dobrodošli na desnem bregu Mure


v
i

L VTi A! vi
ida občinski utrip :
utrip, ^ašBedišči
CJ:: razvedrilni kotičel
U v
: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Vroče poletje se je poslovilo, za nami pa je tudi na področju delovanja občine kar vroče obdobje, zaznamovano z nekaterimi pomembnimi odločitvami za nas. Vroča tema je tudi napoved pristojne ga ministra Viranta, da razmišlja v smeri sprememb organiziranosti na področju lokalne samouprave in s tem o zmanjševanju števila občin.
Kot najpomembnejšo stvar tega poletja lahko zagotovo štejemo pridobitev Odločbe o izgradnji vodovoda za Sistema C, v katerega je vključena tudi naša občina. Izdaja odločbe je pomenila zeleno luč za podpis izvajalskih pogodb na sklopih, kjer so bili na javnih razpisih izvajalci že izbrani. Občina Veržej bo v okviru te investicije zgradila manjkajoče vodovodno omrežje v Veržeju in novo vodovodno omrežje v Bunčanih, skupaj okrog 5,5 kilometrov novih sekundarnih vodov, prav tako pa bo preko naše občine potekal tudi transportni vod iz črpališča Mota do občin na področju Upravne enote Gornja Radgona. Celotna vrednost investicije je 1,363 milijona evrov, od katerih je 1,239 milijona nepovratnih sredstev. Po terminskem planu se bo izgradnja vodovoda v Veržeju pričela konec septembra, medtem ko je investicija v Bunčanih načrtovana za naslednje leto. Uspešna izvedba teh investicij pomeni dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z zdravo pitno vodo, kar ni pomembno samo za naše generacijo, ampak tudi za rodove, ki prihajajo za nami. Prav tako smo bili uspešni na javnem razpisu za izgradnjo osrednjega parkirišča v Veržeju, kjer smo s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejeli pozitivno odločbo o sofinanciranju. Investicijo bomo izvedli v letu 2014 ali 2015, odvisno od proračunskih zmožnosti.
To pa še ni vse, občine ob Muri smo namreč uspešno sodelovale na javnem razpisu za izgradnjo Murske kolesarske poti, ki bo v naši občini potekala po visoko-vodnem nasipu od avtocestnega mostu pa do regionalne ceste v Veržeju. Tudi realizacija te investicije je predvide-
na v naslednjem letu.
Vse doseženo kaže, da so lahko razvojno uspešne tudi male občine in da samo velikost občine ni predpogoj za njeno uspešnost. Prav zato me še posebej čudi ve-i • hementnost ministra Viranta pri napovedi zmanjševanja števila občin. Pričakoval bi, da pristojni minister bolje pozna področje delovanja lokalne samouprave in da pri kovanju svojega političnega profita najprej preuči dejstva. Ta pa so povsem jasna, male občine, ki so se ločile od nekdanjih skupnih velikih občin so v petnajstih letih naredile izjemen razvojni preboj in so se razvijale bistveno hitreje kot odmaknjena okolja, ki so ostala znotraj večjih občin. V pogovoru z občani ugotavljam, da vas velika večina naš razvoj vidi podobno, zato sem prepričan, da bi se, v kolikor bi še enkrat imeli možnost odločanja o samostojni občini, ponovno odločili zanjo.
Za naslednjo številko Funkešnice bomo pripravili pregled doseženega v naši občini, ki bo tudi kritičnemu ocenjevalcu dal priložnost presoditi o uspešnosti naše občine.
Zadnjo nedeljo v mesecu septembru bomo ob farnem žegnanju spet pripravili Miholov sejem. Tudi letošnji sejem bo specializiran rokodelski, kjer boste našli izdelke domače in umetnostne obrti, manjkala pa ne bo tudi kulinarična ponudba in vesel spremljevalni program, zatorej vabilo velja.
Toliko na kratko, več pa v prispevkih v Funkešnici. Želim vam prijetno branje.
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
FCinkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si
C
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si
:: občinski utrip
ZAPIS Z 2. IZREDNE IN 18. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Tik po koncu minulega šolskega leta se je sestal Občinski svet Občine Veržej na 2. izredni seji in na njej obravnaval predlog Osnovne šole Veržej za spremembo do sedaj veljavnega Sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgojno-var-stvenih programov v vrtcu Veržej zaradi obračuna vrtca v času poletnih mesecev (julij in avgust). V preteklih letih so nekateri starši v teh dveh mesecih izpisovali svoje otroke iz vrtca in jih v septembru ponovno vpisali, pri čemer so bili oproščeni plačila vrtca. Tistim staršem, ki pa svojih otrok niso izpisovali, jim je bil za dneve odsotnosti od cene vrtca odračunan le strošek živil. S sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2012, so postopki določanja plačila za vrtec preneseni iz občin na centre za socialno delo. Z dopolnitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz j avnih sredstev pa v primeru odpovedi vlagatelj ne more uveljavljati iste pravice v obdobju, za katerega mu je bila priznana pravica in ki je zaradi odpovedi oz. izpisa bila razveljavljena. To torej pomeni, da tisti starši, ki bi otroka izpisali iz vrtca in bi ga v istem koledarskem letu vpisali v vrtec, ne bi bili več upravičeni do subvencioniranja plačila programa vrtca. Zaradi tega so se pojavljala razmišljanja nekaterih staršev, ki bi v poletnih mesecih izpisali otroka iz vrtca, da bi si po svoje uredili varstvo otrok od septembra do decembra in otroka potem ponovno vpisali januarja naslednje leto in ga vključili v vrtec. Na podlagi zgoraj navedenega se je Občinski svet na predlog Osnovne šole Veržej in na podlagi mnenja Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti odločil, da bodo starši za vse dni odsotnosti plačevali 25 % cene vrtca, upoštevajoč plačni razred posameznega
otroka in pod pogojem vnaprej napovedane strnjene odsotnosti, ki mora trajati najmanj 5 dni. Na ta način se je občina želela čim bolj približati staršem in jim pomagati ter tako omogočiti odsotnost otrok iz vrtca brez izgube subvencije.
Sredi poletja, na prvi avgustovski dan pa so se člani občinskega sveta srečali na 18. redni seji. Na dnevnem redu te seje so se obravnavale teme s področja gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov ter oskrbe s pitno vodo.
S področja zbiranja komunalnih odpadkov je Občinski svet Občine Veržej sprejel Odlok o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej, Tehnični pravilnik o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej in Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej. Odlok ureja način in obliko izvajanja te obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, vrsto in obseg storitev javne službe ter njeno prostorsko razporeditev, pogoje za
{
www.verzej.si
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg zemljišč, objektov, napravi in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa, ter pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja količin odpadkov.
Tehnični pravilnik o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej obsega opredelitev tehnologij zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov, način določitve dinamike zbiranja odpadkov po posameznih kategorijah, standardizacijo predpisanih posod in vreč za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev, tehnologijo, pogoje in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke,. Standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe, minimalni standard opreme zbiralnic, postopek izdajanja pogojev in soglasij, podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih prostorov zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn, definicijo nenaseljenega opuščenega objekta ter druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej obsega način obračunavanja stroškov javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
Člani gospodinjstev v občini so s strani Komunalno--stanovanj skega podjetja Ljutomer že prejela obvestila in merila za določanje izhodiščne posode za odpadke v gospodinjstvih, ki so podlaga za obračun storitev zbiranja komunalnih odpadkov, objavljamo pa jih še enkrat v tej številki občinskega glasila.
Občinski svetniki so potrdili tudi investicijski program projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C«. Vrednost celotne investicije, ki bo potekala v občinah Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, znaša 49.375.566,00 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost. Investicija se bo izvajala skladno s časovnim načrtom od leta 2013 do leta 2015. Ta investicija bo financirana iz evropskega kohezijske-ga sklada v višini 32.063.133,56 EUR ter s proračuna Republike Slovenije v višini 7.640.882,44 EUR. Občine bodo morale v svojih proračunih zagotoviti še 9.671.550,00 EUR, od tega Občina Veržej 382.160,00 EUR.
Bojan Ferenc
5 Funkešnica 2/2013
:: občinski utrip
INTERVJU: BOJANA IVANČIČ
Punca nasmejanega obraza, ambiciozna glasbenica, ki skozi oči izžareva posebno energijo. Bojana Ivančič, absolventka orgel na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je letos junija z odliko opravila diplomski recital, sedaj pa se že pripravlja na koncert in zagovor diplomske naloge. Članica glasbene skupine Spes in vodja ter korepetitorka različnih pevskih zasedb v naši župniji.
Kdaj se je začela in kako je potekala tvoja glasbena pot?
Z glasbo sem se srečala že v zgodnjih otroških letih, najprej v družini. S petimi leti so me starši vključili v OPZ župnije Veržej. Ob vstopu v šolo, sem se vpisala tudi v Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer, kjer sem sedem let igrala klavir in nastopala na številnih prireditvah v občini in okolici. Uspešnost in veselje do glasbe sta me peljala naprej. Tako sem se vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, smer - glasbeni stavek in klavir. V drugem letniku sem pričela tudi z igranjem orgel na SGBŠ Maribor in izobraževanje nadaljevala na Zasebni orglarski šoli v Mariboru.
Kdaj si se odločila za študij na Akademiji za glasbo in kaj te je pravzaprav najbolj prepričalo v odločitev za študij orgel?
V času srednješolskega izobraževanja na umetniški gimnaziji sem iz dveh smeri (modulov): kompozicije in klavirja usvojila širok spekter potrebnih znanj in spretnosti, ki so bila odlična podlaga za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. Še zlasti uspešni orgelski recitali, vzpodbude profesorjev in veličastnost samega glasbila so me prepričali za študij orgel. Tako sem se po uspešno opravljeni maturi na SGBŠ Maribor vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, na Oddelek za inštrumente s tipkami - smer orgle.
Kako bi s svojimi besedami opisala ta mogočni inštrument?
Orgle. Kraljica glasbil. Mogočnost. Tišina. Mir. Spokojnost. Globina. Hvalnica. Mili zvok orgel gane srce vsakega človeka. Ko se ta zvok pokaže v vsej svoji veličini, in ga ne le slišiš, temveč začutiš, te prevzame do globin. V orglah so združeni vsi inštrumenti orkestra in orglavec je neke vrste dirigent, ki »dirigira« orkestru - tipkam. Upravičeno je pojmovanje orgel za kraljico glasbil. Orgle imajo speci-
fičen namen in cilj. Poleg tega, da so nepogrešljive pri cerkvenem bogoslužju, nebeški zvok, ki prihaja iz orgelskih piščali, dviga srce in duha in umirja še najbolj nemirnega človeka.
Glasba je že vrsto let tvoja stalna spremljevalka, kar dokazuje tudi odločitev za vzporedni študij glasbene pedagogike. Pa mi povej, kako je izgledal tvoj urnik ob dveh študijih?
Na to sem se do neke mere pripravljala že v času srednje šole (uskladiti vaje z učenjem in drugimi dejavnostmi). Ker sem vzporedno študirala na isti fakulteti, sem nekaj že opravljenih predmetov lahko uveljavljala na vzporednem študiju. Vseeno pa se spomnim natrpanega urnika, dveh predavanj ob isti uri na različnih lokacijah, dogovarjanje s profesorji, vadenje, nastopi, koncerti, mojstrski tečaji, tekmovanje, učenje, opravljanje izpitov, sodelovanje v Komornem in Koralnem zboru AG, v operi Orfej, s katero smo gostovali po Sloveniji in Italiji, ... Pa še nekaj časa je ostalo za pomoč sošolcem pred izpiti, za korepeticije kolegom študentom in še bi lahko naštevala. Če sedaj pogledam nazaj, lahko rečem le, da sem neizmerno hvaležna za vsa lepa in naporna študijska leta in številne koristne izkušnje.
Katero zvrst glasbe najraje poslušaš?
Gotovo rada poslušam klasiko, saj je moj poklic. © Veliko pa poslušam tudi DRG (duhovno-ritmično) glasbo. Predvsem tujo. Raziskujem in iščem izvajalce, analiziram dobre skladbe, saj se lahko veliko koristnega naučiš iz poslušanja.
Veliko časa posvetiš tudi ustvarjanju avtorskih skladb in priredb za vokalne in inštrumentalne sestave. Kje najdeš navdih za skladanje?
5 Funkešnica 2/2013
:: občinski utrip
Če se prav spomnim, sem pričela s pisanjem svojih prvih pesmic že v otroštvu. Napisala sem enostavna besedila in jih opremila s preprosto melodijo. Vse skupaj je z mojim glasbenim izobraževanjem in odraščanjem preraščalo v nekaj več. Sedaj pišem priredbe za različne inštrumente, ustvarjam pa tudi svoje lastne skladbe, ki jih uspešno izvajajo tako skupine (glasbena skupina Spes, MPZ Adoramus, KZ Simfoničnega orkestra Cantabile, združeni mladinski pevski zbori na festivalu mladih KKM, Trinitas...) kot posamezniki.
Navdih je odvisen od situacije, časa in kraja v katerem se nahajam. Sama sem hvaležna Bogu za talent in možnost, da ga lahko razvijam. Pri profesionalnem skladanju je potrebno znanje harmonije, kontrapunkta, solfeggia, torej teoretska podlaga, na kateri zgradiš glasbeno delo. Potem to znanje združim z navdihom, idejo in nastane končni izdelek.
Živiš v veliki, glasbeno-nadarjeni družini. Kako je bilo odraščati s štirimi sestrami in bratom?
Edinstveno! To bi privoščila prav vsakemu človeku. Sicer pa, tako kot v vsaki običajni družini, kjer se trudijo za dobre odnose in gradijo edinost. Družina je najboljša in najbolj uporabna šola za življenje. Velika družina je res
MONOGRAFIJA OBČINE VERŽEJ
V petek, 24. 5. 2013 je v prostorih Občine Veržej potekala tiskovna konferenca ob izdaji Monografije Občine Ver-žej in predstavitvi projekta z naslovom Dobrodošli na desni strani Mure: Promocijske tiskovine Občine Veržej in Zavoda Marianum Veržej oziroma v nadaljevanju PromVeržej.
Župan Občine Veržej, g. Slavko Petovar, je celostno predstavil projekt PromVeržej in aktivnosti vodilnega partnerja: "Projekt PromVeržej, ki ga je v partnerstvu z Zavodom Marianum izvajala Občina Veržej, je imel z vidika občine ključne aktivnosti usmerjene v izdelavo promocijskega materiala. Glede na dejstvo, da je bilo lani v naši občini več kot 103.000 nočitev, nas uvršča med turistično najrazvitejše občine. Vendar pa smo ugotavljali, da smo pri razpoložljivem promocijskem gradivu precej slabo založeni, zato smo del aktivnosti usmerili v izdelavo promocijskega gradiva, ki ga sestavljajo vložna mapa, brošura s turistično ponudbo občine in razglednice naših krajev. Drugi del aktivnosti je bil usmerjen v izdelavo Monografije Občine Veržej, ki je prva sistematično in z različnih področij strokovno pripravljena edicija o zgodovini in sedanjosti Občine Veržej. Ob nastajanju monografije sem preko njenih člankov dodatno spoznal veličino prostora in ljudi, ki živijo na tem območju že od rimskih časov. Pomen izdane monografije je večplasten, saj so prvič zbrana ključna dejstva in informacije o naši Občini na enem mestu, monografija je s svojo izjemno privlačno podobo pomembna z vidika promocije naše občine, prav tako pa bo monografija pomembno protokolarno darilo za različ-
nekaj velikega - v pravem pomenu te besede. Staršem sem zelo hvaležna za vzgojo in možnost odraščanja v takem okolju. Med otroki ni bilo čutiti posebnega ljubosumja, saj smo s hvaležnostjo sprejemali nova življenja, sestrice in bratca. Hvala Bogu smo imeli vedno vse potrebno za življenje in še več. Prednost velike družine je gotovo ta, da se naučiš živeti v skupnosti, kjer je potrebno veliko dogovarjanja, sprejemanja, strpnosti, tudi odstopanja in prilagajanja ter nesebične ljubezni. Vsak od nas je nepopoln, a skupaj gradimo lepo celoto. Med nami pride tudi do prepirov, a se vedno znova pobotamo, kajti ne zdržimo dolgo eden brez drugega. ©
Družina Ivančič zapoje tudi ob različnih priložnostih..
V družini, iz katere prejemam tudi največjo motivacijo za glasbo, zavestno ohranjamo in gojimo lepo slovensko, ljudsko in tudi umetno pesem. Pojemo kar tako, doma, v avtu, v dobri družbi, za posebne priložnosti . Pripravili smo že več družinskih nastopov na dobrodelnih koncertih, prireditvah in revijah po Sloveniji (Družina poje ...), pojemo na porokah, raznih srečanjih (Vseslovensko srečanje krvodajalcev, Karitas). Priredili smo samostojni koncert na Grajskem večeru v Ljubljani na Rakovniku. Nastop smo pripravili tudi Slovencem v Italiji.	Mateja Rus
ne priložnosti. Za- \ dnji del aktivnost > je bil usmerjen v nakup oziroma izdelavo okrasnih elementov za Božično vas Banovci, ki je za občino Veržej tudi zelo pomemben turistični produkt. Izsledki projekta bodo zagotovo pripomogli k večji prepoznavnosti in promociji naše občine."
Predsednik Komisije za pripravo monografije, g. Drago Legen, je novinarjem predstavil potek zbiranja gradiva ter aktivnosti članov komisije. Ob izdaji Monografije Občine Veržej je bil s končnim izdelkom zelo zadovoljen: "Zelo sem vesel, da je Občina Veržej dobila monografijo in s tem izjemno publikacijo, v kateri so strnjena bogata zgodovinska dejstva naših krajev, prikazan razvoj v polpretekli zgodovini pa vse do sodobnega življenja današnjih dni ter bogata naravna in kulturna dediščina. Kot predsednik komisije za pripravo monografije, sem še posebej vesel, da nam je k nastajanju monografije uspelo pritegniti poleg eminentnih strokovnjakov za določena področja, tudi veliko domačinov, kar prav gotovo prispeva k še dodatni pristnosti in avtentič-
nosti Monografije Občine Veržej."	Mateja Rus
Občina Veržej vsakemu gospodinjstvu v občini podarja en izvod monografije, ki ga lahko dvignete na sedežu občine od ponedeljka do petka, v času uradnih ur. Zagotovite si svoj izvod tudi vi!
5 Funkešnica 2/2013
:: občinski utrip
»211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJO«
Radovan Skubic Hilarij, dolgoletni planinec ter nekdanji izjemni gorski in ultramaratonski tekač, ki je pred skoraj desetimi leti tekaške copate zamenjal za kolo, se je lani odločil izvesti edinstveni podvig: v dveh tednih pre-kolesariti vseh 211 slovenskih občin. Žal je moral podvig zaradi padca in poškodbe prekiniti že četrti dan, po vsega četrtini obiskanih vseh slovenskih občin. Po uspešnem okrevanju se je odločil kolesarski podvig dokončati letošnje poletje od točke, kjer se mu je pripetila nesreča. V slovenske kraje je prenašal iz srca Slovenije zeleno sporočilo, s katerim opozarja pomen povezovanja in varovanja okolja.
Deveti dan svojega podviga je Hilarij prispel tudi v Ver-žej. Pred občinsko stavbo ga je sprejel župan Slavko Petovar in mu izrekel iskreno dobrodošlico. Hilarij je skupaj z županom simbolično prilepil lipov list za zeleno Slovenijo. Vzdržljivi kolesar kljub svojim 60 letom in neznosni vročini, ki je bila takrat, ni kazal znakov utrujenosti. Po kratkem petnajst-minutnem postanku in okrepčilu ga je pot vodila v Križevce, Sveti Jurij ob Ščavnici, občine upravnih enot Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava. Ta dan je prekolesaril 144 km. Pred odhodom mu je župan zaželel še veliko srečno prekolesarjenih kilometrov ter uspešen zaključek podviga. Kljub fizičnemu naporu, ki ga zahteva ta projekt, se je Hilarij na pot z veseljem založil še z monografijo Občine Veržej, ki mu jo je v spomin na srečanje podaril župan.
Hilariju je podvig uspel in je tako 3. 8. 2013 prispel v Zagorje ob Savi, kjer se je uspešno zaključil projekt »211 lipovih listov za zeleno Slovenijo«. Hilarij je tako skupno pre-
„ ®
kolesaril približno 2.800 kilometrov.
Sicer pa to ni bil edini podvig, ki se ga je Hilarij loteval. Med njegovimi tekaškimi podvigi izstopajo osvojeni vrhovi Mont Blanc, Matterhorn, Monte Roso in Škotsko višavje. S tekom je povezal tri zasavske vrhove: Čemšeniško
planino, zasavsko Sveto goro in Kum. Obkrožil je slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana. Ob dnevu Zemlje je tekel za čisto reko Savo, pretekel pa je tudi pot od Bohinjskega jezera do črnogorskega Črnega jezera. Ob svojem 50. rojstnem dnevu je v okviru projekta Tek miru in sožitja tekel od GEOSS-a do grške gore Olimp. Odmeven je bil tudi njegov projekt ob pridružitvi Slovenije Evropski uniji, ko je tekel v Bruselj. Leta 2004 je tekaške copate zamenjal za kolo. S kolesom se je odpravil na 10.000 kilometrov dolgo pot na Olimpijske igre v Peking. Pred tremi leti se je odpravil na 90-dnevno kolesarjenje za zeleni rekord Zemlje, v okviru katerega je v treh mesecih s kolesom opravil več kot 25 tisoč kilometrov po območju dvajsetih občin v Sloveniji.
Bojan Ferenc
OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA JANKA VEBRA NA OBČINI VERZEJ
nu za dosedanje dosežke in zaželel občini še veliko uspehov pri doseganju zastavljenih ciljev.	Bojan Ferenc
Pred 24. srečanjem krvodajalcev Slovenije, ki je potekalo 8. junija 2013 na športnem stadionu v Veržeju, je našo občino obiskal Janko Veber, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. V občinski stavbi ga je sprejel župan Slavko Petovar, sprejema pa so se udeležili tudi članica občinskega sveta Nada Bunderl Rus ter vsi zaposleni v občinski upravi. Župan je na kratko predstavil občino, njeno zgodovino, gospodarstvo, ter družbeno in društveno dejavnost, ki je v občini zelo pestra. Predstavil mu je tudi izvedene investicijske projekte ter druge evropske projekte, v katerih je bila občina uspešna in jih tudi naprej uspešno vodi. V sproščenem pogovoru je Janko Veber čestital župa-
OBVESTILO CENTRA ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER
SPREMEMBAV UREJANJU ZAVAROVANJA DRUŽINSKIH ČLANOV	cfl
S oi. 06. 2013 so se pričele uporabljati spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja,	""
ki določajo, da je zavezanec za prijavo družinskega člana v obvezno zdravstveno zavarovanje, to je tisti, ki prijavi	i.juTot-ftR
družinske člane v obvezno zdravstveno zavarovanje, nosilec zavarovanja. Nosilec zavarovanja je tista oseba (zavarovanec), po katerem bodo družinski člani zavarovani (npr. oče, mati, partner ...).
Kar pomeni, da Center za socialno delo ob izdaji pozitivne odločbe glede pravice do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje samo nosilca zavarovanja, družinske člane pa prijavi nosilec zavarovanja sam. Za družinske člane, ki imajo na dan 01. 06. 2013 že vzpostavljeno zavarovanje, se šteje, da je od 01. 06. 2013 dalje njihov zavezanec za prijavo nosilec zavarovanja, po katerem imajo urejeno zavarovanje.
Prijavo družinskih članov uredijo osebe (nosilci zavarovanja) na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
5 Funkešnica 2/2013
: občinski utrip
: razpisi in projekti
PROJEKT PRLEKFEST_
- KOORDINACIJA, DVIG KAKOVOSTI IN VKLJUČEVANJE PRIREDITEV V TURISTIČNO PONUDBO PRLEŠKEGA PODEŽELJA.
Občine Križevci, Ljutomer in Veržej so pristopile k sofinanciranju skupnega projekta Prlekfest. Gre za projekt, ki zajema koordinacijo, dvig kakovosti in vključevanje prireditev v turistično ponudbo prleškega podeželja. Nosilec projekta je Občina Križevci, ki je že pridobila pozitiven sklep o sofinanciranju upravičenih stroškov projekta v višini 56 % iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz programa LEADER. Cilj tega projekta je izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in razvoj perspektivnih gospodarskih dejavnosti, dvig kakovosti prireditev z vključevanjem kulture in etnološkega izročila (kulinarika, kultura, etnološka dediščina) podeželja, izboljšanje trženja ter vključevanje prireditev v širšo turistično ponudbo območja. V aktivnosti koordinacije in dviga kakovosti in trženja prireditev bodo kot organizatorji prireditev vključene lokalne skupnosti, turistične organizacije in turistični ponudniki ter društva območja. V aktivnosti povečanja vključenosti kulture in etnološke dediščine ter domače kulinarike bodo vključena kulturna in turistična društva, nosilci domače in umetnostne obrti, nosilci dopolnilnih dejavnosti in drugi ponudniki tradicionalnih in domačih jedi iz območja lokalne akcijske skupine Prlekija.
Projekt je razdeljen na dve fazi. V prvi fazi, ki poteka v tem letu, bo vzpostavljen sistem koordinacije in koledar prireditev, pripravljena bo analiza obstoječega stanja na področju prireditev in izdelane smernice za dvig kakovosti prireditev. V sklopu 1. faze pa je bil že nabavljen velik prireditveni šotor, ki bo tako namenjen za izvedbo prireditev, ki jih bosta izvajali Občina Križevci in Občina Veržej ter društva na teh območjih.
2. faza projekta bo potekala prihodnje leto. V sklopu te faze bo prišlo do priprave in izvedbe prireditev po občinah, ki vključujejo kulturo, etnološko in kulinarično ponudbo območja skladno s smernicami prireditev Prlekfest. V Veržeju bo tako prihodnje leto v okviru te faze izvedena in sofinancirana prireditev Miholov sejem. Poleg tega bodo prihodnje leto izvedene delavnice z organizatorji in vključenimi ponudniki kulturne, etnološke in kulinarične ponudbe območja, pripravil se bo tisk kataloga kulturne in turistične ponudbe in prireditev območja, vključitev koledarja prireditev na spletne strani turističnih ponudnikov in partnerjev, promocija projekta s pripravo tiskovne konferenca, pripravo in tiskanjem plakatov, prispevkih v tiskanih medijih ter promocijo projekta na prireditvah.
Celotna vrednost projekta znaša 92.580,00 evrov. Upravičeni stroški projekta, kamor se ne šteje davek na dodano vrednost, znaša 77.150,00 evrov. Zaprošena evropska sredstva iz programa LEADER pa so ocenjena na 43.204,00 evrov. S sofinanciranjem te prireditve bo tako omogočen nov tip prireditev, ki bo vključeval kulturno, etnološko in kulinarično ponudbo območja, s čimer se bo povečala razpoznavnost in obiskanost prireditev, povečala se bo vključenost lokalnih ponudnikov v prireditve in izboljšala koordinacija ter kakovost prireditev.
Bojan Ferenc
25 Funkešnica 2/2013
OBVESTILO
Uporabnike storitev zbiranja komunalnih odpadkov ponovno obveščamo, da je Občinski svet Občine Veržej na seji i. avgusta 2013 sprejel tri predpise s področja zbiranja komunalnih odpadkov in sicer:
1.	ODLOK O ZBIRANJU DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ,
2.	TEHNIČNI PRAVILNIK o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej in
3.	PRAVILNIK o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej.
Med drugim so s temi predpisi tudi določena merila za določanje velikosti izhodiščne posode glede na število članov gospodinjstva. Izhodiščna posoda je namreč po določilih državnih predpisov (Uredba o metodologiji za oblikovanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja - Uradni list RS 87/2012) zraven dinamike odvozov podlaga za obračun stroškov zbiranja komunalnih odpadkov na kg opravljene storitve. Zgoraj navedeni predpisi so bili objavljeni dne, 9. 8. 2013 v Uradnem glasilu slovenskih občin in so dostopni na spletni povezavi www.lex-localis.info ali na Občini Veržej. Predlagamo, da jih pregledate in po potrebi pri izvajalcu ustrezno spremenite velikost izhodiščne posode. Sprejeta merila in tarife bodo skupaj z že sprejetimi cenami na kg zbranih odpadkov vplivale na obračun stroškov zbiranja komunalnih odpadkov od septembra tega leta. Za dodatne informacije lahko pokličete izvajalca javne službe KSP Ljutomer d. o. o., na tel. št. 02/584 92 73 ali gsm 031 657 987.
MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNE POSODE ZA ODPADKE V GOSPODINJSTVIH, KI SO PODLAGA ZA OBRAČUN STORITEV ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV
(povzetek 9. člena TEHNIČNEGA PRAVILNIKA o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej)
Izhodiščna posoda pri gospodinjstvih je zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh frakcij komunalnih odpadkov z vsemi tehnologijami in dinamikami, ki se določijo z letnim programom zbiranja komunalnih odpadkov, razen zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada. V izhodiščno posodo tudi ni vključeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko 20 03 01 v Zbirnem centru.
Glede na število oseb v gospodinjstvu veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod:
•	60 litrov za 1 ali 2 osebi v gospodinjstvu;
•	80 litrov za 3 ali 4 osebe v gospodinjstvu;
•	120 litrov za 5 ali 6 oseb v gospodinjstvu;
•	240 litrov za 7 in več oseb v gospodinjstvu;
Obstoječi kovinski zabojnik volumna 160 litrov je prehodno minimalno merilo velikosti izhodiščne posode za 6 oseb v gospodinjstvu.
V večstanovanjskih stavbah, kjer več gospodinjstev zbira komunalne odpadke v skupinskem zabojniku, je izhodiščni volumen 167 litrov na osebo za povprečni mesec.
:: občinski utrip
14. PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA
Občina Veržej je v soboto, 25. maja 2013 praznovala svoj 14. Občinski praznik. Praznovanje je potekalo v Domu kulture v Veržeju. V slavnostnem nagovoru je župan Slavko Petovar poudaril, da Občina Veržej kljub svoji majhnosti in težkim gospodarskim razmeram v razvoju in investiranju ne zaostaja v primerjavi z drugimi občinami in da je popolnoma upravičila svoj obstoj. Na slavnostni prireditvi so bila podeljena tudi občinska priznanja in nagrade:
•	plaketo Občine Veržej je prejelo športno društvo NK Veržej za 50-letnico delovanja,
•	pisno priznanje Občine Veržej pa je prejela Veronika Bogdan za dolgoletno delo na področju krvodajalstva. Župan je na slavnostni prireditvi podelil še posebno
občinsko nagrado Amadeju Juranoviču iz Banovec, ki je
s 27. leti postal prvi doktor znanosti s področja kemije v občini.
V kulturnem programu je sodelovala moška vokalna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, v Oster-čevem večeru, ki je sledil v nadaljevanju, pa so se na različnih instrumentih predstavili tisti učenci Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, ki so v minulem šolskem letu dosegli izjemne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. To so bili Domen Ritonja Kralj na harmoniki, Staša Poštrak na violončelu, Jernej Bedekovič na klavirju, Niko Mladenovič na saksofonu in Petra Ivančič na klavirju. Posebni gost Glasbene šole Slavka Osterca, ki je bila or-ganizatorica letošnjega Osterčevega večera, je bil Aljaž Fe-renc, dijak 4. letnika umetniške gimnazije Konzervatorija za glasbo in balet Maribor, ki je zaigral na kitaro.
PREDSTAVITEV OBČINSKIH NAGRAJENCEV V LETU 2013
Veronika Bogdan
Veronika Bogdan je leta 1965 diplomirala na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu in prejela prvo značko dipl. med. sestre. Njena poklicna in strokovna pot se je začela v Zdravstvenem domu Ljutomer. Leta 1975 jo je želja po znanju pripeljala do druge diplome na višji medicinski šoli. Vsa leta svojega službovanja je v ZD Ljutomer delala v otroškem šolskem varstvu in v splošni ambulanti kot medicinska sestra v urgenci ali kot dežurna sestra. Svojo poklicno pot je zaključila s priznanjem »zlati znak« Zbornice zdravstvene in babi-ške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki ga je za svoje delo v pomurskem prostoru prejela v letu 2001. Poleg svojega strokovnega dela v službi pa je gospa Veronika Bogdan vedno rada sodelovala in še sodeluje v prostovoljstvu. Kot upokojena medicinska sestra se kot prostovoljka preko različnih društev vključuje v vsa področja življenja ljudi, ki
se najdejo v stiski, in sicer preko društev kot je Rdeči križ, društvo za osteoporozo, skupine za samopomoč starejših in v druge izobraževalne in humanitarne programe. V Občini Veržej jo poznamo predvsem kot dolgoletno članico Območnega združenja Rdečega križa Ljutomer, ki je v letošnjem letu tudi z njeno pomočjo uspešno priredilo že 24. srečanje krvodajalcev Slovenije.
Športno društvo NK Veržej
Leto 1963 štejemo kot ustanovitev samostojnega nogometnega kluba Veržej, ki je začel z nastopi v pomurskih ligah. Takrat se je namreč nogometna sekcija ločila od TVD Partizan Veržej.
Začetki so bili težki, vendar se je nogometni talent in znanje domačih nogometašev kmalu dokazalo tudi z rezultati. Sočasno z rezultati je nastajal tudi športno rekreacijski center »Na čistini« ob reki Muri, ki je dobil sedanjo
5 Funkešnica 2/2013
: občinski utrip
: turistični utrip
končno podobo z izgradnjo tribun v letu 2007.
Nogometaši so kmalu postali ena najboljših pomurskih ekip in so z uspehom večino časa nastopali v pomurski ligi. Ob koncu osemdesetih let se je klubu prvič uspelo uvrstiti v tretjo državno ligo. S kakovostnim in sistematičnim delom se je klub leta 1993 uvrstil v drugo državno ligo, kjer je v sezoni 1993/1994 zasedel 5. mesto, kar je tudi največji uspeh kluba. Istega leta se je klub uvrstil tudi v če-trtfinale slovenskega pokala. Po nekaj slabših letih pa sedaj klub že desetletje nastopa v tretji slovenski ligi. Članski ekipi pa je v tej sezoni uspelo, da so osvojili naslov prvaka v tretji slovenski nogometni ligi in si s tem priigrali vrstitev v drugo slovensko ligo.
Veržejski nogomet je dal tudi dva državna repre-zentanta, Roberta Beleca in Milana Osterca. Slednji
Vse foto: Arhiv Občine Veržej
je bil več let standarden reprezentant, saj je v majici z državnim grbom zbral 44 nastopov in dosegel osem golov. Milan Osterc je s slovensko reprezentanco nastopil na Evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000 in svetovnem prvenstvu leta 2002.
V zadnjem desetletju je potrebno posebej izpostaviti dobro delo z mladimi, saj bo bili igralci mlajših selekcij v preteklih letih tudi državni prvaki v svojih kategorijah. Tudi danes je klub z mlajšimi selekcijami uvrščen v tekmovanja državne lige. Trenutno v društvu tekmuje čez 100 mladih nogometašev v različnih starostnih selekcijah. Za nemoteno delovanje nogometnega pogona, predvsem pa nogometne šole, skrbi okrog 40 članov tehničnega osebja. Za uspešno delo društva je zagotovo zelo zaslužen celotni upravni odbor, ki ga vodi Borut Ka-pun, saj jim kljub težkim časom uspeva zagotavljati potrebna finančna sredstva za nemoteno delovanje kluba.
PRLESKE ČEBELE DELAJO NAJBOLJŠI MED
Na mednarodnem ocenjevanju medu, ki je potekalo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, je sodelovalo 50 čebelarjev z 72 vzorci medu iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovaške. Ocenjene so bile vrste medu Akacija, Cvetlični, Gozdni, Hoja, Lipa in Kostanj.
Komisija je šampionski naziv z najvišjim številom doseženih točk izmed vseh ocenjenih vzorcev podelila za akacijev med Francu Belclu iz Presike in Čebelarstvu Tigeli iz Krapja, ki sta z omenjeno vrsto medu postala tudi prvaka sorte z najvišjim številom doseženih točk v posamezni sorti. Z gozdnim medom sta med prvaki sorte slavila Jožef Knez iz Sp. Vižinga ter Trajče Nikoloski iz Ljubljane.	Vir: www.sobotainfo.com
JESENSKE AKTIVNOSTI V TERMAH BANOVCI
Za nami je dolgo vroče poletje. Bilo je otroško igrivo, napeto tekmovalno, sončno sproščujoče. Vsak si je lahko našel nekaj za sebe in za svojo dušo. H koncu smo pripeljali že 3. Igre brez meja Term Banovci. Čestitke vsem 18. ekipam, ki so se zbirale vso poletje ob sobotah in dokazale, da se skupaj zmore več. Torki so bili namenjeni družinam in smehu ob otroških predstavah, srede za mladino. Sedaj gledamo naprej.
Ko se nad prleškimi ravnicami v jutru dviga megla, takrat vemo, da na vrata trka jesen. Pred nami so novi izzivi. Jesensko sonce vas prav tako vabi, da se razvajate v Termah Banovci. Otroci vabimo vas, da ste del naše jesenske akcije zbiranja buč, ko si lahko za 2 buči, ki jih oddate na recepciji hotela, pridobite kopalno karto gratis. Vse upokojence vabimo, da nas obiščejo ob četrtkih, ko je v termah dan za upokojence. Prav tako ste vabljeni, da si ob petkih zvečer od 20.00. ure svoje brbončice razvajate ob ribjih specialitetah. Bodite v lepih trenutkih z nami in se udeležite dneva odprtih vrat, ki bo v soboto, 19. 10. 2013, kjer vam bomo predstavili našo ponudbo ob praznovanju rojstnih dnevov, obhajil, birm, porok. Prav tako ste vabljeni na »Miholov sejem«, kjer se boste lahko prepustili našim dobrotam in doživeli otroške igre kot so nekoč bile. V hladnejših dneh je več kot odlična ideja zagotovo tudi razvajanje v pristnem prleškem svetu savn po programih, ki se bodo pričeli po 15. septembru, 2-krat mesečno pa se boste lahko prepustili posebnem savnanju ob polni in prazni luni. Hitro bo prišel tudi čas, ko bomo mošt spremenili v vino. Tudi za to bomo poskrbeli pri nas v soboto, 16. novembra, ko vas vabimo na mar-tinovanje. Razvajajte se z ljubeznijo pri nas v Termah Banovci in ustvarjajte z nami našo zgodbo.	Petra Mertik, vodja animacije
	Sft^iji	,áj
f * 'M , i^flMrf W^ '	1	
L i «vmT		
		"S
25 Funkešnica 2/2013
:: kultura in literatura
SPREJEM NAJUSPEŠNEJŠIH MLADIH GLASBENIKOV PRI ŽUPANU
Zupan občine Veržej, gospod Slavko Petovar, je v ponedeljek, 24. junija 2013, pripravil sprejem za najuspešnejše mlade glasbenike, ki živijo v veržejski občini in obiskujejo Glasbeno šolo Slavka Osterca v Ljutomeru ter so v šolskem letu 2012/2013 na glasbenih tekmovanjih dosegli bronasta, srebrna in zlata priznanja.
Na sprejem je bilo po izboru glasbene šole povabljenih pet glasbenikov.
Lara Svenšek (1. razred/klavir) se je udeležila 5. Festivala mladih pianistov Štrkci za klavirjem, kjer je prejela zlatega štrkca. Prav tako sta se tega tekmovanja udeležili tudi Nastja Borko (6. razred/klavir), ki je prejela bronastega štrkca ter Petra Ivančič (8. razred/klavir), ki je prejela zlatega štrkca in nagrado občinstva. Petra Ivančič se je udeležila tudi 16. Regijskega tekmovanja Štajerske in Po-murja in prejela zlato priznanje ter 42. Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije - TEMSIG in prejela bronasto plaketo. Na enem izmed prej omenjenih tekmovanj je prejela tudi priznanje za najbolj perspektivnega pianista. Niko Mladenovič (5. razred/saksofon) se je prav tako udeležil 16. Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja in prejel zlato priznanje ter 42. Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije - TEMSIG in prejel srebrno plaketo. Niko se je udeležil tudi X. Tekmovanja Drvenih duvača Požarevac v Srbiji in usvojil 1. mesto in 1. nagrado. Staša Poštrak (7. razred/violončelo) pa se je udeležila 11.
Mednarodnega festivala gudača »Stringfest 2013« v Srem-ski Mitrovici in usvojila srebrno 1. nagrado (94,33 točk).
Na sprejemu, ki se ga je poleg mladih glasbenikov udeležilo tudi nekaj mentorjev, korepetitorjev ter ravnatelj Glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer gospod Stanislav Lašič, je župan Slavko Petovar izrazil veselje in zadovoljstvo, da lahko čestita najboljšim mladim glasbenikom naše občine in se vsem skupaj tudi zahvalil za njihov čudovit prispevek pri izvedbi letošnjega tradicionalnega Osterče-vega večera ter jim podelil vstopnice za Termalno kopališče Banovci.
Ksenija Seršen
EKIPA PROSTOVOLJCEV V AFRIKI_
V ponedeljek, 1. julija se je ekipa 7 prostovoljcev (Marko in Mateja iz Veržeja, Eva iz Domžal, Jana iz Celja, Kristina in Maja z Dolenjske ter Pavel iz Črne Gore) podala na enomesečno prostovoljsko odpravo v Mozambik, kjer smo julij preživeli predvsem v družbi afriških otrok in domačinov. Misijonski center Marije Pomočnice, v sklopu katerega smo bili tudi nastanjeni, sestavljajo vrtec s 150 malčki, šola za več kot 1500 otrok ter dekliški internat za okoli 90 deklet, ki nimajo možnosti, da bi živele doma ali kje drugje.
Vodja odprave je bil salezijanec Marko Suhoveršnik, ki je naše delo v Afriki tudi uspešno koordiniral in skrbel, da je vse potekalo po načrtih. Ostali prostovoljci smo opravljali različne naloge: Eva (študentka predšolske vzgoje) in Mateja (zaposlena na Občini Veržej) sva delali v vrtcu, Jana in Kristina (študentki medicine) sta skrbeli za zdravje deklet iz internata, Maja (študentka turizma) in Pavel (študent gradbeništva) sta organizirala razne športne aktivnosti za otroke. V popoldanskem času smo dekletom v internatu pomagali pri študijskih urah, pripravljali različne ustvarjalne in rokodelske delavnice, organizirali inštruk-cije klavirja in kitare, sodelovali na oratoriju, se družili, smejali in zabavali. Po treh tednih so se za dekleta pričele dvotedenske počitnice, s prostovoljci pa smo ta čas izkoristili za urejanje otroških igrišč.
Več o našihdoživetjihinizkušnji,kinamjeza vednospreme-nila življenje, boste lahko slišali na predstavitvi v četrtek, 7. novembra ob 20. uri, v prostorih Kovačičeve dvorane Zavoda Marianum v Veržeju.
Kako afriška deklica poje prleško pesmico Dere sen jas mali bija? V spletni brskalnik www.youtube.com vtipkajte »Vrtec v Namaachi« in uživajte ob posnetku.
Mateja Rus
10 FGnkešnica 3/2013
:: šolski utrip
UVOD K ŠOLSKIM STRANEM
Počitnice za otroke so hitro minile. Prav tako dopusti zaposlenih, ki pa so pred začetkom šolskega leta imeli znova kaj početi, saj se je šolska zakonodaja oziroma predpisi in na njih vezana navodila za izvedbo pouka in drugih šolskih dejavnosti tudi letos spremenila, posodobila.
Največja novost je ta, da v predmetniku nimamo več vzgojnih predmetov. Odslej se športna vzgoja imenuje šport, likovna vzgoja se imenuje likovna umetnost, glasbena vzgoja se imenuje glasbena umetnost in državljanska in domovinska vzgoja in etika je odslej domovinska in državljanska kultura in etika. Novost je tudi ta, da se znanje učencev v tretjem razredu odslej ocenjuje s številčnimi oce-
nami - doslej se je ocenjevalo opisno, tako kakor še v prvem in drugem. Odloženo je znova uvajanje prvega tujega jezika na razredno stopnjo in uvajanje drugega tujega jezika v zadnjih treh razredih.
Karse investicij tiče, se ni zgodilo nič kaj omembe vrednega.
To šolsko leto imamo znova dva kombinirana oddelka in sicer prvi in drugi razred ter peti in šesti razred. V vseh teh štirih razredih je premalo otrok, da bi lahko bili razredi samostojni. Te težave nas čakajo še nekaj naslednjih let. Veseli nas pa, da je letošnji vpis novincev v naš vrtec nekoliko večji.
Za uvod toliko na kratko. Verjamem, da se bo v tem šolskem letu znova veliko dogajalo, da bodo tudi uspehi in da vam bomo lahko veliko tega tudi predstavili v tej in naslednjih Funkešnicah.	ravnatelj Borut Casar
»RADI BI VAM POVEDALI«_
Učenci OŠ Veržej s svojimi mentorji že vrsto let pripravljajo v mesecu maju javno prireditev z naslovom »Radi bi vam povedali«, kjer zaplešejo, zapojejo, zaigrajo in tudi kaj povedo. Tudi letos je bilo tako, a vseeno nekoliko drugače. Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna, saj so bili z nami gostje iz Turčije, Bolgarije, Romunije, Poljske in Italije, s katerimi sodelujemo v mednarodnem projektu Comenius. Tema tega projekta so letos narodne legende oziroma znamenite osebnosti posameznih držav. Zato se je naša javna prireditev navezovala na to tematiko in v kulturnem programu so učenci predstavili nekaj legendarnih osebnosti iz naših krajev.
Tako smo najprej predstavili domačina Slavka Oster-ca, znamenitega slovenskega skladatelja, ki je s svojim delom navdih mladim glasbenim rodovom iz Veržeja, ki se izobražujejo v Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru. Mladi virtuozi so se predstavili s čudovitimi glasbenimi točkami.
Nadaljevali smo z junakom naše ljudske pripovedke, to je Štefan Ropoša, ki je s svojim pogumom in bistrostjo večkrat rešil svoje sovaščane pred napadi Krucev. Boj s Kruci in zmago domačinov so učenci predstavili v krajši dramatizaciji.
Prav tako so učenci dramatizirali delček življenja genialnega izumitelja Janeza Puha, ki je s svojim delom vidno zaznamoval začetek novega zgodovinskega obdobja moto-rizacije.
V kulturnem programu so sodelovali še folklorna skupina, oba šolska pevska zbora in mlade plesalke, ki so z zanimivim nastopom obogatili program.
Vsebino prireditve pa so v celoto povezovali recitatorji, ki so prebirali pesmi pesnika Toneta Pavčka. Pesmi smo najprej slišali v slovenščini, nato pa še v angleščini. Naj povem še to, da je celotna prireditev potekala v slovenščini in angleščini, tako so naši dragi gostje lažje sledili programu.
Zalika Horvat, koordinatorka prireditve
SPREJEM ZA UČENCE OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Zupan občine, Slavko Petovar, je 20. junija 2013 ob zaključku šolskega leta 2012/13 priredil sprejem za učence, ki so v vseh devetih letih dosegli izjemne učne uspehe ali pa so bili v iztekajočem šolskem letu uspešni na najrazličnejših področjih. Sprejema so se udeležili naslednji učenci: Rene Heric, Marko Maučec, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Ana Šterman, Sabina Kopun, Taja Kukolj, Saška Belec, Tina Klement, Polona Osterc, Tamara Rajh, Petra Ivančič, Nastja Novak, Nastja Borko, Nejc Kuzma, Thomas Prelog, Rafael Hladnjak, Neja Zrinski, Žan Kolamnič, Ivo | Marinič, Blaž Brunec, Niko Mladenovič, Jure Šterman, o Bine Brunec, Gašper Rudolf, Blaž Borko, Romina Erjavec, |
c
Vito Golinar, Tadej Raj, Uroš Orešnik in Adrijan Pogorevc. S
Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Borut Casar, vodja šole Marija Ferenc in mentorji: Marijan Šadl, Vanda Novak, Vlado Bratkovič, Anton Šterman in Miloš Bavec.
Bojan Ferenc
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA_
Ob koncu šolskega leta smo pripravili otroško veselico, ki je postala že tradicionalni zaključek naše šole. Nekaj učenk in učencev se je predstavilo z glasbenimi točkami, ki so jih naštudirali v svojem prostem času. Čeprav so si prireditev ogledali starši in tudi drugi gostje, naši otroci niso imeli prevelike treme, ki bi lahko pokvarila njihov nastop. Povezovalca programa, Niko Mladenovič in Jure Šterman, sta svojo vlogo odigrala zelo suvereno in prepričljivo. Predstavil se je hišni bend, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo naših mladih pevk. Niko je pokazal svojo glasbeno nadarjenost in nas prijetno presenetil s solistično točko na saksofonu. Glasbeni del prireditve je slikovito za-
DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI
ključil Timo, ki že nekaj časa dokazuje svoje mojstrstvo na bobnih.
Drugi del prireditve je bil namenjen podelitvi priznanj, ki so jih naši učenci dosegli v državnem merilu. Gospod ravnatelj, Borut Casar, je rabil kar precej časa, da je izročil pisna dokazila za pomembne dosežke njihovim avtorjem. Devetošolci so dobili vsa odličja, ki so jih dosegli v tem šolskem letu, saj je zanje bilo to dokončno slovo od osnovne šole.
Letos nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan občine Veržej, gospod Slavko Petovar.
Marjana Rojnik, knjižničarka
V sredo, 5. junija je bilo v Kopru državno prvenstvo v atletiki. Pravico nastopa so imeli le tisti, ki so se z rezultatom na področnem prvenstvu uvrstili med 24 najboljših učencev v Sloveniji. Z naše šole so se na državni finale uvrstili kar štirje učenci. To so: Jure Šterman v teku na 60 m, Jaka Grantaša v suvanju krogle, Sabina Kopun v teku na 300 m in Nastja Novak v metu vorteksa. Nastja Novak je osvojila dvanajsto mesto, kar je bila najboljša uvrstitev naših učencev. Jure Šterman in Sabina Kopun sta v tekaških disciplinah izboljšala osebne rekorde, kar je velika vzpod-
buda za nadaljne treninge. Vzporedno s tekmovalnim delom, se je dogajalo še veliko zanimivega. Z učenci sta se celo dopoldan družila tudi Dejan Zavec in Matjaž Smodiš.
Tone Šterman
Dejan Zavec z Nastjo in Juretom
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
PODROČNI PRVAKI V MALI ODBOJKI
Zadnje tekmovanje v tem šolskem letu je bilo področno prvenstvo v mali odbojki za fante. Tekmovanje je potekalo v Ljutomeru. Kot medobčinski prvaki so se tekmovanja udeležili tudi učenci naše šole. Za našo ekipo so igrali: Jure Šterman, Žan Kolmanič, Ivo Marinič, Blaž Bru-nec, Bine Brunec, Blaž Borko, Gašper Rudolf, Vito Golinar in Tadej Raj. Učenci naše šole so v finalu premagali učence iz OŠ I Murska Sobota z rezultatom 3:0. Tako so učenci OŠ Veržej že tretjo leto zaporedoma postali področni prvaki v mali odbojki.
Tone Šterman
POZDRAVLJENI PRVOŠOLCI!_
Šolski zvonec glasno kliče: »Cicibani kje pa ste? Čez zelene vinske griče že jesen v deželo gre!«
(K. Kovič)
v
Šolski zvonec se je oglasil in pred vrati OŠ Veržej so se zbrali vsi naši učenci. Med njimi so bili tudi naši pr-vošolci, otroci, ki bodo v tem šolskem letu napolnili 6 let. Otroci so prišli v šolo v spremstvu staršev in skupaj z njimi so pogumno vstopili v učilnico 1. razreda. Najprej so se učenci predstavili in povedali nekaj stvari o sebi. Preko iz-števank in iger smo stkali prve vezi in prisluhnili pravljici o tem, kako zelo različne so šole po svetu. Učenci so z navdušenjem izdelovali plišaste igrače, ki so jih lahko odnesli domov, nato pa so se lotili barvanja pobarvank. Starši so za kratek čas zapustili učilnico in opravili uvodni roditeljski sestanek, na katerem so poslušali tudi predavanje o varnosti otrok v prometu, ki ga je pripravil policist Rajnar. Ob
UČENCI 1. RAZREDA: NIKA ŠKRJANEC, NIKA ROZMALIČ,
ELENA ŠONAJA, ZALA KRAJNC, TIAN PRELOG, NIKO OSTERC, LANLEGEN, LAN SVENŠEK, DAVID GREGORINČIČ.
zaključku prvega šolskega dne so učenci prejeli slikanico Premeteni pastir, rumeno rutico, odsevni trak in veliko drugih majhnih pozornosti.
Učencem želimo prijetno počutje na naši šoli.
Razredničarka Maja Majer
VZGOJNI DOM OB KONCU ENEGA IN ZAČETKU DRUGEGA ŠOLSKEGA LETA
»Če bi me prosili, naj vam dam nasvet,
ki se mi zdi najbolj uporaben za vse človeštvo,
bi povedala naslednje:
pričakuj težave kot neogibni del življenja
in ko pridejo jim z visoko dvignjeno glavo
poglej naravnost v oči in jim reci:
'Večji sem kot ve. Ne morete me premagati.'«
Ann Landers (roj. 1918)
Naš Dom ni le vzgojni dom, temveč našim dekletom in fantom pomeni, kot pri nas radi rečemo, šolo za življenje. V preteklosti so bili prikrajšani za marsikatero toplo besedo, za marsikatero izkušnjo, pa tudi za to, da bi jim kdo pokazal, kako sprejemati odgovornosti, katerim življenje na poti do ciljev postavlja mnoge pasti. Že dejstvo, da so jih poslali v zavod, je v prvem trenutku zanje pomenilo zavrnitev s strani tistih, od katerih so pričakovali vse kaj drugo. In ven-
dar so se znašli tukaj, pred novo preizkušnjo, ki pa jo lahko izkoristijo kot novo pot v uspešnejše, odgovornejše in bolj ustvarjalno življenje, nekoč seveda spet v svojem domačem okolju, v katerega se bo večina slej ko prej vrnila. Naša želja, strokovnih delavcev Doma je, da odrastejo v zadovoljne in ponosne mlade ljudi, ki bodo pogumno premagovali življenjske ovire in jim skrb tako zase kot za sočloveka ne bo tuja. V času mojega pisanja prispevka, se naši otroci vračajo s poletnih počitnic, ki so jih, vsaj večina, preživeli doma v krogu družin, prihajajo pa tudi novi. Še preden pa zajadramo v novo šolsko leto, je morda pravi trenutek za to, da se na kratko ozremo nazaj v minulo šolsko leto 2012/13.
Prav vsak otrok oz. mladostnik je v tem šolskem letu pridobival mnoga nova učna znanja, delovne navade ter sodeloval v različnih prostočasnih dejavnostih. Obenem pa so bili pomemben del našega življenja učenje komunikacije, graditev zdravih medosebnih odnosov, pridobivanje primer-
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
nih načinov reševanja konfliktov ter skrb zase in za svet okoli sebe. Seveda je bilo skozi leto tudi veliko težkih trenutkov, pogosto skoraj nerazrešljivih težav, ki so jih otroci s seboj prinesli z vstopom v zavod, vendar pa jim je s pomočjo strokovnih delavcev uspelo dosegati tudi mnoge zelo dobre rezultate. Tisti, katerih starši so z nami ves čas intenzivno sodelovali, so dosegli še boljše rezultate. Področja oz. dejavnosti, na katerih so se domski otroci zelo dobro odrezali, so: nogomet, tek, pohodništvo, kolesarjenje; umetniško ustvarjanje; dramsko--recitacijski krožek; literarno ustvarjanje; pomoč in druženje s starejšimi občani v občinah Ljutomer in Gornja Radgona; avtomehanični in kolesarski krožek; delo z živalmi in skrb zanje (kinološki krožek, čebelarstvo, akvarijski krožek); skrb za življenjski prostor (sadjarstvo, pleskanje, delo na vrtičkih); kuharski krožek in mnoga druga. Skupaj s svojimi vzgojiteljicami so pomagali krasiti občinsko avlo, njihove izdelke in dosežke pa je bilo moč občudovati tudi na naših spletnih straneh. Program fantje in dekleta soustvarjajo tudi v fazi načrtovanja, in sicer na sestankih domske skupnosti.
Naj dodam nekaj vtisov mentoric interesne dejavnosti »medgeneracijsko sodelovanje« in enega od otrok, ki je to dejavnost obiskoval.
Medgeneracijsko sodelovanje
»Že drugo leto izvajamo interesno dejavnost Medgeneracijsko sodelovanje. Letos je 10 otrok ob torkih obiskovalo varovance Doma starejših občanov v Ljutomeru in Gornji Radgoni in z njimi preživljalo popoldanske urice. Skupaj z varovanci so se otroci vključevali v različne dejavnosti: igrali so šah, se družili in na skupnih sprehodih obujali spomine na preteklost, se pogovarjali o vsakdanjih temah in današnjih dogodkih, izmenjavali izkušnje in recepte. Skupaj smo v delavnicah ustvarjali okraske in darila iz različnih materialov. Pred prazniki smo skupaj postavljali jelko in kasneje z nje pospravili okraske. Otroci so za starostnike izvajali tudi bralne urice, ki so jih varovanci upokojenskega doma vsakokrat nestrpno pričakovali.
Starostnikom so otroci tako vsakokrat popestrili torke in jim poskušali izboljšati kakovost življenja. Ob druženju so se učili sprejemanja in razumevanja starosti kot načina življenja in tako spoznali svet starejših generacij. Naša druženja so bila prijetna in hkrati poučna.«
Vida Šijanec in Stela Kovačič
Pri interesni dejavnosti
»Z vzgojiteljico Stelo in socialno delavko Vido sem letos hodil v domova starejših občanov v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Tam sem igral šah in izdeloval različne izdelke (iz gline, papirja...). Največkrat sem šahiral s starejšim gospodom, ki je bil zelo zabaven in sem se med igro večkrat nasmejal. Gospod je bil zelo dober šahist in ga zato tudi nisem nikoli premagal. Vseeno sem se naučil veliko novih potez pri šahu.
Ta krožek mi je bil zelo všeč in zato ga bom obiskoval še naslednje leto.«	Žiga S. G.
Kar nekaj dogodkov, ki so se dogodili skozi šolsko leto, je že tradicionalnih, od jesenskega piknika in pohoda na Jeruzalem, božično-novoletne zabave, turnirjev v malem nogometu, literarnih natečajev in kulturnih prireditev, do mnogih drugih akcij in tematskih dogodkov. Posebej ponosni pa smo na delavnice, ki jih priredimo za starše in delavce centrov za socialno delo - otroci, vzgojitelji, starši oz. rejniki in delavci centrov ustvarjalno in aktivno skupaj v zavodu preživijo dva dopoldneva v letu. Ta srečanja so nam toliko bolj pomembna, ker se na ta način bolje spoznamo in družimo ob prijetnih aktivnostih, kar nam daje boljše pogoje za naše skupno doseganje ciljev. V očeh otrok, katerih starši ali rejniki se teh delavnic udeležujejo, pa se vsakokrat zrcali sreča. Takrat so ponosni nanje in srečni, da so ob njih, da se zanimajo za njihove uspehe in stiske ter jim stojijo ob strani.
Veržej tako našim otrokom na nek način postane drugi dom. Čeprav ga
v začetku nekoliko težje ^
I
sprejmejo, saj večina sem | ni prišla prostovoljno in §, jim je bil njihov pravi dom > s tem pravzaprav odvzet. |
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
Sčasoma pa postanejo del našega skupnega življenja, na določenih točkah povezani z ljudmi, ki tukaj živijo. Tako skupaj z vzgojitelji poskušajo doprinesti tudi nekaj malega k urejenosti okolja, kdaj komu priskočijo na pomoč, dodajo svoj delček h kulturnemu ustvarjanju v kraju ipd. Dejstvo je, da ga kdaj tudi kje »pobiksajo«, takrat smo hvaležni, da naši krajani nanje niso preveč hudi, nekateri nam v določenih trenutkih krize celo priskočijo na pomoč. Včasih nas kdo
pokliče in obvesti, kje je naš pogrešani otrok, spet drugič z njim le prijazno poklepeta, okoliška društva pa naše otroke sprejemajo v svoje klube. Za vse to smo vam hvaležni.
Tudi za prihajajoče šolsko leto imamo nove, velike načrte. Vabimo vas, da nas obiščete na naši spletni stran, kjer lahko nas in dogajanje v Domu ves čas spremljate!
Vsi zaposleni in otroci vzgojnega doma vam želimo lepo in bogato jesen ...	Kamila Kramarič, strokovna vodja
DOŽIVLJAJČKI
Odnos med otrokom in živaljo je nekaj posebnega in prinaša vrsto prednosti za otrokov razvoj, kar trdijo tudi številni strokovnjaki. Ker žal pri nas otroci ne morejo
imeti živali, jim skušamo ta odnos omogočiti malo drugače. Kako pri tem uživajo, pa se vidi iz fotografij...
Klavdija Paldauf
SODELOVANJE NA 33. MARATONU TREH SRC
Tekmuj sam s seboj. Vsak je zmagovalec. To je bil letošnji moto za 33. Maraton treh src v Radencih. Da bo tekmoval sam s sabo, se je letos odločil Jan R. Z vzgojiteljema Alešem in Primožem se je kar nekaj časa vztrajno in z veliko motivacije pripravljal na sodelovanje na maratonu. Za priprave so izkoristili lepo naravo v bližini Veržeja.
Sončno vreme je na 33. Maraton treh src, ki je bil v soboto, 18. maja 2013 v Radencih, privabilo skupno 8012 tekmovalcev v različnih disciplinah. Na Radenska Naturelle 10 km teku jih je bilo 1723 in med njimi tudi Jan. Ni sicer bil zmagovalec proge, je pa premagal samega sebe in vsekakor postal zmagovalec. Dokazal je, da je vse mogoče, če je le volja.
Tako je zapisal Jan: »Nekega dne mi je vzgojitelj Aleš omenil, da bi šel na maraton. Jaz in Adrijan sva bila za to in začeli smo trenirati. Tudi Uroš iz sosednje skupine je nekaj časa treniral z nami, potem pa ni imel več časa. Kmalu je odnehal tudi Adrijan. Meni pa je bilo to zabavno in zato nisem
hotel odnehati. Seveda sem tudi jaz imel kdaj dneve, ko se mi ni dalo teči, pa sem vseeno šel, ker mi je bilo všeč. Vzgojitelju Alešu je pomagal tudi vzgojitelj Primož.
V noči pred maratonom nisem skoraj nič spal, ker sem bil napet. Ko sem zjutraj vstal, sem se najedel in potem smo se z vzgojiteljema odpeljali v Radence. Najprej smo se skupaj ogreli s tekom. Potem je vzgojitelj Aleš odšel, ker je tekel na 21 km, midva z vzgojiteljem Primožem pa sva se pripravila na tek na 10 km.
Ko smo startali, mi je tek kar dobro šel. Imel sem malo treme, ampak je šlo. Pri 7 km sem bil zadihan in mi je vzgojitelj Primož svetoval, naj pojem banano in bo boljše. In res, ko sem pojedel banano, sem se počutil kot nov in sem spet lahko tekel dalje.
Ko sem prišel do cilja, sem bil vesel in zdaj sem ponosen nase, saj nisem verjel, da mi bo uspelo. Brez vzgojiteljev mi ne bi uspelo. Ker mi je bilo tako všeč, sem se z vzgojiteljem zmenil, da bom še nadaljeval s tekom.«	Klavdija Paldauf
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
MED POČITNICAME JE BILO V VRTCU ZABAVNO IN USTVARJALNO
V vrtcu smo vzgojiteljice poskrbele, da so se otroci prijetno počutili in se zabavali tudi med počitnicami. Veliko smo se igrali z vodo, saj so vsi otroci navdušeno čo-fotali in se škropili med seboj. Igrali smo se v peskovniku, delali blato in se z njim mazali. To jim je bilo največji užitek. Z veseljem so v mivki gradili grad s tunelom. Deklice so si izdelale zapestnice iz odpadne embalaže. Tudi brez ladje ni bilo zabave. Otroci so si s pomočjo vzgojiteljice izdelali ladjo iz kartona in jo tudi pobarvali.
Nekajkrat so nas obiskali na igrišču otroci iz Marjani-šča, kjer so preživljali dopust s svojimi starši. Skupaj smo se igrali in zabavali. S kreativnostjo vzgojiteljic, je lahko tudi med počitnicami za otroke v vrtcu zelo zabavno. Kljub veliki vročini, otroci niso imeli nobenih težav, saj smo jih obvarovali pred soncem tako, da smo se igrali na igrišču samo v jutranjih urah, pa tudi s kremo smo jih zaščitili in pili veliko tekočine.	Vzgojiteljica Mateja Fras
10 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
ZAKLJUČEK ŠMARNIC V BUNČANIH_
Mesec maj je po tradiciji s šmarnicami posvečen misli na nebeško mater Marijo. Vsakodnevno obiskovanje šmarnic je za naše vaščane Bunčan posebno doživetje, preko katerega utrdimo vezi med generacijami. Tako je bila pomlad v letošnjem maju, kljub dežju, po svoje lepa, mi vaščani pa srečni in zadovoljni.
Da je temu tako, smo dolžni zahvalo Elici Osterc, ki leto za letom prevzema odgovorno nalogo, saj poskrbi za vsakodnevno molitev rožnega venca. Brez nje bi bila pobožnost bolj skromna in se ne bi slišalo tako lepega petja Marijinih pesmi.
Veseli smo tudi, da imamo pridne šolarje, ki prevzamejo šmarnič-no branje in branje litanij. To nalogo opravljata Nastja Borko in njen brat Blaž s prijatelji.
Kapela, kjer se zbiramo, stoji sredi vasi. Iz njenega zvonika se sliši zvonjenje, njena notranjost in zunanjost je vedno urejena in lepa ter vedno pripravljena na šmarnice in daritev svete maše. Za vsem tem z vso zavzetostjo in odgovornostjo stoji Terezija Štumpf. Vodi pa tudi vse finančne zadeve in včasih se nam zdi, da s temi skromnimi sredstvi ustvarja prave čudeže.
V petek, 31. maja 2013, pa smo imeli zaključek šmarnic s sveto mašo, katero je daroval veržejski župnik, Jožef Krnc. Po maši smo se zbrali na skupnem druženju, na dvorišču Julike Petovar, ki nas je vedno pripravljena sprejeti. Srce Julike je zelo bogato, saj je odprto za vsakega. Rada daruje in pomaga ter je neizčrpen vir dobrote. To bogastvo prenaša tudi na svoje domače.
Ob klepetu smo okusili dobrote, za katere so poskrbele pridne gospodinje, skupaj z gospodom Mirkom Rakovnikom in župnikom Jožefom Krncem pa smo vsi veselo zapeli. Ubrana pesem je odmevala po celi vasi pozno v noč in je ogrela vsakega, ki jo je slišal, pozabljene so bile težave in na obraz sta se prikradla nasmeh in zadovoljstvo, otroci pa so se živahno podili po »županovem« dvorišču in se sladkali s slastnimi picami, ki jih je spekla Terezija Štrakl in okusnim pecivom.
Zadali smo si obljubo, da se drugo leto v mesecu maju zopet srečamo, v čast nebeški materi Mariji pri šmarnicah in na skupnem druženju.
Danica Gregorinčič
Pregled dogodkov v naši župniji
23. 6.2013
Srečanje zakonskih jubilantov
Tradicionalnega srečanja zakonskih jubilantov, ki so se poročili v naši župniji in letos praznovali okrogle letnice skupnega zakona se je udeležilo 16 parov, od tega pet parov, ki so praznovali 10 let zakona, štirje pari, ki so praznovali 25 let zakona, dva para, ki sta praznovala 30 let zakona, trije pari, ki so poročeni 40 let ter dva para, ki letos praznujeta zlato poroko, to sta zakonca Gal iz Bunčan in zakonca Kolbl iz Lipovec. Pri sveti maši so se Bogu zahvalili za skupno prehojeno pot, obnovili zaobljube in prosili za božji blagoslov, v družabnem delu pa so se poveselili in nazdravili novim skupnim letom, ki so pred njimi.
25. 6. 2013
Izlet za skupine, ki urejajo cerkev
Članice skupin, ki skrbijo za urejanje cerkve in župnišča so se skupaj z g. župnikom in pod strokovnim vodstvom g. Zmaga Uriska odpravile na svoj šesti tradicionalni izlet. Z avtobusom so se odpeljale na Madžarsko do Blatnega jezera. Na obrežju mesta Szantod so se vkrcale na trajekt in se odpeljale do polotoka Tihany, ki je mondeno središče Balatona. Ogledale so si tudi vasico Tihany z zanimivo ljudsko arhitekturo, z znanim benediktinskim samostanom s cerkvijo Sv. Marije in Arnoše, od koder je čudovit pogled na velik del jezera. Ob poti so imele tudi sveto mašo pri kateri so se članice zahvalile g. župniku za njegovo 7-letno delo v župniji.
28.7.2013
Slovo od župnika Jožefa Krnca
Pri sveti maši ob 9.30 uri smo se župljani s težkim srcem poslovili od sedanjega župnika, kije našo j župnijo vodil sedem let in sedaj odhaja na mesto i duhovnega pomočnika v Cerknico. Župljani so se mu zahvalili z naslednjimi besedami: »Sedanja
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
podoba kraja, cerkve, župnišča, okolice in zadovoljnih ljudi priča o tem, da ste znali prisluhniti, sodelovati, navdušiti, se družiti in veseliti. Skozi skupno ustvarjanje ste nas popeljali s svojo preprosto, a bogato osebnostjo. Na novi poti vam želimo obilo božjega blagoslova.«
4. 8. 2013
Sprejem novega župnika Jožeta Brečka
Z velikim veseljem smo pri sveti maši ob 9.30 uri pozdravili našega novega župnika, ki bo obenem tudi ravnatelj Marijanišča, g. Jožeta Brečka, ki prihaja iz Šentruperta nad Laškim. Predstavili smo se mu z naslednjimi besedami: »Za Veržej pravijo, da je poseben kraj šegavih, a iskrivih ljudi, znanih po prleški velikodušnosti, delavnosti in ljudeh odprtega duha. Vse to znajo povedati drugi, sami pravimo, dovolite si nas spoznati. Z nami deliti Božjo besedo in vero, zaupanje in ljubezen, se družiti in medsebojno bogatiti skozi vsak nov dan, ob priložnostih, možnostih in preizkušnjah, ki jih prinaša življenje. Želimo, da se dobro počutite med nami.«
25.8.2013
Dekanijsko romanje na Ptujsko goro
Številni verniki naše župnije so tudi letos poro-mali k Mariji Zavetnici s plaščem na tradicionalno romanje ljutomerske dekanije na Ptujsko goro. G. župnik je organiziral avtobusni prevoz, številni pa so se podali na pot z osebnimi avtomobili.
Po končani slovesni sveti maši so se romarji, ki so poromali z avtobusom odpravili na kosilo in se potem odpeljali v romarsko središče Marija Bistrica, ki leži sredi hrvaškega Zagorja.
Pripravila Darja Makoter in sodelavci
TABOR FRANČIŠKOVIH OTROK_
Novo sezono Trio kampa v Veržeju je v času od 25. - 30. 6. 2013 odprla velika skupina Fran-čiškovih otrok. Skoraj 70 udeležencev iz Veržeja in Slovenske Bistrice pod vodstvom s. Zalike in s. Pavline je v Frančiškovem duhu preživljalo prve počitniške dneve v šotorih in novih zemljankah Trio kampa. »Skavtsko« življenje je otrokom pisano na kožo, kljub kakšni kaplji dežja in mraza, sonce že naslednji dan prežene vse in bazeni, delavnice kar vabijo, da upade sodobno malodušje.
Spremljevalna ekipa, poleg animatorjev seveda, ki na takšnih dogodkih skrbi za telesno in duhovno prehrano, pa je prava pika na i celotnemu pestremu dogajanju. Zato Božji blagoslov gotovo ne manjka.	M. S.
SLOVO V BUNČANIH
Naše življenje je potovanje, bežno kakor oblaki. Za hip zastane-mo, toliko, da se spoznamo, molimo, drug z drugim delimo usodo, se srečamo z ljudmi in z Bogom. V pogovoru se življenje razbohoti, utrinjajo se nove ideje, rojeva se bližina. Odkrivamo bogastvo in dragocene trenutke dobrih ljudi.
Dobri ljudje so kot kristali, ki nastajajo v božji delavnici vsakdanjega življenja. Brez soli Kristusovega evangelija, brez luči in lepote njegovega zgleda, se nič velikega in lepega ne ustvari. Ni dvoma, da prav dobrota daje mir v srcu in ustvarja lepoto in vrednost življenja.
Del tega bogastva je bil tudi nam spoštovani in cenjeni gospod Jožef Krnc, veržejski župnik, ki je odšel na novo delovno mesto. V torek, 23. julija 2013, je bilo v vaški kapeli v Bunčanih slovo in zahvalna maša, s katero smo se mu zahvalili za vsa dobra dela.
Dragocene trenutke smo si delili z njim pri sveti maši v naši kapeli, pa tudi v cerkvi in Marijanišču v Veržeju. Vedno je rad razbremenil in priskočil na pomoč tudi našemu farnemu župniku, gospodu Štefanu Vinkoviču iz Križevec.
Na koncu smo mu zaželeli, da bi na novem delovnem mestu našel svoj mir, občutil dobroto in prisluhnil prijazni besedi dobrih ljudi.
Hvala dobremu Bogu, da nam ga je bilo dano spoznati in se mu zapisati na list v njegovi knjigi življenja.
Danica Gregorinčič
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
NARNIJA V VERZEJU
V času med 22. in 27. julijem je dvorišče Marijanišča napolnil otroški smeh in želja po dogodivščinah, saj se je odvrtel Oratorij 2013.
Letošnji oratorij je imel prav posebno temo, ki je otrokom bila še posebej všeč in sicer je temeljil na zgodbah iz Narnije, kjer živijo govoreče miši in vsemogočni lev Aslan.
Vsako dopoldne so nas pričakale različne dejavnosti, kot so kateheze, organiziran odmor, delavnice, kjer smo izdelovali obeske, sončnice, copatke in še kaj. Popoldne pa smo animatorji pripravili različne velike igre, tudi vodne, ki so še posebej zanimive. Otroci pa so poleg pestrega programa še posebej navdušeni nad vsakoletnim kopanjem v Banovcih in celodnevnim izletom, ki je letos bil organiziran v Celje. Že drugo leto zapored pa je možnost tudi nočitve v Kampu Trio - za eno noč, kjer se skupaj z animatorji spremenimo v prave skavte. Zbralo se nas je za okroglo število 100, od tega nas je bilo 22 animatorjev in 78 otrok.
Oratorij se je zaključil v soboto, s sklepno prireditvijo, animatorji pa smo že v nedeljo odšli na zaslužen nekajdnevni oddih v Lukoran.
Nina Gaberc
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
ANIMATORJI V LUKORANU ...
... IN ŠE V PARIZU
Končno je nastopil dan, ki smo ga vsi veržejski anima-torji težko pričakovali. 29. julija smo se že tradicionalno odpravili na Lukoran, kjer sicer snujemo svoje projekte in načrtujemo delo, tokrat pa je bilo vse bolj ležerno, saj smo poletne programe že izpeljali.
Po naporni, a zabavni vožnji s kombiji in trajektom, smo prispeli na želen cilj. Takoj, ko smo odložili prtljago, smo se šli hladit v osvežujočo vodo. Vseeno pa nismo mogli mimo tega, da se je naš korak vsaj za nekaj trenutkov ustavil ob našem poslanstvu, zato smo v nekaj urah tudi ovrednotili in naredili načrte za prihodnje leto.
Vedno znova namreč želimo izboljšati naše delo in izpeljati vse načrte tudi v prihodnjem letu. Uživali smo ob družabnih večerih, ter krstili naše novince. Žal je vsega lepega hitro konec, in tako smo se v sredo, 31. julija, odpravili domov. Na poti domov smo se ustavili še v Zadru, kjer smo si ogledali Muzej antičnega stekla - z namenom, saj smo imeli s seboj osebno vodičko po muzeju. Naša animatorka Suza je namreč tri mesece prav v tem muzeju opravljala študijsko prakso. Lukoran, se vidimo spet drugo leto. :)
Vanesa Kolbl
Animatorji SMC Veržej skozi vse leto izvajamo različne aktivnosti - v župniji, Marijanišču in še kje. S svojim prostovoljnim delom tako popestrimo marsikatero urico in dogodek, narišemo nasmeh na obraz otrok, se družimo med sabo in snujemo nove podvige. Že nekaj let pa je tista pozitivna motivacija za aktivno sodelovanje v društvu tudi poletni izlet, ki ga skupaj organizirajo salezi-janski mladinski centi Slovenije. Tako sta se tudi letos dva avtobusa polna pridnih animatorjev za pet dni odpeljala - cilj Francija, Pariz. Na poti smo se ustavili v Strasbour-gu, kjer smo si ogledali gotsko stolnico (ena od petih najlepših v Franciji), stari del mesta in evropski parlament. Pred Parizom pa smo se ustavili še v Reimsu, kjer je znamenita stolnica v kateris o ustoličevali francoske kralje. Naslednje tri dni smo si ogledovali največje znamenitost Pariza, muzej Louvre, cerkev Notre Dame, Eifflov stolp, ... Ogled Pariza smo zaključili z nočno vožnjo z ladjico po reki Seni. Sledila je naporna dolga vožnja proti domu. Ostalo nam bo veliko lepih vtisov in fotografij iz tega zanimivega potovanja.
Animatroji SMC Veržej
17 Funkešnica 2/2013
: društveni utrip
TRDO DELO PRINAŠA NAGRADE
Poslušnost in trdo delo na vajah, dovršeni in izpiljeni nastopi dokazujejo, da Leščečki sodijo ob bok najboljšim folklornim skupinam v Sloveniji. Tako so se tudi letos uvrstili na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo v Lendavi. S svojim nastopom so prepričali ocenjevalce in se tako že tretje leto zapored uvrstili na državno srečanje folklornih skupin, ki bo 19. okrobra potekalo v Sežani. Posebna čast pa je plesalce Folklorne skupine Le-ščeček doletela v juniju letošnjega leta. Nastopili so namreč na otvoritveni slovesnosti ob odprtju festivala Folkart 2013 v Mariboru, ki je v sklopu Festivala LENT letos slavil 25. obletnico obstoja in velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Evropi. Na povabilo organizatorja so se še predstavile skupine iz Cipra, Litve, Kolumbije, Romunije in Makedonije. Slovenske barve so zraven Leščečkov seveda zastopali še organizatorji festivala, člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Ne le ples, tudi druženje z drugimi skupinami ob takšnih dogodkih pa je srž, ki članom daje nov zagon in motivacijo za delo naprej.
Ob novi sezoni velja vabilo vsem mladim občanom, da postanete del pisane druščine in tako kvalitetno preživite svoj prosti čas - skupaj se namreč znamo zabavati, ohranjati plesno in pevsko dediščino, hkrati pa ime naše občine nosimo v svet.
Jernej R. L
^aai» — —
DIJAKI, ŠTUDENTJE POZOR!
KD Slavko Osterc Verze]
Folklorna skupina Lescecek
20 in 27. septembra 2013
in 20. uro
"^¿sz-zss:
v Kulturnem domu v
Bodi LeščecektudiT^

Še posebej vabljeni mladi občani občine Veržej, kakor tudi glasbeniki (harmonika, violina, klarinet, tamburice)!
VOKALNA SKUPINA LESCECEK ZAPELA V MALI NEDELJI
V Kulturnem domu pri Mali Nedelji so se v soboto, 7. septembra, zbrali pevci in pevke ljudskih pesmi ter godci ljudskih viž iz občin Veržej, Ljutomer in Križevci. Prireditev vsako leto pod naslovom Pr-leki smo veseli lidje organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, izpostava Ljutomer.
Tovrstna srečanja so namenjena javnemu prikazu ustvarjalnega dela poustvarjalcev ljudskega glasbenega izročila naših prednikov v preteklem obdobju. Strokovni spremljevalki Jasni Vidakovič in obiskovalcem v dvorani se je predstavilo šest skupin in en posameznik, med njimi tudi Vokalna skupina Leščeček iz KD Slavko Osterc, ki je zapela pod vodstvom Mateje Rus. Mladi pevci so z ubranim petjem več kot odlično predstavili | prleško ljudsko pesem in predvsem zaradi mla- |
O
dosti bili še posebej pohvaljeni, da s svojim ak- |
tivnim delovanjem negujejo in nenazadnje popularizirajo ljudsko pesem tudi med svojimi sovrstniki. Ivan Kuhar
21 FGnkešnica 3/2013
:: društveni utrip
DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA DRUŠTVA VERŽEJ
V okviru letošnjega občinskega praznika občine Veržej in na pobudo ČZS smo se v praznovanje že drugo leto vključili tudi čebelarji Čebelarskega društva Veržej z dnevom odprtih vrat oziroma s čebelarskim dnevom, ki je potekal na domačiji Alojza Novaka v petek, 14. junija.
Predstavljena je bila zgodovina čebelarstva v Veržeju od njenih začetkov do danes, tudi s priložnostno čebelarsko literaturo in čebelarskim gradivom. Za otroke je bil najbolj zanimiv stekleni panj s čebelami, pri čemer so čebele lahko tudi »božali«. Ogledali so si tudi pravi čebelnjak s čebelami, ki so pridno prinašale medovino in cvetni prah. Pomen vsega dogajanja je bil v tem, da spoznamo, kako so čebele pomembne za naravo in opraševanje. Vsi obiskovalci, med njimi je bil tudi župan občine Veržej g. Slavko Petovar, so se še lahko posladkali z medenim pecivom in medeno pijačo.
Lepo vreme je bilo kot nalašč primerno za čebelarski dan, kajti čebele so tisti dan bile vesele vsakršnega obiska.
UO ČD Veržej
KAKO JE POTEKALO MEDGENERACIJSKO SREČANJE
Člani društva upokojencev iz Veržej a smo organizirali medgeneracijsko srečanje, ki je bilo 12. junija v prostorih PGD Bunčani, s pričetkom ob 19. uri. Srečanja se je udeležilo več kot 100 članov iz povabljenih društev občine Veržej. Prisotne je pozdravil predsednik DU Veržej g. Arih Ernest, ki je med drugim izrazil željo, da bi naj takšno srečanje postalo tradicija. Takšna srečanja blagodejno vplivajo na naše, v tem času, tako stresno življenje.
Nato je župan g. Slavko Petovar izrekel nekaj pohvalnih besed o prireditvi z željo, da bi lepo doživeli to srečanje in da nam bi ostalo v lepem spominu.
Kot je že nekaj časa naša navada, v naša snidenja vklopimo nekaj kulturnega programa. Tako nam je v začetku zapel otvoritveno pesem moški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje gospe Tatjane Rozmarič Poštrak. Program smo nadaljevali s plesom - Starejša folklorna skupina KD Veržej je odplesala venček narodnih plesov.
Po krajšem predahu, ko smo zaužili pripravljene dobrote in si pogasili žejo ter odplesali nekaj polk in valčkov, je gospa Milica Skuhala, v komediji »Babica si med ženitnimi oglasi išče prijatelja« odlično igrala moža želj -no babico.
Na plesišče nas je ponovno zvabil glas harmonike, ki jo izvrstno obvlada naš muzikant g. Branko Petek. Ko so naše noge vabile k počitku, nas je presenetil gost iz Makedonije, g. Stojko, ki je trenutno letoval v Termah v Ba-novcih. V razgovoru z moderatorjem Ernestom smo ugotovili, da ima nekaj znancev iz Veržeja, ki so se leta 1961 udeležili delovne brigade, izgradnje avtoceste od Skopja do Dževdželije. Komedijo je pripravil in šaljivo igral g. Stanko Šterman, ki je požel bučni aplavz. (priložiti sliko) Naslednje presenečenje so nam s svojo pesmijo pripravi-
le pevke Vokalne skupine Leščeček in tako zaključile naš kulturni program. Nadaljevala pa se je veselica, kjer ni zmanjkalo jedače, ne pijače, pa tudi ples in petje ni pojenjalo pozno v noč.
Da nam je srečanje tako lepo uspelo se moramo zahvaliti našim pridnim članicam upravnega in nadzornega odbora, predvsem pa gospe Marici Legen, ki nas je gostila z doma pečenim kruhom, ki je bil tako dober, kakor pravimo, da bi ga še angelci jedli, če bi zobe imeli.
Še enkrat hvala vsem, ki so kakor koli prispevali,da je druženje tako lepo uspelo.
Ernest Arih
22 Funkešnica 3/2013
:: društveni utrip
AKTIVNOSTI ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV
V programu društva imamo zapisano, da se v mesecu marcu skliče zbor članov društva, na katerem se obelodani letni pregled dela in finančnega poslovanja društva za preteklo leto.
Tudi v letošnjem letu smo organizirali shod članov društva, ki je bil 18. marca, kjer smo hkrati priredili proslavo v počastitev materinskega dne. Proslavo so nam s pomočjo učiteljic iz vrtca
Veržej s svojim plesom in petjem popestrili naši malčki. Še enkrat jim najlepša hvala.
Na letošnjem občnem zboru smo poleg tradicionalnih poročil predsednice, blagajničarke in nadzorne komisije, morali narediti nekaj sprememb v upravnem in nadzornem odboru. Ker je dosedanja predsednica gospa Olga Mavrič, zaradi zdravstvenih težav želela odstopiti s funkcije predsednice, smo izvolili novega predsednika, g. Ernesta Ariha, za blagajničarko smoizvolili gospo Jožico Svatina in za tajnico gospo Marijo Arih. Prav tako je prišlo do sprememb v vodstvu nadzornega odbora, kjer je za predsedni-
co bila izvoljena gospa Danijela Kapun, kot članica NO pa gospa Nada Metličar. Po zaključku uradnega dela in zaku-ski, smo ob dobri glasbi, plesali pozno v noč.
Kot vsako leto, smo tudi letos v mesecu aprilu, organizirali medobčinsko športno tekmovanje društev upokojencev v šahu, igranju kart in pikado. V napetih bojih so naše »Pikaderke« osvojile prvo mesto, v moški konkurenci pa so zmagali tekmovalci iz Ljutomera. V šahu so bili najboljši tekmovalci iz Ljutomera, pri igranju kart pa so prvo mesto osvojili igralci iz Križevec. Za osvojena prva mesta so iz rok našega predsednika, prejeli čestitke in priznanja.
Naslednji dan, to je 19. aprila, so naši športniki bili povabljeni na meddržavno tekmovanje športnih društev upokojencev v Ljutomer. Tudi tokrat so se naše »Pikader-ke« dobro odrezale saj so osvojile drugo mesto. Med posameznicami sta bili najboljši naši tekmovalki. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila gospa Danica Kapun, bronasto pa gospa Marica Brunec. Iskreno jima čestitamo.
Ernest Arih
NOVIČKE TD VERŽEJ
18. 5. 2013 smo opravili pohod po naši UGP. Planirali smo ga 11. 5. 2013, vendar smo ga zaradi poplav morali prestaviti na naslednjo soboto. Za pohodnike smo pripravili ričet in pajali smo si kruh. Ob prijetnem vonju akaci-jevih cvetov smo klepetali ob hišici na UGP še dolgo v noč.
V maju in konec junija smo zasadili cvetlična korita. V maju smo zasadili mačehe, konec junija pa poletne rože .
Julija smo kosili travnike, na katerih rastejo narcise. Pred košnjo smo pobrali semena jesenskega podleska in odstranili stebla zlate rozge, ki je še ostala na travnikih.
28. 7. 2013 smo sodelovali v Bistrici na Mlinarskih dnevih. Predstavili smo občino Veržej in kuhali "Materne žgance". Odziv je bil zelo dober.
Vabimo vas na naslednje prireditve, ki jih bomo realizirali do konca leta 2013: - nedelja, 29. september 2013 - Miholov sejem;
sobota, 26. oktober 2013 - Jesenski pohod po UGP; sobota, 9. november 2013 - Ples pritepencev (ples dobre volje v TK Banovci)
nedelja, 20. december 2013 - Krašenje jelke (Osterčev park).	Božena Kosi
23 Funkešnica 3/2013
: društveni utrip
PIKNIK V OPLOTNICI_
T D Banovci se je odzvalo povabilu na piknik v Oplo-tnico, kjer nas je pričakalo presenečenje. Oplotniški Vintgar je od tistega dne bogatejši z novim, lepim mostom, ki so ga poimenovali »Most prijateljstva« med društvoma TD Oplotnica in TD Banovci. Ob lanski naravni katastrofi, ki je prizadela njihovo območje in jim povzročila razdejanje, je naše društvo priskočilo na pomoč in prispevalo simbolično donacijo. Kot prvo je potekala otvoritev omenjenega mostu, nakar je sledilo druženje v prijetni neokrnjeni naravi ob reki Oplotniščici. Srečanje s člani TD Oplotnica
smo izkoristili tudi za pogovore o nadalnjem sodelovanju in tradicionalnem srečanju v Banovcih, v času kožuhanja. Pogostitev je bila popestrena z zvoki domače harmonike, ob tem smo tudi zapeli.
TD Oplotnica je dokaz, da se lahko tudi s prostovoljnim delom, obilico dobre volje in s skupnimi močmi, veliko naredi.
Ko se je pričela spuščati tema nad oplotniški Vintgar smo se poslovili in se podali na pot proti domu.
Predsednica TD Banovci Jelka Klement
EKSKURZIJA TD BANOVCI
Člani TD Banovci smo se odpravili na enodnevni izlet v sosednjo Avstrijo. Ogledali smo si glavno mesto avstrijske zvezne dežele štajerske Gradec, ki leži ob reki Muri in znamenitosti tega kraja, kot so trg Schlossberg, sloveči stolp z uro in zvonikom. Med drugim smo se ustavili v središču mesta, kjer je otok v obliki školjke na reki Muri, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče. Obiskali smo baziliko Marije tolažnice, kjer smo poiskali svoj notranji mir. Ob povratku smo se ustavili pri rojstni hiši znanega filmsekga igralca in bivšega guvernerja
Kalifornije, Arnolda Schwarzenegerja. Za popolni zaključek naše ekskurzije smo se ustavili na turistični kmetiji v Rožengruntu pri Sv. Ani, kjer smo se okrepčali in prijetno pokramljali.
Imeli smo se lepo, kljub visokim temperaturam. Domov smo se vračali polni lepih vtisov. Z našo številčno udeležbo smo si dokazali, da smo željni medsebojnega druženja.
Predsednica TD Banovci Jelka Klement
24 Funkešnica 3/2013
: športni utrip
BUNČANI OSVOJILI DRUGO MESTO NA IGRAH BREZ MEJA
Tudi letošnje poletje v Termah Banovci ni minilo brez Iger brez meja in že tretje leto zapored smo na igrah sodelovali tudi mladi iz Bunčan. Iger se udeležujemo predvsem zaradi sodelovanja, druženja in zabave. Tako so se na deževno sobotno popoldne, 24. avgusta, v termah odvijale finale Iger brez meja. V finale so se uvrstile ekipe Bučečov-ci, Cvenski čehi in dikline, Trnje, Lotmerški Kasač, Veržej in Bunčani. Ekipe so tekmovale v sedmih različnih igrah, ki so se odvijale v vodi in na travi, na koncu pa je bilo tudi vlečenje vrvi. Napetost je naraščala do konca, saj je ravno vlečenje vrvi odločalo o prvem in drugem mestu. Prvo mesto so osvojili »kujori« - Ljutmerski kasač in tako dobili nagrado v vrednosti 1000 evrov, drugo mesto je osvojila ekipa iz Bunčan, ki je za nagrado dobila martinovanje za 20 oseb v Termah Banovci, tretje mesto pa so osvojili Bu-čečovci, ki so dobili 20 kopalnih kart s kosilom. Vsem sodelujočim ekipam čestitamo in se vidimo naslednje leto.
Jasmina Lubi
V Radomljah je bilo državno prvenstvo v tenisu za dekleta do šestnajst let. V kategoriji dvojic sta skupaj igrali Ana Šterman (Teniška sekcija Ljutomer) iz Banovec (trener Sašo Fišinger) in Iva Gabor (TK Jakopina) iz Kroga, katere trener je Jernej Jakopina. Ana in Iva sta zmagovali vse do polfinala, kjer sta z rezultatom 5:7 in 1:6 izgubili proti prvima nosilkama Niki Kozar (TR-KR) in Zali Dov-nik (ŽTKMB), ki sta pozneje zmagali tudi v finalu. Tako sta najboljši mladi pomurski igralki tenisa, kljub temu da sta nekoliko mlajši od tekmic in bosta lahko še drugo leto igrali v kategoriji do šestnajst let, osvojili tretje mesto.
Vito Šadl
ČLANI V 2. LIGI
Od zadnje izdaje vašega in našega cenjenega časopisa se je v ŠD NK Veržej zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov in bilo sprejetih nekaj pomembnih odločitev za nadaljnje delovanje društva.
Najbolj naporen mesec v tem letu je bil prav gotovo junij. Končala so se prvenstva v vseh ligah. Organizirali smo zaključek sezone za vse igralce, starše in simpatizerje društva.
Svečano je bilo ob praznovanju 50. letnice bogatega delovanja. Z izdajo biltena smo se sprehodili skozi bogato tradicijo kluba. Posebej čustvena je bila svečana akademija, kjer se je zbrala večina športnih delavcev in igralcev vseh obdobij. Podeljena so bile tudi priznanja zaslužnim članom (na sliki). Naslednji dan smo namenili igralcem selekcij U-12, U-14, kadetov, mladincev, članov in veteranov. Vabilu na prijateljska srečanja so se odzvale ekipe NK Ljutomer (U-12), NŠ Damir Pekič (U-14), ND Mura
(kadeti), NK Domžale (mladinci), FC Sarajevo (člani, na sliki) ter nogometaši Drave (veterani). Tretji dan praznovanja pa so prišli na račun še najmlajši nogometaši, ki so
ANA ŠTERMAN IN IVA GABOR TRETJI V DRŽAVI
25 Funkešnica 3/2013
: športni utrip
svoje moči merili na 9. turnirju selekcij U-6, U-8, U-10 in U-12. Sodelovalo je trideset ekip. Veržejski nogometaši so bili najboljši v selekciji U-10 (na sliki), selekciji U-6 in U-8 sta osvojili tretje mesto.
Sezona 2012/13 je bila za člansko ekipo zelo uspešna, saj je v 3. SNL vzhod osvojila 1. mesto ter si tako zagotovila možnost igranja v višjem rangu - 2. SNL. Vodstvo kluba je takoj pristopilo k potrebnim aktivnostim, saj so za igranje v tej ligi infrastrukturni pogoji veliko bolj zahtevni. ŠD NK Veržej je bil s prehodom v višjo ligo podvržen izrednemu licenčnemu postopku. Že s pridobljeno licenco za igranje v 3. SNL smo izpolnjevali v celoti pravne, kadrovske in finančne kriterije za igranje v 2. ligi. Obiskala nas je licenčna komisija NZS za infrastrukturo. Ugotovila je tisto, kar že sami vemo, kaj potrebujemo za nemoten potek tekmovanj. Tako bo potrebno v najkrajšem možnem času zgraditi še dodatni dve slačilnici. Na žalost nam to niso dovolili že pri izgradnji tribun, saj področje športnega parka spada pod Naturo 2000, Krajinski park Mura ter poplavno področje. Dodatno pa je zaščiteno še zaradi gnezdišča nekaterih zaščitenih ptic. Tako smo pripravili načrte izgradnje slačilnic v okvirju obstoječih gabaritov upravne zgradbe. Za naš nemoten potek vadbe smo poskušali skupaj z lastnikom objektov Občino Veržej v prostorski plan vnesti še izgradnjo pomožnega igrišča, a so nam državne ustanove tudi to zavrnile. Še sreča, da imamo zelo dobre odnose z sosednjimi klubi NK Bakovci, NK Cven, NK Dokležovje ter NK Slatina, da lahko naše selekcije v primeru poplav in preobremenjenosti našega igrišča trenirajo in igrajo na njihovih igriščih. Smo pa pred prvenstvom prenovili vse spodnje slačilnice, ki so bile v zelo klavrnem stanju. Kljub odhodom nekaterih standardnih igralcev, ki jim igranje na visokem nivoju zaradi službenih ali privatnih obveznosti ni ustrezalo, je trenerju Zlatko Gaborju uspelo pripraviti konkurenčno ekipo. Iz tujine sta se tako vrnila David in Matej Vinkovič (na sliki). Iz državnega prvaka NK Maribor Branik pa so na dvojno registracijo prišli mladi igralci, člani slovenske reprezentance U-19. Začetek jesenskega dela je prinesel kar nekaj poškodb ključnih igralcev, tako da se ekipa po odigranih petih krogih z dvema zmagama in tremi porazi nahaja na sredini lestvice. Cilj je postati stabilen drugoligaš, saj
je naš klub sedaj najvišje rangiran v celotnem Pomurju.
Veseli nas vedno večji odziv mladih igralcev za igranje pri nas. Tudi v jesenskem delu prvenstev se bodo tako po travnatih zelenicah podili najmlajši cicibani U-7 (trener Boštjan Puhar), mlajši cicibani U-9 (trener Bojan Gaberc), starejši cicibani U-11 (trener Sandi Pučko) ter mlajši dečki U-13 (trener Srečko Kovačec). Posebej zadovoljni smo z delom selekcije U-15, ki nastopa v najvišjem državnem nivoju in jih v tej sezoni trenira Tine Špilak.
Kadeti (trener Marko Fajdiga) ter mladinci (trener Zoran Osterc) bodo že četrto sezono igrali v drugi slovenski ligi.
Dušan Magdič
26 Funkešnica 3/2013
: naša dediščina
DOGODKI V CENTRU DUO
Elegantnost, ponos, nežnost, svobodnost, tenkočutnost ...
Vsem pridevnikom iz naslova lahko za poletno razstavo v Puščenjakovi dvorani Centra DUO damo skupni imenovalec - orhideja.
Na pobudo ljubiteljske slikarke Sonje Francelj, ki sicer sodeluje s svojimi izdelki tudi v prodajno-razstavni galeriji Centra DUO Veržej, smo skupaj s podjetjem Ocean Orchids d.o.o. iz Dobrovnika in lončarji ter keramiki Slovenije pripravili zanimivo razstavo: Orhideje - na platnu in v cvetličnih lončkih.
J
i= ^fi.-j . >-. - ■ J ril J
m	k	■%■ '. t'. ■
O gl	'i ¡v i
s * * Ij.j-jMi*'
LL liT	'•
Na razstavi je bilo predstavljenih 39 slik ljubiteljske slikarke Sonje Francelj, članice TD Trnje, na katerih upodablja svoj pogled na nežne cvetove orhidej. 25 orhidej podjetja Ocean Orchids d.o.o. iz Dobrovnika, med katerimi je kraljevala z zlatom nagrajena orhideja Ocean Cascada, je še polepšalo umetniške slike. Rastline pa so bile postavljene v posebne lončke. 25 unikatnih cvetličnih lončkov so prav za to priložnost izdelali slovenski lončarji in kerami-
Poletni Kampi znova zaživeli
Zavod Marianum Veržej - Center DUO, ki je partner v projektu Rokodelska akademija 2 (2. JR OP SI-HU), je tudi letošnje poletje, bolje rečeno julija, poskrbel, da so počitnikarji, ki so v tem času obiskali našo lepo ravnico, doživeli veliko lepega in zanimivega.
V Kampu TRO, ki je zrastel v lanskem letu, je spet bilo živahno, saj so se udeleženci programov podili za žogo, ustvarjali v rokodelskih delavnicah, ob visokih temperaturah preizkušal svežino banovskih termalnih vrelcev ter obiskovali druge kulturne in naravne znamenitosti Po-murja. Pogledali pa so tudi na Madžarsko.
Da je vse potekalo po planu, so poskrbeli animatorji, ki so poletne programe pripravljali v času od 30. junija do 4. julija. Letos je bilo to načrtovanje vsekakor lažje, saj so nekaj izkušenj prenesli že iz prejšnjega poletja. Pozitivno ozračje, pripravljenost, predvsem pa vnema so bile vsekakor odlike vseh udeležencev.
Tako je Kamp za družine v času od 5. do 12. julija kar prehitro minil. Sledil mu je Kamp za otroke od 14. do 18. julija, ki je bil nekaj posebnega z vsemi nadobudneži, ki so animatorjem krajšali počitniški čas. Živeti v naravi, le s šotorom nad glavo in tisočerimi zvezdami, ki v poletnih mesecih zasvetijo nad veržejsko poljano; spoznavati in se uriti v rokodelskih spretnostih s spretnimi mojstri, ki tako potrpežljivo prenašajo svoja znanja na mlade; in nenazadnje preživeti čas drug z drugim, ob igri, v bazenu ... s prijatelji. Kaj je lahko lepšega? In vse to doživiš v Kampu TRIO.
Osem priučenih slamokrovcev
V sklopu projekta Rokodelska akademija 2 (2. JR OP SI--HU) se je v pomladno-poletnem času odvilo uspo-
čarji, ki so se odzvali na natečaj Centra DUO Veržej.
Če ste zamudili letošnjo poletno razstavo, ki je odpirala svoja vrata v času od 26. junija do 31. avgusta, nikar ne zamudite razstave »O ti erbija«, ki bo na ogled od Miholovega naprej.
27 Funkešnica 3/2013
:: naša dediščina
sabljanje za NPK slamokrovec. Izobraževanje je potekalo pod budnim očesom izkušenega slamokrovca Antona Gol-narja. Udeleženci, ki so usposabljanje obiskovali, so skozi usposabljanje pokrili novonastale zemljanke, ki krasijo Kamp Trio. Tako so skozi praktično delo in učenje naredili tudi veliko koristnega, hkrati pa v Veržeju pustili trajen pečat, saj se številni obiskovalci in naključni mimoidoči, kakor seveda tudi domačini, z zanimanjem zaustavijo ob inovativnih zgradbah, ki omogočajo spoznavanje naseljevanja prvih Slovanov na našem področju.
Ivan Kuhar
Druga izvedba Nogometnega kampa
v
Šestnajst udeležencev letošnjega nogometnega kampa se je v času od 10. do 14. avgusta 2013 pod strokovnim in animatorskim vodstvom šestih mladih dodobra nabr-calo, razgibalo, naplavalo in še kaj ... Šotori v Trio kampu
so služili za prenočevanje, edino močan naliv zadnji večer jih je "pregnal" v mladinska prenočišča Penziona Mavrica.
V prijateljski tekmi so se pomerili z domačimi Veržej-ci, dodobra spoznali Terme Banovci in utrdili športnega in prijateljskega duha med seboj, ki bo držalo vse do prihodnjega leta ...
Gašper Otrin
Puščenjakov večer 2013
Tradicionalno je Zavod Marianum tudi letos, 30. avgusta 2013, pripravil večer v spomin na Antona Pušče-njaka in vse dobrotnike Marijanišča, ki smo se jih najprej spomnili pri sveti maši, nato pa je sledilo strokovno predavanje "O negi vrtne trave".
Kljub zvesti tradiciji spomina pa smo uvedli dve novosti: kot je Anton Puščenjak želel, da bi se v Marijanišču mladi vzgojili za praktične poklice, smo letos povabili Jožefa Lebarja, direktorja podjetja Cons 1 iz Lipovec, da nam je v besedi in sliki predstavil nego vrtne trave in vse, kar je s tem povezano. Sicer maloštevilno občinstvo je lahko spoznavalo vrste, bolezni, način rasti in zalivanje trave, za katero tako radi pogledamo čez ograjo, kako raste pri sosed ...
Druga novost pa je bila v tem, da se je Puščenjakov večer odvil v njegovi dvorani v Centru DUO, ki je s svojim okoljem še dodatno motiviral vse navzoče, da smo večer zaključili v prijaznem pogovoru s strokovnjakom.
Marko Suhoveršnik
OB 150-LETNICI KAPELICE V BANOVCIH
Banovci - bodite pozdravljeni v imenu Jezusa in Marije.
»Na naše vnuke no vnuk vnuke. Tota kapelica, je bila v letih 1863 od Gmajne Banovci združeno močjo Bogu, njegovi materi, prečisti Divici Mariji no svetemu Florjani na čast postavljena.« Tako je zapisal kronist v svojem zapisu.
Pred 150 leti so možje, ki so v vasi kaj pomenili - bilo jih je 15, staknili glave in sklenili: »Zgradili bomo kapelo.« Zgodilo se je tako. 8. julija leta 1863 je bila kapela zgotovljena. Posvečena je bila Sv. Florjanu.
V nadaljevanju se pisec zahvaljuje Sv. Florjanu za varovanje pred ognjem. Opisuje tudi veliko sušo, ki traja že od leta 1861. Tarna nad velikimi davki zaradi vojn v letih 1848 in 1859.
Kapela je v svojem obstoju doživela kar nekaj predelav. Prva le bila že leta 1908.
Tudi tokrat so se velmožje zmenili za preureditev. Bilo jih je 13. Dva sta v 40 letih ali propadla ali pa drugače nista bila v stanju sodelovati pri prezidavi. Morda pa se niso vsi strinjali z deložacijo prvotnega stanovalca. To podrobnost je pisec zamolčal.
Kot je že omenjeno, so takrat izselili Sv. Florjana, ki je dobil svoj novi dom v drugem koncu vasi. Prostor je odstopil Mariji Lurški in od takrat je kapelica posvečena Materi Božji, ki je dobila s prenovo zaprt prostor.
S tem dejanjem so obeležili 50-letnico prikazovanja Marije v Lurdu, 50-letnico mašništva papeža Pija X in
28 Funkešnica 3/2013
: naša dediščina
: izobraževalni utrip
60-letnico cesarjevanja cesarja Franca Jožefa. Pisec omenja tudi v tem letu veliko sušo - dežja ni bilo od Jurjevega pa do 7. avgusta, pa še gosenice so dodale svoje, saj je bilo drevje golo kot pozimi.
V poznejših letih je bilo še nekaj obnov. Nekatera so bila koristna, nekatera pa so kapelici kot kulturnemu spomeniku zadala kar nekaj škode.
Tudi za današnji praznik je bilo treba marsikaj postoriti, čeprav je od zadnje obnove preteklo le malo časa. Iz tega mesta bi se zahvalil sedanjemu županu Janezu Skuhala, ki je takoj, ko sem mu omenil okroglo obletnico bil pripravljen dela organizirati. Enaka hvala tudi vsem, ki so kakor koli pomagali, da danes podoživljamo vsaj del tega, kar so doživeli naši predniki pred 150 leti.
Preden bi končal bi omenil še, da je lani bila 630-letnica prve omembe Banovec v Otokarskem orbarju - torej leta 1382. Leta 1445, 60 let pozneje, je omenjeno prvič 17 hiš, 121 prebivalcev, 7,1 na hišno številko. Leta 1782, 340 let pozneje, 18 hiš, 81 prebivalcev, 4,5 na hišno številko - posledica turških in ogrskih vpadov. Leta 1848 odpravljeno zemljiško gospostvo - začetek županovanja - 2 letni mandat. Leta 1863 župan Prelog Jožef gmajnski, predstojnik pa Novak Alojz. Leta 1908 župan Jurinec Alojzij, občinski predstojnik Novak Franjo.
Končal bi z navedbo stavka, ki so ga slišali prisotni ob blagoslovu leta 1863 in je namenjen vsem poznejšim rodovom - tudi nam.
»Zdaj pa lubi Banovci ostanite z Bogom, bodte Bogu no cesarji pokorni, skašte dostojno čast Divici Mariji no Sv. Florjani - vam bo obilo poplačano, pa tud nas ne pozabite vu vašo molitvo skleniti.«
Franc Novak
NEKAJ UGOTOVITEV O DEPRESIJI
Depresiven pomeni biti otožen, neraz-položen, duševno potrt. Depresivnost znanstveniki diagnosticirajo kot kemijsko neravnovesje v možganih, pri čemer ima pomembno vlogo nastanka posameznikovo dojemanje samega sebe.
Depresivnost in tesnoba sta najpogostejši motnji duševnega zdravja moderne dobe, kjer se v sedanjem času, ko so ljudje pod velikim psihičnim pritiskom in raznimi stresi, odraža v vedenju prizadete osebe. Depresija je čustvena motnja, ki vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje in posledično tudi na vedenje. Najpogostejši znaki depresije so: dolgotrajna žalost, občutek nemoči in brezupa, izguba zanimanja in veselja do vsega, kar ste nekoč radi počeli, tudi do ljubezni in seksa. Ko človek postane brez volje, postane razdražljiv, tako da pravimo, da je sam sebi v napoto in pogosto pomisli tudi na samomor.
Kaj vpliva na depresijo? Na njen nastanek vplivajo prirojene in pridobljene lastnosti ter okoliščine. Novejše študije univerze Notre Dame iz Indiane so pokazale, da so lahko občutki žalosti, melanholije in depresije tudi nalezljivi takrat, če smo dalj časa v družbi ljudi, ki negativno gledajo na vsa dejanja v okolici, ki se nenehno pritožujejo in pesimistično gledajo v prihodnost.
Zdravljenje depresije je dolgotrajno. Strokovnjaki svetujejo: zamenjajte okolje in družbo, družite se z ljudmi, ki so vesele narave in pozitivnega mišljenja, začnite se ukvarjati s športom, pojdite v naravo.
Ernest Arih
25 Funkešnica 2/2013
: izobraževalni utrip
KAJ IN KOLIKO ZAHTEVATI OD OTROKA?
Ko se nam rodi otrok, postanemo starši. Znajdemo se pred odgovorno nalogo, pravzaprav željo - radi bi vzgojili otroka z vsemi najboljšimi lastnostmi (da bo marljiv, spoštljiv, z delovnimi navadami, da bo samostojen, da bo srečen in še mnogo tega), hkrati pa nas teh veščin ni nihče učil. Vsak starš ima svojo predstavo, kako to doseči. Ob rojstvu otroka začnemo, kakor najbolje vemo in znamo, opravljati nekaj, česar še nikoli nismo, pri čemer še nimamo izkušenj in nimamo zanesljivega znanja in spretnosti, kako "se tej stvari streže". Edini zanesljivo orodje, ki ga imamo, je ljubezen do otroka. Svoje vzgojno poslanstvo in dejanja opiramo na spomine in izkušnje iz svojega otroštva, govorimo si, da ne bomo delali istih napak, kot so jih naši starši. Prav gotovo se še vpletajo v našo vzgojo stari starši, tašča (tast), sorodniki, prijatelji, okolje.
Ob vseh teh različnih izkušnjah in naših vrednotah (oče, mama), se velikokrat zelo težko odločimo, kaj in kako je najbolje. Naj velja pravilo, da ravnamo tako, kakor verjamemo, da je prav. Cilj vseh staršev je, da morajo pripraviti otroka, da bo nekoč zaživel samostojno življenje v družbi nekaterih ljudi. Vse pogosteje v sodobnem času pa se srečujemo s starši, ki otroka želijo zadržati čim dlje pri sebi, odvisnega od njih, ne pustijo mu, da bi se osamosvojil in začel lastno življenje. Zato moramo od rojstva naprej zmeraj imeti ta cilj pred sabo - otroka pripravljamo na samostojnost. Vsako leto, ko upihne naslednjo svečko na torti, si želimo, da bi še več stvari znal in zmogel sam. Zato pred njega postavljamo zahteve, za katere želimo, da bi jih dosegel. Zahteve in predvsem pričakovanja o tem, kaj naj bi otrok že znal in zmogel, prilagajamo otrokovi starosti. In tu se nam velikokrat zalomi. Velikokrat smo v dilemi, kakšne zahteve naj mu postavimo, da ne bodo pretežke, nedosegljive za otroka oziroma prelahke, za dosego katerih se mu ne treba potruditi. Venomer smo v dilemi, da ga niti ne obremenimo preveč niti premalo.
V želji, da bi v življenju dosegel več kakor mi (ali sosedovi), mu lahko postavljamo previsoke cilje. Če zahtevamo več, kakor zmore, če mu dajemo pretežke naloge, jih velikokrat ne uspel uresničiti. Ker našim zahtevam ne bo uspel ugoditi, ga bomo lahko le redkokdaj pohvalili, zato bo redko od nas slišal, da je uspešen, dober in sposoben. Večkrat bo doživel grajo - "si počasen", "ni dovolj dobro", "bolj se potrudi", "drugi (brat, sosedov) zna bolje", "razočaral si
me". Tako si bo počasi, vendar vztrajno, o sebi ustvarjal mnenje, da je nesposoben, neuspešen, da ne zmore uresničevati naših pričakovanj. Kakor koli naredi, ni dobro za nas. Sam sebi bo tudi začel postavljati visoke cilje, takšne, ki so všeč oziroma sprejemljivi za starše, vendar jih večinoma ne bo znal doseči. Zato bo sam s sabo vedno bolj nezadovoljen. Pravimo, da ima otrok slabo samopodobo, predstavo o sebi, o svojih sposobnostih in zmožnostih. To se nanaša na vse plati njegovega življenja - šola, nato služba, družabno življenje, iskanje partnerja.
Otrok se kaj kmalu začne zatekati k lažem, izmikanju določenih opravil, vsaki nalogi, ki jo dobi (doma, v šoli, prijatelji), se umika z mislijo "saj te tako ali tako ne bom zmogel", njegove delovne navade začnejo usihati. V življenju si začne postavljati cilje, ki ali niso v skladu z njegovimi sposobnostmi (prenizko postavljeni cilji) ali pa so previsoko postavljeni, celo iluzorni, saj želi biti vsaj na prvi pogled všečen. Le-ti si v življenju neprenehoma postavljajo visoke cilje, vendar nobenega ne dokončajo. Kmalu ugotovi, da zastavljenega cilja ne bo dosegel, poišče razlog nedosega-nja tega cilja izven sebe (drugi so krivi), poišče drug cilj, ki je še zahtevnejši in zadeva se ponavlja. Svojo samopodobo začne graditi na pričakovanjih in obljubah, ne pa na dejanjih. Lahko se razvije v osebnost, ki veliko obljublja, nič pa ne uresniči.
Če pa se umakne v svet, da si ne postavlja visokih ciljev, pa si začne postavljati zelo nizke cilje, kjer upa in verjame, da bo uspešen in tako vsaj kolikor toliko uresničil pričakovanja drugih. In ti drugi so zmeraj "drugi", ne starši. Najde si prijatelje oziroma družbo, kjer je lahko uspešen. In te družbe so zmeraj družbe otrok, mladostnikov, ki imajo enako slabo samopodobo o sebi. Pričnejo se dejanja, pri katerih doživljajo uspeh, ki pa so večinoma družbeno nesprejemljiva (pohajkovanje, ponočevanje, popivanje, kazniva dejanja ...).
Večinoma nato doživijo pritiske in zahteve vseh okrog sebe, da morajo "popraviti" svoje vedenje, le malokdaj pa dobijo konkretno pomoč kako "popraviti" lastno samopo-dobo - vrednotenje samega sebe. Le s spremenjeno samo-podobo bodo sposobni spremeniti lastno vedenje. Postavljati si bodo začeli uresničljive cilje, jih dosegli in doživeli občutek zadovoljstva. Ne bodo čakali, da jih drugi (starši) grajajo ali pohvalijo, ampak se bodo naučili pohvaliti sami sebe. Da pride do tega obrata, pa je znanje staršev premalo. Potrebujejo nasvete drugih strokovnjakov, ki jim bodo pokazali načine, kako ravnati. Delo pa bodo morali vseeno opraviti starši, saj bo otrok ustvaril lastno samopodobo na podlagi postavljenih realnih ciljev in realnih pričakovanj staršev.
V sodobnem času pa se čedalje pogosteje srečujemo z nasprotnim. Tudi prenizko postavljene zahteve slabo vplivajo na otrokovo samopodobo. O tem pa prihodnjič.
Borut Casar, ravnatelj OŠ Veržej
30 Funkešnica 3/2013
: izobraževalni utrip
JE LAHKO ŠE BOLJ VROČE?
Zadnjih nekaj tednov sem prav vesel, da ni več tiste peklenske vročine, ki je vladala skoraj cel mesec, da so noči že občutno daljše, jutro pa vse pogosteje postreže s kakšno meglico ali meglo. Končno spet naspane noči, spočita glava, bister um ... Letošnja vročina je celo postregla z večkratnimi temperaturnimi rekordi, njen način napadanja pa podoben kot pri olimpijcu Sergeju Bubki, skakalcu v višino, ki je skoraj kot za šalo podiral lastne rekorde! Magična meja 40 °C je bila presežena v kar nekaj krajih po Sloveniji, tudi v naši prestolnici, kjer je bila "stara" najvišja temperatura popravljena kar za 2,6 °C. S temperaturo 40,2 °C je Ljubljana za pičlih 0,1 °C presegla celo Mursko Soboto, ki je svojo, sedaj drugo najvišjo izmerjeno temperaturo 39,8°C, ohranila vse od leta 1950 do letošnjega avgusta. Najbolj "peklensko" je bilo v Cerkljah ob Krki, kjer so namerili 40,8 stopinje, s čimer so za 0,2 stopinje presegli slovenski temperaturni rekord iz Črnomlja.
Ko je junija še kazalo, da letos skorajda več ne more priti do suše, pa nas je mati narava znova presenetila, in nam dala vedeti, da se dejstva in naše želje včasih močno razhajajo.
datum
Časovni potek najvišje temperature zraka v Murski Soboti od 15. so letošnji potek, rekord merilnega niza do vključno leta 2012 in obdobja 1991-2000. Vir: ARSO.
V grobem lahko rečemo, da dalj trajajoča suša in vročina za svoj nastanek in obstoj na nekem območju potrebujeta nekako dva pogoja:
-	suha tla,
-	vročo zračno maso (predvsem v višinah) v ustreznem delu poletnega časa.
Pri vlažnih tleh je ob prodoru vroče zračne mase več vlage v zraku, možnost za nastanek ploh in neviht pa večja.
Tako se voda lahko vrača iz zraka nazaj na površje Zemlje. Najvišje dnevne temperature so nižje kot v primeru suhih tal, saj se del sončne energije uporablja za izhlapevanje vode iz tal. Najnižje nočne temperature so v tem primeru višje, saj vodna para v zraku vsrka energijo, ki jo oddaja (seva) površje Zemlje pri ohlajanju, in jo vrača nazaj (zato so oblačne noči vedno toplejše od jasnih). Poleg tega je rose v vlažnih nočeh več, sproščanje toplote pri nastanku rose pa zavira ohlajanje zraka. Govorimo o soparnih dneh, ko se ves čas potimo, ko je dihanje oteženo, noči pa tople in neprespane ... Najvišja dnevna temperatura v soparnih dneh navadno ne preseže 35 °C.
Najvišje temperature nikoli niso bile zabeležene v juniju, čeprav so v juniju povprečno najdaljši dnevi. Razlog je predvsem ta, da je zaradi hladnega zraka v višinah možnost za nastanek neviht in ploh večja. Dež bolj ali manj namaka in napaja zemljo, vlažna tla pa posledično preprečujejo visok porast dnevnih temperatur, hkrati pa povečujejo možnost za nastanek novih konvektivnih padavin (plohe, nevihte). Če hočemo dobiti toplejši zrak v višinah, mora preteči nekaj časa, da se segreje celoten
stolpec zraka in ne samo zrak blizu površja Zemlje. To se zgodi v mesecih juliju in avgustu, ki sta v povprečju najbolj vroča, pogosto pa tudi suha. V splošnem lahko rečemo, da temperature niso najvišje takrat, ko je sončno sevanje največje, ampak se pojavijo s časovnim zamikom. Na ta način si lahko razložimo potek temperature v posameznem dnevu, z najvišjo vrednostjo med četrto in peto uro popoldne. Ker ima voda veliko toplotno kapaciteto, se segreva še veliko počasneje od zraka. Najvišje temperature morij in oceanov so tako zabeležene v septembru, kar dokazuje pogost pojav npr. orkanov v tem mesecu.
Letos je bilo vroče predvsem zato, ker je bil prodor vroče zračne mase v najbolj primernem času (druga polovica julija), hkrati pa je bila podlaga zaradi večtedenskega pomanjkanja padavin že precej suha. Vročina in suša delujeta vzajemno druga na drugo in se krepita - dolgo in izrazito vročinsko obdobje običajno sovpade s sušo. Še dodatno k segrevanju zraka pripomore fenizacija, ki se pojavi ob spuščanju zraka z višin. Pri tem se zrak stiska
julija do 10. avgusta. Prikazani glajeno klimatološko povprečje
31 Funkešnica 3/2013
:: izobraževalni utrip
Slika koruze ob letošnji suši
in dodatno segreva, podobno kot se segreje pri polnjenju zračnice kolesa. V nižinskem delu Prlekije in Prekmurja je vedno najbolj vroče takrat, ko piha jugozahodni veter, s fenizacijo prek hribov na jugozahodu. Jugozahodni veter v naših krajih ne hladi, ampak dodatno segreva! Tako je razmišljanje, da zaradi vetra ni tako vroče, povsem napačno! Najboj vroče dneve v Ljubljani je v letošnji vročini vedno spremljal zahodnik. Učinek fenizacije je v določenem kraju odvisen od orografske lege (postavitev okoliških hribov) in pa od smeri vetra. Severni veter pozimi lahko občutno
zviša temperaturo npr. na Brniku, ker se spušča s severno ležečih Karavank in pri tem fenizira zrak (tako imenovani karavanški fen). V obdobju letošnjega vročinskega vala v severovzhodni Sloveniji skorajda ni bilo prave jugozahodne situacije; tudi v dnevu s temperaturnim rekordom je pri nas prevladoval bolj južni veter. V primeru jugozahodnega vetra bi v enakih razmerah bilo še topleje; morda bi temperatura lahko presegla celo 41°C!
Dejstvo pa je, da bi bile posledice letošnje vročine in suše še veliko bolj izrazite in daljnosežne, če ne bi bilo obilnih padavin pozimi in spomladi, ki so dodobra napolnile vodonosnik. Prav zaradi tega ni bilo hidrološke suše, kljub nastopu meteorološke in kmetijske suše. Hidrološka suša se namreč odraža v manjših pretokih rek in dotokih v akumulacije in jezera ter v nižjih gladinah podzemne vode.
Morda nas bodo takšne "vroče" vremenske situacije tako ali drugače prisilile, da bomo z vodo začeli ravnati bolj vestno, da jo bomo uporabljali na pameten način (zalivanje trave v obdobju najbolj vročih dni se mi zdi povsem nesmiselno) in da jo bomo začeli tudi izkoriščati (izjemen vodni potencial naše reke Mure za potrebe namakanja poljščin ostaja še naprej neizkoriščen).
Marko Rus, univ. dipl. meteorol.
DVE ZLATI ZA ROMANA HANŽEKOVIČA
V Slovenj Gradcu je v začetku junija 2013 potekala podelitev priznanj območne gospodarske zbornice za Koroško, za najboljše inovacije v letu 2012. Med 21 prijavljenimi inovacijskimi projekti je bilo podeljenih pet zlatih priznanj, od katerih je kar dve prejel naš občan Roman Hanžekovič, ki je zaposlen v podjetju Nieros Metal, d.o.o., Slovenj Gradec.
Prvo zlato priznanje je Roman Hanžekovič, ki je končal študij na Fakulteti za strojništvu v Mariboru, prejel skupaj še z dvema sodelavcema Markom Žvikartom in Dušanom Zajamškom za inovacijo Avtomatizirano skladišče čistih zabojev. Pri skladiščenju čiste embalaže, ki se uporablja v proizvodnem procesu, je potrebno v omejen prostor spraviti čim večje število zabojev. Gre za skladiščenje praznih zabojev, ki se uporabljajo v živilsko-predelovalni industriji. Pri tem avtomatskem skladiščenju se zaboji transportirajo po transportnem traku in se avtomatsko skladiščijo v skladišče, potem pa se po potrebi praznijo iz skladišča v proizvodnjo, odvisno od potreb. Ta inovacija je bila deležna številnih pohval na sejmu ANUGA 2012 v Kolnu, zato v podjetju računajo na odlično prodajo.
Drugo zlato priznanje pa je Roman Hanžekovič prejel skupaj s svojim sodelavcem Zlatkom Miticem za inovacijo Odstranjevanje nalepk s tehnologijo suhega ledu. Ta inovacija je bila po mnenju ocenjevalne komisije ocenjena z največ točkami. V živilskopredelovalni industriji je odstranjevanje nalepk s povratne embalaže, ki se ponovno uporabi v proizvodnji, velik problem. Navadno se nalepke
Roman Hanžekovič (drugi z leve)
odstranjujejo z raznimi kemikalijami in vodnimi čistilci, oboji zelo obremenjujejo okolje. Ta novost prinaša odstranitev nalepk s pomočjo zrn suhega ledu (zamrznjeni CO2 ) in komprimirani zrak. Energetsko in okoljsko učinkovita inovacija obeta zelo dobro prodajo tega stroja.
Obe zlati priznanji je Roman Hanžekovič prejel iz rok Sama Hribarja Miliča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je ob tem dejal, da kljub temu, da v medijih prevladujejo predvsem slabe novice, Slovenija premore veliko talentov in dosega dobre rezultate na področju ino-vativnosti. Tudi mi smo lahko na našega občana ponosni.
Bojan Ferenc
32 FGnkešnica 3/2013
:: razvedilni kotiček
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ...
Fotografija tokratne Funkešnice je iz arhiva fotografij Franca Novaka iz Banovec. Sprva bi lahko rekli, da nam prikazuje starejšega gospoda. Pa vendar to ni samo starejši gospod, ampak veržejski strelec (šicar), član veržejske Trške garde. Kraj in čas nastanka fotografije nam žal ni znan, predvidevamo pa, da je fotografija nastala pred 2. svetovno vojno. Poleg šicarja nam fotografija prikazuje tudi nekatere predmete. Menimo, da bi to morebiti lahko bile listine in dokumenti o ustanovitvi Trške garde ter knjige s seznami mož vključenih vanjo.
Kdo pa so bili pravzaprav šicarji? To je bila četa izurjenih in močnih fantov in mož, ki so branili vas pred Turki in pozneje pred Kruci. Veržejski strelci (šicarji) so omenjeni že v listini iz leta 1505. Najbolj znan vodja ver-žejskih strelcev naj bi bil Štefan Ropoša. Viri poročajo, da so se Krucem najbolj pogumno zoperstavljali ravno v Ver-žeju. 27. novembra leta 1706 so se v bojih proti Krucem najbolj izkazali in bili za svoje podvige pohvaljeni od ceV spomin na junaškega Verženca Štefana Ropošo je ljudstvo zložilo pesem:
Ropoša si brke vije in v krčmi sedi in majolko vina v desni roki drži.
Ropoša, Ropoša. Kruci gredo proti Veržeju, kaj bo - kaj bo? Naj le pridejo, jaz jim že pokažem, s svincem jim ogrske glave namažem. Oh, ti razbojniki
ravno pred uro bojno prebredli zeleno so Muro. Ropoša jih hitro zagleda in zažvižga - hoho! Kruci ga vprašajo, kaj pa pomeni žvižganje to? To žvižganje nič ne pomeni.
Jaz žvižgam z navade, da prestrašim zajce in lisice mlade.
Ropoša drugič glasneje zažvižga - hoho!
Kaj pa zopet pomeni žvižganje to?
Nato še Ropoša glasneje zažvižga -
sedaj iz gozda na Kruce tovarišev roj.
Strašna in krvava se bitka zdaj vname.
Kruci kričijo, potem bežijo, kolikor jih od mrtvih ostane.
Zadovoljno se Ropoša smeje in kliče Kruce v Veržej.
Pridite, pridite, dokler še Štefan Ropoša diha naprej.
Podatki o šicarjih so bili povzeti po pisnih virih iz arhiva Milene Sabotin.
sarja Jožefa I., vodja čete Štefan Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejski strelci so za svoje pogumne zasluge v bojih proti Turkom in Kru-cem prejeli zastavo s strani avstrijskega cesarja Leopolda I. (1657 - 1705), ki jih je ponosno spremljala na vseh njihovih vojnih pohodih in paradah vse do leta 1926. Danes je spravljena v muzeju ljutomerske mestne hiše.
Ksenija Seršen
Franc Novak in Milena Sabotin.
VABILO K SODELOVANJU
V kolikor boste v zaprašenih omarah in albumih našli kakšne stare črno-bele fotografije, ki prikazujejo življenje ali zanimive dogodke (praznovanja, dejavnosti, slovesnosti) v naši občini, ste vljudno vabljeni, da utrinke delite z nami. Slikovno in vsebinsko gradivo zbira Ksenija Seršen (tel. 031-312-120), lahko pa nas obiščete tudi na sedežu TIC Veržej.
33 FGnkešnica 3/2013
: razvedilni kotiček
JEDI VERŽENSKIH BABIC
V rubriki »Jedi verženskih babic« (projektna naloga podmladkarjev TD Veržej, 1997) vam predstavljamo zbrane recepte s področja Veržeja, po katerih so kuhale naše prababice, babice in po katerih kuhajo še nekatere mlade gospodinje. Pa dober tek!
PRLEŠKA GIBANICA Potrebuješ:
-	50 dag gladke moke -1-2 jajci
-	žlico olja
-	žličko limoninega soka ali kisa
-	mlačno vodo in olje za mazanje hlebčkov Za nadev:
-	1,25 kg skute
-	3 rumenjake
-	Sol
-	V1 goste kisle smetane
-	20 dag masla
Nadevu lahko po želji dodaš 15 dag sladkorja. Vlečeno testo pripraviš tako, da vse zgoraj navedene sestavine dobro premesiš in pregne-teš, da je testo prožno in se loči od roke in od sklede. Testo razdeli v hlebčke. Vsak hlebček dobro pregneti in pri tem varčuj z moko. Testo mora ostati mehko. Pokriti hlebčki naj počivajo na pomokani deski ali prtičku vsaj 30 minut. Hlebček nato na pomokanem prtu rahlo razvajaš za mezinec na debelo in ga namažeš z
oljem ali drugo mlačno tekočo maščobo. Testo čim tanjše razvlečeš z rokami, tako da imaš dlani obrnjene navzdol, sicer bi prsti testo trgali. Pripravi okroglo lončeno »tepsijo« in po njeni meri nareži iz testa devet krogov. Prvi krog testa položi v pomaščeno posodo, ga namaži z maščobo in smetano ter pokrij z drugim krogom testa, ki ga potresi s skuto, ki si jo prej zdrobil z vilicami, ji primešal dva rumenjaka in nekaj žlic smetane. Poškropi z maslom in pokrij z drugim testom, ki ga samo pomastiš. Dodaj še naslednjo plast testa, ki jo potresi s skuto. To ponavljaj. Na vrhu mora biti plast testa. Čeznjo izdatno polij mešanico smetane in rumenjakov. Speči v srednje vroči pečici.
»JAS PA TAK PROVIN!«
Zanimalo nas je, kako so naši novopečeni dijaki doživljali svoj
•	Bila je srednja žalost. (Luka Pihler)
•	Prvi dan je minil zelo hitro, popisano, malo prestrašeno,
saj nam je srednja šola bila dosti manj znana kot pa osnov- • na. (Sabina Kopun)
•	Prvo je blo vse čudno in nese zna kun nej greš ali kej nej • rečeš, in nikoga še nesi pozna. Samo z dnevon smo se bole • spoznali in vidle, ka smo si fest podobni. Zej se že z vseme fest dobro razmen in na šoli se tudi že znejden. (Tina Klement)
•	Bilo me je stroh, ker nikoga nesen poznala ... šola mi je bila nova ... tudi omare so nekej novega ... ampak zej je
POBUDE IN VPRAŠANJA NAŠIH BRALCEV
Cesta med Križevci in Veržejem je zelo prometna. Ali se bo kdaj tudi na tej relaciji uredila kolesarska pot? K. R.
Cesta, ki povezuje Veržej in Križevce je državna cesta, tako da je za njeno vzdrževanje in obnovo odgovorna Direkcija za ceste. Skupaj z županom Občine Križevci smo opravili sestanek na omenjeni direkciji glede obnove ceste in izgradnje kolesarske steze. Dogovorili smo se, da se ob rekonstrukciji in obnovi ceste dogradi tudi kolesarska steza. Direkcija je pričela postopke za pripravo projektne dokumentacije, temu pa bo sledila faza odkupa zemljišč. Po načrtih Direkcije je rekonstrukcija ceste in izgradnja
prvi šolski dan v srednji šoli.
že vse znono ...v šoli vemo, ki kej je ... momo puno noveh prijatelof, s kereme se fest dobro razmemo. (Tamara Rajh) Malo cudno, zmedeno.. pozna sen štiri sošolce, s kerimi se zej nejbol družen © (Marko Maučec) Lepo © (Jaka Grantaša)
Malo me je blo prvo strah, samo te kda sen vidla prejšnje sošolce, je blo že ok. malo sen bila popisana, pa vsen so nan delale probleme omarice, ki smo jih ne znali odprite (zej jih že znamo). Drugače pa je bil prvi dan v novi šoli nekaj posebnega. (Taja Kukolj)
kolesarske steze med Veržejem in Križevci predvidena za izvedeno za leto 2015 ali 2016, odvisno od tega, kako hitro jim bo uspelo pridobiti zemljišča in gradbeno dovoljenje.
Slavko Petovar, župan Občine Veržej
Drage bralke in bralci lokalnega glasila Funkešnica! Vabljeni, da z nami podelite vaše misli, pobude, pohvale ali kritike, nam postavite kakšno vprašanje ali nas seznanite z novostjo, ki bi jo bilo zanimivo vključiti v naše glasilo. Dosegljivi smo na elektronski pošti ticverzej@gmail.com ali telefonski številki 051-654-778.
Uredništvo
34 Funkešnica 3/2013
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: JUNIJ - SEPTEMBER 2013
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
28. 9.	8.0012.00	Dan odprtih vrat	»Preverite lokalno kakovost« Pridelava in predelava medu.	Čebelarski muzej Krapje	Čebelarstvo Tigeli
29. 9.	9.30	Župnijsko žegnanje	Novi župnik Jože Brečko prevzame uradno župnijo Veržej v upravljanje	župnijska cerkev	Župnija Veržej
			9.00-17.00		
			Sejem rokodelstva, domače kulinarike in		
			lokalnih proizvodov. Sejemska južina, ki jo pripravlja kolektiv Term Banovci.		
			11.00-13.00		
29. 9.	9.0017.00	Miholov sejem	Nastop domačih kulturnih ustvarjalcev, odprtje razstave »O ti erbija«	Center DUO Veržej	Občina Veržej Zavod Marianum
			14.00 Otroški festival folklornih skupin -MiHeC Fest 16.00 Koncert instrumentalne zasedbe Ethnotrip		Veržej
29.	9. - 30.	10.		Razstava »O ti erbija«	Izdelki skupine, ki se je izobraževala v sklopu LUMS, delno pod vodstvom Sonje Šterman.	Center DUO Veržej	LUMS, Zavod Marianum Veržej
3.-6. 10.		Tečaj pisanja ikon	Začetni in nadaljevalni tečaj pod vodstvom mag. Silve Božinove in Vesne Deskoske	Marijanišče	Zavod Marianum Veržej
19. 10.	10.0018.00	Dan odprtih vrat v Termah Banovci	Predstavitev slavij kot so poroke, rojstni dnevi, abrahami, srečanja, zaključki ...	Banovci	Terme Banovci
26. 10.		Jesenski pohod po učni gozdni poti	Pohod po učni gozdni poti.	Veržej	TD Veržej
29. 10.	10.0018.00	Baborjev dan	Predstavitev kozmetike Babor (brezplačni tretmaji, svetovanje, darilo).	Banovci	Terme Banovci
1. 11.	13.30	Vsi sveti	Maša za vse pokojne in blagoslov grobov	župnijska cerkev, pokopališče	Župnija Veržej
7. 11.	20.00	Predstavitev prostovoljske misijonske izkušnje v Mozambiku	Prostovoljci letošnje misijonske odprave v Mozambiku vam bodo predstavili utrinke iz enomesečne prostovoljske izkušnje v Afriki.	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej	Marko Suhoveršnik s prostovoljci
9. 11.		Ples pritepencev	Ples dobre volje	Terme Banovci	TD Veržej
16. 11.	20.00	Martinovanje	Martinovanje s skupino Aplavz v restavraciji hotela Zeleni gaj	Terme Banovci	Terme Banovci
30. 11.	19.00	7. Večer folklore: »Na kmetiji je lepo«	Letni koncert Folklorne skupine Leščeček z gosti. Predstavitev slovenskih ljudskih plesov, pesmi in običajev	Kulturni dom Veržej	FS Leščeček KD Slavko Osterc Veržej
1.-6. 12.		Rezbarski teden	Rezbarjenje pod vodstvom Marjana Vodnika	Center DUO	Zavod Marianum Veržej
6. 12.	11.00	6. Razstava jaslic	Tradicionalna razstava jaslic z osrednjo razstavo rezbarskih jaslic	Center DUO Veržej	Zavod Marianum Veržej
20. 12.		Krašenje jelke	Tradicionalno krašenje jelke v parku	Park Slavka Osterca	TD Veržej
					Terme Banovci
december		Banovska božična vas	Jaslice pred hišami domačinov.	Banovci	TD Banovci Občina Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: ticverzej@gmail.com
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
25 Funkešnica 2/2013
Občina Veržej | Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej | +386 2 58 44 480 | obcina.verzej@siol.net | www.verzej.si
Prite, prite s fseF vesi,
prite gfejat, ka v VerJteFse za ^ffi/iFofovogodi.
OBČINA VERZEJ HOTELS & RESORTS
Terme Banovci
C
manonum
m
HOTELS & RESORTS
Terme Banovci

Zakaj bi kuhali doma,
če vam kosilo lahko pripravimo mi?

KUPON	samo
za dunajski zrezek 5/50 c s krompirjevo solato
na Miholovem sejmu v Veržeju >
V nedeljo, 29. septembra 2013,
od 9.00 do 17.00 ure bo v Veržeju potekal
2. MIHOLOV SEJEM
sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov.
9.00-17.00
Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov. Sejemska južina, ki jo pripravlja kolektiv Term Banovci.
9.30
Mašna slovesnost ob praznovanju farnega zavetnika. 11.00-13.00
Nastop domačih kulturnih ustvarjalcev, odprtje razstave »O ti erbija«.
14.00
Otroški festival folklornih skupin - MiHeC Fest. 16.00
Koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Ethnotrip. 17.00 Zaključek sejma.
Vse Mihece in Mihaele čaka na sejmu posebno presenečenje.
Na sejmu nudimo tudi:
—	gobovo juho z ajdovimi žganci 3,50 €
—	krajnsko klobaso s prilogo 4,00 €
—	hrenovko s prilogo 2,5 €
Pustite se razvajati
s Termami Ban
Prite, prite s fseF vesi, prinas dobre vole nigdor ne sfali.