Tečaj XXXIX. spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. i t Ljubljani sredo novembra 1881. Obseg: Zacetek podkovske seno ali otava? ljubljanske Kako divji kostanj za živino rabiti Dolenjskem. Mnogovrstne novice. Spomini na deželne zbore Kaj bolje redi: krompir ali kruh Pasteurj cepljenje vrančnega prisada. je stal grad Hengistburg? (Konee.) Slovensko slovstvo Jezikoslo t> na zabavnica. Naši dop Novičar y Kostanjevica na Gospodarske stvari Zacetek podkovske sole ljubljanske prihodnji ponedeljek to je 14. dne t. m., kakor je bilo v 43. listu „Novic" uže napovedano. Po takem se imajo vsi, ki mislijo stopiti v to šolo, v kateri si po dobro dovršeni preskušnji učenci prido-bijo pravico samostojnega kovaškega mojsterstva, oglasiti ta teden na spodojih Poljanah, kjer je ta šola in se tu izkazati z vsemi s pričali, ki so potrebna za sprejem v to šolo in so bila tudi v gori navedenem listu ,,Novic" omenjena. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dné 6. novembra 1881 Kedar se je živina divjega koštanja privadila zelo požrešna na-nj, in kmalu se bote prepričali krave več molzejo in da je mleko dokaj bolje. 7 ) .Je da Samo po sebi pa se razume , da naj gospodar to rec tako napravi, kedar je ga p o r e d o m a pokládá, to je zacel kostanj pokladati, da , da si ga v kadéh tako pripravi, da ena kad za drugo pride na vrsto ako ga ima namrec veliko. Pa kar ga ima, Če tudi malo, naj ga privošči živini. To je najkrajša, najkoristniša in po skusnjah popolnoma potrjena pot, divji kostanj v prid obraćati. Kaj bolje redi: krompir ali kruh, seno ali otava ? Rako divji kostanj za živino rabiti. Žalostna resnica je, da tisuc in tisuč vaganov div- teh V naravoslovoem časniku ,,Natur" se bere pretres vprašanj. Podamo ga tudi našim bralcem naj beró prevdarijo in sodijo. Zakaj neki -- tako se bere v omenjenem časniku jega koštanja v našem cesarstvu vsako leto pod zlo gré, se še zmerom toliko krompirja sadí, ker je vendar namesto da bi se porabil za to ali uno. Ceravno je uže «uauu, «m^um ^ «« ^ji, y do dobrega potrjeno, da je divji kostanjsi prav dobra hramih; da ga včasih ne ostane več kot en sam koš, živinska klaja, se vendar v jeseni še mar kater vrtnar če ga je gospodar tudi pet košev přidělal? Fr. S a lm jezi, kako bo ta nadležni sad iz vrta spravil! Drugod pravi na to vprašanje, daje le stara navada tega kriva ; ga pusté ležati po tleh in po njem hodijo, dokler vsega kakor se ga pred 100 leti ni hotel nihče lotiti, da bi znano da se zmerom rad gnjye ce ne na polji pa v ne poteptajo. Al ni greh zametovati sad, ki se po pravici sme kruh za živino imenovati? Gospodarji ! porabite vsak kostanjček za živino ga sadil, ga sadi sedaj vse, -- kakor ga nekdaj ni hotel nihče iesti, češ, je le za prešiče, tako ga jé sedaj vse. Na svetu je vse le navada, navada pa je železná > ker vejo, ji • ^uiauitc voao, tau j v^rv uc* ^miuu^ * ^ v/. ^vn ^ * ^ j v » ^^ v«^ «v, • ^ ker jej je tečna in zdrava pica. Brez posebne pri- srajca. Kmetje sadé krompir uže tudi zato prave, brez stroškov morete to storiti: ovcam ga da mestjani ne morejo biti brez njega, ga tedaj lahko zmlite (šrotajte), goveji živini, posebno pa molz- prodajajo. .----------, & v, * ~ j * « * T J r . . .. nim kravam, ga napravljajte tako-le: Poberite divji Kemija pa, to je, tista vednost in umetnost, katera to je katera vsako stvar kostanj in spravite ga na pod ali kak drug suh in zra- vsaki stvari do kože pride , čen kraj; da ne plesnije, se mora izprva večkrat zna na drobno razložiti, in potem izvé, iz česa da je ---j ,----- ^ . V w .. . , v , w ' premetavati. Plesnjiv kostanj ni za klaj o in je zložena ali kaj da ima v sebi > kemija ne govori celó škodljiv. Predno pa začnete kostanj za klajo rabiti vsujte tako dobro o krompirji, kakor ljudje mislijo. Ona natanko kaže, da en polovnjak ržene moke ima toliko x iv'uuu p c* cj c« v li v t v rv^oiauj ia a nia íauni ^ v o uj kk/ ^^^^ y v* v* ^ t "j • — w M w v •• w * — — - ga v kadi, katere naj stojé bolj na gorkem, najbolje v redivnega ali tečnega v sebi kakor sedem polovnjakov hlevu; potem vlite čiste hladne vode na-nj in tako krompirja, ali če povedali to prav po domače > bi y ki je iz enega AJLAVS T V4 j 1 » llt^j Vio k\j iiiauuu V UUV/ lia U j y lit IMI1W V r J / ^^ vvr J" ----------"" f * dolgo naj se namaka v vodi, da se napenjati začne in rekli: če se vsede ljudi okoli jedila da se izpreza (razpóka). Takrat je uže vinsko-kis- polovnjaka ržene moke napravljeno, jim bo to jedilo late ga duha, in to je znamenje, da je kostanjeva toliko zaleglo, kakor če bi se vsedli okoli sedem po- moka uže zavrela, vini poklada. sedaj pa je tudi čas da se ži bokala (firkeljna) sta na dan za eno lovnjakov skubanega krompirja, Sem ter tjè uže kupuje bolj ubožno ljudstvo raje mol z no kravo zadosti namesti najboljega žitnega drobu. kruha kot krompirja, ker mu več zaleže. Ravno tako Ijudjé tudi ne spoznajo še, kakor bi imeli, tečnosti jajc. Ni ga jedila, ki bi več teknilo, kot jajca. Kmetje pa še ne cenijo prav jajc, ker bi sicer gotovo vseb v mesio ne znosili na prodaj , ampak bi jih tudi za dom več prihranili zlasti tam , kjer nimajo nič medenih jedil. Posebno otrokom , ki bolehajo za b e z g a v k a ra i ali bramorjem (Skrofeln), kaj dobro dé, ako se jim večkrat mehko kuhano jajce dá. Obrniino se še h klaji živinski. Zuano je, da navadno ^ veljá mrva (senó) za veliko boljo kiajo kot otava. Ce več pa ima klaja lesenega v sebi, toliko manj redi, — kolikor bolj pa zorijo trave na seoo-žetih in kolikor stareje tedaj so, toliko bolj ulesené. Dr.* Kaiser je i zraj ta 1, da 100 funtov mrve nima vec živeža v sebi kakor 72 funtov otave — in vendar se mrva dražeje plačuje kot otava. Da se otava večidel v slabejem vremenu kosi kot serió , in da potem takem večkrat zgubi veliko tečnega, ne more ravno otavi cene jemati; vsaj tudi mrva se spravlja marsikrat v dežev-nem vremenu. Kar otavi ceno pomanjšuje , je le to, da ni za konjsko klajo tako rabljiva kakor je mrva. Tako beremo v listu „Nátur". Marsikatero zrno resnice je vmes. mere malih kmetov preiskavati in naj ti naj manj ši del kmetijske potrebščiue , ki ne sme na boben priti. Ko bode na podlagi svojih preiskav vlada našla gradivo za tako postavo, naj jo kot načrt predloži državnemu zboru v obravnavo. — Res želeti biio bi take postave, ki bi bila res dobrotljiva za revnega kmeta, da popolno ne utone v jezeru svojih nadlog. Živinozdravska novica. Pasteurjevo cepljenje vrančnega prisada se je na Ogerskem v Kapuváru, kjer je asistent Pasteur jev gosp. Thuiilier izkušnje délai, sijajno potrdilo. To je za zdravništvo velika sreča, kajti vrančni prisad ali ćrm (anthrax) je ena najhujih živinskih bolezen, in vendar zdravniki niso vedeli dozdaj kake zdatné pomoci. Da pa Pasteurjevo cepljenje proti vranČnemu prisadu prav tako more pomagati kakor cepljenje kóz zoper kozé pri ovcah, bo treba, da slavni Pasteur stopi s svojo iznajdbo tako pred svet, da bode živinozdravni-kom popolno jasno, kako jo rabiti. V deželnem zboru dunajském sta bila dva za kmetijsko gospodarstvo jako važna pred-loga stavljena pa tudi sprejeta. Eden — poslanca Ruťa in tovarišev — se glasi tako-le: ,,Vlada se naprosi podeželivdoijni Avstriji čedalje bolj občutljivemu poinanj* kanju z dr a v n i ko v - ko v a č e v (C ur s chrni e d e) na pripraven način na pomoč priti." Če uže na deželi doíjne Avstrije, kjer imajo Dunaj in podkovsko živinozdravsko šolo blizo in kjer so premožni kmetovalci, manjka takih izučenih kovačev, da poleg podkovstva znajo tudi navadne bolezni ozdravljati, pač lahko vsak razume, kako še le v druzih rev-niših deželah manjka takih kovačev, ki so živinozdrav-ski pomočniki, posebno pa v tacih deželah, iz katerih kovači ne morejo na Duna j hodili se podkovstva in živinozdravstva učit, ker ne umejo nemškega jezika, brez katerega se dá podkovstvo in živinozdravstvo popolno dobro naučiti. Al prejšnja leta se celó ni mislilo na to, da bi se take šole osnovale tudi za nenemške učence, — vse je bilo v Avstriji le za Nemca narejeno, za drug narod nié, le Madjan v v Peštu niso popolnem pozabili. In zarad te nekdanje vladne nečimurnosti ni skor bilo izučenega kovača v nekaterih deželah in en sam c. k. deželni zdravnik je oskrboval živino cele dežele. In še dandanes smo v Ljubljani doživeli žaíostno izkušnjo , da letos mora živinozdravska šola nehati, na kateri so se 30 let izučevali kovači-zdravni ki (Curschmiede) ali živinozdravski pomočniki. Ce tudi je hvale vredno, da se nastavljaj o zadnja leta c. kr. okrajni živinozdravniki, je nasproti vendar dosti očitno , da kaki 4 taki zdravniki so celó redka pomoč lastnikom živine v sili. Ce je kovaški mojster še tudi živinozdravniŠk pomoćnik, se to oboje vjema tako dobro in naravno , da imajo taki ljudje zaslužka toliko, da se radi naseli jo po vec krajih na kmetih. Drugi v dunajském zboru tudi sprejeti predlog velike važnosti se glasi tako: „Vlada se naprosi postavno in veijavno za vse avstrijske dežele določi ti, kaj se za-dolženemu kmetu brez očitne škode, da popolno na kant ne pride, ne sme eksekutivno prodati." Naj si. vlada dá po različnih deželah raz- Ozir po domovini. Kostanjevica na Dolenjskem. Zgodovinska crtica; spisal J. L. To malo mestece je bilo v srednjem veku precejšnje važnosti, in njegov pocetek je iskati precej zgoaaj v srednjem veku. Blizo Save, ne daleč od ustja Krke v Savo je stalo keltsko (slovansko) mesto Ne vi od un um, v 1 esko v ški fari, tam nekako, kjer ste dandanes vasi i r-novo (Drnovo) in Vihre. To mesto se imenuje do osmega stoletja, potem pa čisto izgine iz zgodovine. Utegniii so ga torej Obri (Avari) razdejati, ali pa morda Bolgari. ki so bili nekoliko let potem, ko je bil Karoia Vélikega sin, Pipin, potolkel Avare, za kratek čas pridrli tudi v slovenske pokrajine. — Sovražniki so bili pač brez dvombe pred osmim stolet-jem ali pa gotovo v tem stoletji razdejali to rimsko-keltsko mesto (municipij) in njegovi stanovalci so si morali drugod zavetja iskati. Varnejši kraji pred neprijatelji so bili otoki sredi Krke, kakoršna sta otok, na katerem Kostanjevica še dandanes stojí, in otok nad Št. Jernej ein, kjer stoji grad Otoči ć (Wôrdl), dandanes lastnina grofa Margheri-a. Zgodovina*; nara o Kostanjevici in o Otočići uže v začetku 13. stoletja govori; da je pa izlasti koštanje v ški grad starejši, to nam njegova važnost v istih starih Časih spričuje. Na te otoke reke Krke in ob obala njena so utegniii namreč nekateri stanovniki, izlasti imovitejši pobeg- niti, in so tù morda iz ostalín starega mesta sezidali si varnejše zavetje. Po preiskavah nekaterih arheologov **) je vodila najbrž ne daleč od Kostanjevice skozi Krakov o (gozd) rimska cesta od štacije „Cru ci um" (dandanes Razdrto ali Grub le pri St. Jernej i) do Ne vi o dunu m a. Iz ostankov tega starega rimskega mesta je bilo morda sezidano tako zvano „Gradišče<; pri Malencah (ne daleč od Kostanjevice)***); to je bilo obširno zidovje, ki je obsegalo ali obdajalo po-vršje, veliko kacih 8 oral. V tem zidovji je utegnilo *) Val vaz or. **) Millier „Emona". ***) Mttller „Emona". - S 59 zatorej ljudstvo potem zavetja iskati, ko se mu je bilo nekdaj veliko in mogocno mesto ,,Neviodunum'ť na odprtem Krskem polji razdejalo. — Enako zavetje je pa imelo ljudstvo tudi na otoku kostanjeviškem, kjer si je bilo gotovo uže zgodaj grad sezidalo in okolo gradů nekaj hišic postavilo. Slovensko in nemško imé (Landstrass) tega kraja utegneta enake starosti biti. Valvazor si razlaga imé „K o s t a n j e v i ca" — in mi ne vemo boljšega razlaganja — iz „kostanj" , kajti verjetno je, da je uže v istih starodavnih časih, ko so Slovenci to mesto uteme-ljevali, tu in v okolici rastel košta oj, kakor dandanes še. „L a n d 31 r a s s" (e) se je utegnilo mesto pa imenovati po rimski cesti, ki je bila v starem in srednjem veku tod blizo napeljana skozi „N e vi o d u n um" proti Savi in naprej na Hrvatsko. Vsaj so bile rimske ceste v obče tako trdne, da so se v srednjem veku še dobro upotrebljevale, in arheologi nahajajo še dandanes sledóve teh cest, katerim velé Slovenci navadno „stare ceste", a Hrvati „stari puti". Sicer se pa v srednjem veku nahaja pisava „Landstros, Landstross, Landtrost, Landestrost" in Valvazor tolmaci besedo z „Landes-Trošt", kakor da bi Konstanjevica za svoje trd-nosti voljo bila vsi deželi v tolažbo. Nekoliko bi bilo tudi v tem resnice, kajti v vsi „Slovenski krajini", kakor se je Dolenjska v srednjem veku imenovala, je bila Koštanje vica v 13. stoletji najveći, najbolj utrjeni kraj — in najstarejse mesto. Početka městu ali vsaj gradů so vé da ne moremo imenovati, tudi tega ne, kedaj je kraj dobil mestne pravice. Naj brž se je to zgodilo v 13. stoletji, v dôbi njegovega cvetja. Zakaj imenujemo 13. stoletje najvažnejšo dobo za Kostaňjevico, to hoćemo v krátkém razložiti. Prva letnica našega mesteca je 1220. V tem letu je bila namreč fara ustanovljena, in jej za župnika dan duhovnik z imenom Adalbert. (Bližnji veči fari: sv. Križ [prvi župnik T o m a ž] in sv. Jernej [prvi župnik Berto Id] ste biii kasneje ustanovljeni, obe 1248. leta.) Lastniki kostanjeviškega gradů v mestu (sedaj f>Cir-minah" je v „Cerminjah", čeřme ni in červeni pomenja: rudeč, roth, zato Rothenmann. Pal ta označuje: mužo, iz korenike: pal (paliti, zapaliti, ver-letten, versumpfen) in tudi v venetščini najdemo : pal-tano, muža, močvirje. Mužnata reka, kraj katere glavno mesto Galicije Lvov stoji, se imenuje tudi po mužnati svoji vodi: Paltev, Peltev. Ker je kralj Henrik přistavil tudi slovensko ime, nam je to dokaz, da so še v Rotenmanu — Cerminjah Sloveni takrat stanovali. V starem adraontskera Saalbuchu (Liber Manuscriptus, IV. pag. 202) sem našel, da je nek : „liber homo Cho« lomanus" poklonil svoje posestvo admontskemu samostanu, in to se je po slovenski meri ocenilo — „quod mansum unum Sclavonicum appreciatur". Ta „manus" je ležal „in Treviah" (Trebje, današnji: Trofayach, trg 3/4 ure od Vordernberga sto- *) Dimitz. * ječ), toraj so tuđi nemški admontski benediktinci še našli v svoji okolici Slovene. v obsegu Va tiskane pôle. Za prihodnje leto namenjene so uže sedaj sledeče knjige: „Življenje blažene Device Celó v Traungavi v Steinfeldu še se omenjajo slo- Marije in njenega ženina sv. Jožefa". Spisuje Janez venski stanovniki okoli 1.993.: ,,in Steinveld et locum Volčič, župnik v St. Marjeti na Dolenjskem. Riut )) Kri- novale unum a suo Sclavo nomine Wenzo" žana usmiljenosť* ali ,,Življenje sv. Elizabete" , poslo- (Pachmayr „Annales Cremisan. pag, 36.). Ime Wenzo je venil P. Krizogon Majar. To knjigo lepšale bodo po-tudi zaradi tega imenitno, ker to ime veČkrat nahajamo dobe. — Nadaljevanje „Občne zgodovine" in „Skodlji- dobe.HHH na rimskih kamnih v zemlji starodavnih V ene tov iz- vih živali". kopanih : VENZONIS filius sem našel trikrat, in norni- í) Slovenskih večernic" 37. zvezek in obi- čajni Koledar za leto 1883. a Slovenci ! oglasite se nativ: VENZO, dvakrat. Razven Contzena spozna v novejši dobi tudi učeni toraj o pravém času in v prav obilni množini, da število udov ne bo zaostajalo, temveč rastlo v čast sloven- G. Rosen, da so starodavni V ene ti bili Slovani. On skemu slovstvu. pise: „Ortsbenennungen, die ein entschie#en slawisches Gepráge haben, lassen mit Sicherheit auf eine s la wise he Autochtonenbevolkerung im heutigen Un-garn schliessen , von der das alte Volk der lie neteř oder V en eter am adriatischen Meerbusen , ein Volk Zabavne stvari. > dessen Name einerseits in dem der Stadt Vene dig, und andererseits in der deutschen Volksbenennung 61a-wen. Jezikoslovna zabavnica. Znano je, kako nekatere vrste Nemci zaničujejo dem Worte Wen den fortlebt, nur einen slovanski jezik z vsemi njegovimi narečji vred in to nekaj iz sovraštva do slovanskih narodov, nekaj pa iz vorgeschobenen Zweig bil de te" (glej „Deutsche Revue, herausgegeben von Richard Fleischer. II. Jahrg. Ileft 9. Juni 1878. pag. 344.). > Slovansko slovstvo. ,jEpištola encyclica ss. domini Leonis pp. XIII. Grande munus." Editio slavica polyglotta. Izšla je ta jako lična knjiga v Ciril-Metodovi ti-skarni v Pragi in dobiva se tudi v ljubljanski „kato- -----j ~— — . ~ — — j nevednosti, ker se Nemec izmed vseh jezikov slovan-skega najnerajši in najtežje uči. Svojo mržnjo do tega jezika kaj rad zagovarja in opravičuje s tem, češ, da je trd in za njegov jezik veliko besedi in zlogov celó neizgovorl jivih. Naj več zaničevanja v tem obziru ima ki se pa trpeti Češki jeaik zavoljo posameznih zlogov, tudi v našem slovenskem po večem ftahajajo. Za predmet zasmehovanja si izbirajo navadno besede in zloge, v katerih je po več soglasnikov nasupičenib in to ve- liški bukvarni" , ne vezana po gold. ) a vezana po gold. 30 nov. Ona obseza znano okrožnico preslavnega papeža Leona XIII. o apostolih slovanskih v izvirniku latinském in v 7 s 1 o v a n sk i h j e z i ci h. Skoda, da čidel zato kama r in y ker Cehi > vČa s polglasLiik (zamolkli) e pred čr-celó pred črko n v pisavi izpu- motijo oko (v prestavi slovenski) nekatere tiskovne po-mote in da je napis zavit po drugern narečji; sicer pa radi spregledamo te pogreške in hvaležni smo uže imenovani tiskarni, da je natisnila in založila važno knjigo, po kateri bo marsikdo z veseljem segnil in jo hranil kot svoj najdražji zaklad. Dobro bode došla posebno zgo- ščajo. Slovenci tak e, za katerega je Metelko iznašel posebno znamenje ?f izpuščamo ( vsaj v novejšem času većina pisateljev) samo pred Črko V, kakor Srbi , pišejo kratke besede čisto brez in samoglasnika , tako se na vrt, krt, v r v , crv pr y prst, smrt, grd itd. Po takih besedah posebno h las taj o nasprotniki našega jezika, češ y pa dovinarjem, ker je velevažnega zgodovinskega pomena; in prijateljem jezikov slovanskih, ker imajo tù priliko primerjati razna narecja slovanska. y Družba sv. Mohora izdala je za letošnje leto ter razposlala družbenikom sledeče knjige: „Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta". Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah^ IV. da se mora pri njihovem izgovarjanji člověk daviti ne vedó, da pred vsaki m i'om tiči uže črka e (>) , katere zato treba pisati ni, ker se ne izgovarja popolnem, marveč skoro čisto požira. Po tem vvodu lahko prestopimo k drobni nemško pisani knjižici, ki nam je te dni v roke prišla in v ka teri nek Ceh prav dobro klesti Nemca, ki je javno na smeh stavil češki jezik y ces » da stávek , strč prst skrz i6 se ne dá izgovori^, še manj pa vglasbiti ve- snopic yy u Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čed- nost posnel B. Bartol, duhoven. krk zani besedi dokazuje ta Ceh prevzetnemu in nevednemu Kemcu, da ravno Nemec ima cele kupe tako trdih besedi. v katerih se e ne izgovarja, in Če bi se tudi ne bi taka beseda okó še veliko huje bQdla , kakor * x - ---------j- o---- ---- pisai, Po P. Sebastijanu Z aj 1er ju, premonstratencu, česka y ker bi bilo po pet, šest in še več soglasnikov na enem kupu; če je takih besedi več po vrsti mora „Naše škodljive živali v podobi in besedi." Opisal vsacega kar tilnik boleti. končnicah namreč črko e Fr. Erjavec, profesor v Gorici. II. snopić Nemec ravno tako požira, kakor mi pred Tom, celó „Občna zgodovina za slovensko ljudstvo"* više realke v Zagrebu Josip Staré, kr. profesor snopič. Spisal VIII. več y požira jo tudi pred lom in nom, kakor Ceh y se zato „Dr. Ignacij Knoblehar, apostoljski provikar v srednji Afriki". Za slovensko ljudstvo spisal Fr. Jaroslav. u „Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1882 Iz družbenega oglasnika posnamemo,. da je društvo štelo letos 517 dosmrtnih in 24.567 letnih udov , tedaj za 346 manj od lani. — Ker letos tekmovalo nad 40 pisatelj letos ra2 mu pisatelj prav dobro poje: §i3rft bettn baš c in ©čiubero, ©onbern, Stefern unb 2Bet$evn ? £>orft e$ in 2Btei;ent mtb 9îaucfyern? §orft e£ in Idem unb ©détient? §i3rft benn baš C in 3*mment ®onnern? £)iJrffc e3 trt §otyertt ? §i3rft eê ttt 2Baffern unb 2Ieugernr in gíattern, ïftanosent unb S^niÇem ? §orft benn eut e in ©atetn unb §anbeín? §orft eš in §agefrt, za razpisana dařila 3tyfeftt unD ^ttgeín, Sidjeln unb §ubneítt? ttt SSacřeín unb društvo tud za SBtmmeítt? kraj y LLtv/ t míw Tv jHoutvi v^ v , p uiuotvu luut a cl ; pisalo 8 dařil po 35 gold., in sicer za štiri Jporft e8 tn ga[eín unb ftaffeín, tn ®oí>peín, ©atteíu unb ■ 23tçeÎn?B unb strč prst izvirne povesti v obsegu vsaj pôle in za štiri poduč 1jo tiskane P različnega zapopadka ©o gut I)i$ť id) e$ aud) tm bofymtfdjen trn ; t Malo prej mu očita še to, da Nemec ima nakupi- slovanskih narodov jezik kritizirati in zasmehovati, ker če n i h še drugih soglasnikov toliko , da jih ni lahko iz- take zmešnjave v pravopisji nima nobeden narod, kakor govarjati, in mu navede nernškega pisateija Schiegelna ravno nemški. Mi bi temu še pristavili to, da toliko izrek : tujih besedi tudi nobeden iezik nima, kakor nemški, v Kopfschmerz macht Kopfschmerz, Pfropf pfropft dem in da je Nemec svoj jezik do sedanje veljave spravil po brezozirnem skubenji vseh jezikov Evrope, Azije Res ) V ce Sprecher den Mund zu . _ —— w «. « ^. bi kdo besedi „Piropf pfropft" desetkrát Afrike in Amerike , kakor so nekdaj Rimljani iz svo- po vrsti izgovoril, bi si jezik spahnil ali ustnici skrhah jega Rima svetovno mesto naredili le s tem, da so vsem izk^ „«.^»^„v,;,, „f a_____• ______J___ _ i* ___ ... • __ Kdo bo mogel brez spodtikanja izgovoriti „pft-pfr", „pf pfr in ki tu skup pridejo V Slovan toliko soglasnikov s silo pobrali najiepše kinče in jih v nikjer skup nima. Dalje mu dokaže, da ima Nemec zlog » prst u V be- sedah ,,8tolp(e)rst" in ,,holp(e)rst" < v katerih črko e tudi drugim narodom Rimu nakupičili. Tej kratki in površni razpravi bodi dodano nekaj, kar označuje nemških pisateljev prevzetnost. v se itd. pozira; „ „krt" v ,, stre ima v ack(e)rt jy i itd. meist^ejrťs", ,,begeist(e)rtV št. 2 nernškega zabavnika ,,Ueber Land und Meer u od 1880. piše neki Eckstein pod naslovom ,,der de ut-Ravno tako, kakor Nemec sehe Herbst fnemška jesen)', da o pravi literaturi ----1 7/ // \/ / ~ ^ M ~ " ~ ~ * V ~ J J ^^ W f*""* wvviwmiA ta svoj e piše, bi ga lahko pisali tudi Slovani, a ti so in kulturi pri Rimljanih ni govorjenja , in sklene svoj pravi pisateij — preodkritosrčni, da bi pisali črko, vse druge narode zaničevajoči in le Nemce povzdigova- ____1 . „„A U ____; i_ _ A i____XT • i i i «vl____ ... ki se popolnem ne izgovarja; nad besedami » č(e)rt joči čianek s temi besedami: „Najglobokejšega in naj- v(e)rt" itd. bi se ošabni in zbirljivi nemški jezik ne višega čutja je zmožen le germanski (nemški) rod. To mogej spodtikati, ker jih ima v končnicah na tisuće. se pravi po domaće: Vsi drugi narodi so niže vrste Ce bi Nemec tako pisal, kakor izgovarja, bi se tudi Nemec pa je krona stvarjenja. spodtikal nad svojim jezikom; pisateij mu podá tu več vezanih stavkov, izmed katerih vzamemo mi tega : f,Sáubrst, sáubrt und saubrn, faelilst, fáelilt und fáeliln, Nachstn und náehstns, frwiekltr Knotn, frwiekltn Knotns". Po vsem tem pravi češki pisateij, da se Nemec še novice. * zmiraj preveč drži franeoske in angleške pisave očem mala črke v ar j a y ki katerih uho ne sliši in jezik ne izgo- v Kliče namrec Nemcem : Máchtig ist euere Literatur — wohl wahr — miserabel Dardanelah so zasačili z dinamitom naloženo, v Odeso namenjeno ladijo. Dinamit je bil namenjen nihilistom. Turska vlada je na zahtevanje ruskega poslanca dinamit konfiscirala. * Bosni in Hercegovini so se m aber die Orthographie; << novembra na mnogih krajih utrgali oblaki. Vsled tega so reke (Literaturo pač res mogoČno imate > grozno Pravopisje vam je; Glavno vodilo pisavi bodi: Piši razvodenele, poplavile na široko polja in celó mesta, razrušile ceste, mostove in telegrafe, odnesle hiše; ljudje kakor izgovarjaš" so se vendar rešili. Skoda je velika. s vetuje Ceh, in potem JUUl. „liOÍ, VMlJMU bo nemška pisava drugim na- * rodom bolj priležna, pa tudi Nemec se ne bo spodtikal slovom Delalci, nikar na GrŠko! „Edinost" nad slovansko pisavo tem trdi pisateij bi naši piše pod na- Svarilou sledeče : Uže zadnjič smo svarili, naj ker delalci ne hodijo na Grško, vsaj zdaj ne WWM, WiV/ » WUWX1V T VÍ WV LU v v*. . ~ ~ XJOKkJX UVIMIVi UV A4 \ / VI » j V/ IX C* i. O IV \J J V O CA J liUCi | U U J X\\ji tudi mnogo časa, papirja in črnila prihranilo, prepiso- tam razsajajo hude bolezni. To svarilo je bilo name-válci nemških spisov bi bolje stali in nagleje prepiso- njeno onim delalcem , ki se nabirajo za korintski pre- vali ; ravno tako bi se tiskarna delà nagleje in ceneje časa, materijala in delà. izvrševala, prihranilo bi se izgled podá jim Je le vrste: Dajčr, praktišr Šrajbr! du kennst di frvikltn Regln kop. Danes moramo v drugič svariti. Neko franeosko društvo je spravilo več delalcev z Goriškega in No-tranjskega v kamenolome v Fatras ter jim plačuje Daj nr Ortograíi, di uncáligen niehtign Aehcr, na dan po 4 franke tam, ker to je gld. 60 kr. S to plačo pa je silna dragina, še živeti ne morejo Naj- Haufn fon Doplbuhstabn cum Strekn und Kurcn der brž vsled slabega življenja so začele med temi delalci Sylbn : razsajati strašne bolezni, tako celó, da so se še zdravi Welhr Frlust an Muhe und Cajt, an Stofncum Šrajbn! delalci silno prestrašili in da jih je Lloydov parnik na pol iz usmiljenja iz Patrasa nazaj pripeljal, ker niso mogli >> Trit in unsrn Šrajbríerajn! Wir habn di Régi: Srajb den Vokal niht dort, wo Du denselbn niht aus- sprihst." Und Du hast den fraglihn Stab cum Messn des Šprah- klangs. frbriidrst Dih brtidrlih uns niht? potnine plaćati. Gospodje župani in duhovniki, svarite nevedne ljudi ne hodijo v tuje dežele, dokler niso vprašali za svèt pametnih mož ! naj Brudr, Gebrudrn, frbrudrt Wilst Du niht V Day ht Dir barbariš di bomiše Srajbart? Nun wir cwingn Dih niht: šrajb wajtr den trugiihn Naši dopisi Slatine v Rumuniji okt. Zopet delà lemež E-šluk ) ker se sedaj ozimina seje. Pri nas se za ozimino seje pšenica; žito druge vrste ne. Zaradi prevelike suše Hutě Dih abr cu majstrn den Klang der Čehišn Sprahe, Denke gewarnt des holprnden Springns, des Stotrns und se je letos malo ogrščine sejalo ; prvi dohodek pri- Gurglns ! hodnjega leta bode torej za nekaj milijonov manjši od V dodatku se pisateij norčuje še iz tega kar je navadnega. Ker je letos pridelana pšenica zaradi ponemcevanje vzlasti pri vojakih in po pisarnah na Ce- žitne bolezni slaba, se je cena za kilo (900 funtov) zni-skem vkljub več ko dvestoletnemu prizadevanju doseglo, žala na 65 frankov. Koruza, katere se tudi ni dosti Sad vsega tega so pokveke, kakor: ,halbrdoch! wallet- přidělalo, se plača s 45 franki za kilo. Pitane svinje se hous, štrof, krumfoter, felab u iiuuo, ouui, juuuiiuici, icmu , v pisarnah pa: ,, krihtsdiner , štandar"; v šolah se sliši: , lerigjon ,pcirk > šti- dobivajo cenó, ker je tu ž njimi malo kupčijo. Goveda so draga, primeroma še viša v ceni kakor plemenita živina > iUCl , Oiauuai , V ouiau OO OHOl . , Ulij DU- «W Mb ' j/iiiuv. uuaw UV I 1W» • • f--------------- kutnomt, kudentokťť itd. Ce to ni tako, kakor na Avstrij skem. Kužnih bolezni sedaj nimamo. Konj i so jako dragi. Slábi, zanikrni rumunski konji so dražji, nego hand pri nas na Slovenskem, pa jajce ni jajcu podobno. 0------0~ ------7---------------------- ^ Zato prav svetuje češki písatelj prevzetnemu Nemcu, dobri v Avstriji. Zato si pa tudi kalavaši (rumunska ka- naj pred svojim pragom prej pometa, predno bo hotel valerija — v vsakem distriktu eden polek — pri kateri si mora vsak vojak sam konja kupiti) kupujejo svoje Simon vitezWilfan, infulirani prost, dekan in mestni konj na Ogerskem leto kmetijske t Bukurešti so skoraj vsako župnik, zlatomašnik, vitez železne krone 3. reda itd. itd., Razstavljajo se največ stroji po kratki bolezni, previđen s svetimi zakrarrenti za umi- a cela stvar ni dobro organizovana. Vzrok našega rajoče, v 80. letu svoje starosti, in 55. 1 tu mašnlštva, propada leži drugod Pred vsem se imelo vec skr- danes 4. novembra ob 10. uri zjutraj mirno v Gospodu beti za izobraženje ljudstva in povzdigo poljedelstva in zaspal. Preblagi ranjki bodi častitim duhovnim bratom vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev pripo živinoreje. Rumunija bi potem postala dežela, v kateri y bi ladu sicer ne tekel méd in mleko, ampak srebro in zlato Zoper židovske nemire v Ja ročen. Galaci in v Ber . wmu* ) ...... minister Rosetti jako strogo postopal; zabrani! Koroške Bele zastop je pa tudi prihod ruskim židom, kateri so v zadnjih sestnik v Potokah Rumunija France bil izvoljen za žup Pri zadnji volitvi občinskega Anton Sokl letih v velikem številu k nara dohajali preduje orjaškimi koraki. Avstrijski častniki, ki so * w « -A m -m. « * ^ t • # . • » avstrij -, ui jedva za svetovalca sta b pa , pobrana bili za časa okupacije podonavskih pokraj ski vojski leta 1854. in 1855. tukaj pri nas spoznan velikih dobrot zahte da se poznali deželo in ljudstvo. V skoraj * t pska provincija. N svojimi darovi, in Rumuni, bojeći se narodi ne obogateli po kupčiji in obrtnij 50 letih bode Rumunija deželo obsuia s da bi tudi drugi Cop in Miha Malej, posestnika v Beli. Kamtiegorice 7. nov. (Javna zahvala.) Dolžnost pod-> za-stol-ki ud pisano cerkveno in ohčinsko predstojništvo j hvali visokočastiterau gospodu Jožefu Zupai nerau proštu v Ljubljani za obilno den ž njimi > se zategadel tudi naj raje obdali s kitajskim zidom 1/ nft«;n: a ______m„ :____x___ so daril o teku treh let kot patron naši farni 300 gold, za raznot pomoc cerk y vi v znesku ■PO poprav nov. sem Gorici „izpraševaiike in hotel s tem muč tudi kandidatinj Ne „izpraševayke y eči ne ampak v zadnjem svojem dopisu eksarainatorjem, te-teče gladiio znanstvena > uČne 1 jan ja na cerkvi in farnih po3lopjih. Sprej mite zato, preblagi gospod , v imenu cele farne obči toplejï izraz naj- e zahvale za toliko zdatno pripomoć, katero tem vise cenimo , ker naša ubožn slovenska terminologija pri preskušnjab za doseg sposobnosti. Za meščanske šole je opravil pre-skušnjo 1 kandidat (Lah), drugi pa se je še pred pis- tudi en kandidat , drugi dobrotnikov, lastoi nj moagorica im malo meno preskušnjo umaknil. Taku se za ljudske šole pred konce L j u 1 Dovje eni dohodki pa so jako slabotni Cerkveno in občinsko predstojništvo. n o v. SI i pita poslovil a ni sporonila se je tudi nas G . da c. kr. kmetijska družba v se bod pa (Slovenec) dobil spričevalo štev. III. Kandidatinj je bilo in so razen ene vse dobro opravile ste do tudi našemu kmetu pomagat noge postaviti, in sicer tako, da ne bode moženje pojem e ter ho mogel na temvec trdno stalo njego bili spričevalo štev. I, 4 štev II, 2 štev. 111; ena se Je šalo No pa se se pre bolj za ni ravno tako lahko, ker dandanes po prvih ustmenih izpitih odtegnila tralnem bogoslovskem semenišč 54 bogoslovcev (lansko leto samo 37) našem cen- ím amo 20 (18 rednih in 2 izredna, to y Je dnih Goriških y Poreška y in zred y Krški (Vegl letos letu jih eksternista) ; od teh Goriška: Tržaških vseh ima kmetovalee pretežko breme davkov, da bi si mogel svoje revno stanje v dobro in trdno spremeniti. Zado- je že vsak, Če mu gospodarstvo ne gra rakove poti, temvec da le izhaja, in mu ni treba dolgov delati. y Kakor sem gori oraenil skup 13, v 3. 12, v 4. 9 poslušalcev tecaji Dne 31 je imel naš dežel 1 s k od 10. ure do 2'/4 popolud t sejo y ki Predsedoval , okt. trajala dvor ni družba kmetijska Gustava P Kak spomn se nas o neki? Poslala nam Slap djunkta deželne ske šole c. kr. gosp. na y jedrnato povedal tukajšnjim prebivalcem ob kratkem pa kaj zeló potrebneg o živino- etovalec Rinaldini Imenov sta za tukajšnjo reji okrožno sodnij oba Slovenca nova deželno sodnijska svetovalca Bilo Je dne novembra dopoludne, ko nas Je raz- Jož Gor j u p y sodnik v Kormi veselil g. Pire s svojim prihodom. Po minulem kosilu (brat prejšnjega svetovalca in dež. odbornika Antona ogleda! si je najprej več h le v o v in v njih nahajajoča Gorjupa) in Leopold Bud y ščini. Do došla y edaj sodnik v Ajd de! Lit orale" se goveda. bilo je ob času, ko slabo vreme uže to 2krat zaporedoma v prepoved dej bil prvikrat zarad liko časa ne pripusti ljudem stelje si napraviti. Utegoil bi marsikdo reči, naj pa s slamo nastiljajo. Temu pa sestavka pusnetega iz ka j a ga della democraz i bil v bune od besede do besede natisnen *V1 J^ v „HIUUUO -1 XJKA. UtûUUV/ drugikrat pa zarad nedolžne kritike one prve konfiska • • /'A • « m * • • T 1 y m y ni tako. Tukajšnji posestniki i m g o premalo polja Ko bi tako delali, manjkalo da bi mogli slamo stlati. Omerjjeni sestavek izrazuje menjenj o potovanji kralja Huraberta na Dunaj 17 d r u š t hajalo či g i e d i š č 77 Irredente Tukaj Teatro di societa") je ob potem živini krme. Sitno je zato bilo posebno za ljudi, jim pri najboljši volji ni bilo mogoče g. Pireu s da suhirni hlevi postreci. Pa kaj se hoče tega vrzok, ljudje, katerim je živina drag , vreme je vsega ljala nov.) svojo s to i et Představ- j° rac^ icaeli snažno, g-tovo tega niso zakřivili. zaklad, in bi se je opera, ki so jo igrah zdaj 100 let, ko gledišče odprlo ; naslov tej igri je ggiat 0 fr rt Ko si je živino in hleva ogiedoval, dobil je veČ reci. o 7 felici" („Srečni potovalciu); petje je prav prijeino Ob katerih je pozneje tudi govoril. uri popoludne bilo je napovedano, naj se Zdaj pa ► y Vam Kranjcem Nasproti želez- zberejo posestniki v šolski sobi 7 kjer se jim bode a nič ni crti Ij Cika Divača, za katero se potegujete s Trž čani vred Vi Kranjci, sta sklenila naša kupcijska zbornica in naše mestno starešinstvo prositi za črto čez več važnega za živinorejce poredalo. 1 očno ob tej uri zbralo se je toliko kmetovalcev in sploh posestnikov živine, da je bila šolska soba polna ter da so še zunaj Pr e d e j , in ko bi ta ne bila mogoča, V3aj za črto iz JL A V U ! I 11J y rUl LO, JJL KJ UUCV Škofje Loke poleg Idrij L u c i j i n pri odprtih durih poslušali. Šenčur (Dal. prih.) pri Kranji 6. nov. (Javna zahvala!) tod k G v Trst se je naš vrli polkovnik vitez Kai 40 leti poganjal. V tem zmislu pojdete peticij žavni zbor. je črta, za katero sano županstvo si šteje v dolžnost 7 t u k a j Podpi- ocitno po Catinelli uže pred naših ljubih „Novieah" zahvaliti se ne le si. c. k. krr.e- na dr Novomesto novembra Koleg kapitelj v tijski družbi, Slapenske šole, 80. oktobra nara kot popotnega učitelja je gosp. Gustava Pirea, adjunkta poslala, temuč tudi gosp G. Pireu, da ie tako izvrstno 7 Novomestu tužnega srca naznanja, da je veleč. gospod prav po domaće in umevno nam o živinoreji in gnoji govoril in marsikaj tudi novega povedal, kar si hoćemo dobro zapomniti in po teh vodilih tudi, delati. Janez Cebašek, župan. Iz Volčjega potoka pri Kamniku. — Pri volitvi ob- činskega starešinstva 2. dne t. in. so bili izvoijeni: za župana Franc Skerjanc, — za svetovalca pa Janez To m sic in Jakob Kra t nar, — vsi trije posestniki iz Volčjega potoka. Iz Motnika 5. nov. (Kako so nekdaj kmetje volka lovili?) Uže nekaj časa preteklo je od tega, kar seui zadnjič poročal , Novicam", da se je v naše planine volk pritepel. Do danes je uže čez 20 ovác pokončal ; lovci so uže večkrat lov na-nj napravili, pa vselej brez vspeha. Ker se tedaj ne dá ustreliti, so stari možje za-čeli pripovedovati, kako so ga nekdaj lovili, ko še kmetje střeliva niso imeli (sedaj ga pa ne smejo rabiti). Skopali so globoke jame, čez-nje so nametali gnatuvja (veje in drugo šaro), da se je jama zadělala, na gna-tovje pa so položili raztrgano ovco, — volk je přišel po ovco, pa se je v jamo vjel. Ko bi še sedaj to po-skusili, morebiti ga bi přeje vjeli, ko vsi lovci s svojimi puškami. Križnik. Iz Ljubljane. — Naši gosp. državni poslanci se podaj o v nedeljo na Dunaj v državni zbor , ki se prične v ponedeljek. O božičnih praznikih prestane aboro-vanje, katero se po novem letu zopet nadaijuje in menda mnogo časa. — Družbi kmetijski je ravnok&r došel dopis, v ka terem si. deželna vlada centralnemu odboru poroča, da je si. ministerstvo kmetijstva vsled ponavljanih pe-ticij družbe kmetijske z odlokom od 26. oktobra štev. 11.904 dovolilo pogojema (vertragsmassig) službo po- potnega kmetijskega učitelja za Kranjsko deželo. SI. ministerstvo želi, da bi se ta služba uže letošnje leto oddala morebiti po istih pogojih, po katerih je razpisana enaka služba za Goriško in Istrijo. — V zdravstvenom oziru za iaas Ljubljančane zeló važna naprava — nova klavnica — se je odprla minuli teden — 3. dne t. m. — slovesno vpričo c. k. deželnega predsednika, deželnega glavarja , mestnega župana in odbora, predsednika kupčijske zbornice in dru zih veljakov ljubljanskih, pa tudi vseh mesarjev z g. Strukeljnom na čelu. In prav je tako bilo, kajti ovi slovesní dan zaznamova čas, da nismo Ljubljančani več vnevamosti, iz kmetov skrivé dobivati mesá in drobů crknene ali pred poginom zaklane živine. Klavnica je lepo vrejena ter stane mestu nad 140.000 gold. Mesarji so je tudi sami veseli. — (.Imenovanje gosp Karola Pleško-ta), bivšega c. k. okrajnega sodnika v Litiji, za c. k. deželnega sodniškega svétnika pri c. kr. okrožni soddji v Novomestu je vzbudilo v vseh pravicoljubivih krogih veliko radost. Mož, vedrio zvest dolžnostim svoje službe, natolcevan za ,,pan»lavistau zato, ker je na zemlji slovenski uradoval slovenski, — mož, ki je marsikako britko uro prežive! o Vesteneckovi aferi v Litiji, dosegel je zdaj pod ministarstvom Pražakovim službo, ker more na viši stopinji mirno bivati. — Gosp. Jan. Pribošič imenovan je vojnim kurátoru I. reda v Ljubljani. — Vsled poročila, ki ga je „Laib. Zeitg." přinesla v petek o zanimivi dogodbici v deželni norišnici na Studencu, naprošeni, naj bi „Novice" skusiie dobiti ono pesmico, ki so jo zložile in pele blázne ženice, jo priobčimo tukaj z malim popisom cele dogodbice. V bláznici Studenški, v kateri je vpeljano načelo angle-ških zdravnikov „norestraint", po naše rečeno „ozdrav-Ijevanje brez vsake sile", vršila se je uni teden neka domaća ganljiva slovesnost, k. tera je znamenje prijaz-nega občevanja med zdravniki in pa bolniki onega za- voda. Bolniki hoteli so kazati primariju bláznice gosp. dr. Karolu Bleiweisu svojo udanost s tem, da so mu o njegovem godu izročili lepo sostavljeno voščilo, stvar-jeno o momentih, ko se njih um razvedri. Po prebra-nem voščilu stopil je tercet blázni h žensk v kolo in v pričo velike množíce druzih blaznih zapele so lepo-glasno sledečo, od neke blázne ženske sestavljeno in vglasbeno pesmico, katero priobčimo zategadelj, da deželani spoznajo dobrodejni način, s kojim se z bolniiki ravná, in da se seznanijo z življenjem in občutki v tem zavodu bivajočih bolnikov. Pesmica se tako le glasí: NaČemu castitemu gospodu primarijusu. Mi nesrečni skupaj zbrani In v norišnico odpeljani, Gospod primarijus milostní Bodite oče usmiljeni. Bog Vas obvarM Mnogo, mnogo nas bolnikov In zdihovanja je veliko; Al ko vid'mo priti Vas, Srce se utolaži v nas. Bog Vas obvarM Gospod primarijus nam odbrani, Bog nam zdrave Vas ohrani, Mnogo, mnogo let Yam daj Enkrat priti v sveti raj. Bog vas obvarM Sestre so nam pomocnice In skrbijo za sirotice; One so res božji dar, Jih sovražiť Bog obvar\ Bog Vas obvarM Zdaj pa mi se Vam zrocimo In se Vam srčno zahvalimo Za preobilnih nam dobrot, Přejeli smo jih z Vaših rok. Bog Vas obvar7 ! — ( V deželnem gledališci) so v nedeljo igrali nekdaj nemškemu svetu zeló priljubljeno burko „Wirr-war" sloveČega dramaturga Kotzebue-a, katero, primerno poslovenjeno po Josipu Cimpermanu, je dramatično društvo v nedeljo přineslo na pozorišče. Gledališče je bilo na vseh prostorih natlačeno polno, le nekatere obligatne lože so bile prazne. Burka se je vecinoma vrlo dobro vršila po najboljih močéh, ki so dramatičnemu društvu na razpolaganje, zato ni smeha bilo ne konca ne kraja. To je resnica. — Ko bi izvirnik in převod tako slaba bila kakor v „Slov. Narodu" poroča gosp. dr. T. in pa v „Slovencu" menda gosp. Haderlap, bi ne smela ta dva gosp. kritikarja karati Kotzebue-a in Cimpermana, ampak morala bi svoj ražel obrniti na „književnike" dra-matičnega društva, kateri so gosp. Cimpermanu izrekoma naročili, naj grajano burko posloveni. — (Na adreso gosp. c. kr. postnemu komisarju Ra-doliskL) Vredništvu „Novic" je došel zav tek (kouvert) pisma v roke, katero s prav lepo pisavo v slovenskem jeziku je adresiran bil na „gospoda L. O. na Krk i Pošta Krka priHudem. Dolenjsko." Pritisneno je na drugi strani kouverta kar 12, reci: dvanajst poštnih štempeijnov, ki so dokumenti, koliko svetá je obhodilo to pismo, ki je bilo v Št. Jerneji na Dolenjskem oddáno na Krk o na Dolenjskem pri Hudem. „Sicer nerad — piše nam častiti gospod, na katerega je bilo ono osodepolno pismo adresirano — vendar jeza člověka premaga. Da vidite, kako daleô je iz St. Jernej a na Dolenjskem na Krko pri Hu- de m ? pismo Daj si. vredništvu povem, da mi ie prijatelj pisal 31 «« « Ci4- u:i~ 9 ) delegaciji avstrijski Ceh na pošti v St. Jernej i je bilo sprejeto, ka- zastopnika, in so torej, kakor se maj niti enegra o O je iz zavitka razvidno y 4/ / 9 Î potem pa je revše ubogo, to stran konfisci izraza „ Tribune na dasiravno je bil naslov prav čisto pisan in vse drugo kar treba, natanko zaznamovano y se ve da vse v jonalcev ! Iz Trsta je naredila pravičnost nemških slovenskem jeziku 19j na Krko priromalo še dr. Dob 10, vmes pa „jerperg" prosilo na 10 štacijonih v » Fiuine" (na Reki) in v v Veglia celó (otoku Krku) ! Ro- Prečastiti gosp. tržaško-koperski škof nevarno zbolel, al hvala Bogu, zdravje se povraća Iz Prage Cesarj Rudolf se opet ska Ci 1 . . . . 9 v St. Jernej i prišlo je 5/9 na Reko in od tod G * U ^ J l A J ^ / 9 "C* JL\> XLX VU IV otok Krk (Veglia). Tukaj ležalo je mesec dni 9 manje se je vršilo tako le: Pismo oddáno % na pošto zal izskrenega prijatelja Slovanom. Pri dvorném obedu v Pragi igrala je vojaška godba od polka Ziemicki. Princ Rudolf jej ukaže, naj zaigra pesem „Kde domov Uí kar se je precej zgodilo. Potem je zahteval še a na ker adresata le ni bilo naj ti, kakor kaže laška opomnja na závitku, prišlo je 14 10 v Krško na Dolenjskem. Tukaj so zopet iskali adresata ter potem pismo qdposlali nazaj ker niso tistih not pri sebi v Š t, Jernej. Od tod šio je kjer je ležalo dva dni, 17/i0 f v Novomesto moj česko pesem ,,slovanské tance"; te pa niso mogli igrati naJ se učé nemškutarji, ker zanicujejo naš jezik in slovan- ím Iz tega izgled a je /1() v xi u v v lu. c o i/ v', uuc iicLLion u Let i j i, Ker zčiiiiuujsju uas jeziK in siovan- ogledalo si je Koštanje- sko umetnost, ko še celó prestolonaslednik tako ljubi t V1CO slednjič potem šlo nazaj zopet v Novomesto, od kodér je in ceni slovanské jezike in pesmi 19/ o va Ar» r\ nu' vyi o ! a tt tt ni/ a r» o I^a! aviiob nm ÍjCtsIbCt 1 /I /\ i- rv r-» « ( ^ r« 1 10 srečno priromalo v Krko na Dolenjskem. Irredentovci Blaga poštna duša je bila ta, ki je slednjič slovenskemu potovanje laškeg naslovu ,,pošta Krka pri Hudemíť nemški pripisala: protest Obergurk bei Pôsendorf kralj na Dunaj proglasili protest zoper Glavne misli tega t )) in tako so sledeče: „Lahi se nočejo odpovedati svojih je nesrečno pismo pravic (!) do Trentina in do Trsta in kralj nima pra iz St. Jerneja na Dolenjskem v Krko na Dolenj- vice, v imenu naroda odpovedati se tem skem romalo prav kratko pot dolzih celih 45 đni, dokler strijski car je vladar po ,,milosti je prišlo na pravo mesto!! Kdor ne bi tega zanimivega potopisa verjel, naj se potrudi k vredništvu „Novic po (( olji naroda4', toraj ne Božji'', laški pravicam ; av- v Blaznikovo tiskamo, da vidi závitek ves črn samih pošt- pol nih štempeljnov. Ce bi bilo v tem pismu adresatu kaka pod kralj pa Lahi hoče j o ^^HM toraj ■ nenaravna in ne bo imela obs anka, ker jo bo spada zvezo z narodi ne pa z dinastijami kup ; zveza nujna reč naročena, na priliko kako plačilo, kaka licitacija itd., kako veliko škodo bi pri- se naroda boj laški narod sam (!) Italij se sama lahko brani poziv k gospóski, ko bi kralj hotel poklicati svoj narod na pomoc, pa on aîiLrri ol/n^l a Ki nri- on n n n/\ rl n K /\ i i i C zadjala ta zarouda, katere kriv bil poštar j ki svo jega okraja toliko ne pozna, da bi vedel, da je Krka nemški O b erg u rk, „pri H u de m Iz Zagreba. Fo poročilih „Politike" sta sekcijski pa bei Pôsendorf4'. Ker pa to skoraj ni verjeti, da bi poštar na Dolenjskem ne poznal slovenskih imen vsaj dolenjskih pošt, zato ravnala! je zeló sumljivo, ali niso dotični poštni ekspeditorji, ki načelnik dr. Muhič in vseučiliščni profesor dr. Vojnovič v pokoj dejana. Menda je to kazen, da se ta dva gospoda pri volitvah ništa korektno po vladnem ukazu Iz Bosne. so pismo v rokah imeli, protivni slovenskemu jeziku na-lašč pismo po svetu in celó v Veglio (Krk) pošiljali? denih dežel. Za nadbiskupa sarajevskega je imenovan P. Paskal Bukonič, frančiškanski provincijal obse Ce gosp. komisár Radoliska na svojem potovanji ne bode bolje nadzoroval bistvena opravila ekspeditor-jev, bi treba bilo, to nadzorstvo drugim rokam izročiti. (Orozje in střelivo) se sme prebivalcem Bosne in tem imenovanjem dobiva prizadevanje biskupa Sírossmayerja, kateri hoče katoliško hierarhijo zopet v Bosni in Hercegovini ustanoviti, veliko podporo. Bukonič je Bošnjak, izšolan v Rimu; on je bil voditelj in Hercegovine le z dovoljenjem bosniške deželne vlade pošiljati. (Vodo za Trst) so kupili toraj vendar Tržačnni od Bistričanov. Vsak Bistričan, ki ima pravico do ki j je v Pešti, sestavljena iz reke, dobi 16.000 gld. Ker Tržačani ne bodo vse vode potřebovali, ostalo je bode prej ko ne še vedno dovolj za mline in žage. Bistričanje skupaj dobijo po takem 1 £0.000 gold. (jEden izmed koroskih usmiljenih bratov) hod i sedaj po Ljubljani ter z vladinim dovoljenjem nabira mije darove za veliko cesarjevič Rudolfovo bolnišnico v St. Vidu nad Celovcem. Ker se v omenjeno bolnico spre-jemajo bolniki vsakatere národnosti, naj jo podpirajo tudi Slovenci. one deputacije leta 1878. vseh stanov in veroizpovedovanj Bosne in Hercegovine poklonila avstrijskemu cesarju ono adreso , v kateri je bil zvan knez obsedanih dežel. Pri novih volitvah v državni zbor V • . Iz so se Bismarku nasprotne stranke zeló ukrepile. Berolinu je bil 27. oktobra hud napad na jude. Zbralo se je nad 4000 osob pred palačo državnega kancelarja potem pa jude iz krčem so mu „hoch Bismarka, upili in kavarn na ulice pometali. u 7 Franco sko. francoskem državnem zboru je bil 28. oktobra izvoljen za načelnika Gambetta s 317 med 464 glasovi. Ponudili so mu tudi predsedstvo v ministerstvu, katero je tudi prevzel. tujih domaćih Novičar Dunaja zbornici poslane pomoč tolikim deželnim potrebščinam „Wien. Zeitg s ta nj dezel. pondeljek se zopet odpró vrata Bog daj, da bi zborovanj bilo na Viadni časnik a bjavil dan državnega dolgá koncem prvega pol leta 1881. Ves doig je koncem junij milijarde, 215 milij vati letnih obresti milij in 535 060 goid Listnica vredništva. Gosp. Je natisnen v 44. lista „Novic". P. v J. D. : Vaš dopis Gosp. dopisniku iz Bo- rovnice : Za danes veliko prepozno ! Zima cena v Ljubljani 9. novembra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr, in 356.945 gold., od katerega je treba plače- 10 gold 3 kr turšice 5 gold 3 kr banaško soršice 7 gold 80 kr rži 6 gold kr jecmena 4 gold. 39 kr množil se je ves dolg v zadnjem pol letu za 50 mili- prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 30 kr ovsa 3 gold jonov in 912.830 gold kr Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blázni koti nasiedíiiki v Ljubljani.