Izhaja vsako sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste LIST LJUDSTVU Z PRILOGO V POUK IN ZABAVO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stras 2000 din, pol strani 1000 din, četrt strani 500 din, osminka strani 250 din in ena šestnajstinka strani 125 din Mali oglasi posamezna beseda 1 din halij am in Nemci proti Angležem in Grkom Sodelovanje llalije in Kemčije Nemška oporišča v Sredozemlju Koj po izbruhu sovražnosti med Italijo in Grčijo je priskočila Grkom na pomoč Anglija. Angleška pomoč Grčiji se kaže v skupnem nastopanju grškega ter angleškega letalstva ter mornarice in v zalaganju Grkov z angleškim in ameriškim vojnim materialom. Vsestranski tesni povezanosti med Grčijo in Anglijo ni bila kos Italija, a ji je v zadnjem času priskočila na pomoč njena zaveznica Nemčija. Nemci so si izbrali za glavno oporišče svoje vojske, ki bo pomagala Italiji v Sredozemlju, velika italijanska otoka Sicilijo in Sardinijo. Skoraj vse bojne sile Nemčije, ki prihajajo v Italijo, se zbirajo na Siciliji, iz katere ustvarjajo močno utrjeno oporišče za vso nadaljnjo vojno pomoč. Zaenkrat bodo vodili Nemci predvsem letalsko napadalno vojno proti angleški vojni mornarici na Sredozemlju. Ni pa izključeno, da bodo pozneje pripravili na Siciliji in Sardiniji izhodišča za izkrcanja v Afriki. Napad na angleški prevoz O resnici naše trditve glede nemške pomoči v Sredozemlju nam priča skupen napad nemških in italijanskih letal v Sicilijskem prelivu dne 10. januarja na angleški prevoz ali konvoj, ki je plul v spremstvu bojnih ladij na Vzhod. Obstojal je iz dveh skupin ladij, od katerih je vozila prva proti Aleksandriji, druga pa v Grčijo. Dne 10. januarja zjutraj je bil ta veliki prevoz napaden od italijanskih vojnih ladij in je bil še tri dni pozneje izpostavljen srditim napadom nemških in italijanskih str moglavcev, ki so posegli v boje s Sicilije, in sicer iz mesta Catania. Strmoglavci so poškodovali angleški letalonosilec »Illustrios« (23 tisoč ton, 1600 mož posadke, zgrajen 1940, s 70 letali). Angleška križarka »Southamp-ton« (9000 ton, 700 mož posadke, zgrajena le ta 1936.) je bila od nemških bomb zažgana in so jo pozneje Angleži po izkrcanju posadke sami potopili. Poškodovan je bil še tudi an gleški rušilec »Gallant« (1400 ton). Angleži so potopili italijanski rušilec ter so po njihovi uradni napovedi sestrelili 12 strmoglavih bombnikov, okrog devet pa da so jih hudo poškodovali in da so bombardirali iz zraka tudi nemško letalsko oporišče Catania na Siciliji. Po njihovem uradnem poročilu so tam razbili 30—40 letal na zemlji in povzročili velike požare na letalskih lopah in skladiščih. Nobene škode pa pri teh hudih spopadih niso trpele angleške prevozne ladje, ki so pripeljale vojni material na svoj cilj v Aleksandrijo za angleško afriško armado in v Grčijo. Hojji brez oJSočNve v Albanija Nemško letalstvo za Albanijo Razna poročila trdijo, da so nemški vojaki tudi v Trstu in Vidmu. Videm (Udine) je važna prehodna točka za nemško letalstvo, ki bo začelo posegati v boje na albanskih bojiščih. Kljub tem zagotovilom o nemškem sodelovanju z Italijani v Albaniji, v minulem tednu Grki še niso občutili nemškega pritiska ne iz zraka in ne na kopnem. Napadi Grkov na posamezne položaje Boji v Albaniji so ostali v minulem tednu omejeni na napade Grkov na posamezne vojaške položaje, ne da bi bile dosežene kake pomembnejše odločitve. Grki so poročali samo o napredovanju na nekaterih krajevnih odsekih, kjer so zopet zajeli nekaj italijanskih vojakov in so zaplenili topove ter različen vojni material. V glavnem pa se še vedno bijejo boji okrog mesteca Tepeleni na osrednjem frontnem odseku. Tamkaj se skušajo Italijani vzdržati za vsako ceno v svojih položajih in morajo zavzeti Grki vsakega z napadom na nož. Angleška ofenziva v Afriki Napadi v trojnem pravcu Angleška ofenziva v severni Afriki se razvija v trojnem pravcu po padcu močne italijanske libijske trdnjave Bardija. En del armada angleškega vrhovnega poveljnika Wawella oblega zelenico Džarabub v Libiji, kjer se ustavlja kakih 40.000 Italijanov, dasi so odrezani. Angleži to močno posadko oblegajo, a omenjene zelenice ne bombardirajo ne iz zraka in ne iz topov, da bi ne porušili številnih muslimanskih svetišč in bi se s tem zamerili arabskim plemenom, ki so na angleški strani. Angleški motorizirani oddelki so prodrli daleč zapadno od Tobruka do Derne. Motorizirane kolone je podpiralo angleško letalstvo, ki je uničilo ali zasedlo vsa italijanska letališča v Libiji. Ugotovljeno je, da ni na ozemlju od Tobruka do Derne nobenih italijanskih čet več in tudi ne letalskih sil. Napredovanje proti zahodu bodo Angleži nadaljevali po zavzetju obkoljenega Tobruka, kjer so zbrane in zaposlene z oblego glavne sile angleške armade. Razvrstitev angleških čet okoli Tobruka je bila že v minulem tednu dovršena in so težko topništvo, letalstvo in vojna mornarica z obstreljevanjem rušili italijanske obrambne postojanke ter so s tem pripravljali glavni napad, ki bo sigurno izvršen te ta teden. V Tobruku obleganih 20.000 mož Po ugotovitvah angleških patrulj se razteza trdnjavski pas pri Tobruku v širino 40 km in zavzema večji obseg, nego utrdbe pri Bar-diji. Tobruške trdnjave tvorijo železobetonski bunkerji, strojniška gnezda, pasti za tanke ter razne žične ovire. Angleži cenijo posadko v Tobruku na 20.000 mož. Mislijo namreč, da je štela celotna italijanska vojska v zapadni puščavi v Egiptu in Libiji 100.000 mož. Od teh so zajeli Angleži 80.000, oziroma jih je padlo v bojih. Svojo glavno silo so uporabili Italijani za obrambo Sidi Baranija in Bardije. Ako so ti računi istiniti, bi ne bilo v Tobruku več nego 20.000 mož. Kakor izgleda, se Angleži nikakor nočejo prenagliti z napadom, dokler ni oblega in napad popolnoma natanko pripravljen, da ne bi žrtvovali preveč človeških življenj. Oblega in napad na Bardijo sta bila tako pripravljeni, da so izgubili Angleži po njihovih poročilih samo 600 mrtvih in ranjenih vojakov, kar je silno malo za tako velik uspeh. Prav isto nameravajo tudi sedaj pri Tobruku. V koliko se jim bo posrečilo to, bomo videli v kratkem. Dr. Suiej o draginji in denarju NaS finančni minister je v svojem govoru po beogradskem radiu 14. januarja dal o teh vprašanjih tale pojasnila: Odkod draginja? Vzroki so predvsem v naših zunanje-trgovskih odnošajih. Mi smo poljedelska država in uvažamo industrijske izdelke iz industrijskih držav, ki določajo cene. če še upoštevamo slabo žetev, je razumljivo, zakaj so določene primeroma visoke notranje odkupne cene za pšenico in koruzo, ki sta naš glavni proizvod. Te primeroma visoke cene vplivajo ali neposredno (mast, meso) ali posredno (povečanje delavske mezde) na povečanje skupnih stroškov na^e domače proizvodnje in tako tudi na ceno ostalih proizvodov. Ni pa povišanje cen enaki meri zadelo vse pridelke, kakor n. pr. ni zadelo sol, sladkor, vžigalice in petrolej. Cena soli je bila nekaj manjša kot pred vojnimi zapletljaji, cena sladkorja je neznatno poskočila, cena petroleja je določena na 7 din za liter. Velik del krivde pri nemiru in zmedi, ki včasih zavlada v nekaterih krogih, nosi brezvestna grabežljivost nekaterih gospodarstvenikov in špekulacija političnih agitatorjev, ki jim je malo do reda in miru v državi, marveč le ?.'d osebne koristi. Kot primer take agitacije naj služijo govorice, ki so se nedavno razširile o podraženju vžigalic. Takoj se je dvignila potrošnja šibic, ki je znašala leta 1939. v oktobru 5600 zabojev, v novembru 4900, v de- cembru 5000, leta 1940. pa v istih mesecih 6200, 6900 in 7000 zabojev. Slično je s sladkorjem. Normalna potrošnja znaša mesečno 725 vagonov, sedaj se izdaja mesečno 800 vagonov in vendar sladkorja stalno primanjkuje, to pa radi zalog, ki si jih nekateri na-pravljajo, ker se širijo vesti o pomanjkanju sladkorja. S soljo je enako. Prej je znašala potrošnja skupno z živinsko in industrijsko soljo letno 152 milijonov kilogramov, sedaj se je dvignila potrošnja samo kuhinjske soli na 200 milijonov kilogramov letno. Prebivalstvo naj ne naseda takšnim razburjajočim vestem, ker so v vsakem pogledu zagotovljene dovoljne zaloge soli, vžigalic in sladkorja, cene pa so utrjene. Ali imamo inflacijo? Inflacije = čezmernega izdajanja novčanic ni. Leta 1939., 26. avgusta, je znašal obtok papirnatega denarja 7 milijard 985 milijonov, dne 30. septembra 1940 pa 12 milijard 403 milijone. Povečanje znaša pri nas 55.31%, v Grčiji 56.69%, na Madžarskem 57.43%, v Turčiji 72%, za nami je neznatno zaostala Romunija z 51.31% in Nemčija s 45.51%. Čuvanje nevtralnosti naše države zahteva velike gmotne žrtve. Za redne državne stroške se država ne zadolžuje pri Narodni banki. Ni bil dozdaj izdan noben stotak brez pokritja, marveč je z zakonom predpisana podlaga za obtok in obveza ostala nedotaknjena. K. Namestnik: Obupni klici obmejnih kmetfov Govorice o kmetu Meščanska družba v sedanjih res hudih časih zavida kmeta, češ da je neodvisen, se mu ni treba bati, da bi ga kdo izpodrinil, da bi bil ob službo ter ob kruh. Resnici na ljubo povem, ne da bi zanikal vse ugodnosti kmečkega stana v sedanjih razmerah, da je delo na kmetih skoraj nepretrgan delavnik. Kmet dela in gara ne samo osem ur, ampak 12, 14 in tudi 16 ur. Trdo delo opravlja v največ primerih ob pomanjkanju primerne hrane, potrebne obleke in obutve. Obleka in obutev sta tako poskočili v ceni, da si ju marsikateri sploh ne more oskrbeti. Govorijo, da kmetje sedaj drago prodajamo. Res je, da so cene kmečkim pridelkom poskočile. V primeri s potrebščinami, katere mora kmet kupnvati, pa je danes mnogo na slabšem, kakor je bil pred nezmogljivim porastom cen. Pomanjkanje na kmetih Kakor znano, je bila Dravska dolina glede prehrane vedno pasivna in navezana na nakup živil iz izkupička za les. Lanska izredno slaba letina in obče pomanjkanje prehrane pa grozita obdravskim hribovcem z lakoto. Večina kmečkih hiš v Dravski dolini na levem bregu Drave že kupuje krušno moko. Letošnje koruze pa pri nas že nimamo več, ker je znašal lanski koruzni pridelek komaj eno četrtino navadnega. Imovitejši, ki imajo stare koruzne zaloge, bodo tudi te porabili v najkrajšem času. Od kmeta v Dravski dolini sta odvisna delavec in bajtar. Ta dva se preživljata v zimskem času izključno z delom pri kmetu za živež. Kako pa naj nudi obdravski kmet delavskim slojem v dolgih zimskih mesecih prehrano, ko je nima in si je ne more preskrbeti niti zase in za svojo najožjo družino! Goličave Odlok o prepovedi sekanja je bil izdan najbrž radi tega, da bi se ne ustvarjale po Dravski dolini s sečnjo nove gozdne goličave. Da je videti marsikje po Dravski dolini goličave, temu niso krive navadne kmečke žage. Te so v obratu štiri in le v dobri vodi 6—7 mesecev. Kmečke žage krijejo samo potrebe kmečkega posestva, ker lahko izkoristijo les podrobno in se dosežejo iz predelanega lesa boljše cene (I., II. in III. vrste). Nadalje se lahko prodajo odpadki, kot planke, plotnice, kolje ter ža-govina. Za oskrbo kmečkih žag se ne potrebujejo take množine lesa in lahko to delo opravijo domači ljudje. Kmečke žage predelujejo tudi bolano, pogosto polomljeno ter zakrivljeno drevje, čigar vejevje se uporabi za steljo in kurjavo. Povzročitelji strašnih goličav so lastniki žag z velikim obratom na perni, vodni ter električni pogon. To so razni lesni trgovci ter bogataši, ki niso posedali do pred nedavnim nobene gozdne parcele, a so si jih nakupičili z ogromnim premoženjem vred v dobi tako zvanega zlatega obratovanja, ko je brzel obdravski les za drag denar v tujino. Te pijavke obdravskega gozdnega bogastva, ki so obdane od celih čet lesnih prekupčevalcev in mešetarjev, bi bilo treba prijeti in njih število skrčiti, če jih že ni mogoče popolnoma iztrebiti. Nastanek »hub« Še danes je obdravski kmet najbolj ponosen na svoj gozd in želi, da bi ga ne bilo treba nikdar preko mere izsekovati. Ta ponos in veselje z gozdno posestjo trajata do predaje posesti mlademu nasledniku. Ako je mladi tako srečen, da mu pripade ob predaji gozd, ga mora prevzeti drago. V predanem gozdu pa je še preužitek na najboljši les, da bi stari ne trpeli pomanjkanja. Na gozdne preužitke prežijo lesni trgovci in se jih polastijo. Ko pade enkrat najlepši preužitkarski les, potem je tudi mladi voljan, da sprejme od lesnih trgovcev narekovane lesne cene in mu po prodaji lesa tak barantač še ponudi denar na posodo. Posojila mladim iz rok lesnih trgovcev so smrtna pesem za gozd in vso posest. Na ta način se množijo obdravske »hube«, na katerih životarijo najbednejše življenje nekdanji lastniki s svojimi družinami kot majarji. Kdaj se bodo razmere zboljšale? Razmere za res kmečke gozdne posestnike v Dravski dolini se bodo zboljšale, ko bo Ob-dravčan organiziran v lesnih zadrugah. Tudi v zadrugah je potreben zopet in zopet denar. Z denarjem bi morali priskočiti na pomoč lesnim zadrugam država in banovina z brezobrestnimi posojili. Kmečke hranilnice, nabavne in prodajne zadruge bi morale imeti na razpolago brezobrestni kredit, da bi dobili ljudje denar v sili, ko nimajo blaga, a denar nujno potrebujejo in bi jim ne bilo treba zatekati se k oderuhom ter lesnim trgovcem, ki postanejo s posojanjem grobokopi tolikerih kmečkih posestev. K—s: ICaj pa naša ljudska izobrazba? Kadar govorimo o ljudski izobrazbi, moramo gotovo misliti na vse činitelje, ki ta del ljudskega življenja pospešujejo. So to cerkev, šola, prosvetna, gospodarska in njim sorodna društva. Vendar pa se hočemo ustaviti danes pri šoli, ki je bila in bo vedno ostala najvažnejša prosvetna činiteljica slovenskega umskega in vzgojnega življenja. Mnogokrat premišljuje naše ljudstvo o uči-teljstvu svojega kraja in razpravlja med seboj o njega vrednosti za svoje gospodarsko, prosvetno, a predvsem vzgojno življenje. Zlasti slednje, četudi se na videz ne zanima za šolska vprašanja, mu leži zelo na srcu in pozorno sledi uspehom svoje mladeži bodisi v umskem, gospodarskem ali drugem življenjskem oziru. Po teh uspehih in dejavnosti ceni šolo in njenega vrednotnega stvaritelja — učitelja. Kaj radi se pohvalijo pri drugih o svojih dobrih učiteljih, se spominjajo nekdanjih morda že rajnih vzgojiteljev in marsikaterega označujejo kot odličnega vzgojitelja, sadjarja, čebelarja, poljedelca, zadružnika itd. Kako oceni naše ljudstvo svoje vzgojitelje, naj služi sledeči stavek, izrečen o premeščeni učiteljici, ljubljanski meščanki, ki se je znala iz resnične in prave ljubezni žrtvovati za prebivalce svoje okolice. Izrekel ga je preprost hribovski kmet, ki je o njej dejal: »Sam Bog jo je nam dal, a ta presneta Ljubljana jo je nam vzela!« Čudovito in menda tudi najlepše priznanje! To je seveda za čuda redka izjema mestnega otroka, ki se zaveda svojega velikega žrtve zahtevajočega, a tudi najlepšega poslanstva. Za take je vedno povpraševanje, le žal, da jih primajkuje. Mestni otroci se v tovrstne naloge mnogo teže ali pa sploh ne vži-ve. Zato se pač čutijo zapostavljeni, ne znajo najti sebi za narod potrebnega dela in toliko hrepene za bližino mest in manjvrednimi mestnimi dobrinami. Drugi so sicer narodu bližji, vendar ga pa tudi ne morejo zajeti tako, da bi z ljubeznijo žrtvovali sebe splošnim koristim. Najbolje so se pa izkazali oni, ki so izšli iz naših kmečkih domov (ako jih ni pokvarila malomeščanska miselnost). Ti še najbolj pojmujejo zahteve in vrednote narodovega življenja. Takih pa, ki bi izšli iz kmečkih in vaških preprostih domov, ni mnogo. Zato je nujno, da misli kmečki stan sam na tozadevno odpomoč in pošlje kolikor se da svoje sinove v šole, da bodo potem kot pravi ra-zumniški sinovi najširših plasti svojega naroda lahko njemu z vsem svojim znanjem, vso svojo voljo in ljubeznijo služili tako, kakor narod od svojega učitelja pričakuje. Ni to vsakemu dano, zato bi naj naši kmečki starši dali v šole one sinove, ki bi tudi hoteli sebe narodu žrtvovati. Vemo, da bi mnogi zmajevali radi stroškov, toda danes je v tem laže, ker je zlasti za kmečke sinove tudi v Mariboru poskrbljeno. Vemo, da znova želi naše ljudstvo resnične doktorje Vseznale, prave vzgojitelje, čebelarje, gospodarje, zadružnike, prosvetne in socialne delavce itd. Tako naj zopet bo! O skrbi za naš kmečki učiteljski naraščaj pa bomo še spregovorili. Ali si že obnovil naročnino ? Po f&igoslaviji Novo ministrstvo za prehrano in oskrbo. Sklep ministrskega sveta je, da se ustanovi ministrstvo za prehrano in oskrbo. V njegovo pristojnost spada: oskrba prebivalstva s prehrano in z ostalimi življenjskimi potrebščinami, izdelava gospodarskega načrta za vso državo, preskrba surovin, njih razdelite n ze o aktivni. Vsak dan poročajo o večkratnih ski, sitarovski ter moravski in naznanjali žalost-{letalskih napadih na angleški otok Malta v Sre-no vest, da se je preselil iz lepe hiše in vasi Ra- ^ozemlju. S tem v zvezi poročajo Angleži, da so dislavske nadvse dobri, skrbni in pošteni oče?zblli že nad 80 nemških strmog avcev in bombm-Anton Draškovič, ki je po kratki bolez-t^. o«51«11- Pa nemški letala stopili v boje ni umrl. Bil je dober oče desetim otrokom, ki jihfv Sredozemlju, pa že nad sto letal, je odgojil v pravem krščanskem duhu ter zanje? V Romuniji je odstopil notranji minister. Na-skrbel do zadnjega. Bil je lončar. Naročnik je bil Sredstvo je prevzel vojaški poveljnik Bukarešte, katoliških listov, v prvi vrsti »Slov. gospodarja«.? Vzrok: umor nekega visokega nemškega častni-Mnogo je imel prijateljev, ki so ga prišli kropit ?ka- Atentatorja so prijeli. od blizu in daleč ter ga tudi spremljali na zadnii? Poglavar Francije se je v nedeljo zvečer sestal poti, med njimi je bila tudi gasilska četa, načel-?na neki železniški postaji z bivšim francoskim zu-nik iste pa se je vsem, ki so rajnemu posodili zad-?nanjim ministrom. Po sestanku je maršal Fetain njo pot, lepo zahvalil. Dobremu očetu svetila večna!odpotoval v Vichy, Laval pa v Pariz, luč — preostalim pa naše sožalje! ' Angleži organizirajo splošen upor v Abesm ji. t» , ... , - , . . fAbesinski četniki so oboroženi z najmodernejšim Prava krščanska žena in mati umrla. V M a r i boru je umrla gospa Zofija Amalija, Breznikova, soproga upokojenega davčnega, uradnika ter hišna posestnica v Ptuju in na vino, rodnem Kogu pri Središču. Blagopokojno, ki je( bila res prava krščanska žena in najboljša mati,, orožjem in so izvežbani od angleških častnikov. Angleži so zopet zavzeli važno postojanko Kaša! a v visokem angleškem afriškem Sudanu, katere so se polastili Italijani lani 4. julija. Ka-sala leži ob vojaško važni železnici. Po zavzetju tega mesta, so angleške motorizirane edinice vdr- so prepeljali iz Maribora v Ptuj, kjer e bila obi *>- Abesinijo. Po angleških poročilih podpirajo obilni ude ežbi pokopana zadnjo nedeljo. Dragrajr J uporniški Abesinci. Angleži so že mamica, sladko in mirno smvaj do svidenja! -i *bffl na 'tor». Kakor izgleda iz teh poro-ža ujočemu možu, sinovom in hčerkam naše so-J P™ je AngUjP prlčela v j^Sfi z ofenzivo. • «»%• . ..,: , , , „ „ ... f Predsednik Roosevelt je bil 20. januarja sloves- Mati hajdinskega g. župnika umrla. Na Hajdi-i ustoličen za predsednika Zedinjenih m pri Ptuju je umrla 74 letna Uršula Sku-r . J r hala, mati tamošnjega g župnika Rajno so> ^(^seveltov protikandidat Willkie bo te dni od-prepeljah na njen dom k Veliki Nedelji kjer W Anglijo. V nedeljo ga je sprejel Roose- bia položena ob veliki udeležb, k zadnjemu po-i^ dal ¿¿mo » angleškega ministrskega čitku. Rajna je bila delavna, skromna m zelof V i 'v ci urehilla pobožna mamica. Bodi pokojnici Vsemogočni več-* dr^ve so začele diplomatsko delav- ni plačnik, g. sinu m preostalim pa nase sožaljet y Evropi MinuU teden go prlšli novl posla. Pri Veliki Nedelji je zapel mrtvaški zvon. Umrl?niki iz Washingtona v Vichy in v Rim. Rimski je dne 15. januarja dobri stari oče M a t i j af podanik je baje imel s seboi Rooseveltovo pismo Podplatnik v starosti 76 let. Bil je veren?za kralja Emanuela. V London Je pa prišel po-krščanski mož, katerega smo vsi ljubili, saj ni?scbpn odposlanec, ki se je sestal tudi s tamkajš-nikomur stori! ničesar hudega. Rad je šel v cer'Jnjim papeževim nuncijem. V glavno mesto Bol-ltev, če je le mogel, zato pa upamo, da mu bo Go-?„ariie s0fijC je pa prišel poseben Rooseveltov spod dal večno plačilo v nebesih. Bil je dolgoleten J odposlanec polkovnik Donova. Prišel Je Iz Aten. naročnik »Slov. gospodarja«, zato naj mu bo tu-?gprejet bo na najvišjih mestih. V zvezi s temi kaj postavljen majhen spomin. Zapustil je žalu-J0£iski izjavijaj0 po svetu, da je v teku mirovna jočo ženo, tri otroke, brata ter sestro. — Dragi, i akcija ki jo vršita sv. oče in Roosevelt, nepozabni oče, počivajte v miru in lahka naj Vam? {jiLSk;l agencija Tass poroča iz Francije, da je bo naša žemljica! — žalujočim naše sožalje! 5 francoska vlada silno zadolžena. Dolg znaša nad Pri Sv. Andražu v Halozah je umrla po kratki i 270 milijard frankov, se pa še stalno veča. bolezni Amalija Hvaleč. Bila je pri sv.i p0 najnovejših poročnih so Japoi\ci zadnje dni misijonu, a sedaj je ni več med nami. Pokopali i doživeli na kitajskem bojišču občuten poraz in smo rajno na dan 7. januarja v prav lepem šte- 4 so imeli velike izgube. vilu ljudi. Pevci so ji zapeli zadnjo slovo pri cer-i Japonska hoče izboljšati odnošaje z Struženimi kv. in jb grobu. Rajni daj Bog večni pokoj! i državami. Kar naenkrat so poslali v Washington Zgleden krščanski mož umrl v visoki starosti, i novega poslanika. Doslej je bilo to mesto neza- V Konjicah je poklical Gospod k sebi po večno J sedeno. razen očetu. Razen Petra, ki je bil najstarejši, sta bila Se Pavlej in Julka doma, starejša hči Zefka pa je bila že oženjena. Od vseh otrok je biJa edina Julka nekoliko materi podobna. Imela je sicer svoj ponos in svojo trmo po očetu, bila pa je prav kakor mati rahlega srca in sočutna in siromaki je niso mogli prehvaliti zaradi njene dobrotljivosti. Z moškimi ni marala prijateljstva in doslej je še vsakemu, ki je prišel po njej vprašati, pokazala figo. Nobeden se ji še ni zapisal v srce, kvečjemu na Judeža ji je včasih ušla misel, pa proti taki misli se je uprla z vsem svojim ponosom. Ni si hotela priznati, da bi čutila kaj več do njega kakor sočutje in usmiljenje. Pa vendar so ji misli vedno spet uhajale k temu čudnemu človeku. Nekega lepega dne v oktobru je gnala Julka, ker je moral pastir z drugimi na žago, domačo živino na spodnji travnik. S seboj si je vzela šivanje, ker je bil travnik proti cesti zagrajen in živina ni imela kam uhajati. Pa ji šivanje nič kaj ni šlo od rok. Ozirala se je po jesenskih travnikih in prisluškovala petju in pokanju pastirjev naokoli. Zasanjala je ob pogledu na bližnje hribe, tedajci pa jo je predramilo zategnjeno žensko petje, za leso pa je bilo videti, kakor da se ziblje po poti živ snop rož. Kdo bi mogel to drug biti kakor Zakotnikova Jerulja, Judeževa teta. in skrbnica! Ker je bila Julka Jeruljina velika dobrotnica, se je ženkica skobacala skozi leso in je prikrevsala k dekletu. Ze od daleč je pozdravila: »Dober dan, Julka, Bog ga daj in Devica Marija!« »Bog daj, Jerulja!« je odzdravila Julka. Jerulja je bila drobna, majhna ženica in je tako veselo in otroško gledala v svet, da je moralo vsakemu na smeh uiti, če jo je videl. Pa če je bila še taka kakor danes in tolikokrat! Na hrbtu je imela svoj večni koš, vse okoli roba in še za ušesi in na prsih pa rože, rože, same rože, Bog bi jim vedel za imena, nabrala jih je ob cestah in po tratah, na oknih in vrtih. Zaradi tolikih rož je bila videti vsa nedelna in praznična, čeprav je bila ubogo oblečena. »Julka, ali imajo mati kaj jajc na prodaj?« je vprašala, ko je prišla bliže, s košem pa se naslonila na kol, ki je tičal tam v tleh. »Nimajo. Naše kure že štirinajst dni ne nesejo,« je odgovorila Julka. »Mati bi jih sami kupili.« »Nekaj jih imam. Zakaj bi jih v mesto nosila, če bi jih tvoja mati radi? Dam jih po petdeset par, kakor sem jih sama kupila.« »O ti neumna Jerulja, ti! Od česa boš pa živela, če ne boš nič zaslužila? Od dela samega ne boš sita.« »Jaz se zmeraj, kadar sem lačna, do sitega najem. Ali ne veš. kako v svetem pismu piše? Poglejte lilije na polju; ne se jejo in ne žanjejo in vendar jim da naš nebeški Oče jesti in piti.« »Čisto tako že ne stoji v svetem pismu,«' se je Julka nasmehnila; »ti pa torej misliš, da si lilija na polju nebeškega Očeta.« (Dalje sledi) čil samo zato, ker ni hotel nič podariti pokojninskemu zavodu, v katerega je ves čas zvesto plačeval. Prvič je postal vdovcc, ko je bil 67 let star. »če sem že 40 let plačeval v pokojninski zavod,« je takrat rekel svojim prijateljem, »bi ne bil rad, da bi ostal ta denar neizkoriščen. Zato se bom zopet poročil.« Kmalu je našel ženo, toda tudi ta mu je čez 5 let umrla. Zakon s tretjo ženo je trajal nato le poldrugo leto. Stari gospod je bil še vedno trmast. »Nič nočem podariti pokojninski blagajni. Ko bom umrl, moram imeti ženo, ki bo po meni prejemala pokojnino.« S 83 leti se je poročil z 20 let starim dekletom, ki je potem čez leto dni res postala vdova po njem. * plačilo Ignacija Kuk, 79 letnega preužit-karja. Imel je 12 otrok, od katerih živi 11. Eden j« ravnatelj salezijanskega zavoda v Veržeju in ena hčerka Je katehistinja. Rajni je bil vzoren oče, dober gospodar in požrtvovalen javni delavec. Za obline zasluge je bil odlikovan z redom »v. Save. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin, preostalim pa naše sožalje! Smrtna primera v Slivnici. Umrl je v Slivnici pri Mariboru na svojem posestvu Andrej R e č n i k , okrajni vinarski inštruktor v pokoju, po kratki, hudi bolezni, v starosti 78 let. Bil je dolga leta naročnik »Slov. gospodarja« in velik dobrotnik revežev. V njegovi hiši se je marsikateri prespal in pokrepčal. — Dne 12. januarja pa je umrla Ana Arnuš v visoki starosti 90 let, lojena v Dornavi pri Ptuju. živela je pri svoji hčerki M. Rečnik in je bila do zadnje ure pri zdravi pameti, še zadnji mesec njenega življenja se je zanimala za novice v »Slov. gospodarju«. — Rajna naj počivata v miru, žalujoči pa naj prejmejo naše sožalje! Dobra mati je umrla pri Sv. Juriju ob Taboru. Po dolgi bolezni je 17. Januarja zapustila dolino solz Neža Lončar, posestnikova žena iz Zaglinka, p. d. Kaludrova mati, mati g. patra ¡Frančiška, ravnatelja zunanjega kapucinskega konvikta sv. Cirila in Metoda v Celju. Rajna naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! t Frančiška Kolar. V torek, 7. jan. 1941, smo pospremili k večnemu počitku na teharsko farno pokopališče gdč. Frančiško Kolar. Splošno priljubljena blaga pokojnica je boguvdano posvetila vse svoje trudapolno življenje najmarljivejšemu delu, ki ga Je z redko zvestobo opravljala pri znani Pišekovi hiši v Čretu polnih 40 let! Razen neutrudljive delavnosti ln zgledne zvestobe so krasile nepozabno rajnico tudi še druge prav lepe lastnosti: predvsem jo je odlikovala ona ljubka srčna milina in nežna ljubeznivost, ki je pač poseben dar božji in je dana samo takim sončno vedrim dušam, kakršna je bila naša Franca, čeprav je opravljala vsakdanja kmetiška dela enako marljivo kot neutrudljiva čebelica, pa se je vendar ves čas svojega ^lednega življenja skrbno varovala, da njeno dobro srce ne bi bilo obteženo le s časnimi skrbmi. Tako je v svojega Boge goreče verovala in trdno zaupala, zato pa tudi smrtna ura zanjo nI prišla nepričakovano. Usmiljenje in dobro tljivost, ki si jo je vedno želela in na zemlji vselej izkazovala, je onstran groba gotovo dosegla, zakaj »blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo. Poelej si spočijejo od svojega truda, kajti njih dela gredo za njimi.« Mladega fanta so pokopali v Kapelah pri Brežicah. žalostno so zapeli kapelski zvonovi, ko so naznanili vest, da je v župeleveth umrl 10. ja-nuavja Molanc Karel po dolgi in mučni bolezni. Dopolnil je komaj 24. leto in že mu je smrt pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil v Mariboru dve leti na Sadjarski in vinarski šoli. Lansko spomlad je bil poklican k vojakom, po par mesecih pa ga je prijela za vratna bolezen in ga po enem letu mučenja spravila v prerani grob. Na načelu pogreba je korakala gasilska godba, fantje, dekleta in množica ljudstva ga je spremljala k večnemu počitku. Ob odprtem grobu mu je še gasilska godba zaigrala talostinko. Naj pridnemu Karlu sveti večna luč! žalujočim staršem, bratom ln sestri Iskreno sožalje! Posestnik umrl v Smartim v Rožni (Mini. Na god sv. Pavla mučenca, 15. januarja, je umrl po dolgem trpljenju posestnik Matija Viden-š e k, p. d. Petrač, star 81 let. Svojo bolezen je prenašal vdan v božjo voljo, saj je bil veren m odločen katoliški mož. Večkrat se je v mučni bolezni krepčal s tolažili svete vere. Kot gospodar je bil skromen, miren in marljiv. Bil je prava slovenska korenina. Svoje otroke je vzgojil kot verne katoličane. Enega sina je izgubil že v svetovni vojni. Pogreb je bil 17. januarja ob obilni udeležbi faranov ln sorodnikov. Rajni naj počiva P Slovenfgraški okraj Podgorje pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo, dne 12. januarja 1941, je priredilo Bralno društvo v dvorani ljudske šole lepo igro »Guzaj«. Čeravno Je skoro vsem znana ta zgodbica, pa je bilo toliko obiska, da še nikoli ne toliko. Največ prostora so seveda zavzeli šmarčani ln Starotrčani pa še šmiklavčani, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Veliko Podgorčanov pa je moralo Iti domov, ker nI bilo prostora. Pa smo jih potolažili s tem, da jo bomo še ponovili. Dobiček je namenjen za nabavo novega odra. Sfcozjak Sv. Križ nad Mariborom. Dekliški krožek priredi na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne lepo igro »Prisegam«. Prijatelji poštenega razvedrila iskreno vabljeni! Dravska dolina Studenci pri Mariboru. Naše Prosvetno društvo se je v nedeljo, 19. januarja, popoldne oddolžilo spominu rajnega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca. Ob jako dobri udeležbi poslušalcev je predsednik Prosvetne zveze g. rektor dr. Josip Hohnjec govoril o življenjskem delu ln veličini dr. Antona Korošca. Dravsko polje Vurberg. Na praznik Sv. treh kraljev Je bil redni občni zbor Prosvetnega društva. Bil je še precej dobro obiskan. Slavnostno besedo na občnem zboru je imel g. župnik, ki je s stvarnimi primeri začrtal pot, po kateri bi se naj društveno delo usmerilo v bodoče. Izvoljen je bil nato nov odbor, kateremu je postavljen na čelo mlad kmečki fant. V odboru je tudi g. župnik Jože Mlakar kot referent za treznost, za narodno-obrambno delo pa je imenovan g. organist. Naj dobra volja in prizadevanje novih društvenih delavcev prinese nove NE POZABITE PLAČATI CELOLETNE NAROČNINE 38 DIN VSAJ V TEKU TEGA MESECA! v miru, svojcem, kateri so mu lajšali trpljenje, pa naše sožalje! Smrt v visoki starosti na Zdolah. Zaspala j« mirno v Gospodu ga. Antonija Havelka, roj. Bahč, v starosti 80 let Rajna je mnogo prepotovala po »vetu, a na atarost se Je vrnila na svoj rojstni dom, kjer je v miru dočakala svojo smrt. Obilna udeležba na zadnjem potu je pričala, kako je bila rajna priljubljena med ZdolartL Molitve na domu rajne, mašo zadušnico in pogreb je opravil njen nečak g. Joža Presnik, župnik 114 Planini; poslovilne besede pa je izrekel domači gospod župnik Pajtler; cerkveni pevski zbor p« je zapel žalostlnko »Vlgred se povrne«. Svetila rajni večina luč, sorodnikom naše sožalje! pomladi! Da pa bo moglo društvo svojo nalogo Izvršiti, pomagajmo in podpirajmo vsi in naše kulturno znanje bo spet nosilo odlično Izpričevalo. V prvem se izkažimo kot prijatelje v tem, da bomo vsi naročeni na knjižnico. Precej novih in topih knjig je zopet dobila. Prvo predavam je v novem poslovnem letu pa bo na Svečnico po sveti maši. Predaval bo s pomočjo skioptikona dr. Oko-lokulak iz sanatorija na Vurbergu. Pridite vsi poslušat! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Smučarske tekme, ki so Jih v nedeljo, 19. januarja, priredili naši fantje na Ptujski gori; so srečno potekle. Privabile so več stotin gledalcev, ki so ae vsi pošteno naužili »belega smeha«. Tekmovali so: Be-ranič Štefan, brata Beranič Franc in Maks, Dre-venšek Franc, Hrtiš Tine, Kušar Štefan in šolarja Štrbak Stanko in. žunkovič Janez. Kljub močni odjugi so rezultati kar lepi. Lanski prehodni pokal si je zopet priboril 17 letni Hrtišov Tine, ki je splošno znan po fari kot »zmagovalec*. V posebni letošnji partiji so pa bile tri nagrade. Prvo nagrado (krasno novo sliko brezijske Marije) je dobil Beranič Franc, druga (mohorske knjige za prihodnje leto) pripade njegovemu bratu Maksu, tretjo (sliko pokojnega voditelja dr. A. Korošca) pa prejme Drevenšek Franc. Slovesna izročitev bo prihodnjo nedeljo, na naš drugi domovinski dan med pozdravnim govorom pred začetkom igre »Naša kri«. Vsem, ki se boste navdušili za smučanje, kot smo vneti zanj mi *po-ljanci«, kličemo smučarski pozdrav: Smuk! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 26. januarja« priredi naša fara svoj drugi domovinski dan. Srčika dneva bo predstava pretresljive Finžgarjeve narodne drame v štirih dejanjih »Naša kri«. V veličastnih prizorih nam kaže, kako je bilo na Slovenskem pred 130 leti, ko nam je gospodaril tujec, francoski cesar Napoleon. Slovenski možje (župan Borštnik), žene (Katra), fantje (Štefan), dekleta (Jerica) so rajši krvaveli, kot da bi se izneverili najdražjemu — domovini! Ti Kil ljubezen francoskega slad kača častnika Renarda do Jerice se mora utopiti v naši krvi! Spričo takšne vsebine je razumljivo, da vlada za uprizoritev širom vsega spodnjega Dravskega polja zanimanje, kakor ga še ni bilo. Od Cirkovc, Ptujske gore, opisi Budov zob je izginil. Na otoku Cejlonu Je nastalo velikansko razburjenje: lz najlepšega in najveličastnejšega templja Dalada Maligava v skrivnostnem gozdu pri mestu Kandy je Izginil slavni Budov zob, ki so ga tam stoletja dolgo z največjo skrbnostjo hranili. Novica o tem se je bliskovito razširila po vsej Indiji in milijoni vernikov smatrajo to za znak, da se bližajo hudi časi. Po starem ustnem sporočilu je Buda sam izročil ta zob kralju na Cejlonu. S posebnim spoštovanjem so ga dolgo časa hranili domači knezi. V strahu, da ga ne izgube, so ga nosili v kodrih na glavi. Toda kljub temu zoba nekega dne ni bilo več in vsa poizvedovanja za njim so bila brez uspeha. Enajst sto let pozneje Januš Goleč: 3 Hci mariborskega mestnega sodnika Ljudska povest iz junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532. Judom se je godilo v dobi povesti na Štajerskem prav tako, kakor danes v veliki Nemčiji. Ker so preveč odirali meščane in kmete, jih je oblast leta 1496. izgnala iz Štajerske. Najbrž se ima zahvaliti Štajerska temu izgonu, da je v zadnjih protijudovskih letih primeroma malo čutila judovsko nadlogo. V Mariboru so posedovali judje svojo inolilnico in svoj lastni geto v bližini do danes ohranjenega najvišjega stolpa pod Narodnim domom, v katerem je bival mestni stražni mojster, ki je imel radi višine razgled po vsem mestu in je lahko s podrejenimi opazil že od daleč vsako bližajočo se nevarnost. Kakor omenjeno, je bil izgon judov iz Maribora tako strog, da so jim odvzeli sinagogo in so se morali vsi izseliti. Radi cvetočega prometa po Dravi z lesom in sadnimi pridelki je bila prepoved prestopa praga mestnih vrat najhujši udarec za jude, katerim sta bili trgovini z lesom in pridelki monopol. Izgnani judje so skušali uporabiti vsako priliko, da so se prikradli skrivoma v mesto in trgovali. Pri mestnem sodniku Wildenrainerju so zadeli na neizprosnega nasprotnika, kateri je uporabljal glede enkrat izgnanih judov vso ostrino zakona. Judje so od nekdaj bili mnogo pred kristjani obveščeni, kdaj bo kak večji turški naval in kje se bo pomikal. Bližajočo se turško nevarnost so skušali izrabiti v svoj dobiček. Sodni zapiski iz leta 1531. opisujejo, da se je natepel na jesen tega leta vočigled vpadu Turkov v Mariboru pretkan izgnani jud Elija. Stopil je v stik z mariborskimi peki, katerim je nasvetoval nakup večjih zalog moke, ker bodo prihodnje leto Turčini navalili na mesto ter ga oblegali. Peki so šli judu naJimanice m so potihoma kupili moko in žito ter so blago plačali EHiji vnaprej. Kakor hitro je imel jud v žepu denar, je poslal iz zgornjih krajev po Dravi plesnivo moko ter skvarjeno žito. Debela goljufija je peke upravičeno toliko ujezila, da so naznanili judovskega sleparja mestnemu sodniku, kateremu je uspelo, da je pograbil Elijo s pomočjo svojih na daleč razpletenih vojaških zvez in ga dal privesti v Maribor na odgovor. Sodba je bila kratka in je bila njena izvršitev po tedanjem pametnem običaju svarilen zgled za vse sleparje z živili. Lepega dne so se zbrali vsi meščani in okoličani ob obeh obrežjih Drave. Mestni beriči so pritirali obsojenega Majšperga, Hajdine in Št. Vida — vse, prav vse govori: Videti hočem pri Lovrenčanih »Našo kri«! Ko vas vabimo, sporočamo, da bo začetek že ob pol treh in da se po začetku dvorana zapre. Prosimo torej, priskrbite si vstopnice (ki jih je že veliko prodanih) pravočasno ter kličemo: Na veselo svidenje! Ptujsko polje Sv. Vid pri Ptuju. Božični čas smo preživeli tudi pri jedači in pijači bolj skromno. Pač času primerno. Naši igralci so se zopet postavili s spevoigro »Grof in opat«, ki so jo ponavljali z velikim uspehom pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, želeti bi bilo, da se nam nudi pogosteje več zdrave in poučne zabave. Posebno haloškim revežem je šolska božičnica tudi letos prinesla vsaj žarek božičnega veselja v borne viničarske hiše. Nad 180 revnih otrok je bilo ob tej priliki obdarovanih. Zahvala gre kralj. ban. upravi, Ciril Metodovi družbi, Kraj. šol. odboru, številnim trgovcem v Ptuju, učiteljstvu, ki je izvedlo nabiralno akcijo, pri kateri se je tudi letos izkazala zelo požrtvovalno naša nekdanja, sedaj že upokojena učiteljica ga. Pernat Ivana, ki še ni odložila skrbi za našo revno deco. — Pomanjkanje čuti v teh časih posebno naš ubogi haloški vini-čar, ki ima številno družino, zaslužka pa malo. Beda raste iz dneva v dan. Velika dobrina za ubogo šolsko deco je naša šolska kuhinja, ki že tretjo zimo dnevno opoldne nasiti povprečno do 160 otrok. Da so te socialne ustanove res vsi veseli, se vidi iz tega, da imajo ob priliki zbirke za šol. kuhinjo vsi odprto srce in takoj pripravljen prispevek. Tako se pri nas res praktično kaže ljubezen do bližnjega. Gospod Pernat, mesar iz Ptuja, naš domačin, pa nas bogato zalaga z mesnimi dobrinami ter tako dnevno slajša tek haloškim šolarčkom. Vsem, za vse, Bog plačaj! Sv. Marko niže Ptuja. Dne 5. jan. t. 1. se je vršil pri nas redni letni občni zbor Krajevne kmečke zveze. Na občnem zboru je govoril zastopnik Okrajne kmečke zveze g. Bračko, upravnik Vinarske zadruge v Ptuju, ki je v svojem govoru razložil pomen Kmečke zveze ter o razvoju zadružništva v Sloveniji. O blagopokojnem dr. Korošcu in o njegovih zaslugah za kmečki stan je govoril načelnik Kuhar Simon. Ob koncu so vai navzoči blagemu pokojniku vzkliknili trikratni elava. Izvoljen je bil spet stari odbor z g. Simonom Kuharjem na čelu. Tudi naša mladina je postala zelo delavna. Na Štefanovo so igrali zgodovinsko igro »Miklova Zala«, ki je zelo dobro uspela, na Svečnico bodo pa vprizorili drugo tako Igro, tn sicer »Divjega lovca«, k prvi igri čestitamo igralcem, k drugi pa želimo veliko uspeha. Mursko polje Ljutomer. V nedeljo, dne 12. januarja, je imelo Prosvetno društvo sestanek v Katoliškem domu. Predaval je salezijanec g. štuhec, in sicer o kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. — Kakor že več let sem, se je tudi letos osnovala šolska kuhinja, ki preskrbi ubožnejšim otrokom, ki pa še morajo daleč v šolo, enkrat na dan toplo hrano. In sicer se dnevno nasiti čez 300 otrok. Da se delno krijejo izdatki, naproša odbor kuhinje vse, NE POZABITE PLAČATI CELOLETNE NAROČNINE 38 DIN VSAJ V TEKU TEGA MESECA! ki jim je možno, da bi s prostovoljnimi darili podprli to važno ustanovo; sprejmejo se vse vrste živil. Potreba šolske kuhinje je res bila velika. — Zadnji čas je spet pritisnila zima. Snega imamo itak dovolj in ko se je v ponedeljek, 13. t. m., zjasnilo, je bilo par dni pošteno mrzlo. Led, ki je na drevju, upajmo, da ne bo veliko škodoval. Slovenska Krajina Murska Sobota. V četrtek je bila v Soboti blagoslovljena nova tiskarna svete Družine. Tiskarna je na zadružni podlagi. Tiskala bo predvsem domače katoliško časopisje. Blagoslovitve so se udeležili vsi zastopniki naših uradov in javni delavci z odborom tiskarne in Katoliškega tiskovnega društva na čelu. Po blagoslovitvi je bilo v hotelu Faflik skupno kosilo za vse predstavnike. Sobota—Hodoš. S 15. januarjem smo dobili tak vozni red na progi Sobota—Hodoš, da ne vemo, ali se iz nas norčujejo, ali pa z nami šalijo, že ob štirih mora naše siromašno ljudstvo iti na vlak in pride v Soboto že ob 6.15 ter mora na cesti čakati do osmih, da se odpro uradi in gimnazija ter trgovine. Vsak dan pride s tem vlakom v Soboto do sto ljudi ali pa še več. Vračamo se pa lahko šele ob treh popoldne. Nimamo nobene zveze z vlaki za Maribor in moramo na tako zvezo čakati devet ali še več ur. Če oddamo pošto na vlak, gre ta pošta iz Sobote šele drugi dan ob treh. Ljudje so razburjeni in ne morejo tega razumeti. Če ste nam že en vlak ukinili, pa nam dajte vsaj vozni red, da ne bomo mislili, da smo kje v Afriki. Saj nismo nezakonsko dete in denar je tudi naš dober, saj tako pravi davčna uprava. Ne bomo odnehali prej, dokler se ta krivica ne popravi! Sv. Sebeščan. Na pustno nedeljo bo naše Prosvetno društvo priredilo igro »Dve nevesti«. — Ivan Horvat, predsednik Prosvetnega društva, je daroval društveni knjižnici 34 knjig. Bog plačaj! Posnemajte! Knjižnica ima sedaj okrog 400 knjig. — Naši gostilničarji 30 že dvakrat naročili iz Dalmacije vino, in sicer že dva vagona. Vino stane domov postavljeno brez trošarine okrog 9 din. Pa je dobra kapljica. — Zaročila sta se pri nas ženin in nevesta, stara po 17 let. Kaj takega pa še ni bilo. ženin ni iz naše župnije in je brez staršev. Pamet! Haloze Leskovec. Na Štefanovo, 26. dec. 1940, sta v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bila poročena gdč. Josipina Keržmanec in šol. upravitelj iz Leskovca g. Ciril Vobič. Bilo srečno! Na mnoga leta! Sv. Andraž v Hi ložah. Namesto venca na grob našega voditelja dr. Korošca je Zveza agrarnih zadrug v Skoplju darovala 1000 din Zadružni zvezi v Ljubljani, ta pa se je spomnila revne ha-loške mladine ter to vsoto poslala nam, da se porabi za našo šolsko kuhinjo. Ta dar nam je zelo dobrodošel, ker imamo zelo malo prispevkov. Lep Bog plačaj! Tako naš rajni voditelj še po smrti deli dobrote naši mladini. Otroci, v zahvalo se držite vedno gesla: Bog, dom in država! Ostanite vedno verni, pošteni in zavedni Slovenci! — Naša župnija šteje okoli 2300 duš; umrlo jih je 53. V starosti do 1 leta 27! Število umrlih otrok kaže na nezadostno prehrano staršev in otrok. Tako je bilo 1940! Kako bo pa letos, ko ni denarja, ne kruha, ne mleka, ne obleke. Se je že parkrat do zdaj zgodilo, da pek ni dobil moke in ni pekel kruha. Mali posestniki In viničarji so prišli po kruh. Nikjer ga niso dobili. Zadruga-vinarna v Ptuju je oskrbela nekaj koruze in rži. Kdor je imel še kaj dinarjev, si je kaj malega naročil, večina si ni mogla. Ali se ne bi moglo izposlovati kak vagon koruze, ki bi se brezplačno ali vsaj po bolj nizki ceni delila med najbolj potrebne? — Radi hudega mraza spet trpijo gorice in sadonosniki. Tako se nam obeta slaba vinska in sadna letina. Vojske, kuge in lakote, reši nas, Gospod! Celjska okolica Galicija pri Celju. V gospodarskem oziru je bilo minulo leto bolj slabo kakor dobro. Posebno ozimno žito je bilo kaj slabo, zlasti še pšenica. Zelo dobro pa je obrodila koruza, pa tudi krompir je bil še dosti lep. Sadja pa ni bilo lansko leto pri nas nič, razen ene vasi. Razumni gospodarji so si pijačo prihranili, da jo bodo imeli še za letos dovolj, nekateri so pa že vse popili, tako da bodo poleti »suho žvižgali«. Pijača se letos pri nas plačuje: jabolčnik po 5 din, vino po 8 din liter. Zelo nas je v preteklem letu tudi presenetila »savinjska rožica«, to je hmelj. Glede verskega časopisja tudi nismo Galičani na zadnjem mestu. Največ je seveda »Slov. gospodarja«, ki prihaja k nam v nad 60 izvodih. Nadalje imamo še celo vrsto drugih versko-vzgojnih časopisov, revij in knjig, tako da presega versko časopisje v fari nad 400 izvodov. Liberalnih listov je samo okoli 20 izvodov, pa tudi te bomo sčasoma še pomedli. Smarski kraji Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Naše duhovno vodstvo, ki vodi duše svojih faranov, je poskrbelo, da se bo pri nas vršil sv. misijon pod vodstvom g. Hajnšeka, frančiškana iz Ljubljane. Misijon bo trajal od 1. do 2. postne nedelje, t. j. od 2. do 9. marca t. 1. Da bi sv. misijon sijajno uspel, prosimo Boga usmiljenja in milosti. Predvsem pa prosimo Boga, da se dostojno pripravimo na sv. misijon tudi iz tega vidika, ker bomo imeli letos novo sv. mašo. Novo mašo bo daroval naš domači rojak g. Drofenik Anton, kmet-ski sin od Sv. Križa št. 7. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V noči na 14. januar je bilo vlomljeno v vinsko klet Mihaela Ple-menitaš iz Gore pod Bočem. Storilci so odnesli iz kleti 20 litrov slivovice. Preiskavo vodijo orožniki. — Dne 14. januarja je spodrsnilo na oledenelih stopnicah Simonu Jagodiču iz Rjavice in si j« pri padcu zlomil nogo. Posavje Rajhenburg. Društveno življenje je precej razgibano, saj je samo v Rajhenburgu, ki je trg z Elijo na sredino dravskega mosta. Na eno od mostnih koz je bil pritrjen steber. Na vrhu stebra je bil drog, in sicer podobno kakor pri podeželskih vodnjakih na cehto. Na enem koncu droga, kateri je segal preko mosta v Dravo, je bil pritrjen koš, v katerega so stlačili zvezanega juda, seveda tako, da je bila že vsaka misel na pobeg izključena. Z obsojencem v košu so v največjo zabavo gledalcev delali rabljevi pomočniki tako, kakor bi zajemali na cehto vodo iz Drave. Koš z na smrt preplašenim judom so pustili mučitelji pri potapljanju par minut pod vodo, da se je mučeni grozno napenjal s pridržavanjem sape, dokler je šlo, vendar pa je pri vsaki potopitvi požrl nekaj vode. Trpinčenje Elije na cehto je trajalo več ur in tako dolgo, da je jud umrl med nepopisnim strahom in mukami. Utopljenega juda so izsuli iz koša v Dravo, ki ga je odnesla med krohotom ogoljufanih pekov in ploskanjem vseh, ki so bili očividci, kako kaznuje zakon sleparja z življenjskimi potrebščinami, katere so bile kupljene za najhujši čas oblege. Smrtno mučenje juda Elije pa še ni bilo dovolj svarilno za njegovega verskega brata Jakoba Seidenschwanza (svileni rep). Nekaj mesecev po usmrtitvi sleparja Elije se je zagovarjal pred sodniki pod Wildenrainerjevim predsedstvom omenjeni jud Jakob. Tudi ta se je hotel okoristiti z dejstvom, da bo Maribor oblegan, da se bodo vse potrebščine znatno podražile in bodo oblegani krvavo po- trebovali srebrn ter zlat denar, za katerega se tudi v najhujših stiskah marsikaj dobi. Jakob Seidenschwanz je nekaj časa sleparil Mariborčane na ta način, da je zamenjaval prave kovance za srebrne in zlate potvorjence. Obsojen je bil na strašno smrt, katero je pretrpel javno v mariborskem mestu. Nekaj pesti od njega raz-pečanih denarnih potvorb je raztopil rabelj in mu je vlival vrelo zmes kovine v nasilno odprta usta tako dolgo, dokler je dajal mučeni še kake znake življenja. Kratko opisana, svarilna zgleda sta menda tako strašilno vplivala na izgnane jude, da so imeli celo Wildenrainer jevi .nasledniki dokaj let mir pred judovskimi goljufi in ponarejevalci. Obsodba čarovnic Značilne za tedanji vek so številne čarovniške sodne obravnave, katerih ni manjkalo v nobenem mestu in seve tudi ne v Mariboru. O Wildenrainerju trdi zgodovinska beležka, da so mu bile ovadbe zaradi čarovnij zoprne in da jih je skušal zatreti v kali na prigovarjanje ter mile prošnje njegove milosrčne in pobožne hčerke Kunigunde, katera je otela življenje mnogoterim po nedolžnem čarovnije obdolženim žrtvam. Mestni sodnik Krištof Wildenrainer je sodil na pritisk od zgoraj leta 1546. v čarovniški zadevi, koje potek se je ohranil. so ga vendarle našli v Goi na zahodni indijski obali. Goa je bila takrat portugalska kolonija. Portugalci zoba niso hoteli izročiti, čeprav jim je birmanski knez ponudil zanj vse svoje zaklade in bogastvo. Ker so bili Portugalci še naprej trdosrčni, tako pravi ustno izročilo naprej, je Buda sam posegel vmes. Dvignil se je s svojega prestola in zamenjal svoj zob z nav&dnim živalskim zobom. Pravi zob je prišel nazaj na Cejlon, kjer so mu postavili prekrasen tempelj. Ko je sedaj ta zob znova izginil, so Indijci zelo obupani, ker so prepričani, da je to skrivnostni znak za veliko trpljenje vseh vrst, ki jih bo zadelo. Tudi posledica vojne v Afriki. Južne Afrike se vojna doslej sicer še nI nekaj nad 1000 prebivalci, kar 13 društev in organizacij. Poleg teh so še 4 gospodarske ustanove. Lansko leto, t. j. 20. oktobra 1940, je bila v Rajhenburgu na pobudo tuk. Kmečke zveze ustanovna skupščina nove Nabavljalne in prodajalne zadruge, z. z o. z. Namen zadruge je, doseči s»ojim članom čim ugodnejše cene kmetijskim pridelkom ter da nabavlja potrebne kmetijske stroje in drugo po znižanih cenah, kar pač kmet rabi. Ta zadruga je že začela uspešno delovati in je tudi včlanjena pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. K ustanovitvi te za našega kmeta tako potrebne ustanove želimo vsi obilo uspeha za blagor našega kmeta. — Tudi tuk. Fantovski odsek, ki zbira in vabi v svoje vrste vso našo pošteno katoliško mladino, prav pridno dela in sistematično vzgaja mladino vsestransko. Posebno fantovski sestanki so prav živahni in pestri, na katerih se obravnavajo življenjsko važna in potrebna vprašanja. Saj to je edino mesto, ki nadomesti dom in šolo, da da mladini to, česar ji drugi ne morejo dati in jI omogočiti, da postane pravi in popolni človek. Ta mladina, ki prihaja iz naših organizacij, je polna zanosa in poleta. Zato bi morali vsi skrbni starši in vsi vzgojitelji z voljo nekaj storiti, da pomagajo naši fantovski organizaciji in naši mladini, da bo mladina, naša bodočnost, nekoč v resnici v srečo in blagor svojega naroda in naše države. Le pri nas vzgojena mladina bo zares — naša bodočnost! — Naš prosvetni kino ima v letošnjem programu res samo najboljše in najlepše filme, ki bodo zadovoljili vsakogar. Vabimo vas, pridite! — Ce pogledamo še malo rajhenburško občinsko gospodarstvo v lanskem letu, lahko z zadovoljstvom potrdimo, da se je občinska uprava mnogo trudila v blagor svojih občanov. Naj omenimo samo trški vodovod, ki bo velik socialni napredek trga in cele občine. Gradnja prve etape je bila že končana in takoj ko bodo vremenske razmere ugodnejše, se prične graditi druga etapa. Tudi gradnjo druge etape je prevzel g. Okrožnik Adolf, vodovodni instalater iz Celja. — Gradbena delavnost v trgu je tudi precej živahna. Nova elektrarna je že mogočna stavba in bo kmalu pod streho. Sevnica ob Savi. Ker so obnovitvena dela Slom-šekovega doma v glavnem končana, se katoliško vzgojno in prosvetno delo zopet nadaljuje. Starše obveščamo, da so sestanki za dečke do 12. leta ob nedeljah ob 7.30, torej pred šolarsko sv. mašo. Po šolarski sv. maši pa so sestanki za deklice do 12. leta. Dečki od 12. do 17. leta se sestajajo ob torkih in petkih ob 18.30 in ob nedeljah po ve-černicah. Deklice od 12. do 17. leta pa imajo sestanke ob torkih in petkih ob 13.30. Starši, vabimo vas, da pošljete svoje otroke v Slomšekov dom, kjer jih bomo vzgajali. Mogoče nimate sami dovolj časa, da bi se temeljito posvetili vzgoji otrok. V Slomšekovem domu pa bodo vaši otroci telovadili, peli, se igrali, smejali se in se učili. Starši, prosimo vas, zaupajte svoje otroke Slomšekove-mu domu! Brežice. Ob trldesetdnevnici smrti g. dr. Antona Korošca (14. januarja) so priredile nake krščanske organizacije spominsko proslavo. Na sporedu so bile deklamacije in pesmi ter govor, ki ga je imel predsednik Prosvetne zveze g. rektor dr. Jo- sip Hohnjec. Spomin na pokojnega narodnega voditelja pojmujemo v glavnem poleg hvaležnosti kot dolžnost zvestobe dr. Koroščevim načelom in njegovemu vzpodbudnemu zgledu. Novi finski ministrski predsednik Rangoll Branilec Bardije, italijanski general Bergonzolli. — Angleži so najprej poročali, da so ga ujeli, nato pa, da se mu je posrečilo uiti. Za njegovo usodo pa še sedaj prav ne vedo Želite kupca za svoje pridelke, za les, drva itd., potrebujete posla ali želite sami v službo — naročite oglas v »Slov. gospodarju« in uspeh bo gotov! Poskusil sem eno in drugo, končno ostanem le pri .CROXTIA'-baterl]l Naznanila 5. letni občni zbor Kmečke zveze. V nedeljo, dne 26. januarja, bo imela stanovska organizacija slovenskega kmeta Kmečka zveza svoj redni občni zbor. Vršil se bo v Ljubljani, v frančiškanski dvorani, z začetkom ob 9, to je po prihodu vseh vlakov. Ta občni zbor se bo vršil v znamenju petletnice obstoja Kmečke zveze. Po občnem zboru — okrog poldneva — se bodo udeležili delegati krajevnih Kmečkih zvez spominske svečanosti na grobu velikega pokojnika in dobrotnika KZ g. dr. Antona Korošca. Odhod v sprevodu z društveno zastavo na čelu. Prosimo vse, ki so bili določeni za delegate, da se občnega zbora sigurno in točno udeležijo. Odbore KKZ pa, ki delegatov še niso določili, opozarjamo, da to storijo čimprej. Delegate javite glavni pisarni v Ljubljani in jim izstavite pooblastila na obrazcu, ki jih je poslal glavni odbor. — Glavni odbor Kmečke zveze. Tečaj »Resnica o zakonu« se bo vršil v dneh od 29. januarja do 1. februarja na Betnavi pri Mariboru. Ta tečaj je namenjen vsakemu dekletu in mu hoče dati jasen pogled v skrivnostno vprašanje o življenju. Tudi Tebi! Zato pridi in spoznala boš bogastvo mladosti in srca! — Prijave pošljite vsaj en teden pred začetkom škofijski matici KA deklet, Betnava-Maribor. Tečajnina 50 din. S seboj prinesite dve rjuhi, brisačo in copate. V Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu v Celju bodo zaprte duhovne vaje za dekleta od 8. do 9. februarja, za žene od 17. do 21. februarja. Začetek duh. vaj je vedno prvi dan zvečer ob 18, zaključek pa zadnji dan zjutraj. Pri današnji draginji stane oskrbnina 100 din. Poleg tega naj prinesejo udeleženke s seboj 2 rjuhi in brisačo. Prijavo je poslati teden dni pred začetkom na Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu, Celje, kakor tudi svoj točen naslov. Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 1. marca do 30. novembra se bo vršil pri banovin-ski trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina Radenci, devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti In zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene z bano-vinskim kolkom za 10 din, je poslati najkasneje do 1. februarja 1941 upravi gornjega zavoda. Dr. Ipavic Benjamin, specialist za ženske bolezni in porode, Maribor, Tomšičev drevored 4. 138 mnogo dotaknila, vendar pa so se tam končali lovi na leve. Prepovedali so jih. To pomeni izgubo znatnih dohodkov cele vrste podjetnih ljudi iz Kapskega mesta, ki so za bogate tujce, zlasti Američane, prirejali takšne love in pri tem bogato zaslužili. Edini, ki ima od prepovedi za sedaj še dobiček, je kon-servator (ohranjevalec) levjih src. To je mož, ki je od pomočnikov lovcev na leve že leta kupoval levja srca in Jih potem hranil v špiritu, špekuliral je povsem pravilno s hrepenenjem bogatih lovcev po lovskih izrednostih. Poleg levje kože so odnašali Američani domov tudi levja srca, ki so potem ohranjena v kozarcih oznanjala slavo neustrašenih lovcev. V primerih, kjer se je mudilo, pa je Radi ovadbe krivde coprnije se je zagovarjala vdova Marjeta Šauperi od Sv. Marjete ob Pesnici. Izpovedala je mariborskemu sodnemu dvoru, da je njena tovarišica Marjeta Krajner pripravila jed iz kuščarjev, slepcev, beloušk in krastač, šauperlca je poskušala od te jedi, olupila se ji je po vsem telesu koža in s tem ji je bil odprt pogled v bodočnost. Šauperlca in Krajnerca sta povzročili nad Sv. Marjeto vihar na ta način, da sta vzeli devet kamnov, sta jih obdihali z lastno sapo in jih vrgli v vodo. Imenovani čarovnici sta umorili kmeta Jakoba na ta način, da sta pražili na panju drevesa, katerega je on posekal, krastače in belouške. Šauperlci in Krajnerci sta se pridružili s časom še Lucenbergerica in Rozenkrančka. Ta družba copernic je zapovedala trem vragom, da so izlili čez hrib ter dol vodo in je sledila čarovniji tudi toča. Ob binkoštih sta pričarali Lucenbergerica in Krajnerca neurje, katero je segalo od Sv. Marjete do Radgone in vse uničilo. Dalje sta zastrupili štiri osebe. Na hribčku v hosti sta iztaknili Kristusu na križu oči in s tem postali po tem strašnem zločinu nevidni. Že našteti coprniški kompaniji so se pridružile s časom še Zupančka iz Metave pri Sv. Petru pri Mariboru in Klobasička ter neka Cigolčka. Ta ženska družba se je na Vseh svetnikov večer kopala na križpotu pri Sp. Sv. Kungoti. Babnice so na- mešale v kopel žita, od katerega je vzela vsaka en lonček s seboj. ^ Na spomlad so čarovnice trosile iz lončkov žitno seme po njivah neljubih jim posestnikov. Kamor koli je padlo le eno zacoprano zrno, posejano žito niti pognalo ni. Če so babnice z vodo iz čarovniške kopeli na Vseh svetnikov večer poškropile kak vinograd, ni dozorela v njem niti ena vinska jagoda. Vsaka od članic te čarovniške družbe je posedala zvonček in en rožiček. Ako so coprnice zvonile z zvončkom in trkale z rožičkom, jih je prenašal zlobni duh po zraku. Pri tej obravnavi je izpovedala kmetica Urša, da sta pili z Lučenbergerico vino. Slednja je začela naenkrat klicati: »Pišek, pišek!«, nakar se jima je pokazal sam ta hudi in jima je prinesel denarja. Največ čarovniških zločinov so zakrivile obtožene coprnice na Žerjavovem bregu. Tamkaj so izdelovale iz kost.' umrlih čarovniški prah, katerega so razpihovale na vse štiri vetrove, in sicer v noči na praznik Treh kraljev. Sčasom je postala Lučenbergerica nekak mojster in voditeljica celotne čarovniške tovarišije. Zaslišana Marjeta Požauko je priznala, da jo je Lučenbergerica naučila, kako je treba pripraviti matere do tega, da pojedo lastne otroke. Čarovniška kompanija se je pred razkrinkanjem največkrat shajala v nočeh na Pesniškem hribu. Tam so Sauatorij v Mariboru: Tyrševa uiica 19, tel, št. 23-58, je najmoderneje urejen za operacije. Knteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. černič. 23 Sv. Martin na Pohorju, v nedeljo, 19. januarja, je okrajni šumarski referent g. inž. Mikiavžič na prošnjo KKZ imel zelo zanimivo in koristno predavanje o gozdarstvu. Razložil je, Itako ae uporabljajo razpredelnice za izračunavanje izrrere lesa, ki se nahajajo v raznih koledarjih. Nadalje Je na lahko razumljiv način razlož;I, kako se izračuna izmera veiikih ploskev stoječega lesa. Najvažnejši pa je bil oni del predavanja, v katerem je opozoril na važnost vsebine kupne pogodbe. Od vsebine kupne pogodbe je v mnogih primerih odvisna sreči kmeta. Poudaril je, da naj bodo kmetje v. takih zadevah previdni. Nikoli se ni dobro pri prodaji lesa prenagliti. Vedno pa je dobro in zelo koristno, da v takih kupčijah pokličemo na pomoč svetovalca. V vasi imamo precej absolventov kmetijske šole. Oni bodo radi dajali nasvete, ker smatrajo to za svojo dolžnost. Razveseljivo je dejstvo, da se je predavanja udeležilo 115 oseb. To je znak, da pri Sv. Martinu res napredujemo. S trdno voljo bomo dosegli, da bodo predavanja pogostejša in da bo obisk predavanj še mnogo boljši. Dolžnost vsakega kmeta je, da se pridruži našemu stremljenju, ki je kmetu zasiguratl boljšo bodočnost. Lepi obiski predavanj bodo utrtiili našo skupnost in omogočili napredek gospodarstva v naši vasi. Radi tega želimo in prosimo: udeležita ae hodočih predavanj vsi tisti, ki ste se udeležili nedeljskega, in pripeljite še druga! G. inženjerju za zelo zanimivo predavanje na tem mestu še enkrat najlepša hvala! — V petek, dne 31. januarja, in v petek, 7. februarja, se bo vršil v dvorani gasilskega doma gospodarski tečaj. Začetek tečaja bo oba dneva ob osmih zjutraj. Naj ne Kb šmarčana, ki bi se tečaja ne udeležil! Trdna volja nas vseh bo tudi nam vsem v korist. Tečaja naj se udeležijo poleg drugih tudi vsi mladi fantje, ki so v zadnjih letih zapustili šok). Megova. Vabimo domačine kot tudi bližnje in daijne sosede na kratek oddih in razvedrilo. V nedeljo, 26. januarja, bomo igrali Finžgarjevo igro »Veriga«. Vsebina te igre je vzeta iz kmečkega življenja. Obenem se nameravamo nekoliko spomniti tudi g, župnika, njegovega godu in 45 letnice, ter vsega truda in žrtev, ki jih ima z nami. Zato še posebej vabljeni! Laporje. Vse po naši fari govori o četrtku, dne 30. januarja. Ta dan bo namreč v dvorani Vuteje-ve gostilne na Križnem vrhu nadvse zanimivo predavanje o sanjah, strahovih in duhovih. Imel ga bo g kaplan D. Petančič, ki je pred leti režlral pri nas veličastne farne predstave na prostem. Gornje vasi vabimo vse na ta »prosvetni večer«, ki se bo začel točno ob pol šestih. Sv. Frančišek Ksaverij. Prosvetno društvo bo imelo v nedeljo, 26. januarja, ob pol treh v prosvetnem domu redni občni zbor, kateri bo združen s silno lepo in zanimivo igro »Tri sestre«. Odbor je sklenil, da ne bo vstopnine, to pa samo za tiste, ki se bodo udeležili občnega zbora. Zelo pa je potrebno, da se pridruži našim vrstam posebno n 'adina; če mogoče kateri nima veselja delovati v Prosvetnem društvu, naj pa pristopi v naše odseke. ki že dalj časa obstojajo. Ostale odrasle fa- rane pa prosimo, da pristopajo ter delujejo v tem društvu. S tem bodo podpirali naše gospodarsko premoženje (s članarino, ki je 10 din letno), katero je sedaj šele delno dograjeno (prosvetni dom), če nam bodo vsi člani in ostali farani pomagali, bomo lahko prebrodili sedanje težkoče. Laško. Na Svečnico, 2. februarja, se vrši zjutraj po prvi sv. maši ob pel devetih v nadžupnij-ski. dvorani širša seja okrajne organizacije JRZ in M JRZ. Seje se bo udeležil tudi naš novi vodi telj g. predsednik in minister dr. Franc Kulovec, ki bo poda! splošno politično poročilo. Na sejo se vabijo vsi člani kraje , nlh odborov laškega okraja, vsedvsem mladina naj peksže z obilno udeležbo svojo vdanost in zvestobo novemu voditelju in predsedniku stranke. Ker se bo seja pričela točno ob napovedani uri, se naprošajo vsi udeleženci za pravočasen prihod. Dunajski pomladni velesejem 1941, ki bo od 9. do 16. marca, je v skladu z občim razvojem nemške zunanje trgovinske politike ter je predvsem prilagoden Investicijskim potrebam jugovzhodno-evropskega poljedelstva, gozdarstva in mlekarstva. Listnic« uredništva G. Namestniku sporočamo, da je en del Vašega članka izostal, in to ne po naši krivdi. SMEJTE SE! Počasna postrežb« Gost je moral dolgo čakati, preden mu je natakar prinesel, kar Je naročil. »Slišite, ali ste »vi tisti fant, ki sem mu bil naročil, da mi prinese kosilo?« »Da, gospod!« »Moj Bog, kako ste medtem zrasli!« Dober nasvet Gospa: »Moj sinček nekam sumljivo mnogo kiha. Kadar začne, ne more nehati.« Zdravniki »Zapišem vam zdravilo. Fant naj to tekočino vsrka v nos, kadar bi ga prijelo kihanje.« Gospa: »In če bi nato še vedno kihal?« Zdravnik: »Potem mu recite: Bog pomagaj!« Delodajalec Zmikavta so zalotili pri tatvini in je prišel pred sodišče. »Vaš poklic?« vpraša sodnik. »Delodajalec.« »Delodajalec? Komu pa dajete delo?« »Vam, gospod sodnik.« Odrezal se je Gospod da na ulici prosjaku petdeset par in pravi: »Kako neki morete prosjačiti, ko imate zdrave roke in zdrave noge!« Prosjak: »Menda vendar ne mislite, da si bom zaradi vaših petdeset par pustil odrezati nogo?!« UGANITE! Na kateri strani ima lisica največ dlak? Clfu-Bunz Bii) Ima dve glavi, dve roki in šest nog. Kaj je to? (•nfuon to JfBfoA) Kaj je mokro in ne postane nikdar suho? (ilizor) Kdo pusti, da po njegovem delu teptamo? (•Jbf[AOg) MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20 cm8 1 din, do velikosti 50 cm2 din 2*50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava ^Tsta prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko z-i 2 din. sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Pošten fant, poleti šole prost, se sprejme. Reci tudi drugim! Naslov v upravi. 161 Vlničar z najmanj tremi pridnimi delovnimi močmi se sprejme. Vprašati: kavarna »Jadran«, Maribor. 162 Sprejmem ;rfra s tremi delovnimi močmi. Valenta, Pekel 49. 163 Iščem vlničarja s tremi ali več odraslimi osebami Vprašati pri: Franc Senekovič, Maribor, Ruška cesta 27. 169 Vlničarja s 3—4 delovnimi močmi sprejme Adolf Pavalec, Dragučova, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 164 Viničar se sprejme takoj, 2—3 delovne modi, pod dobrimi pogoji. Mirko Damše, Maribor, Tnrner-jeva ulica 32. 170 BAZNO: Prvovrstne cepane hrastove (loge, suhe, za 7 sodov po štiri polovnjake, na prodaj. Oglasiti pri: Alojz Šiker, posestnik, Rošpoh 201, pošta Kam-nlca. 157 Prodam podlago portalis in gete. Franc Cizerl, Sp. Velovlak 21 pri Ptuju. 160 Radi selitve na prodaj skoro nov šivalni stroj, perilo, postelja, dva vložka, moška in ženska obleka, miza, omara za kuhinjo: Slovenska 22, prvo nadstropje, samo nedelja dopoldne._167 Pri »Starlnarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6, veliko ostankov moškega in ženskega cajga, druka, oksforda, obleke, srajce, predpasniki, čevlji. __168 Dva krojaška šivalna stroja »Slnger«, malo rabljena, poceni proda Kovš.?, Maribor, Mlinska 10. 165 Pohorska železarna Zg. Potekava išče kovače, orodjarje, 1 bruseča, 2 vajenca, 1 pisarniškega praktikanta. 168 pekle babnice čarovniški kruh, klicale hudiče, kateri so jim donašali denar, delale točo in pripravljale coprniške kopeli. Na podlagi z natezalnico in raznimi drugimi mučenji iztisnjenih priznanj v "ohranjenem zapisniku naštetih res groznih hudobij ter zločinov tudi pravični in od pobožne edinke Kunigunde med solzami omeledovani sodnik Krištof Wildenrainer leta 1546. ni mogel in smel prisoditi obdolženim čarovnicam druge kazni, knkor smrt na grmadi! VVildenrainer mestni poveljnik Mnogo bolj nego za sodstvo se je brigal Krištof Wildenrainer za vojaško poveljstvo v dobre utrjenem mestu. Gospod Krištof je oil po poklicu vojak in kot tak Je bil na svojem mestu po dolgoletni strokovni izobrazbi ter osebni hrabrosti. Kakor hitro je prejel svarilo pred velikim turškim vpadom, se je poda! na delo, da bi ga sovražnik ne prehitel nepripravljenega. Nadzorstvo nad vretjem pekrčana v Vrhovem dolu je prepustil Kunigundi, sam pa je namenil izbrati jesenski in zimski čas za temeljito popravo vseh obrambnih naprav. Izdana so bila najstrožja povelja za odkup prisilnega dela za bogate meščane ali pa osebno roboto za dela, katera niso zahtevala strokovnega znanja. Maribor je postal mravljišče zidarjev, tesarjev, kopačev, livarjev in orožarjev. Pri posameznih skupinah se je pojavljal od časa do časa poveljnik gospod Krištof, ki je razumel vse, kar je spadalo k dobri trdnjavi. Da je Wildenrainer posvečal nekaj mesecev vse svoje moči vestni preskrbi mariborskih popravljenih utrdb z orožjem in strelivom, nam priča o tem od pregledne komisije sestavljen zapisnik. Komisija je našla v obrambnem stolpu pri vratih za napajanje živine v Dravi 22 helebard (sulica in sekirica obenem); na utrdbi pri Koroških vratih je bilo 72 helebard ter poln sod železnih krogel; v stolpu sv. Jurija je komisija ugotovila 80 sulic ter 12 sodov smodnika, na utrdbi pri Ulrikovih vratih 51 helebard, 30^ sulic ter velik top, v stolpu pri Klemenčičevi hiši 5 poljskih topov na lafetah, 37 helebard, 26 sodov smodnika; v rotovžu je bilo spravljenih 5 velikih topov na kolesih, 1 velik top in 31 plošč svinca. V župni cerkvi sv. Janeza so bili modeli za vlivanje krogel, krogle in priži-galniki. V občinski hiši je bilo 10 pušk, 4 bojne opreme za landsknehte, 9 napadalnih čelad, 10 mečev, 3 zastave, mnogo oklepov in vžigalnikov. Beleženi zapisnik ni popolen, a vendar nam daje sliko, da so bile mariborske utrdbe preskrbljene za obrambo. Treba pomisliti, da je vsak poklicen vojak ter meščan posedal svoje lastno orožje. Bogatejši mestni prebivalci so hranili svoje lastne zaloge orožja ter streliva, ki je bilo na razpolago brambovcem, kateri so priskočili mestu na pomoč iz okolice. seveda lahko tudi starejša srčna konserva rabila kot nadomestilo za srce obvladanega vladarja živali. Zato so ohranjena levja srca podjetnega moža iz Kap-skega mesta zrasla v svoji ceni že na trikratno višino. Ura k premoga. Nemški invalid Pavel Gerber iz Frankfurta, ki je bil nekoč po poklicu rudar, je izdelal pred nedavnim zelo originalno uro. Od prvega do zadnjega komada je izdelana iz premoga. Ura, ki predstavlja pravo redkost, teče zelo točno ter jo je treba navijati vsakih sedem dni. Za 'zdelek so se pričeli zanimati tudi nemški urarji ter predvidevajo možnost, da bi bik» mogoče tudi v množinah izdelovati ure iz premoga. lAfr POMLADANSKI (gm DUNAJSKI VELESEJEM \fjjr WIEIER NESSE 9. DO 16. MARCA 1941 v znamenju poljedelstva in gozdarstva evropskega jugovzhoda Orožniki, na Vaših pohodih Vas požirek kie-pilne pijače poživi, da laže prenašate napore v službi domovine. Taka osvežujoča pijača Je ne S aro matični »EMONA« cvetlični čaj, sestavljal iz samih priznanih domačih krepilniis čajnih rastlin. Prirejen z limono, rumom, žganjem ali mlekom da vedno pijačo izrednega učinka in okusa. Toda s&rno »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. 1639 Sadjevca, dobrega, zdravega, kupim štiri pok>v-njake. Ponudbe na: Franc Majzel, Bistrica, pošta Ruše. 147 Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo — vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo Na področju Tehničnega velesejma AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA RAZSTAVA Prijave najpozneje do 10, februarja Vsa obvestila in navodila dajeta: J. Kulhanek, počastni zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, telefon 51-85 H. Pfannenstill, gen, zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, telefon 30-881 Popusti na vseh železnicah! Prodam dve kobili, šest let stari, srednje težki, izvrstni za vožnjo. Na ogled pri: Frane Majzel, Bistrica, p. Ruše. 148 Harmoniko, lepo, trovrstno, dobro ohranjeno, prodam poceni. Simon Ternik, posestnik, Sv. Janž, Marenberg. 154 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z Izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošlljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc. Maribor, Gosposka 11. Preizkušeni redil ni prašek za svinje ./jm ■^rrfi zanesljivo hitro zredi Vaše svinje. Za eno svinjo zadostuje že en zavitek za 8 din. S povzetno poštnino vred stane 1 zavitek 19 din, 2 zavitka 27 din, 3 zavitki 35 din, 4 zavitki 43 din. — Pravi REDIN se dobi samo V zavitkih z gornjo sliko in ga razpoSilja Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celja i Trg, Lolbner, Kralja Petra cesta 17 Zalog« v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11 in vse podeželske trgovine Vsako vrr.tnt ODPADKE PAPIRJA IN CUNJ kupuje ln plaču je po naivISiib dnevnih cenah D. ŽELEZNIH trgovina vseh vrst surovin MARIDOlt- POBHEŽJt cankarjera «lica is Nakupovalnlca Kopališka ul. Telefon 27-43 MALA OZNANILA POSESTVA: SLUŽBE Vinograd poceni na prodaj. Prvovrstna lega v Virštanju. Prirastek 25hI vina. Pojasnila daje: Ivan Veršec, trgovec, Podčetrtek. 137 Konjskega hlapca, pridnega, iščem. Predstaviti se: Košaki 7 v trgovini. 99 Gozdno posestvo kupi Bricman, Maribor, Loška ulica 13. Posredovalci dobrodošli! 143 Iščem viničarja s štirimi osebami, s svojo kravo. Maribor, Gregorčičeva 8/1, desno. 119 ¡■lllllilllllllllllll Inseriroite! !lll!l!l!i!!!!!ll!!lll|l!!!i!!i!lllll!!l!!!ll Prodani posestvo, okrog 10 oralov, vinograd, sa- donosnik, njive, travnik ln gozd. Cena po dogovoru. Petrič Anton, Ročica 11, Sv. Jakob v Slov. goricah. 142 Konjskega hlapca, ki zna vsa poljska in gozdna dela, sprejme Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu. 132 Sprejmem zanesljivega hlapca k živini na manjše posestvo. Plača 150—200 din. Prodam tudi dve leti starega belega bika. Janez Pogorevc, Stari log 4, Pragersko. 134 RAZNO: l^mmmmmšmmmm Šopke, vence, lllMlllllWllilllllllll!!IIIim perilo, nogavice, obleke, klobuke, volno za ročna dela itd. itd. kupite ugodno pri ,LAMA', Maribor Kovačnico oddam takoj v najem pri železniški postaji PoJjčane. Smeh. 135 Hlapca, poštenega in pridnega, sprejmem. Naslov v upravi. 136 Veveričje in druge kože divjačine kupuje I. Ratej, Slov. Bistrica. 156 Ofra, štirje delavci, sprejme na polovico Vilkom-dvor, Vukovje-Sv. Marjeta ob Pesnici. 139 ZIMSKI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket serija »M« 10—12 m kretona za obleko, druka za predpasnike in svila za bluzo 180 din; paket original Kosmom »D« 10—12 m barhenta in svile za obleke ter druk za predpasnike 230 din; paket serija »T« 4 m volnenega blaga za obleko dokler traja stara zaloga za staro ceno »T—1« 130.—, »T—2« 160.—, »T—3« 180.—, »T—4« 200.— (pri naročilu prosim sporočite serijo in barve); paket serija »Z« 3—3.20 m štofa za moško obleko, za moški ali ženski plašč ali kostum »Z—1« 200.—, »Z—2« 250.—, »Z—3« 300.—, »Z—4« 360.—, »Z—5« gladko sukno v rjavi, modri ln črni barvi 400.— din. Ne odgovarjajoče zamenjam, pri dveh ali več paketih kprimeren popust. Ker se • cene blagu dnevno zvišujejo, priporočamo takojšnje naročilo! — Razpošiljalnica »KOSMOS«, Maribor, Razlago-va 24/H. Služkinja, starejša, ki zna kuhati, se sprejme k dvema otrokoma. Nastop takoj. Liewald, Sveti Anton, Slov. gorice. 140 Majar, oženjen, marljiv, trezen, pošten, s štirimi delovnimi močmi, vešči molžnje in živinoreje, išče mesto. Cenjene ponudbe: Ivan Kolar, Sopote 50, p. Podčetrtek. 141 Vlntčar aH majar s 4—5 delavci se takoj sprejme za Sv. Jurij ob Pesnici. F. Matjašič, Pesnica. 144 Zahvala Podpisani se v svojem in žalujočih sorodnikov imenu iskreno zahvaljujem vsem, ki ste prihajali kropit ljubljeno mater URŠULO SKUHALA ko so dne 14. januarja 1941 na Hajdini umrli, bili drugi dan v domačo hišo v Trgo-višču prepeljani ln 16. januarja slovesno pokopani na bregu pri Veliki Nedelji, na ta-mošnji farni božji njivi Sprevod s šestimi duhovniki, celim pevskim zborom in nepregledno množico pobožnih vernikov je sinu-duhovniku ne le v veliko tolažbo, temveč tudi najzgovorneje dokazuje, kako je v Prlekiji spoštovana mati, ki da narodu dušnega pastirja. Svojim vernikom na Hajdini, rojakom pri Veliki Nedelji ln sorodnikom pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer so bili pokojna mati rojeni, najbolj pa še duhovnim sobratom v škofiji, ki imajo mater pri sebi, iz globočine svojega potrtega srca priporočam, da se v molitvah spominjajo meni najdražjega srca materinega! Hajdina dne 17. januarja 1941. Vekoslav Skuhala, župnik Sprejme se delavska družina, 4—5 ljudi. Lahko redi dve kravi in svinje. Z lastno živino prednost. Ločičnik, Rošpoh 125. 145 Sprejmem ofra, 2—3 delovne moči. G. Hlapje 45, Sv. Jakob, Slov. gorice. 146 Mlinarskega vajenca sprejmem v vso oskrbo. Janez Šiško, Log 10, Ruše. 149 NAZNANILO Cenj. kmetovalcem sporočam, da sem otvoril trgovino z gumijem in tehničnim priborom v Mariboru, Meljska cesta 3 (na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, dve minuti od kolodvora). Vodil bom različne gumijaste cevi za pretakanje vina in gumi tesnila za »Diabolo« mlečne aparate, gumi tesnila za mlečne kante, gumi-plašče v vseh debelinah kakor tudi gumi-peronospora-cevi, gumi-bate- gumi-krogli-ce, gorilnike za karbidne svetilke itd. itd. Se priporočam 151 K. GUTMACIIER, trgovina z gumijem ln tehničnim priborom, Maribor, Meljska cesta 3. Sprejmem pridno in pošteno služkinjo na majhno posestvo. Plačam dobro. Naslov v upravi. 159 Sprejme se majar s 3—4 močmi, ki zna malo vi-ničarskega dela, pri g. Maks Damiš, Grušova, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 155 800 din tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali Izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovori P. Baltič, Ljubljana, Pod-hrib 5. 158 SPOSOBNEGA KRAVARJA-MOLZAČA — 8VAJCARJA ali tozadevni zakonski par išče veleposestvo k 80 glavam goveje živine. Prvovrstna plača, hrana ali d epu tat. Ponudbe na upravo lista Dod: »Stalna služba 150.« RAZNO: Trsnica in drevesnica Jožef Ceh, Selce, Sv. Ru-pert v Slov. goricah, nudi prvovrstno cepljeno trsje vseh sort na običajnih podlagah ter korenjake. Nadalje različne sorte lepih breskev in raznovrstne vrtnice 1854 Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vae ostale vrste kože divjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 1777 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najbolje: Arbeiter, Maribor, Dravska 15. 11 REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din, 1 kg 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri »Zamorcu«, Maribor, Gosposka ul. 12. Umetno cvetic vence žalne potrebščine, velika izbira pri „L A lir, Maribor Priporoča se Kupčičeva drevesnica In trsnica na Ptujski gori! 1384 Okraj Preval je! Mežiška dolina! Hranilne vloge sprejema od vsakogar in jih obrestuje najbolje ter podeljuje tudi manjša kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah, Popolnoma varna naložba. Nove vloge vsak dan lahko dvignete! 1694 ZA NEVESTE IN ŽENINE šopke, venčke, pajčolane, v veliki izbiri, izdelujemo tudi po naročilu, posteljno perje že od 10 din kilogram naprej, izgotovljene blazine in pernice dobite najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24 (novi avtokolodvor). 103 Kupujte pri naših inserentih! » »t;-;- - Centralo: Maribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Branilnica Dravshe banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te vloqe pri te; hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem m t vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Podružnica: Celic "a nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica m V S A. K prevdaren slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svore imetje le prt VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO. MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! 92 Denar naložite najbolje in najvarneje pri ofpodnještajershi ljudski posojilnici o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'^ Kxwa