoslovane — takoj odstrane, če treba z izgonom. Izvzemšl take bolj redke slučaje pa je prav gotovo pričakovati, da bo ob dobrosrčnosti in staroznanl gostoljubnosti slovenskega prebivalstva in ob medsebojnem pravnm razumevanju ter ob prizadevanju merodajnih faktorjev, ki se zavedajo važnosti tega vprašanja, begunško razmerje našlo v doglednem času primerno in povoljno rešitev. Vprašanje dijakov-beguncev. Veliko se je že govorilo 9 bedi beguncev, veliko se je tudi že pisalo o tem, toda nihče ne more prav poj-miti, kar trpijo ti ubogi pregnanci brez lastne grude, brez doma. Njih položaj, osobito pa položaj dijakov, je obupen. Kdor je napravil nekaj šol pred vojno in morda še med vojno 3 pomočjo raznih podpor in ustanov, ne more sedaj šole kar krat ko malo pustiti. Rokodelstva ni zmožen, ker se ga ni nikdar učil Ali naj živi od samega zraka? Begunci v taboriščih imajo Se skoro najbolje, ker so preskrbljeni s hrano — čeravno pičlo — z obleko ter s stanovanjem. Toda dijak, ki gre nadaljevat svoje študije? Dozdaj mu je njegov položaj v majhni meri omilila begunska podpora. Zadostovalo sicer ni teli 4 K na dan, toda nekoliko si je dijak že pomagal žnjimi. A sedaj, ko bo begunska podpora vstavljena, ali naj živi z drugimi vied tisto obupno življenje v taborišču? Kako dolgo? In ko bodo taborišča razpuščena? Begunski fond, pravijo, je že izčrpan. Kako, zakaj že — to so stvari, v katere se ral nočemo vmešavati. Dejstvo je le, da ne smemo več upati na podporo, katero smo dosedaj uživali. V zasedeno ozemlje nas pošiljajo, v našo »pravo« domovino, — v Italijol Nol Navsezadnje je to res edina pot, ki nam še preostaja, AH pomislite pa, kaj bi nastalo iz tega, če gremo v Italijo? Razume se, da gremo nadaljevat študije; in ker se sami ne bomo mogli vzdrževati, bomo morali zaprositi podpore italijansko vlado, ki jo upamo tudi doseči. Ako pa bomo deležni te dobrote, smo dolžni, jltn biti potem hvaležni in sicer s tem, da bomo njim služili, njim, tujcem, našim nasprotnikom. Hudo je to, a primorani smo obrniti se do drugih, ker nam rodni bratje nočejo pomagati. To je zahvala za vse tisto, kar smo pretrpeli, zahvala za požrtvovalnost, katero smo kazali ravno mi Primorci v vseh ozirih. Saj smo ravno rai stali na braniku Jugoslavije na koroški fronti kot prostovoljci; mi smo bili, ki smo bili deležni radi tega veliko javnih pohval v raznih Časopisih 1 To je sedaj zahvala za to, da smo sledili klicu srca raje kot klicu pameti. Težko nam bo, priznavamo, živeti med sovražniki in jim služiti, toda morali se bomo vdati, ker bo tako zahteval od nas — boj za obstanek. Jugoslavija. Laško bandltstvo. j Ldu. Beograd, 19. septembra. Italijani so po daljšem odmoru zopet začeli izzivati in napadati. Včeraj dopoldne sta pri selu Glavati nedaleč od Kotora dva italijanska vojaka napadla mornarskega kapitana Miletiča Mirka, ki se je vračal domov. Zabodla sta ga z bajonetom v ledja in ga na to barbarski razmrcvarila. Prenesli so ga v vojaško bolnico rad! sekcije. Ko se je vest o umoru razširila, je nastala med ljudstvom velika razburjenost in oblastem se je komaj posrečilo, da so preprečile spopade. Ldu. Beograd, dne 19. septembra. Pred nekaj dnevi je italijanski vojak zagnal bombo na naše vojake v Ko-teru. K sreči ni bil nihče ranjen. Laško nasilje. j Ldu. Beograd, 19. septembra. Iz Cetinja javljajo od 18 t. ra.: Sem je prišla vest, da je italijanska vojna oblast aretirala davi ob osmih pred kavarno v barski iukl okrajnega glavarja Srzentiča in okrožnega načelnika Lomoviča. Na protest mestnega poveljnika ju italijanska oblast ni Izpustila, češ da ata to najvišja predstavnika oblasti. Volitve — v zimi? j Journalu des Debats" poroča posebni dopisnik iz Berna, da se bodo po njegovih informacijah vršile volitve v naše narodno predstavništvo med decembrom 1.1. in februarjem prihodnjega leta. Perzija nas priznala. j Ldu. Beograd, 18. septembra. Perzijska vlada je uradno priznala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslanik Perzije pride v kratkem v Beograd, da izroči svoje poverilnice. Laške laži. j Milan, 19. septembra. (Izvirno.) »Corriere dclla Sera* poroča: Razni hrvatskl zastopniki so naprosili naše poveljnlštvo na Rekt za podporo v njihovem proti srbski vojski naperjenem avtonomističnem stremljenju. List pripominja: Ta vest je važna, ker nudi možnost italijansko - hrvatskega sporazuma. (Za n?.s pa ta vest nikakor ni važna, ker jo smatramo za navadno „raco", pa tudi, ako bi se bil res našel kak nfiuman" Radičevega kova, nas to ne more vznemirjati. Ako hočejo Italijani s temi »Hrvati« priti do sporazuma, prosto jim. Na dejanjskem stanju položaja to novi »uspeh« ne bo mogel ničesar izpremeniti. Op. ur.) Podpredsednik dalmatinske vlade. j Ldu. Split, 20. septembra. Dr. Ante Makale je imenovan za podpredsednika pokrajinske vlade za Dalmacijo. ___________ Razna poročila. r Cesar Karol ne misli na krono. Ldu. Pariz, 19. sept. Bernski posebni poročevalec »Eclair« je imel razgovor s princem Lud. Wlndischgratzom, ki je zagovarjal stališče bivšega cesarja Karola In zagotavljal, da bivši cesar ne misli na to, da bi se zopet polastil krone. Windischgtatz je dejal Izrecno, da ni toliko nespameten, da bi verjel na možnost monarhije, ki sl je nihče ne želi. r Ententa ne prizna Frledrl-chove vlade na Madžarskem. Ldu. Dunaj, 19. sept. »Neucs 8 Uhr Abend-blatt« poroča iz Budimpešte: Izključeno je, da bi ententa priznala Frle drichovo vlado, ali da bi na katerikoli način se z njo pogajala. Snoči so ministrskemu predsedniku Friedrichu precizirali stališče entente s tem, da smatra ententa sedanji položaj za ne-vzdržljiv in da želi vlado, ki bi bila enakomerno sestavljena iz meščanskih, delavskih in poljedelskih slojev. Nato je Friedrich takoj snoči začel poga janja s socijalno-demokratsko stranko in skušal doseči sporazum med soci-jalniml demokrati in med krščanskosocialnim blokom. Ponudil je socl jalnim demokratom tri portfelje in dve mesti državnih tajnikov. Med temi drž. tajništvo za notranje stvari. Socljalni demokrati se bodo danes popoldne o tej ponudbi posvetovali. Zahtevajo predvsem garancijo za ustavitev belega terorja. r Z gradi tel j trdnjave Pfzemyal umrl. Ldu Chur, 19. sept. VČerai je umrl 84 iet stari Dionizij baron Salls Soglio bivši feldcajgmoster in zgradltelj trdnjave PFzemysl. r Vprašanje čeških manjšin v Avstriji, Ldu. Dunaj, 19. sept. Zastopniki čehoslovaške manjšine so bili za sredo pozvani k državnemu tajniku dr. Rennerju. Dr. Renner je izjavil, da se bo o vprašanju čeških šol posvetoval z dunajsko občino v zadevi vprašanja čeških manjšin, je izrazil željo, da bi se v primernem času sestal z zastopniki manjšine in da bi z njimi lazpravljal o pogojih mirovne pogodbe. r Svetovni premogovni sindikat, Ldu. Haag, 19 sept. Ameriški kontrolorji za živila so predložili vrhovnemu gospodarskemu svetu načrt za internacljonaliziranje premogovnikov v3ega sveta. Predlagajo, naj se ustanovi svetovni premogovni sindikat. r Opozicija proti Clemenceauju. Ldu. Bern, 19. sept. Iz Pariza javljajo: Položaj Ctemenceaujevega kabineta, ki se je dozdevno utrdil, se zopet poostruje. Opozicija Clemenceauja na vso moč ovira pri njegovem načrtu, da izvede volitve sam. r Nemčija in Avstrija bosta sprejeti v zvezo narodov. Ldu. Kodanj, 19 sept. (Čtu.) Danski pacifistični krogi zagotavljajo, da bo ententa glasom naj novejših vesti sprejela Nemčija in Nemško Avstrijo v zvezo narodov. Opažati je tendence, da se ta sklep izvede najprej provizorno za gotovo dobo. r Stavka ital. pristaniških delavcev. Ldu. Trst, 19. sept. »Lavora-tore« poroča iz Genove z dne 18 t. m.: Narodna zveza pristaniških delavcev je v svoji seji sklenila proglasiti splošno stavko v pristaniščih severnega Tirenskega morja kot znak solidarnosti z razkladale!, ki že več časa stavkajo. Stavka se je že začela ‘v pristaniščih Vado, Savona, Spezla, Livorno in Civitavecchia. Politične beležke. p Vrnitev. Skoro neopaženo so se vračali v domovino voditelji naše zunanje politike. Kolodvori niso bili okrašeni, pričakovale jih — razun v Zagrebu — niso nepregledne navdušene množice, kakor se je to zgodilo svoj čas, ko se je vračal iz Pariza dr. Korošec. Takrat smo živeli vsi v nekaki narodni opojenosti, morda malo bolj kakor bi bilo treba, danes smo iztrezneni, razočarani, gotovo bolj kakor je potrebno. Morebiti bi bilo dane3 marsikaj drugače, bolje, če bi se že v dobi prevrata zavedali težkih nalog, ki so nas še čakale, in velikih ovir, ki so še ležale na potu do popolnega narodnega edlnstva. Mnogo teh nalog bi že lahko do danes izvršili, ki jih sedaj še nismo, in mnogo uh ovir odstranili. A ko je prišla preizkušnja, smo jo prestali slabo; slabo voditelji, a slabo tudi del naroda. Nekateri so v zagrizenem strankarskem in malenkostnem osebnem egoizmu pozabili na svoje dolžnosti do naroda, a ravno tako so pozabili na te dolžnosti oni, ki se udajajo malodušju in neutemeljeni nezadovoljnosti. Zato smo prišti tako daleč, da se nismo skoraj niti ganili, ko so se vračali v domovino Trumbič, Smodlaka, Voš-njak, prvoboriteiji našega ujedinjenja in osvobojenja, tako smo doživeli sramoto, da morajo prihajati oni, ki so stali mesece in mesece v neprestanem boju v morečem ozračju pariške konference, k nam, da nas opozorijo na naše dolžnosti, namesto da bi bili ml njim v oporo, jim dajati moči in poguma za zadnji, morda najtežavnejši del srditega boja za naše ujedlnjenje. p Kdo bo nehal prvi ? Po naših tistih se že oglašajo glasovi po miru in sprav!, samo nehati ne morejo, ker hoče vsak zadnji obdržati besedo. Toda sedaj je naš zunanji položaj takšen, da b! bilo treba takoj sprave. * Se bomo pa potem, ko bodo razmere c drugačne, spet dali s prekljaml če je * to že res potreba, čeprav si takšnega j nestvarnega od mnogih strani le ob 1 d rektne sofizme in prostaško obiranje 1 podprtega boja ne želimo preveč. Kje ! so pa sedaj tista zatrjevanja, ki so sl j jih dali, kakor se govori, ob porodu Jugoslavije Činiteljt raznih strank, da se ne bodo tudi pozneje več tako obmetavali z blatom, kot so se kdaj prej v stari Avstriji 1 Ne samo tako, kakor v stari Avstriji, temveč še malo slabši je sedaj. Nedosegljivi mojstri v taj prekiiarskl metodi pa so srb3kl radikalci, ki 30 tudi ta boj otvorili. Zato bo z njimi najtežje mirno končati. Trmasti so, ker so bili navajeni vladati. Ako naše strsnke in njihovi j neizvoljeni poslanci res količkaj čutijo j z državo, bodo in morajo nehati rala- j titi prazno 3lamo, da jih ne bo kdaj s neizprosna zgodrvina obsodila, da so l nam mnogo zaigrali. p Drugod osvaja svet — doma ga rubijo. »Exceljlor« poroča o mičnih neprillkah poeta-za3ebnika Gabrijela D’ Annunzio, ki pa bodo po svojem značaju gospodu podpolkovniku in osvojitelju Reke težko pridobile novih občudovalcev. List piše: Gabriele d’Annunzio, ki je na čelu svojih s strojnicami oboroženih ardltov vkorakal na Reko, je brezdvomno preveč preobložen z delom, da bi se mogel vznemirjati zaradi vile v Mouleauju, pri Arcachonu, kjer je bi val pred vojno. •' Viia se namreč sedaj prodaja. Lastnik vile, kateremu dolguje nebeški, a za-! j pravljivi italijanski poet na najemnini že nad 15 000 frankov, pa mora biti strahovito prozaičen človek, ker ni Imel smisla za Gabrijelovo božanstvo ' in mu je dal zarubiti pohištvo, knjige, rokopise in celo njegov pasjak ... List se izprašuje, ali se bo d’Annunzio odpovedal svoji obali d’Argent, kaeje uredi in otvcri. N»rodrn dolžnost naših orgauizacijj in tudi posameznikov je, dz se odzovejo našemu Pozivu in pomorejo po svojih močeh. Nasveti in ponudbe naj se pošiljajo univerzitetnemu svetu v Ljubljani, Deželni dvorec. Univerzitetni svet univerze v Ljubljani. Sokolstvo narodnim žrtvam 20. IX. 1908. Tiho je bilo na pokopališču — nirno so zrle ciprese na ogromno število novih grobov, žrtev vojne in avstrijakizma. Tudi Ljubljana je bila mirna — nihče se ni spominjal dogodkov pred 11 leti, ko so avstrijske Roglje namakale z krvjo nedolžnih žrtev ljubljanski tlak. 11 let je minulo in vsi so pozabili. Molčale so Pa najbolj izdujice, ki go včasih iz-rabili kri netiolžnih žrtev za svoj stran-arski mlin ter ga gonili še »kozi teta. ;,8° pa pozabili žrtev oni, iz katerih *jst so izše, niso jih pozabili oni, so od p vega trenotka bili v boju *a svobodo naroda. Tiho in brez {jrupa se je podala deputacija Slov. bok. Zveze na pokopališče ter poloti? na grob lep venec z napisom »Slov. Sok. Zveza*. Težko nam je Pilo prt srcu ko smo videli ta prizor, k zajedno tudi tolažba, da stoji naše sokolstvo še vedno v prvi vrsti bori , l°v za prava našega naroda, kajti » tem da pokaže, da ni pozabilo bratov, ki so morali pustiti mlado življenje v boju za svobodo narod, je todi Sokolstvo pokazalo, da živi v »lem isti bojni duh, kakor v nekda-nlih letih. JUH0Y v 11.? Y s* i'.*,* h dn Postavite spomenik septem« f.er8kim žrtvam! Znano je, kako je ral narod v ogorčenem protestu Preti avstrijskemu vojaškemu divjaštvu Kratkem času potrebne zneske, da “f Postavi nesrečnimi Lundru in Adamiču dostojen spomenik. Ta spomenik h “e tudi davno gotov In zelo lep r> ali ranjka Avstrija ga v zadnjem °esnenju svojega terorizma ni pustila Postaviti. Zdaj se bližamo že obletnici •rase svobode, a spomenik se še vedno nekje praši. Čemu to? Postavite ga vendar. novinarjev*0® u8 Jugoslovanskih dr»s.«o L ■**£»••£ novinarjev iz*tele jng5«lw*“.'°K“pS ^1U»aasaSs l*e tozadevno že stopilo v dogovore z novinarskimi društvi v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani. V časnikarskih Krogih se kaže za kongres velik in-.^»es. Zagrebški novinarji se pripravljajo, da sprejmejo svoje kolege iz ^ele Jugoslavije na svečan način. Na kongresu bodo položeni temelji »kupnega delovanja vseh jugoslovan-8«ih žurnalistov v močni organizaciji ‘v**e jugoslovanskih novinarskih ^fu8tev. dn Zastopnik« hrvatskeg« novinarskega društva, gg. podpred *reŠo Kovač č in rajnik Ante Brozovič Ooapeta dbnes v Ljubljano, da se z Ibbljansklmi tovariši pogovorita o *k«pnih pripravah za jugoslovanski asniksrski korgres v Zagrebu. Obe efn se bodo nadaljevala že v Beo . za?cta posvetovanja o enotm ! zaveta posvetovanja o enotm r8*nizaciji jugoslovanskih časnikarjev. dn Gradnja beogradskega mosta. S kompetentnega vira se poroča, da bodo konstrukcije za savski most napravljene na Dunaju in da se je tvrdka Wagner obvezala, da bo v dveh tednih izvršila ta posel. dn Regent Aleksander je pod pisal nareobo, s katero se zakon n javnih borzah z dne 3. novembra 1886 uveljavlja za vse ozemlje kraljestva. dn Ponarejene znemke so so pojavile v P.ekmuiju. Imajo napis Piekmurje SHS; znamke niso dovoljene in so brez veljave. dn Ličarjev koncert so zopet morali odpovedati, zato ker je bilo za nimanje zanj tako majhno, da se je tekom štirmajstih dni prodalo komaj 65 vstopnic, kar dovolj priča o veliki brezbrižnosti ljubljanskega občinstva napram resnim, umetniškega užitka obetajočim prireditvam. Cesarjevič Rudolf v kinematograiu pa le vleče 1 — Ličarjev koncert je preložeu. Pridejo pa v torek koncertirat hrvaški gostje iz Varaždina, pevsko društvo,Tomislav1 broječe 42 pevcev pod vodstvom prof. Ernesta Krajanskega, ki je slov. glasbenikom znan po svojih temeljit h razpravah, svojčss priobčenih v Novih Akordih. Toplo priporočamo obisk torkovega koncerta vsem, ki se zanimajo za hrvaško pesem, zlasti za narodne pesmi iz Medjimurja. Naj ne zija dragim gostom v torek prazna unionska dvorana nasproti! Kupujte pridno vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici. dn Zlorabe z amerlkanskiml darili. Kakor nam poročajo, prodaja »Katoliško konzumno društvo« na Kongresnem trgu amerikanske testenine, dočim se dobi v prodajalni »Vnovčevalnice za živino in mast« ,v Stritarjevi ulici amerikansko kondenzirano mleko. Čudno se nam zdi, kako pride to amerikansko blago v omenjeni trgovini, saj je bilo vendar namenjeno kot darilo ubožnim ljubljanskim slojem. Še bolj čudno pa je, da prodajajo nekatere ljubljanske zasebne tvrdke čevlje, ki so prišli v Ljubljano kot darilo naših amerikan-skih rojakov. Danes n. pr. smo videli par čevljev, kupljenih v neki tukajšnji trgovini, ki so imeli na podplatih amerlkanski žig in poleg razločno pisan naslov: Za Mihata Adamovga v Nadanselo. dn Dovoljenja za Izvoz, k?.tera je Izdal kraljevi gubernator za Julijsko Benečijo do 26. avgusta in ki so bila veljavna clo 15 septembra, so po novem odloku veljavna do 15. okrobra t. 1.; blago, za katero se je dovoljenje že izdalo, se mora v tem roku pted-ložiti kraijevim davčnim uradom. Po poteku Uga roka so izda a dovoljenja neveljavna in se morajo obnoviti. Razume se, da se ta odlok tiče Ulaga, ki se sme prosto izvažati, dn Prošnje za podpore po ujmah. Na poverjeništvo za kmetijstvo se vhgajo razne prošnje za podpore po ujnuh (toča, povodenj, požar itd) Opozarja se, da te take prošnje vlagati na Poverjeništvo za notranje za-deve v Ljubljani in tlcer potom pristojnega okrajnega glavarstva. Poverjeništvo za kmetijstvo nima za take podpore nlkskih sredstev na razpolago. dn Slovenski In hrvatski jezik v Julijski Benečiji. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal odlok, na podlagi katerega se bodo sprejemali učitelji in učiteljice ljudskih šol z italijanskim, slovenskim in hrvatskim učnim jezikom v v Julijski Benečiji. UčiteljSt-o, ki ima sposobnostno ali zrelostno spričevalo, Izdano od kakšnega učiteljskega zavoda, more predložiti do 27. t. rn. prošnjo, da dobi provizorično učiteljsko mesto za celo šolsko leto 1919-20 na kakšni šoli v Jujijski Be nečiji, ne pa v mestih Trstu in Go r ci. Prošnji se* mora priložiti med drug!m sposobnostno ali zrelostno spričevalo za poučevanje v italijanskem, slovenskem ali hrvaškem jeziku, ■spričevalo o pristojnosti v zasedeno ozemlje ali o italijanskem državljanstvu, Plača se določa po sedanjih pravilih za provizorične učne sile. Prosilec mora izjaviti, da sprejme mesto, katero se mu določi. dn Državni odddlek za zaščito dece je prešel v področje ministrstva za soc. skrbstvo in se bo odslej naziva! .oddelek za zaščito dece in mladine". dn Državni proračun za upravno leto 1919/20. Kakor je bilo že svojčas objavljeno, je delegacija ministrstva financ v Ljubljani oskrbela sovenski prevod kompletne državne proračunske predloge za leto 19i9/20, obsegajoče finančni zakon s projektiranimi užitnlnskimi in carinskimi tar fi ter pregleda državnih dohodkov in izdatkov. Tisk prevoda se je iz tehnič nih razlogov zakaznil, je pa sed ij gotov. Naročnikom p,e dopošlje publikacija bližnje dni. Delegacija ima še nekaj eksemplarov na razpolago in jih oddaja po 5 K. Opozarjamo vnovič, da zasluži delo vso pozornost, ne sa mo, ker nudi sliko našega državno-fiuancijelnega položaja, marveč in v prvi vrsti tudi glede projektiranih davčnih in tarifarič.iih določb, ki so za vso našo gospodarstvo največjega pomena. dn Kaj se misli ukreniti s ka-detnimi aspiranti. Naj spregovoimo par besed o stališču kad. aspirantov. Pisalo se je o sprejetju In nesprejetju častnikov, primerjalo njih plače in doklade, a nas se niti omenilo ni nikjer. Bodimo skromni, omenimo nnj le starejše letnike kad. asp. recimo one, ki služijo vsaj že četrto leto. Četudi je dovršil vsak od teh častniška šolo, je lahko imel neprilike ter zaosial in to ne po svoji krivdi. Prišel je n. pr. v ujetništvo, bil ,p. u.“, imel kakega prijaznega Nemca za poveljnika itd. V jeseni lani smo vstopili v narodno armado in še danes stojimo na meji. Govorilo se nam je po zimi, ko so bili časi, (osobito položaj na Koroškem) res kritični, da bodemo deležni razih .ugodnosti prt Študijah. Sedaj pač spoznavamo one ugodnosti. Kaj pa smo danen po tolikih mesecih? Kot vojaki veliko man je kot kedsj poptej, v civilu pa na cesti, medtem ko »e nam mlajši, ki so cel čas presedeli za pečjo in študirali, sedaj lahko smejejo v pest. Kedaj se nas misli sprejeti v skupno armado in povišati ? Čakamo že lep čas in molčimo. Morebiti, ko končamo naše delo na sev. meji. To pa lahko rečemo, da je končano. Kadar bo podpisan mir, takrat se nam bo pa menda reklo: „Vss ne rabimo več!" Slednič pomislimo, kakšne ugodnosti se je nudilo pri prevratu gojencem kadetnic zadnjih tečajev! Smodnik smo vohali pa ie mi. Prosimo torej merodajne oblasti, da spregledajo krivico in da prej ko mogoče ukienejo za nas vse, kar se je zamudilo. dn Društvo inženerjev javlja odposlancem k skupščini v Beogradu 27. in 28. septembra, da je minister SJobrafaja naročil vsem direkcijam državne železnice, da izdajo brezplačne voznice. Iste izposluje društveni odbor. Upati smemo, da j h da tudi južna železnica. Prijavite udeležbo nemudoma odboru. dn Na poldrugo leto težke ječe je bil od ljubljanskega deželnega sodišča obsojen Frase Orešnik iz St. Jurja ob Taboru, ker je ukradel nekega cigana, in ker je na Savi vlomil v Arharjevo gostilno ter odnesel 600 K. Orešnik je že marsikje, najbolj pa na Štajerskem znan zlikovec. V Savinjski dolini je vlomil in kradel na neštetih mestih in je jako drzen v svojem poslu. St. Jur, vransko, Gomiloko, Braslovče itd. ga imajo v prav slabem spominu, posebno pa še brasiovška žendartnerija. ker ji je napravljal pre cej neprijetnega posla, zlasti ker je parkrat ušel iz zapora in ga je morala loviti. ___________ Ljubljanske vesti 1 Glavni poverjenik za agrarno reformo sprejema z ozir; m na ob>lico psarmškega posla in na potrebo služ benih potovanj stranke izključno le v torkih in petkih od 10. d > 13. ure. Nadilje poživlja stranke in tudt urade, d? ne naslavljajo vlog, oziroma dopisov, na ime glavnega poverjenika, kar povzroča neprijetne komplikacije, nego le na urad! Glavno poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15. 1 Orkestralno društvo Glasb. Matice ima skupno vajo v ponddjek 22. t. m. ob 8 uri zvečer. Prosimo polnoštevilne in točne udeležbe, ker se študira za koncert. 1 Koncert Jugoslovan, ak&de-mičncgsz društva »Tomislav* iz Varaždina se vrši v torek, dne 23 sept 1919 v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. uri. Spored na plakarih. 1 Na Komandi mesta Ljubljana naj se nemudoma zglase sledeči gg : Alojz M. Mazlu, nadporočnik Fran F. Kramar, praporščak Anton Gašperlin, rač. prafct., Pere J. Popovič, prav. ak« ceslst, Rudolf M Leban, praporščak, Josip Brtorcelj, podživinozdravnik. 1 Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se rsdi nakazila soli zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska certa, in sicer: iz I. do III. okraja dne 22 t. ra., iz IV. do VI. okraja dne 23. t. m., iz VII. do X. okraja dne 25 t.m. Prodaja soli: Na vsak odrezek št. 3 sladkorne izkaznice za avgu3t se dobi od 25 t. m. dalje po 1 kg soli, ki stane K 2 40. Peki in mesarji, ki rabijo sol, naj se nemudoma zglase na magistratu — Galetova hiša, pritličje, levo. 1 Društro državnih računskih uradnikov za Slovenijo vabiodborove člane na sejo, ki se vrši dne 22. t. m. (v pondeljek) ob 17. url v prostorih knjig »vodst.a dež. odbora (dvorec). i Društvo jugosl. vpokojencev naznanja, da se že nakazuje nova draginjska doklada vpokojencem drž. železnic, po abecednem redu in da bo v par dneh nakazano. — Načelstvo. i Našla se je v sredo zvečer na Bregu manjša svota denarja. Dobi se v Gradaški ulici št. 8/1, desno od 2. do 3. ure pop. 1 Kavarna »Zvezda" priredi vsak torek in petek koncert od20. do 23. ure zvečer. Svirala bode vojaška garnizijska godba. Prvi koncert se vrši v torek dne 23. t. m. Vstop prost. __________________ Porotne razprave se prlčno pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 22. sept. 1919. Doslej so cdiejer.e sle ieče razprave: V ponedeljek dne 22. sept : Miloš Tiemenšek zaradi hudodelstva posiljen ja in Rudolf Cerar zaradi hudodelstva goljuf je; v torek dne 23. septembra 1919 i Leopold Seidl zaradi hudodelstva umora in zaradi postenja; v sredo dne 24. sept. 1919; Josip Solar in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine in pa Josip Šušteršič in trije tovariši zaradi hudodelstva tatvine; v četrtek dne 25 sept. Franc Schilling in en tovariš zaradi hudodelatva tatvine in pa Alfonz Kerne in pa eden tovariš zaradi hudodelstva tatvine; v petek dne 26. sept.: Janez Kopitar zaradi hudodelstva tatvine in pa France Kralj zaradi hudodelstva goljufije; v soboto dne 27. sept.: Svetozar Janjič zaradi hudodelstva umora; in slednjtč v ponedeljek dne 29. sept.: Karl Lavter in trije tovariši zaradi hudodelstva goljufije. Najmanj ena porotna razprava ae odredi kasneje. Narodno-socijal. stranka. Narodni socialist! sklicujejo za torek dne 23. sept 1919 ob 8 zvečer v dvoiano Mestnega doma v Ljubljani javen protestni shod proti neznosnim, l|'adstiu škodljivim razmeram v Nar. predstavništvu v Beogradu. Na shodu uoročajo tovariši: Ivan Deržič, Ivan Tavčar in Anton Braridner. Z veliko udeležbo pokažimo, da odločno obsojamo politično korupcijo narodnega zastopstva, tri s svojim nastopom resno ogroža konsolidacijo naše domovine! Ljubljana protestira. Vsa več|a jugoslovanska mesta so že najod! čaeje protesf rala proti neznosnim pohiičntm razmeram v Beogradu. Ljubl|ana je dosedaj molčala, akoravno je bila na vadno vedno med prvimi, ko je bilo potrebno povzdigniti glas ljudske volje v varstvo domovine in naroda. In kdaj je bilo potrebneje izpregovoriti tehtno besedo o vodstvn naroda, kot sedaj? V Beogradu igrajo takozvani ljudski zastopniki zelo nevarno igro političnih špekulacij, dcčim je naš narod izpostavljen vedno bolj nevarnostim zunauje in notranje politike, ki zra upropastiti komaj priborjeno svobodo. Zato vsi na shcd, ki se vrši v torek, dne 23, t. m. ob 8. zvečer v Meškem domu. Pokrajinske vesti. kr Ljudski tabor v Ločah ob Baškem jezeru na Koroške?«}. Vsa društva po Slovenijt se naprcšrio, da z ozirom na velikanski pomen za plebiscit na Koroškem prijavijo m. udeležbo na dan 28. septembra. o bo slaba udeležba, bo izgubilo ljudstvo še to zaupanje in sami bomo krivi Če izpade slabo plebiscit. Pridite vsi! kr Tabor v Dobrlivasf. Narodni svet za Koroško priredi dne 28. septembra v Dobrlivasi, v središču lepe podjunske doline na Ko,roškem, velik tabor, ki se vrši na obširnem dvorišču tamkajšnjega benediktinskega samostana. Govorili bodo med drugim predsednik pokrajinske viade za Slovenijo dr. J. Brejc, general R. Maister in poverjeniki za uk in bogočastje dr. Verstovšek. Tabor se začne ob 10 uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko narod no manifestacijo Vabimo tudi brate iz Kranjske in štajerske. Natančnejši spored se še objavi. kr Borovlje. Zadeva naše strokovne šoie za puškarijo še do danes ni urejena. Na zavodu še vedno rav-nateljuje zagrizeni Nemec, oziroma renegat z Češkega, ravnatelj Kessner. Ta dobiva denar iz Nemške Avstrije, torej nemški denar, in izplačuje pie-dujemno redne plače vsem nastav-Ijencem zavoda, razen enemu, ki se je kot edini že pred našo okupacijo izjavil za Jugoslavijo. S 15. septembrom namerava Kessner otvoriti zopet reden pouk na strokovni šo!i za puškarijo, Upamo, da vlada oziroma poverjeništvo za uk in bogočastje, sedaj takoj z železno roko uredi zadevo, ki bi morala biti rešena že pred dvema mesecema. kr Zldsnimost. Da se v zidan-moški cementni tovarni še vedno nemškutar! in samo nemško uraduje, smo le svoječasRO ožigosali; da >pa te gesp. inž. Žižka rodom Čeh sramuje slovenskega imena »ravnatelj« ter hoče biti Direktor der SteinbiU cker Zetoentfabrik, kar naznanja v samoneraškem dopisu tovarniškim na-stavijencem, tega si nikakor nismo misliti. Saj bi se bil v 8 letih, kar službuje v Zidanem mostu, lahko privadil slovenskemu jeziku. Pisal je dobesedno tole: Delničko družbo »Zagorica« ki jc lastnica tovarne opozarjamo na to in pričakujemo, da bo jugoslovansko podjetje napravilo tudi v tem pogledu red In bo brez izjeme svojedobiie »Stldmarkovce« poslala tja kamor si želijo, da se jim ne bo treba sramovati slovenske govorice. kr Prireditev »Prleških visoko-šolcev" v Radencih dne 7. t. m. se je obnesla zelo dobro. Občinstva ae je nabralo toliko, da vsi niso niti prostora dobili. Pevske točke, ki jih je izvajal pevski zbor, iz Vučje vasi pod vodstvom g. nadučitelja Cvetka, so bile prav dobre. Zlasti sta nam ugajala prizor »Železna ceria«« in pa igra »Kovačev študent«. Svoje vloge so vsi igralci zeio dobro rešili. Prosta zabava, ki se je razvila pokončanem sporedu, je bila prav živahna In je trajala pozno v ncč. kr Izvanredno zborovanje kolektivne zadruge obrtnikov v Brežicah se vrši 28. t m. ob 14, uri v prostorih prejšnjega Nemškega doma v Brežicah. Po zborovanju se vr?i ob 16. uri na na vrtu prva obrtna e« lica s programom: vinska tr^.. šaljiva pošta, ples itd. V s top mr.* k veselici 3 K. izvirna telefonska in brzojavna poročtia rfugoslaviji*. Dohod mirovnih delegatov v Beograd. Beograd, 20. septembra. Delegati Pašč, Trumbič, Smodiaka in Rjrbatž ter tajnik dr. Vošnjak, ki so prispeli sinoči z ekspresom v Zemun, so se prepeljali še ponoči a parnikom, ki je čakal nalsšč na nje. Danes dopoldne so bili sprejeti delegati od regenta, kateremu so podrobno poročali o položaju na mirovni konferenci, po avdljenci pa so takoj stopili v stike z voditelji političnih strank. Delegati in vladna kriza. Beograd, dne20. septembra. V parlamentarnih krcgih zatrjujejo, da bodo igrali vrnivši se mirovni deiegati odločilno vlogo pri razrešitvi ministrske kvize. Pašč je edini politik, ki bi mogel iztrezniti radikalce, dočfm bo Trumbič vsled svojega ugleda lahko znatno ttplivai na stališče Narodnega kluba, ki ga je štel vedno med svoje somišljenike. Dr. Smodiaka naposled ima velik upliv in ugled med demokrati in tako se morda skupni akciji vseh treh politikov vendarle posreči v kratkem času izravnati strankarska nasprotja in omogočiti sestavo močne koncentracijske vlade. Da nam je ta neobhodno potrebna, priznavajo sedaj že vse stranke. Regent pride v Zagreb. Beograd, 20.septemb. Regent Aleksander odpotuje z velikim spremstvom v Zagreb dne 5. oktobra. Hrvfttaki časnikarji za svobodo tiska. Zagreb, 20. septembra. O priliki stavke bančnih uradnikov sc zagrebški stavci sklenili, da ne bodo stavili nik&kih vesti, ki bi bile naperjene proti stavkajočim ali bt zagovarjale stališče bank. Skoro istodpbno je zahtevala uprava zagrebške tiskarne, ki tiska socialistično glasilo »SJo-borfa« od uredništva tega lista, da mora črtsti nekatere, po mnenju ti* »karniške uprave preostre sestavke. Zaradi tega poseganja v svobodo tiska je sklicalo Hiv. novinarsko društvo danes popoldne protestno zborovanje vseh zagrebških novinarjev. Zborovanje je bilo obiskano polnoštevilno od zustopnikov vseh političnih strar.k in je sprejelo odločno In ostro resolucijo prcll vmešavanju ne-pekifcanih Činiteijev v svobodo časnikarskega poročanja. Zagrebški časnikarji so sklenili, da se bodo branili teroristične cenzure, naj pride od te ali one strani, z najostrejšimi sredstvi. Proti dviganju hranilnih ulog. Zagreb, 20. sept. »Narodne Novine" priobčujejo naredbozemaljske vlade proti dviganju hranilnih ulog iz denarnih zavodov. Naredba določa, da nobeden zavod ni dolžen izplačati na vložno knjižico ali na tekoči račun [ do 2 X. 1919 več kot 5000 K. Zemeljska vlada je bila prisiljena izdati gornjo naredbo, ker so se valed brezvestnih agitacij deloma neumnih, deloma hudobnih elementov v zadnjem času zopet začeli ponavljaii pravcati rumi na denarne zavode. Proti alkoholizmu. Beograd, 20. sept. Vlada je izdelala zakonski načrt proti alkoholizmu in ga bo v kratkem času predložila narodnemu predstavništvu. Zagreb, 20. sept »Rječ SHS« poroča, da ae je vršil v Zagrebu sestanek odposlancev slovenske kmetijske stranke z zastopnik! h?vaške scljačke (Radičeve) stranke. Zagreb, 20. septembra. Gospa Radičeva In hčerka so bile danes izpuščene iz zapora, i Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Petek, Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Pridobivali« novih naročnikovi Poslano/ Kot odgovor na notico objavljeno v »Slovencu" v št. 212 med dnevnimi novicami pod »invalidi". Mnogo se govori in piše v preskrbi invalidov; in kdor to verjame, si res misli, blagor njim, ker se za nje toliko skrbi. V resnici je pa to vse drugače, posebno če se pogleda malo bolj natanko v naše razmere. S tem, da smo odklonili grad Golnik, se nas naziva delamržneže in hujskače. Vprašamo slavne gospode iz poverjeništva za socijalno skrbstvo*, kje imate podlago za take besede. Kako more invalid, ki je vsled svoje pohabljenosti nezmožen za svoj prvotni poklic, kaj delati, če nam * ne date prilike, da se izvežbamo za nove poklice, oziroma nam ne pomoreie do nikakih služb, za katere bi bili ml še sposobni. Vi mislite, da smo mi v zavodu, samo zato, da nam ni treba nič delati. Vprašajte posameznike, in videli boste rz kakšnih razlogov smo v zavodu. Mi se Vam nismo ustvarili, da ne gremo iz obrtne šole, pa prosimo, dajte nam stanovanje, kjer bo za nas primerno. Nadalje si dovoljujemo prositi Vas za pojasnilo, kje se nam nudi omenjeni masten zaslužek? Potrebni smo ga res zelo, ker s tistimi bornimi 16 v. dnevno, se dsnen sploh nič ne kupi, pa saj še tistih že od 21. avg. j 1.1. nismo prejeli. Kakor je v dotični >; notici omenjeno, da so zaradi preskrbe j invalidov razširjene najneverjetnejše j vesti, izjavimo da je to res. Delajo se j kričeče reklame, kakor cvetlični dan : za invalide, razne druge prireditve za | nas, in kolikor lahko poznamo po i raznih časopisih, so bili pri tem pre-i cejšni uspehi. Ali niao te reklame samo pesek v oči javnosti? Občinstvo posebno na deželi misli, da nam gre boljše, kakor zveličanim v nebesih. Mi sami pa dobro vemo, kako nam tre in tudi Vi veste. Naše prošnje le-ijo po cele mesece nerešene prt Vas. Vaš recept je kratek, -pa polno upanja. Le potrpite, le potrpite! Mi smo se pa vedno tolažil?, da ne bo treba dalje potrpevati, kakor samo do Uredništvo ne prevzame za »Poslan*' nobene odgovorno* i pr tl. smrti. Da bi mislili, da bomo kaj dosegli, na to nismo več računali, ker srno že vse upanje izgubili. Ia sedaj ko ste nas hoteli žive pokopati v tisti puščavi na Golniku, kjer bi bili kot odrezani od sveta, da hi tam v obupu samevali, vzbudila se je v nam zavest, da smo enakovredni državljani In da smo več žrtvovali za našo domovino kot vsak drugi. Vzbudila se je v našem srcu želja po življenju. Tudi rili si hočemo ustvariti bodočnost in eksistenco, zato smo se uprli Vašemu načrtu. Srce nas boli, ko vidimo, kako se godi invalidom! po drugih državah n. pr. v Nemški Avstriji, ki je doživela še hujši poraz! kot Jugoslavija, ki je vendar med zmagovalci. Po drugih državah uvi-f dtjo, da so invalidi največje vojne žrtve, zato se pa tudi po nj h zaslugah skrbi za njihovo bodočnost. A pri nas?. ... Nadalje vsem onim, ki nas smatrajo za ostanke zapadle Avstrije v pojasnilo to, da smo mi delali le tako, kakor nas je vodila naša domača slov. inteligenca bodisi že te ali one stranke. In kje je danes ta gospodi? Na vodilnih mestih! Najbolj navdušeni Jugoslovani so sedaj tisti, ki jih je bilo za časa vojske sram slov. govoriti. Mnogi častniki, ki se sedaj šopirijo v jugoslovanski armadi, so stas prej s samokresi gonili v boj za Avstrijo. In naše banke, naši denarni zavodi, naš! kapitalisti, naši vojni dobičkarji, ki so sedaj največji jugoslovanski pa- I trijoti, so prej podpirali bivšo Avstrijo z denarjem, da je mogla dalja obstojati. Njim je dala priliko si napravili novih mlijonov, nas pa pahniti v nesrečo. Teh sedaj ne vidite. Nas ste pa hoteli pa take imeti, a sedaj p*» ko nas irnate, se nas pa sramujete, mi moramo trpeti. Vedite pa, če 5 ne bi bili mi tako hrabro držah na foS fronti, da ne bi bila danes LjuNp‘* jugoslovanska, ampak ponosno •>* “ šopiril po njej Lah že 1.1915 [n ce Kranjska bi bila danes opustosena, kakor je Primorska. Vsega tega 8010,. ■ 8e ml-takrat zavedali. In sed*j.«rpC* zarjate občinstvo, naj se ne zgraža proti energičnim nastopom, M jih nameravate proti nam. Javnost naj sama sodi! Vsi invalidi1 !z obrtne šole in Jugoslovanske bolnice. VILfl v bližini Maribora z 12 sobami in vsem komfortom, na lepi legi, gospodarsk poslopjem, 20 joh. arrond. zemljišča (sadni vrt, vinogradi, njive, travniki, gozd) se proda. Pripravno za penzijonista-ekonoma. Pojasnila daje A. TAVČAR, stavbenik, Ljubljana, Gosposvetska (Mar. Ter.) cesta 6. MMRH*WPWMMa« Pozor lovci. Vojne razmere so me prisilile ustaviti razpo-šiljatev lovskih pušk. Sedaj mi je to zopet omogočeno in se priporočam starim kakor tudi novim naročnikom. Postregel bodem vedno z prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Vslentin Meglič, puškar v Borovljah. ! Zob i ječam! (Br&ugerste) 20 vagona za odmah. M. Dimič, Zagreb, Jurišičeva ulica br. 24. Telefon 19—16. Brez posebnega obvestila. + Razžaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi sin in brat MIRČE JAKIL po mukapolni, dolgi bolezni, dne 18. septembra 1919 v 23. letu svoje starosti, v Davosu, v daljni Švici mirno v Gospodu zaspal. KARLOVAC, 19. septembra 1919. Žalujoča rodbina Hnd. Mil. Proda se: Proda se l postelja, 1 Kopalna banja in 1 decimalna tehtnica z uteži. Naslov v upravništvu tegja lista. črni pianino se radi preselitve po ceni proda. Kavama Leon, Stari trg. Kočija v dobrem stanju, P° kri a, se ceno proda. — *• Kulaik, Dravska ulica v Ptuju. Krasen oficirski plaftč s« proda. Maribor, Nagy-unca 10/9. . Bencinmotor 4 HP. se tekoj proda. — Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Ma-:e'ič, Ljubljana, Kongresni tfg St, 3. Po 4°lo čistih brez odbitka obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun »Jugoslovanski kreditni zavod‘r v Ljubljani, Marijin trg 8. in Wolfova ulica 1. Registrirna blagajna se proda pri Oswaidu Dobeic, Ljubljana Martinova cesta št. 15. se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. NajvcČja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slav. občinstvo pije samo zdravilni „Tem-pelvrelec* iz nase Rogaške Slatine. Kupi se: 'Upu j ti« siarokov le«, iS.ka, hrastov in bukov bodi krogel gii rezan. Cene za tes naložen v vagon se naj flszaaoijo na V. SCAONETi, P*ms žaga zv. drž. kolodro-r°m v Ljubljani. 419 Zn nnknp raznih poljskih pridelkov, kakor zrnja Itd. ter sadja se priporoča agentura komisija Slavko Farkaš. Lukavci p. Križevci pri Ljutomeru. — Prevzame v komisiji tudi razprodajo vseh Predmetov. — Vsa naročila •titro točno in ceno. — Uspeh zajamčen. Prva jugoslovanska tovarna Čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli priporoča dobro žgano živo apno na debelo in drobno po sedanjih dnevnih cenah. izvleček „Sidolin“ — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich, nasl,, Kamnik, Prali se razpošilja Indl v celih vagonih. Službe: Indigo modrilni esenc . Blagajničarko «U pruda- j se dobi večji množi tli } ? ®Pre.irac fina trgovina j prj tvrdki Osvvutld «"ffi?o£.sS£,K Dobeic.LjubiJ,na, v Ljubljani in mora j Martinova CGStaSt. 15. auriK dobra sPriCevala. Po- i —~ na »n pod »Blagajničarka“ j na "Pravo Usta. i SOTA in ^®t.na Šivilja za ženske ; za kurjavo, izolacijo, stel-vo21. .e obleke, kakor za :n Hruo-p svrhe udo-Popravila,želi hoditi šivat i 1° dru|®h98jJJevU5J "a dom. Vpraša in izve se v < rabljivo dobavlja v va-pPravmštvu ..Jugoslavije" v \ gonih in na drobno rSssc— If.&a. uher ** takojšnji nastop ali po- j Ljubljena Telegr. Uhersped. Inter. Telefon 117. zn*u po- ,če tovarna usnja na otenjskem. Ponudbe pod ”tovarna usnja 300“ na _ "pravništvo tega Usta. i. Viničarja s 4 do 5 deškimi močmi sprejme Si-Hutter sin v Ptuju. Lepo črno letošnje Razno: Vfanooskl tečaj otvori jtrJpHndrana učiteljica. Mese- brinje Čni u a učiteljica, mese-ui ."Hnnrar 24 K. Pražakova 10- Ul. 1387 sam« k° in hrano, ali tudi £®o sobo išče za takoj ali sniiSeje' stalno nameščen, samsk' uradnik. Po-|Jrtdbe do 30 t. m. pod »Solista! uradnil{,< na upravništvo se dobi v vsaki množini pri tvrdki A. Šarabon Išče so tih sodrug z večjim kapitalom v svrho povečanja dobro idoče trgvine. Jamči se 10o/0 obrestova- lo. Ponudbe z navedbo ka Pi Pitala in pogojev naj se blagovolijo vposlati pod “So-/2 kg K Si'—• Zoraida pasta-milo. 'SgtsSSSZ mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežuff polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in od-stranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete malo količino na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, p» i tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti 7, umivanjem s pasto Zoraido mora tudi aBgeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobo in razcveta. K 20’—. RriVfli Jta:iVen Zoraide in paste se pripo- j rV.UZ.111 oUK. roča bledoličnim osebam Kožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje; zore, a ustnice zarde jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničko K Amerikanski Hair Petrol. sredstvo z* rast las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola-Izum dr. T. IVilliamsona iz Netvjorka. Po točni uporabi dobe Iasjo takoj lep sij:y, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 stoklenieo petrol* dr. AVilliamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenki 250 gr K IS*—). Saj pesnik ne pojo zastonj: »Lasje moji so ko svila- gosta, »olj ko popek so rmleča ust3 In obraz ko rožica in mleko.** Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev Iraju® in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS“-PARFUMEBIJA. I. KcsmetiSka Parfumerija, Ljubljana, Mestni trgll rr