• k <i»D raSSU lobet» SÊ^t
P* b> pralni.
daily	Sa tarda J«,
s* HolVtaf.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški Ib upraraHki proa torti MIT South Lavndala Ava.
Offica oí Publloatioai . , Mit South Lawndale Ara.
Gana UaU Ja 9C.M
mm in imn M. tut. a* a» Mm Aal «f Ooagraa rf Maa* I. Uli
CHICAGO. XLU PETEK. t. MAJA (MAY •). 1141
Subscription |6.00 Yaarlj
ŠTEV.—NUMBER II
Acaaptanoa fot mailla« at «padal rato of posta«« provided for te
1101, Act of Od I, 101T, authoriaad oa Jan« Ii, lOU.
NEMIRI
DEHONSTRA-V BAGDADU
Halifax napovedal angleško zmago
Podjarmi jena ljudstva se bodo uprla •
Chicago. 9. maja.—Lord Halifax, angleški poslanik v Wash-ingtonu, je sinoči v svojem govoru pred člani Komercialnega kluba v hotelu Drake napovedal, da bo Velika Britanija zmagala v tej vojni. Hitler ne bo mogel držati podjarmljenih narodov v pokorščini, ker je gotovo, da se bodo prej ali slej uprli.
Poslanik je priznal, da je Anglija dobila težke udarce na bor jiščih v zadnjih tednih, toda angleško ljudstvo se bo borilo naprej do zmage. Ono je zdaj bolj nego kdaj prej uverjeno, da bo sovražnik strt.

tmier Gailani pobeg-i/ iz glavnega meHa
rMCl izgubili 39 ' bombnikov
Egipt. 9. maja. Velike jonstracije in nemiri v Bag-u proti vladi Iraka, ki je pro-¡¿¡a vojno z britskim impe-b so rezultirali v begu pre-na Gailanija iz glavnega U poročajo tukajšnji listi. Uni je postal predsednik vla-pred enim mesecem. Kam je gnil, poročilo ne pove.
«init Sirija/ 9. maja.—Sem xls vest iz Bagdada pravi, ¡o angleški letalci bombardi-ieleznisko postajo v Bagda-n koncentracije iraškega vo-va pri Habbaniyahu, kjer je Iska baza. Iraške čete so se »le umakniti na druge pozi-zaradi bombardirsnja. Anki letalci so metali bombe na Al Falujo in Ramado.
ondon, 9. maja.—Rimsko ra-ko poročilo, prestreženo v
donu, je citiralo vest iz An-, da je Hadji Shefket, iraški ti minister, dospel v glavno ko mesto na posvetovanje s li turške vlade. Prej objav-io poročilo se je glasilo, da se
0	vršile diskuzije glede lik-kcije konflikta med Irakom in iko Britanijo.
ondon, 8. maja. — Roji nem-
1	letal so se sinoči in danes nj spet pojavili nad Liver-|zaeno pa bi" zmanjša
Senator oplazil jeklarski trust
Zavlačevanje zasedanja državne zbornice
St. Paul. Mlnn. — Državni senator John A. Blatnik (Slovenec iz Chisholma) je v svojem govoru po radiu dejal, "da so lo-bisti jeklarskega trusta odgovorni za zavlačevanje zasedanja državne zbornice, ker hočejo, da ta sprejme zakonodajo v prilog trustu. Ako bi zbornica gledala na situacijo realiatično v zadnjih dneh zasedanja, bi sprejela zakone za obdavčenje i^ezne rude, kar bi balancira^o državni
lom in drugimi angleškimi iti in vrgli na tisoče bomb. erpool je bil najbolj priza-
Nemški bombniki so ga že em noči zapored bombardi-Letalski minister poroča,
je bilo nadaljnjih sedemnajst nikih bombnikov sestreljenih
rfi in danes zjutraj. V zad-124 urah so Nemci izgubili bombnikov.
ezki nemški topovi na fran-tem obrežju so včeraj bru-i krogle preko Rokavskega iva na Dover. Krogle so po-ile nekaj poslopij in ubile ter iiie mnogo civilistov.
Aha Egipt. 8. maja. — Poro-
► vrhovnega poveljstva orne-80 bili angleški napadi italijanske in nemške kolone Tobruku uspešni. Angleži so I veliko število nemških in »janskih vojakov in zaplenile in strelivo.
¡¡■«iva proti italijanski ar-
*	30.000 mož, koncentrirani Amba Alaju. Abesinija, se
Mjuje Ta je edins pozicija
«uniji, ki je še v italijan-h rokah. Fašistični odpor na
*	drugih abesinskih frontah
W zlomljen. "
u ironti pri Sollumu, Egipt, «uacija ni izpremfcnila. Voj-°l*racije ovirajo viharji, ki P® v zrak pesek in oblake ** okupaciji Solluma so ?ke m nemške čete obtt-
*	,n ^ morejo nsprej.
Nf" letalci so včeraj spet bombe nsBengMi, Bcini-^*rno, Gazalo, Bardijo in rj-Ubij«, Vojaška letališča
mil'tsristični objekti so
1 bomb. • "
^ "kup,na angleških le-
rji^ »Ulijan-bazo na otoku Rho-
'nje nemški bombniki so
C TI	o-
P ^'^-mskem morju.
fc^r, 84 r
I-meaja se gla-
^ »vtori«, te v Gibraltar-J' 'vakucijo civilistov.
CaU 1 a *»> <**"»-
■	4 " u	napadla
C v v*"' ' trdn|w» ob
■	Mko morje.
breme drugim davkoplačevalcem v Minnesoti, malim in veli kim."
Senator je dalje rekel, da so bili lobisti jeklarskega trusta stalno na delu, da ga zaščitijo pred dodatnimi davki. Trust ne plačuje pravičnega deleža davka državi. , Okupacijski davek 10%% pomeni, da je trust izvo-jeval nadaljnjo zmago in se izognil davčnim obligacijam napram državi. Governer Staa-sen skuša zagovarjati ta davek kot najvišji v zgodovini, čeprav ve, da je znašal 18.4% na tono rude 1. 1937 in samo 13% v tem letu. Ta davek je bil odobren ko ima Minnesota le delno ko rist od prosperitete, katera je prišla kot poaledica izvajanja obrambnega programa, dočim jo jeklaraki trust, ki operira s polno kapaciteto, uživa stoodstotno
"Poslušalce zagotavljam, da bi bil državni budžet uravnovešen, če bi bila železna ruda obdavčena tako kot bi morala biti," je rekel Blatnik. "Jeklarski trust bi moral plačevati davke na isti osnovi kot jih plačujejo farmarji."
Blatnik je omenil v svojem govoru, da bo jeklarski trust pobral 150,000,000 ton železne ru de v minnesotskih rudnikih prihodnjih dveh letih. Vrednost te bo znašala čez milijardo dolarjev, toda prebivalci ne bodo imeli nobene koristi. Dohodki prebivslcev v železnem okrožju se bodo znižali za enajst milijonov dolarjev v desetih letih.
Državni poslanec NVllliam Berlin je priznal dejstvo, da jeklarski trust dominlrs državno zbornico.
KONGRESSPREJEL NAČRT GLEDE ZASEGE PARNIKOV
Predsednik Roosevelt dobi zahtevano oblaat
NADALJNJA POMOČ ¿NGLIJI
Washington« D. C» 8. maja. — Nižja kongresna zbornlcs je sprejela načrt, da predsednik Roosevelt lahko odredi zaaego tujih parnikov, ki se nahajajo ameriških lukah, z 266 proti 120 glasovom. Za načrt je glasovalo 212 demokratov, 51 re-pulbikancev in trije progreaiv ci, proti pa 100 republikancev, 19 demokratov in eden član A-meriške delavske stranke (New York).
Nasprotniki načrta so argumentirali, da bo Amerika izvršila vojni čin proti osišču z zasego parnikov. V ameriških pristaniščih se nahaja 83 tujih parnikov, med temi dva nemška in 26 italijanskih. V lukah drugih ameriških držav se nahaja nadaljnjih 67 tujih parnikov, ki bodo r>ajbrže tudi zaseženi.
Kongresna akcija je utrla pot za Izročitev parnikov Veliki Britaniji. Skupna tonaža teh znaša okrog 830,000 ton.
Republikanska opozicija je predlagala, naj zbornica vrne načrt članom odseka z instruk cijami, naj ga amendirajo tako, da paroiki zavojevane države, katere Amerika zaseže, ne morejo biti izročeni drugi zavoje-vani državi, toda predlog je bil poražefnr ^«Hko večino glasov. Ako bi bil sprejet, bi Roosevelt lahko uključll zaaežene nemške in italijanske parnike v ameriško trgovsko mornarico, izroči ti pa jih ne bi smel Veliki Britaniji, ki se bori proti osliču.
Sprejeti načrt vsebuje provizijo, da se vrednost zaseženih parnikov oceni in kreditira na račun dolga, ki so ga prizadete države naredile v Ameriki. O-nim državam, ki ne dolguje ni česar Ameriki, se plača odškodnina. Vsoto odškodnine določi federslna pomorska komisljs Načrt je bil po sprejetju v nlž ji zbornici poslan v senat, kjer bo, kakor vse kaže, tudi odobren Opozicija je v teku debate, ki je trajala tri dni, argumentirala, da bo Amerika storila na daljnji korak na poti v vojno če kongres sprejme načrt glede zasege parnikov.
vesti
Obiski
Chicago. — Mary Teriinar iz Pittsburgha, Kans., je 7. t m. obiskala gl. urad 15NPJ in uredništvo Prosvete.
Avto ubil «olaklnjo
Indianapolis. —> Dne* 6. maja je avtomobil amrtno povozil A-no Koren, staro flp let in rojeno Mozirju na Štajerskem. Bila je na mestu mrWa. V Ameriki je bila 36 let in tu zapušča moža, tri hčere in dVe sestri. Bila je članica društvo 34 SNPJ.
Vesti ta Kabla
Pueblo, Colo. 4- Huda nesreča je zadela tri dekleta, sestri Irene in Mary Sajbel in Juiijano Novak, ko se jim je trikrat prekucnil avto, v katerem so se vozile. Irene Sajbel, stara 20 let in rojena tu, je umrla za poškodbami. — Pred dnevi je umrl Anton Centa, star 30 let in rojen tu. Zapušča starše in šest bratov. — Dalje je umrl Frank Pu-g«l, star 28 let In rojen tu. — Rojak John Pavlin je padel tako nesrečno, da oi je zlomil roko v zapestju. — Etbin Kirn, član društva SNPJ, se je ponesrečil pri delu v jeklarni; odrezati so mu morali prst na roki.
člkaške vesti
Chicago. — Poroke: Joseph Perko in Lorraine La Pointe (22-19), Paul Železnik in Mary Ondreas (52-47) ter Peter Klein ml. in Helena Klobučar iz Eaat Chicaga (27-19). Razporoke: Barbara Jošt toži Geo. Jošta za ločitev. Ločitev so iztožile Mel-va Kristan od Jerryja Kristana, Mary Ribnikar od Johna Ribni kar j a, Frances Koren od Johna Korena in Ana Rufftf jed Jos Ružiča.	\ 'i
Is Juiao Ajnifci Buenos Aires, Arg. — V tej naselbini je 6. sprila umrla Marija Cigoj lz Malovšč pri Cerni-čah. Bila je sarrfska in v Argentini zapušča dve sestri. — Rojak Zorko Rijavec se je pri delu težko poškodoval na nogi in nahaja se v bolnišnici. — Poroke: Slavko Furlan In Jolanda Cesar lz Nabrežine ter Ivan Markoc Iz Kala pri St. Petru in Albina Klun iz Mislic pri Divači.
Nova Zelandija poti je odposlanca f) Ameriko
Auckland. Nova Zelandija. 8 maja. — Tu je bilo naznanjeno, da bo trgovinski minister Lands P. Langstone kmalu odpotoval v Združene države, da sklene trgovinsko pogodbo Prej je bilo naznanjeno, da se vrie pogajanja glede ustanovitve ftovzelsnd skegs poslanstva v
tonu.
Kitajska se ne
pogaja za mir
ft* ~ 1
Diplomat zagovarja Kaiiekov režim
čungking. Kitajska, 8, maja.
— Dr. Sun Fo, bivši kitajski poslanik v Moskvi je zanikal poročila o mirovnih pogajanjih z Japonsko, obenem pa je nagla-sil, ds bo Kitajska vztrajala v borbi In s tem preprečila japonski sunek proti Slngsporu, angleški pomorski bszi in trdnjs-vi na Daljnem vzhodu. On je tudi obsodil trditve, da Kitajska ni demokracija. Duh načel, ki jih je formuliral pokojni Sun Jat sen. njegov oče, je vseskozi demokrstlčen, je dejal Fo. Na teh načelih sloni Kaiiekov režim.
Dr Fo je napovedal poraz Japonske in Nemčije v tej vojni. V bodočnosti bodo vladale svet štiri velesile — Kitajska, sovjetska RUsljs, Velika Britanija In Amerika Krivične pogodbe, vsiljene Kitajski v zadnjih desetletjih, bodo preklicane. Kitajska bo uživala enakopravnost * drugimi veliki narodi vred
CHURCHILL ORISAL POTEK VOJNIH OPERACIJ
Parlament mu je izrekel zaupnico
ARMADA 500,000 VOJAKOV NA VZHODU
Formiran je novih odborov naznanjeno
Poglobitev kooperacije med Ameriko in Kanado
Nemčija, Italija in Jsponska ni- .
Waahine- so dovolj močne zs strt je demo- seveltove administracije, wasning ^	, tnkj| Amrr,ju, v voJno,
Willke se izrekel za konvoje
Senator Nye obsodil Willkiejev apel
New York, 8. maja. — Wen
deli L. Willkie, republikanski predsedniški ksndldst pri novembrskih volitvah, je sinoči ns mssnem shodu v . M a d 1 s o n Square Gardnu zahteval manj govorjenja ln večjo akcijo s strani Amerike glede pomoči Veliki Britaniji. Shod je aranžiral Odbor za obrambo Amerike s po-maganjem zaveznikom.
Willkie je v svojem govoru poudarjal, da je on za to, da a-meriike bojne ladje spremljsjo parnike, nslolene z orožjem. Amerika mora skrbeti, da orožje, namenjeno Angliji, pride v angleške roke. On Je orisal temno sliko, kaj vse lahko pride, če bo Velika Britanija poražena v vojni z osličem. Dejal je, da ni nobenega dvoma, da bi A-merika priiia na vrsto, če zmagata Nemčija ln Italija.
Washington. D. C« 8. maja. -Senator Gerald P. Nye, republikanec iz Severne pakote, je udaril po Wlllkieju, ker je na shodu v New Yorku naflaial da mora Amerika storiti vse, da reM Anglijo pred porazom. Nye je dejal, da je WUlkiejevo sedanje stalliče v konfliktu z onim, ki ga je zavzemal pred predsed niiklml volitvami Senator Je očital Wlllkieju, da Je popolnoma pozabil na obljube, katere Je dajal ameriškemu ljudstvu In se postavil odločno na stran Roo-
ki po-
London« 8, maja.—P r e m l e r Winston Churchill je v svojem govoru v parlamentu, v katerem je orisal potek vojnih operacij, ponovno naglaall, da je Amerika obljubila vso mogočo pomoč Veliki Britaniji v njeni vojni proti nacljski Nemčiji in faiistič-nl Italiji. "O tej zadevi moram govoriti ffrevidno," je dejal premier. "Kot angleški miniattr ne morèm ln ne smem dajati navodil Ameriki, kako naj vodi svojo politiko, niti napovedovati obseg pomoči z njene strani."
Churchill je odgovarjal poslancem, ki so kritlzlrsll njegovo politiko ln vladne vojne napore. Med temi sta bil* tudi Lloyd George, predsednik angleške vlade v prvi svetovni vojni, ln Leslie Hore-Belishs, bivši vojni minister. Churchill je zahteval zaupnico od parlamenta, ker mora njegova vlada vedeti, ali parlament odobrava njeno vojno politiko. Pri glasovanju mu je parlament Izrekel zaupnico s 447 proti trem glaaovom. Proti so glasovali William Gallagher, edini komunist v psrlamentu, socialist Denis Pritt In dr. Arthur Salter, laborlt.
Premler je v svojem govoru vrgel novo iué na miliUrlstične operacije v Grčiji ln Ivtbtji In obdolžil angleške generale, da so podcenjevali udarno silo sovraž-nlks, zlasti mehanizirane ln motorne nemške enote v Afriki. Parlamentu je povedal, da Ima Anglija armado 'pol milijona mož na afriških frontah, kateri poveljuje general Archibald P. Wavelh On je napovedal, da bodo problemi, pred katerimi stoji sedsj Anglija, rešeni, ko Amerika doseže višek v produkciji orožja, bojnih letal, tankov, streliva ln drugega bojnega materiala.	^
Churchill je okrcal Hore-Be-lisho, ki je v svoji kritiki poudarjal, da vojne induatrij* ne pro-duclrajo dovolj tankov. Dejal je, da se je produkcija tankov poveča ls ln še vedno narašča. Bivšega mlnlstrs je utihnil s deklaracijo: "Jaz sem tisti, člgsr glava mora pasti, če Anglija ne zmsgs v tej vojni. Na to sem pripravljen ln to se naj zgodi."
Javno mnenje §e obrača proti voditeljem unij •
Prlncenton, N. J„ 8, majs. -Zsvod zs jsvno mnenje (Gsllup Poll) je objsvil rezultat najno vejšega glasovanja glede slede člh treh vprsšsnj: 1) Ali mislite, da i ms vlsds v Washingtonu preveč moči? Odgovor: 56% ne, 32% da, 12% v dvomu. — 2) AH mislite, ds imajo velike privatne korporselje preveč moči? Od govor: 59'< ds, 27% ne, 14% v dvomu. — 3) Ali mislite, ds ims-jo voditelji delsvskih unij preveč moči? Odgovor: 76'^ da,
Waahlngton. D. C.. 8. maja. — Amerika ln Kanada bosts v bližnji1 bodočnosti formirali skupne odbore za ekonomsko obrsmbo, se glasi vest is zanesljivih virov. Naloga teh bo pospešitev mobilizacije vseh sredstev za pomoč Veliki Britaniji in obrambo zapadne hemiafere.
Novi odbori bodo Izpopolnjevali delo skupnega ameriško-kanadskega obrambnega odbora na ekonomskem, industrijskem ln finančnem polju in koordinirali milltarlstične priprave za obrambo Amerike in Kanade. Načelnik ameriške sekcije o-brambnega odbora je newyorški župan La Guardla. V smislu zsključkov, sprejetih na konferenci med predsednikom Roose-veltom in kanadskim premier-jem Kingom, ki se je vršila v Washingtonu 20. aprila, bosts Ameriks ln Kanada mobilizirali vsa sredstva sa pospešitev produkcije bojne opreme.
Druge funkcije novih odborov uključujejo koordinacijo izmenjave surovega materiala in industrijskih produktov, kar je nujno sa večjo pomoč Veliki Britaniji ln latinskim republikam, ki utrjujejo svojo obrambo. Produkcija orožja, letal ln streliva st mora vršiti tako, dt se Izkoristi vse priložnosti v da nih okoličlnah.
Predsednik Roosevelt bo ime noval člane sa odbore v nekaj dneh. Zadevni diskuzije so v ' teku v WashlngtonU in Ottavtf * Poročilo ls Ottawe omenja, da bo Amerika sprojels kanadski dolar za ameriški kot polno vrednost. Kanadski dolar pred stavlja zdaj nižjo vrednost kot ameriški.
Splošno načelo, ki je bilo že odobreno po Rooseveltu in Kin gu, predvideva, ds Amerika In Kanada preskrbita ona sredstvs za obrambo, ki jih lahko produ clrata. Na osnovi tegs načelu morajo sloneti produkcijski pro-grsml.
Zniianje etroikov vzdrževanja nemike armade
13% ne, 12% v dvomu. Znsčil no je to, da je med pritrdilnimi	¿¿tavam," je
75 odstotki 71 odstotkov dels v cev, ki mislijo, ds imajo vodj unij preveč moči.
Enotna fronta ameriških držav
Izjava ¿ilejskega ministra
fsntiago. Čile, 8. maja. — Osksr Schnake, socialist in člsn vlsde, je dejsl, ds Čile in vse latinske republike v Južni Ameriki bodo kooperirale z Združenimi državami v vseh področjih čeprsv slednje stopijo v vojno Enotns fronts smerlških drŽav je trdna In nepremagljiva.
Schnake, ki se Je nsjbolj tru dil zs Izločitev komunistične stranke, katera je vodila opozi cijo proti kooperaciji z Združb niml državsmi, lz čilejske ljud ske fronte, je nsglasil, ds ni no benegs dvoms o solidarnost med latinskimi republiksmi in Ameriko.
"Južns Ameriks bi storlls veliko napako, če bi «e postavila proti Veliki Britaniji in Zdru rekel mi
nister. "To velja zlasti za Čile ki s tesno kooperacijo s Anglijo in Ameriko lahko premosti ekonomski In finančni prepad voj
NOV SPORAZUM MED FRANCIJO IN NEMČIJO
STIMSON RAZKACIL NACIJE
Vichy. Francija. 8. maja. — Admiral Jean Darlan, podpredsednik vlade In zunanji minister, je doaegel sporazum na konferenci i nemškimi avtoritetami v Parizu, pravi uradni komunike. Sporazum predvideva med drugim zniianje stroškov vzdrževanja nemike okupacijske armade v severni Franciji, Za vzdrževanje nemike armade je Francija doslej plačevala 400,000,000 frankov na dan (o-krog $8,000,000), odslej naprej bo plačevala 300,000,000 frankov. To pomeni, da so bili stroški reducirani sa 35 odstotkov.
Kakšna ceno je morala Francija plačati Nemčiji zs to koncesijo, uradni komunike ne o-menja. Možnost jt, da je bila cena večje sodelovanje ff Nemčijo v ekonomskem, političnem in vojaškem osiru.
Restrlkeije gleda potovanja lz okupirane Francije v neokupl-rano in obratno so bile olajšane. Meja bo v večjem obsega odprta transportacljl blaga med zasedenimi ln nezasedenimi kraji, U-radni krogi so namignili, da jt Francija mnogo pridobila • sklt-njenlm sporazumom.
Bari!», 8, maja. — Apel ameriškega vojnega tajnika Stlmso-ns ns smeriiko ljudstvo, da a-
merlške bojne ladjt spremljajo parnike, ki vozijo oroije ln bojno opremo v angltikt lukt, je silno razkačil naotjsks kroge. Predstavnik nemike vlade jt ponovil grožnjo, da bo Ntmčlja vodila brezobaimo pomorsko vojno in potapljal* parnikt,
Nacljski tisk noglaia, da Jt Stimson v svojem govoru le ponovil ono, kar sta prej povedala državni tajnik Cordtll Hull In mornarični tajnik Frank Knox. Politika, ki Jo za«ltduja Roost-veltovs administracija, je bila rs/.gsljena na vsej črti. L; Deutsche Algemtint Ztitung piše, da Amtrlka nt bo rtiila Velike Britanije pred porazom, pa naj stori karkoli. Struktura britskeg* imperija Jt it omajana in čas, ko se zruil, nI več daleč,
Kinu 8. maja. — Fsiistlčnl krogi in tisk trdijo, dt Jt Stlmtonov a|M*l za pr otekel Jo parnikov, ki vo/ijo urožje v Anglijo, korak, ki kaže, da bo Amtrlka kmalu posegla dlrsktno v vojno.
tvoj delei k obrambi
Chicago, 8. ma Ja. — Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije, Je sliuVi Izjavil, da bo organizirano delavstvo prispevslo svoj delež k narodni obrambi Hitlerlsem je označil za največjo nevarno»! demokraciji ln delavstvu. Woll
potrebuje te produkte v vojni proti Nemčiji ln Italiji, Amerl-ka pa za svojo obrsmbo "
Kchnske je izrszil zaskrbljenost zaradi omejenega značaja ameriškega finančnega In ekonomakega programa, kolikor se ta nanaia na latinake republike
H ol and tka Indija dobila ameriška letala
Hatsvija, holandska Vzhodna Indija, 8 majt. — Tukajinjt krogi so naznanili, da jt vtč t-merišklh bojnih letal dodpelo sem v zadnjih dneh Letala je izdelala Hr*wster Aircrsft Co.
vojne, ne bodo izvlekle iz krize, če jim vlada v Waahlngtonu ne bo prlslfočlls na pomoč.
Bogota. Colomblja. 8. majt. * Tu Je bilo namignjtno, da bodo ameriški bombniki dobili dovoljenje glede letanja nad colom-bijHkin.i t.Mtorlji. To Jt nadaljnji dokaz tetnt kooptrtcije držav ns zapedn! hemisferl v vseh i a/ah, nsnsitjoče se na skupno obrsmbo te hemisfere.
Dovoljenje bo omogočilo krt-tanje vojaških letal zltstl nad ki spadajo
je moril pred študenti čikaški južnosmerlške držsve, ki so Iz
gubli* tržličs v K v ropi zaradi
univerze.
poki ujmami-, ki spadajo v cono Panamakega prekopa. Doalej Je Njegove mrwnje je. da se morala emeriika armada vpra-
lati /a dovoljenje za vsak polet
nad columbtjskim ozemljem.
PROSVitA
Glasovi iz
naselbin
THE ENLIGHTENMENT
8LAMUO IM LASTNINA SLOVBMBBB XA SOD M t POVroSNB JBOWOTB 0mm af Mi Hlll Bil Sr	National Bseaftt Bi
klenicah. Rekel je, d« ima najraje tako pivo, ki je kislo. Rad je tudi prihajal na slovenske svatbe. Ko je bila svatba rojaka Simona Marolda, ki je bil tedaj glavni točaj v Slovenskem domu, je Janezu Belgresu dal mali sodček piva, katerega je Indijanec osamljeno pil. To je bilo pred davnim Časom na Elyju. Z Janezom Belgrisom sva bila mnogokrat v družbi.
Matija Pogorele.
Uspelo slavi* Canton. Oblo.—Slavje društva 733 SNPJ ob njegovi desetletnici 36. aprila j{e prav dobro uspelo. V imenu 6dbora se zahvalim Milanu Medvešku za vzpodbuden govor in za prijaznost—to velja tudi njegovi soprogi. Hvala vaem posetnikom, domačim in zunanjim, kot iz Uroughtona in Universala, Pa., cl^velandta-nom in Barbertončandm, prijateljem iz Philadelphije, Milver-na In East Cantona..	,
Sploh hvala vsem, ki ao na ta ali oni način pomagali. Barbiče-ve godbe so bili vsi veseli in so jo hvalili. Hvala Barbiču in Pro-svaii za oglašanje. Vse skupaj pa prosimo, naj nam oproete, ako nam ni bilo mogoče poetreči tako kot bi bili radi. Morali smo se pokoriti postavi in lastniku prostora. Po mojem mnenju so srečne naselbine, ki imajo svoje domove in dvorane, kjer se počutijo bolj svobodne in domače.
Frances Gerbec.
Cene osiaaov po dogovoru Rokopisi dopleov la mm-ius—lih «lankov M n« vraiajo Rokopisi literarne vsabtne llrtlee. povecU. drame, peaml itd.) m vrnejo pošiljatelju la e slučaj o. Se je prikrili poital—. - '
Ai.irtld.e »sle« ao	MaaaMilgli a4 eeosaunl>
J,Hm Mg umoIUiimI artUlas wUI set be «eternal. Otbar »afsrlgn aoab aa aferi«. »Urs. P"—is, «a., will be fetnraag
mostov na vas, ker Ims stik a Ušle«
FtOflVETA
* MIT-M Sa. Lawelals A»«.. Cblsage. BMoels
mbmbbb or TBB ckoibatid pbbbs
, jjjurrirrrrrrffrr—1 * *......^..........»——«a
Itala» v aklapejo na primar (Mar II. 11411, pola» valaca lam sa aaalev« pe«eel. 4a vaM Je e lea émtumom pouki* m. Mteiao. FanevMa je pravalesaa. 4a ae vaes IM ae aaUvl.
Delavci s maskami na obrasu v strojni delavnici vladne ladjedelnice v Bremertonu. Wash.
Tako mislimo vsi...
"Jugoslav! J s Je premagana« toda njena čast Je neomadeševana. Ko Je bilo nebo JaaneJe. smo krltlslrali. proteetlralL Ob tej url na Gol-gotl ne čutimo sa deželo, v kateri amo aaml ali nail očetje ugledali luč sveta« nič drugega kot neelcoočno bolečino ln potrebo pomoči, kjer koli Ja mogoča. In kakor amo vedno verjeli v končno smago demokracije, verujemo tudi v vstajenje nove. demokratične Jugoslavije." —Etbin Kristan v Cankarjevem glasniku, april 1941.
Kadar pes lovi svoj rep...
To so čudne reči, toda danes je mnogo čudnega na »vetu.
Veliko čudo so idealisti, ki ao drugače silno pošteni ljudje, ao pa že desetletja zapisi v svoji mentalni školjki, svoji polževi hišici, zato se ne morejo uvrstiti na nobeni realni stopnici današnjega Časa. Poskušajo in poskušajo, iščejo in iščejo, a ne gre pa ne gre, ker se ne morejo izvleči iz tvoja školjke, s svoje stare perspektive,« katere presojajo vse. Ampak njihova perspektiva ne krije današnjih dejstev—in to jih moti, da ne vedo, kje so, pa se motajo in motajo in iščejo vzroke v zunanjosti, povsod, samo v svoji varljivi školjki jih ne vidijo . . .
Takšno čudo je star socialistični kolonec, ki Še danea presoja svetovne dogodke kakor jih je presojal pred tridesetimi leti. Takrat je bilo lahko. Ker se bile vse vlade kapitalistične, rojalistične in Imperialistične, je bila vsaka vojna, katero ao te vlade napovedale, kapitalistična in imperialistična. Črta je bila jasno označena in socialisti one dobe se niso mogli motiU.
In tako je še danes pri tem našem sodrugu. Anglija je kapitalistična in njena vojna ja imperialistična in na drugi strani je Nemčija kapitalistična in njena vojna je imperialistična— zato pa socialisti ne amejo imeti prstov zraven. Ampak socialisti v Angliji imajo precej prste zraven! Well, sami >1 naj pripišejo ...
Med tem je pa ta vojna tako destruktivna, reže tako globoko, da je naš sodrug člankar uverjen, da bo prav gotovo uničila stari kapitalizem na Angleškem in naaledi ga kolektivizem, t* več! Naš aodrug je nadalje prepričan, da bo tudi ameriški kapitalizem skrahiral, pa če ae Amerika aktivno pridruži Angliji v vojni ali ne. Silna teža same brambene akcije, samega oboroževanja Amerike, zdrobi kapitaliatičnl red. Yea, ameriški kapitaliaem je obsojen na smrt v teku današnje svetovne vojne in tudi tukaj pride kolektivizem!
All right. Ali je potem U vojna še kapital!-stišna ln imperialistična, če podira stari gospodarski sistem in prinaša novega? Ali ni to potem socialna revolucij«, prt kateri ne sme noben socialni mislec stati ob strani križem rok?*'
Bolj važno je pT nekaj drugega. Kapitalizem odhaja—in le naj gre. Mi Be ne bomo Jokali za njim. Zelo. zelo važno vprašanje pa je, kaj pride za njim. Nam ni vseeno, kakšen bo novi red, ki bo kolektivizem Hitler deluje—in do danes mu Stalin še vedno pomaga—na vse načine, da bo novi red po vsem svetu njegov nacionalni socializem. Na drugi Btrani delujejo angleški socialisti, da novi red mora biti demokratični kolektivizem, to je kooperativna ekonomija.
Naš sodrug kolonec odločno odklanja Hitlerjev novi red in prav tako ga odklanjamo vsi demokratični Bocialiatl. Zdaj pa pride razlika .med demokratičnimi socialisti ln našim kolon-ccm. Mi atojimo odločno ob strani Morrisons, Bevina in ostalih angleških socialistov, k! zahtevajo demokratični, kooperativni kolektivizem— ampak naš kolonec in oni, ki ae zbirajo okoli Normana Thomaga, se drže proč od socialistov v Angliji, kajti obrambna vojna Anglije, v kateri sodelujejo angleški socialiati—in z njimi vred demokratični socialisti vse Evropo—jim je še vedno kapitalistična in imperialistična?
Ali ni to najstrašnejša kontradikclja vseh časov? Črta med Hitlerjevim nacizmom in demokratičnim kolektivizmom je jsano potegnjena! Atari red propada! Kljub temu naši aodrug! kolonri nočejo pomagati do zmage demokratičnemu kolektivizmu* Kolika sreča, da ao v manjšini in v masi ameriškega delavstva ne štejejo nič!—
ti	8 pota
V	mesecu maju, ako ne pride kaj vmes, se odpravim na pot proti Michlganu in drugam. Sedaj sem « svojim poflikanim zdravjem že precej okrepčan. Drugače ae pa še vedno sučem med bolniki tukaj v Duluthu, Minn.
V	bolnišnico St. Mary's je prišel rojak ln član SNPJ Ignac Jerič iz Elyja. Pred časom je izgu-lil nogo nad kolenom, sedaj pa toži o neki notranji bolečini, ki ga zelo muči. Ravno v tej bol-lišnici je bil več tednov rojak Mihael Spehar, s katerim sva se zadnjič srečala pred okrog 40 leti v Calumetu, Mich. Do obolelosti je delal v New Duluthu, Minn. Kot mi ja pravil, pričakuje, da bo ta mesec dobil pen-zijo.
V	bolnišnici obiskujem vsako-jake bolnike. Tam bolj v kotu je prijazen zamorec. Revež zelo trpi na aiatičnem revmatizmu. Povedal mi je, 4a je bil rojen nekje v Missourlju.
Tako si blašlm čas med bol-niltt, katerih vedno mnogo prihaja in odhaja,
Te dni me je povabil na ribolov na Ely član SNPJ Joe Ma-vetz. Piše mi, naj pridem, da bom pekel ribe po Indijanskem receptu, to je brez soli in brez maati, na enostavnem ognju ali v žerjavici. Tako mc je navadil peči ribe stari Indljsncc Junes (Janez) Belgria.
Mož se je rad bratil s Slovenci. Bil je indijanaki poglavar z va}iko družino. Par njegovih hčera se je poročilo s Slovani (Cahl). Daai je bila vsa družina krščena, se je on kot indijanski poglavar do amrti držal tradici in ftaukov svojih prednikov. Zalo rad je pil pivo, magari če je bilo že poatano v odprtih ste-
HUMOR
Ko gre sneg
"Gospodična, ali dovolite da vam ponudim dežnik in vas spremim domov?"
"Da ln ne."
"Kako to m talite?"
"Dežnik mi lahko poeodite, vendar nočem, da me spftmlja-
Pred dTajaetimi
v (Iz Prosvete. 9 msj'
Domače vesti. Gibanje s* Ev'elethu, Minn. je propadlo
Delavske pesti V vsah vrijj ke je bilg Uprtih 100,000 stavi
Inozemetvo. Delavstvo Fm nilo proti okupaciji Porurjs m šno stavko.
Mali diplomat
Mati: "Zadnjič sem bila Uko vesela, ko sem slišala, da al prvi v razredu; zdaj sem pa izvedela, 4a ao te le drugi prehiteli!"
Sin: "Mama. kako sebična si! Saj imajo tudi druge matere rade vetelje s svojimi otroki!"
0louttuüui íí arjiiuia Bpfattrtm ftturti
če. Plačani ao samo njih povelj
ovice staree
GLAVNI ODBOR isvnievALNi onaai
Ta anglaika vojaka stalno raste in jo bodo v Času potrebe lahko rabili tudi sa kaka druga atrataike namen«. Sicer ni nihče dolžan služIti laven svojega traja, vendar bi aa «opat po tla-čelu prostovoljnosti lahko i* tega domobranstva sestavili celi bataljoni, ki bi lahko služili v aktivni armadi. V obrambi države »e U vojaka doslej J* ni i«-kazala, ker pač ni ImtlspriUke.
Mnogi se registrira
Kako w k« mali ra«»aaaUU. k« bo «detla Akalle »»Jenih «-ID«k-tih ceetis. PeJéMe k VeSemu crellUa/Ju Ae d»n~ On Ima »a lik« IflMro »e)l«pAlh «eeofieklh roé kakor ludl mM«« creleéih
p rosvita
POLOM
SMILE ZOLA
(8e nadaljuj«.)
Vendar pa so mu dovolili, da je spekel svoj krompir v pepelu, nakar se je umaknil s svojo večerjo pod drevo, ki je stalo kakih sto metrov odondot. Deževalo ni nič, oblaki so bili izginili z neba in zvezde so se jasno svetile iz modre teme. Takrat je zaznal, da mora prenočiti tu, in je sklenil nadaljevati svoja poizvedovanja drugo jutro. Ves je bil strt od trudnosti; drevo mu je dajalo pač nekaj zaščite, razen če bi iznova pričelo deževati. Ali zaspati ni mogel; neprestano ga je mučila misel na to prostrano ječo, odpirajočo se v nočnem zraku, kjer se je čutil zaprtega. Zares je bila pametna misel Prusov, da so porinili semkaj tistih osem-desettisoč piož, ki so bili preostali od Chalon-ske armade. Polotok je utegnil meriti en kilometer dolžine in poldrug kilometer iirine, dovolj, da brez težave stlačijo nanj ogromno, raz' kupljeno čedo premagancev. Maurice se je čisto jasno zavedal položaja: voda jih je obdajala od vseh strani — petja Meuse na treh straneh, na temeljni črti pa odvodni prekop, ki je spajal obed ve strugi, ki sta bili druga drugi najbližji. Samo tukaj je bil izhod, most, ki ga je branila dvojica topov; saj pa tudi ni bilo lažjega nego nadzorovati to taborišče, vzlic njegovi obsežnosti. 2e je bil zapazil na drugem bregu verigo nemških straž, po enega vojaka na vsakih petdeset korakov, ki je stal ob vodi, s poveljem, naj strelja na vsakega moža, ki bi poizkusil pla-vaje uiti. Zadanj so dirjali ulanci in tako tvorili zvezo med posameznimi stražami, in še dalje tam je itel pogled pruske polke, razkropljene v črnih vrstah po Širokem polju, trojen, živ in gibčen zid, ki je oklepal ujeto armado.
Sicer pa Maurice vzlic svojim od nespanja široko odprtim očem ni videl ničesar razen teme, v kateri so se kresali tražni ognji. Vseeno, onostran bledega pasa Meuse, je razločal trdo senco stražnikov, V luči zvezd so stale njih črne postave pokoncu; in v pravilnih presledkih ga je dosegal njih grgrajoči klic, preteča stražna patrola, ki se je gubila v silnem šumenju reke. Vsa predvčerajšnja mora se mu je zopet vračala ob teh trdih, tujih zlogih, ki so se razlegali po lepi francoski noči z njenim zvezdnim nebom; in vračalo se je vse, kar je gledal pred dobro uro: visoka planota Illy-ska, še vedno pokrita s trupli, in zločesta slika Se-dana, kjer se je bil ravnokar porušil svet. Ob tem važnem gozdnem robu je naslonil glavo' na korenino; obup, ki ga je prejšnji dan popa-del na Delaherche-vem divanu, ga je prijel iznova, in kar je še podžigalo bolest njegovega ranjenega ponosa in ga je mučilo v tem tre-notku —• je bilo vprašanje po jutrišnjem jutru, potreba, izmeriti padec in spoznati, kakšno opustošenje je napravil polom tega včerajšnjega sveta. Ali ni bila ta strašna vojska končana, ko je cesar izročil kralju Viljemu svoj meč? Pač, spominjal se je besed, ki sta mu jih odgovorila dva bavarska vojaka, ko sta spremljala jetnike v Iges: "Mi vsi, kar nas je na Francoskem, gremo zdaj nad Pariz!" w
V polsnu mu je nagloma vzraatla prikazen dogodkov: cesarstvo pometeno in pregnano od burje splošnega sovraštva, ljudovlada, proglašena od izbruhu domoljubne groznlce, dočim je podila bajka o letu 1792 svoje sence mimo njega: vojaki splošnega vstanka, in prostovoljne armade, ki so čistile domovinska tla od tujcev. Vse se je mešalo v njegovi ubogi, bolni glavi: zahteve zmagovalčeve, krutost zavojeva-telja, premaganih trdovratna odločnost, da žrtvujejo poslednjo kapljo krvi, jetništvo osemdesetih tisočev mož, ki so bili tu, najprej na
SNPJ PRINTERY
*	-	w
ï. LAWNDALE A VENUE - CHICAGO. ^