CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PIONIRJI PRI PODPREDSEDNICI CELJSKE OBČINE V počastitev pionirskega praznika in tedna otroka je občinska skup- ščina Celje povabila na sprejem pi^dsitavnike pionirskih odredov v osnovnih šolah in njihove pedagoške vodje. Potem ko je pionix Vlado Veber v imenu vseh pionirjev celj- ske občine pozdravil gostitelje, je lep pozdrav mladim delavcem v pi- onirskih odredih in njihovim članom naslovila tudi podpredsednica ob- činske skupščine, Slava Faletičeva. Kakor pozdrav, tako je bil prisr- čen tudi razgovor. Treba je namVeč povedati, da so se pionirji nanj do- bro pripravili in da so ne samo to- varišici Faletičevi, temveč tudi tpva- rišem Marjanu Ravnikarju, Jafiezu Kovačiču. Zvonku Perlicu, Viliju Skrtu. Maksu Šornu in predstavniku JLA posredovali nešteto problemov, s katerimi se srečujejo. Tako so go- vorili o materialnem položaju šol, o pomanjkanju prostorov za tehnič- ni pouk in podobno. Zanimivo je, da so med drugim ugotovili tudi raz- liko, ki jo v šoli vsak dan vidijo med učenci, ki imajo vse knjige in ostale, učne pripomočke ter onimi, katerih starši ne morejo žrtvovati toliko denarja, da bi otrokom ku- pili A^se, kar potrebujejo za šolanje. Jože Širec DOKTOR PEDAGOŠKIH ZNANOSTI Direktor osnovne šole v Laškem, profesor pedagogike Jože SIREC, )e pred kratkim na filozovski fakulteti v Lju- bljani opravil doktorsko diser- tacijo s področja pedagogike. To je brez dvoma izreden us- peh prosvetnega delavca, saj je študij in disertacijo napra- vil ob številnih in odgovornih nalogah na šoli. V soboto je predsednik ob- činske skupščine v Laškem, tovariš Ljubo ZELIC, priredil novemu doktorju skromen, a prisrčen sprejem. Tovariš Si- rec |e edini direktor osemletke v okraju, ki nosi tako časten naslov. V OBČINAH SOGLASJE v teh dneh potekajo po občinah celjskega okraja posvetovanja o vlogi, pomena in razvoju »Celjske- ga tednika^. 'Posvetov se udeležujejo predstavniki občinskih skupščin in političnih tet ostalih organizacij. V Žalcu. Laškem, Šentjurju pri Celju in Šmarju pri Jelšah so se že zedi- nili. da bodo predlagali občinskim skupščinam soustanovitev medobčin- skega glasila. Hkrati bodo skušali urediti vse obveznosti, ki izhajajo iz dosedanjega poslovanja. Vnaprej naj bi ustanoviteljske pogodbe skle- pali vsaj* za i)et let, kar bi omogo- čalo boljšo organizacijo uredništva, načrtnejše gospodarjenje in utrjeva- nje obveščanja ter medsebojnih sti- ik)ov. Jasneje postaa^jaijo tudi pra- vice in dolžnosti ustanoviteljev ter obveznosti uredništva. Tako si bo celjska skupnost kOmun utrdila svoj tednik, po katerem občani vse bolj segajo. Okrog 15. oktobra padavine z ohla- ditvijo, nato nekaj suhih, lepih dni. Od 20. do 24, oktobra spet nestalno vreme s pogostnimi padavinami SPREJET PROGRAM DELA OK ZKS ZAČRTUJE SAMOSTOJNO I^ ODGOVORNO DEIO СШОУ ZVEZE KOMUNISTOV Na osnovi analiz dosedanjega de- la in predvidevanj bodočega raz- voja in nalog je okrajni komite Zveze komunistov v Celju sprejel na svoji zadnji seji, kateri je priso- stvoval tudi organizacijski sekretar CK ZKS, Albert Jakopič-Kajtimir, program dela. Analiza dosedanjega dela, kot ena izmed os^iov bodočega programira- nja, je potrdila niz uspešnih priza- devanj tako okrajnega komiteja kot njegovih organov. Zlasti je bilo o- pazno poglobljeno, argumentirano ter načrtno obravnavanje družbenih probl(;mov in pojavov. S takšnim delom je okrajni komite nudil tudi najbolj hvaležno pomoč zlasti ob- činskim organizacijam Zveze komu- nistov. S takšnim delom pa je treba nadaljevati tudi v prihodnje. In še več, novi program dela pa gre še korak naprej, saj opozarja pred- vsem na najvažnejše naloge, med- tem ko pušča nekatera drobna, manj pomembna vprašanja ob strani. To je tudi povsem razumljivo, saj bi bilo v sedanjem obdobju družbenega razvoja več kot napak deliti sile in prizadevanja na vse mogoče prob- leme in naloge. Bogato napotilo prihodnjih nalog so tudi tiste obveznosti, ki jih na- kazuje nadaljnji razvoj družbeno političnega življenja. Tu gre tako za konference organizacij Sociali- stične zA^eze, kot tudi obračune dela organizacij Zveze komunistov. In končno pred durmi so volitve v predstavniške organe. Vidno mesto v načrtu prihodnjega dela ima spreniljanjc\ in analizit-anje dela sami)upravnih organov, delitev do- hodka in podobno. Z razliko od prejšnjih let, bo okrajni komiite spremljal ta dogajanja bolj z etič- nega in moralnega stališča. Novih pobud v delovnem načrtu so dali tudi prvi uspehi načrtnejšega reše- vanja in obravnavanja kadrovske politike, čeprav je zlasti na tem področju še obilo nerešenih vpra- šanj. Ene med njimi bodo morale rešiti tudi občinske skupščine s for- miranjem ter sistematičnim obrav- navanjem kadrovske službe in poli- tike. Med ostalimi nalogami, ki jih za- jema program dela okrajnega komi- teja Zveze komunistov in njegovih organov je zlasti še skrb za na- daljnje utrjevanje gospodarskega sistema. Razveseljiv je poudarek na hitrejšem razvoju družbenih služb. Ni naključje, da zavzema v načr- tu prihodnjega dela pomembno me- sto idejno delo in usposabljanje or- ganizacij Zveze komunistov ter nji- hovih članov za samovoljno ter od- govorno obravnavanje vseh pojavov. Člani okrajnega konifteja Zveze komunistov v Celju pa so na seji proučili še dosedanje rezultate raz- jj^rav o spremembah in dopolnitvah statut'a Zveze komunistov Jugosla- vije. Naj iz te razprave povzamemo eno samo ugotovitev: razprava o tem pomembnem dokumentu Zveze ko- munistov Jugoslavije še ni končana. Še nadalje jo je treba razvijati in voditi zlasti na tistih področjih, ki se tičejo nadaljnje graditve ter vlo- ge dela tako organizacije kot čla- nov. ^ M. B. SVEČANA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA veC za standard Šmartno ob Paki. Svečana proslavitev 23. obletnice občinskega prazni- ka velenjske občine je za nami. Slavnostno sejo občinske skupščine, občinskega odbora Socialistične zveze in predsedstva občinskega zdru- ženja borcev NOV v dvorani TV D »Partizan« je otvoril-predsednik občinskega odbora SZDL FRANCI PRISTOVŠEK; predsednik občin- ske skupščine LUDVIK MALI pa je v slavnostnem govoru poudaril po- men prvega partizanskega napada na mesto v Sloveniji, posebej še, ker je akcija pomenila koncentracijo partizanskih sil na Štajerskem ter zadala okupatorju udarec tani, kjer se ga je najmanj nadejal. Napad na Šoštanj — močno okupa torjevo postojanko — je pomenil prvo večjo organizirano vojaško akcijo I. štajerskega bataljona in par- ■ tizanskegfl vojskovanja v Sloveniji sploh ter je v dneh, ko je okupator doživljal svoje največje uspehe, pomenil več v prebujanju zavesti po- nižanih in teptanih, kot uspeh same vojaške akcije. V nadaljevanju govora jc tovariš Mali nanizal uspehe velenjske obči- ne, ki so letos n^jočitnejši pri vse večjem vlaganju v družbeni stari' dard. Na področju občine so uspeli da imajo danes na 11 podružničnih šolah le še nižfe oddelke, medtem ko je za učence višjih razredov osemletkje v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki organiziran pre- voz skoraj iz vseh krajev, V letošnjem \џШ so zgradili v Šo- štanju nov kopalni bazen, Velenje jc pred dnevi dobilo težko pričako- van vodovod, pravtako Šentilj in osnovna šola Paka pri Velenju. Nov mladinski dom in pionirski klub, nov trakt rudarskega šolskega cen- tra, novi proizvodni prostori tovar- ne gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju, nova šulu- v Zavodnji, ce- sta v Plešivec in pričetek tamkajš- nje prenovitve šole, nov zdraviliški objekt »Planika« v Topolšici in ure- jeni prostori za družbene organiza- cije — vse to so pridobitve, ki so jih občani velenjske občine om.ogo- čili s prostovoljnimi delovniun ak- cijami in s krajevnim samoprispev kom. ^ Po slavnostni seji je predsed- nik Mali pred številno množico izročil komunalne pridobitve šmart- nega; novo asfaltirano cesto Letuš- Gorenje, nov vodovod in kanalizaci- sko mrežo, zatem pa je gas41cem Smartna ob Paki slovesno predal nov gasilski avto. Bogat kulturni program, sta izve- dla recitacij ski in pevski zbor os- novne šole iz Šmartnega ob Paki ter rudarska godba na pihala. Slovesnosti v Ši^arlnem ob Paki so se med številnimi gosti udeležili Franc Leskošek-Luka, Franc Simo- nič, Jože Marolt, Tone Delak in dru- gi (Slika spodaj). ENODNEVNI POSVET V KONJICAH Občinski odbor SZDL je na raz- širjenem plenumu razpravljal pred- vsem o pripravah letnih koneferenc krajevnih organizacij ter sklenil, da jih bodo opravili do konca novem- bra. Največ pozornosti so posvetili vprašanju kadrovanja za nove odbo- re in poudarili, da morajo biti v novih odborih v večji meri zastopa- ni mladi ljudje in žene. Prav v zve- zi s kadrovanjem in vsebinsko pri- pravo na konference so sklicali eno- dnevni posvet s predsedniki krajev- nih organizacij in člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Na posvetu, ki so ga imeli v Sko- mcrju na Pohorju je sodeloval Jo- že Marolt predsednik okrajnega od- bora SZDL Celje. Obravnavali so tudi program za zadnje tromesečje^ Večja proizvodnja! ........_._TODA,NAK^.NAmN?^^^................^ Industrija celjskega okraja je v osmih mesecih letošnjega leta pri izpolnitvi fizičnega obsega proizvod- nje komaj zaznavno pod planom, žal pa na račun mnogo večjega po- rasta zaposlitve nove delovne sile in ne povišanja storilnosti. Storilnost je v teh osmih mese- cih porasla le za 6,3 odstotke, med- tem ko se je število zaposlenih zvi- šalo od predvidenih 5,2 na 10,3 od- stotke. Torej kljub vsem priporo- čilom, analizam in ugotovitvam še vedno najbolj nazorni primeri eks- tenzivnega gospodarjenja, ker se tudi odraža v inflatorni tendenci porasta nominalnih osebnih dohod- kov v povprečju na enega zaposle- nega, ki znaša v letošnjem letu v industriji 39,9 odstotkov porasta, v celotnem gospodarstvu celjskega okraja pa celo 42,3 odstotke. Sicer ni najbolj realno operirati s povprečnimi osebnirni dohodki, ki odpadejo na enega zaposlenega, ven^ dar pa pri seštet j u porasta delovne sile, porasta storilnosti in porasta življenjskih stroškov ugotavljamo, da so se v tem času zvišali realni osebni dohodki za okrog 10 odstot- kov. Prav razkorak med porastom sto- rilnosti in povečanjem realnih oseb- nih dohodkov (če lahko verjamemo statičnim povprečjem, ki ne osre- čujejo vsakogar) pa daje misliti. Le kako dolgo bomo še nadaljevali Z bitko za zvečano proizvodnjo, za in- dekse v tipičnih okvirjih ekstenziv- nega gospodarjenja in kdaj bomo potrkaili na vrata sbori.lnosti in kva- litete, ki bosta edina zmogla ubla- ževati nič kaj rožnato spanje. V DANAŠNJI ŠTEVILKI # Stiska med devizami in energetiko Џ Voda na relaciji kmetova- lec — komuna Ф Stipendija — cokla r.mzvoja Ф Nepomemben dogodek — vzrok za uboj # Tet nesreč v enem dnevu ü Tri.ic rekordi Ф Zakaj se jc zavlekla grad- nja montažnih hišic? # Radovedna ma)ha Ф Gradnja mimo predpisov — stop! V PRIHODNJI ŠTEVILKI Ф Beseda občanov CELJE, 16. OKTOBRA 1964 Št. 41 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI L FSNIK OdKovoriii urednik JliRK KRA'íOVKr list i/lmj.i i)l> pi-lkili. I/.Hiijfl in tisk« Cisopisno iKidji-tji- >Гс|јчк! Нчк<. llroH- fiiítvn in uprava: fVljp, Trg V. konjfrp- fi - iion 2*-2"<. Teko?! rainn- f»0'>-l l-l-ft'íft T.rtna nnrnf nina 1000. роП<-1пн 400. е*Ч rtlotn« 250
  • nistvo 3400. íervan deseli v TOKIU JE CER VAN V TEKU M A 10 KM DOSEGEL KOT DRUGI NAJ- BOLJŠI EVROPEJEC 10. MESTO. CAS, 29:21,0. ' s trau 2 CELJSKI TEDNIK Št. 41 — 16. oktobra 1964 MARJAN RAVNIKAR Konferenca neangažiranih je kon- čana. Deklaracija, ki je bila spreje- ta, pa je dokument, ki rezimira de- lo in sklepe in daje napotila ude- ležencem, v kakšni smeri naj bi se svet v bodoče ^razvijal. V tem do-, kumentu ne zasledimo prošenj, pač pa le konkretne predloge, načrte, ki so nujni za ohranitev miru, za od- pravo vseh vrst diskriminacij, za učvrstitev koeksistence ter enotne- ga tretiranja vseh — razvitih in ne- razvitih. Nešteti poizkusi, tako Pe- kinga, kot zahodnih velesil, da zma- njšajo pomen konference, so sé iz- jalovili. Tudi za bivše kolonialiste in najnovejše propagator je perma- nentne revolucije nekaj pomeni fo- rum, ki zajema polovico človeštva. Več kot milijardo ljudi z vsemi nji- hovimi željami sé ne da zatajiti. Kratko veselje, da bo konferenca neenotna, razbita na dve polovici nasprotujočih si mišljenj, je bilo res kratko. Indonezijski predsednik Sukamo je bil pač zaskrbljen, in to upravičeno, za miren razvoj svo- je dežele in je v tem videl svoj naj- večji problem. V debati z ostalimi in po analizi celotnega svetovnega položaja pa je kaj hitro dal prçd- nost problemom, ki terjajo veliko več, kot pa rešitev indonezijskega problema. Z odstranitvijo teh ključ- nih svetpvnih nerešenili zadev pa odpadejo tudi regionalne, to je ti- ste, ki zadevajo izključno Indonezi- jo, Laos, Kongo, Kubo in ostale. To- rej veselje je bilo kratko in delegati so takoj po teh notranjih sporazu- mih ponovno nastopali jn govorili enoglasno o vseh najvažnejših ice- kah dnevnega reda. Kontakti, ki jih je naša delegacija imela, predvsem tovariš Tito, niso bili samo mnogoštevilni, pač pa tu- di izredno važni. Skoraj ni de- legacije katera ni prišla na raz- govor z Jugoslovani. Izreden pomen naših izkušenj za nerazvite dežele je v resnici velike važnosti. Ko bi naštevali posamezne kontakte, na tem mestu ne hi bilo dovolj prosto- ra. Tuji časopisi komentirajo popu- larnost, ki jo je naša delegacija bi- la deležna, s tem, ko trdijo, da je ogromen in nepozaben lik Nehrua z vsem pridobljenim spoštovanjem in poznavanjem svetovne situacije prevzel Tito. Tito, da je edini, ki ve, kaj hoče, ki pozna Vzhod in Za- hod, ki je resničen pobornik miru na svetu in ki zna čuvati svobodo, katero si je sam izboril. Mi vemo, da jß to tudi v resnici tako, vemo pa tudi, da si ne lastimo nikakršne prve violine, pač pa samo realizaci- jo sklepov, ki so jih vsi prisotni še- fi podpisali. Ker bo deklaracija predložena Ge- neralni skupščini ZN, bodo njeni sklepi vplivali na delo generalne skupščine. Zato- lahko pričakuje- mo, da bodo ekonomski, finanč- ni, socialni, kulturni in ostali sveti Generalne skupščine upoštevali nuj- nost, ki jo je Kairo nakazal. To bi bila obenem tudi najbolj pravilna pot za realizacijo same deklaracije. Vsekakor pa je Kairo svetli datum v sodobni zgodovini človeške druž- be, saj je poiskal pot za boljšo bo- dočnost življenja na našem planetu. S krvjo umazana figura Combeja, ki je v Kairu' postala tragikomična, ni m verjetno tudi ne ho dala za- Željenega efekta. Sofistične klice, ki prihajajo iz zahodne hemisfere, da je kršena svoboda foruma, ki se bije za svobodo, nihče ne jemlje resno. Ves svet ve, J variš Tone SKOK, ki je to dolžnost opravljal že pred odhodom na viso- ko politično šolo v Ljubljani, katero je letos absolviral. Tovariš Skok bo- kot poznavalec celjskih razmer s pri- dobljenim znanjem svojo odgovorno^ nalogo lahko uspešno izvrševal. ♦ Tovarišema Tonetu Skoku in Sta-J netu Divjaku na novih idolžnostih^ čim več uspeha in zadovoljstva, % PREDSEDNIKI ŽALSKIH PODJETIJ IMAJO premalo posluha za šole Pred nedavnim je razširjeni ple- nvtm občinskega odbora Socialistič- ne zveze v Žalcu razpravljal o pri- pravah na volitve samoupravnih or- ganov v šolstvu. 2al se sestanka ni- so udeležili predstavniki podjetij, katerih razumevanje potreb šolstva je bistveno. \ O sestavi novih samoupravnih or- ganov v šolstvu sta bili dve varian- ti, od katerih je prodrla sledeča: v novih organih v šolstvu naj bodo predstavniki delovnih kolektivov, predstavniki krajevne skupnosti in predstavniki sveta staršev. Pri tem je zanimiv sklep, da naj bo mandat predstavnikov delovnih kolektivov 2 leti, predstavnikov krajevnih skupnosti pa 1 leto. Posebej so na plenumu sklenili, da bi bili v svetu sklada za šolstvo, močno zastopani predstavniki de- lovnih kolektivov, kajti le tako bo- do le-ti bolj seznanjeni s potreba- mi šolstva in perečim stanjem stal- nega zaostajanja šolstva za pogoji v ostalih vejah družbenega življenja. V nadaljevanju so razpravljali o še vedno nerešenem vprašanju po- uka tujega jezika v žalski občini. V Libojah in Petrovčah imajo še ved- no pouk ruščine, ker nimajo ustrez- nih kadrov. Otroško varstvo na področju žal- ske občine v zadnjem času dosega vidno izboljšanje; v kratkem bodo v Arji vasi in v Vrbju odprli otroš- ko varstveni ustanovi. -nik IZ KONJIC BOGATE RAZPRAVE OB OSNUTKU v konjiški občini so osnovne organizacije ZKS žc zaključile razprave o osnutku spre- memb in dopolnitev statuta ZKJ. V živah- nih razpravah je članstvo načelo marsikateri problem: tako se niso ogrevali za nove na- z\vQ »politični sekretar«, češ, da je delokrog sam po sebi že politične narave. V »Konu- su« so načeli problem koordinacije osnovnih organizacij integriranega podjetja, ki ima sa- mostojne obrate v drugih občinah. Menijo, da je v teh primerih dovolj, če se občasno sestajajo vodstva osnovnih organizacij. Pri- pombe so imeli tudi na vprašanje rotacije, ki je osnutek ne omenja. Menijo, da bi to moral vsebovati statut Лп sicer za vsa vod- stva od občinskega komiteja navzgor. KRITIČNE OCENE V ZBEIOVEM USPEH Na letnih konferencah zveze mladine v ko- njiški občini so letos mladi delavci in delav- ke zelo kritično osvetljevali svoje delo in delo samoupravnih organov. Kaže, da se mladinci vse bolj zanimajo za notranje pro- bleme gospodarskih organizacij in predvsem za nadaljnji razvoj. Občinsko \rdstvo ZMS je mnenja, ^la so letošnje konfe ''тсе daleč bolj razgibane in plodnejše, kot L- li. KER NISO MLATILI PRAZNE SLAME v konjiški občini imajo okoli dve tretjini volivcev včlanjenih v vrste Socialistične zveze delovnih ljudi, zato so na nedavnem posvetu v Skomarjih posvetili temu vpraša- nju veliko važnost. Najboljši uspeh je doslej dosegla krajevna organi- zacija v Zbelovem. O tem, kako so uspeli zajeti v svo- je vrste toliko volivcev, nam je po- vedal predsednik odbora tovariš STRMŠEK: — Ni šlo lahko. Trdim pa, da je to uspeh dela članov odbora. Raz- delili smo si teren, obiskali volivce in se z vsemi tistimi, ki še niso bili včlanjeni, »pomenili o pomenu in vlogi Socialistične zveze. K nekate- rim smo zavili tudi po trikrat; nav- sezadnje pa smo uspeli: Vprašujete me, zakaj so naši sestanki dobro obiskani? Nič lažjega! Izognili smo se splošnemu in sestanki so postali po vsebini delavni — rešc\'ali smo' konkretno lokalno problematiko, sprejemali v zvezi s tem sklepe in zadolžitve. Nismo mlatili prazne slame. Sestanki so bili le predah med konkretnim delom in pregled izvršenega dela. To pa je nam všeč in je uspeh takih sestankov viden. še so problemi med borci Pred letnimi konferencami ZB se predsedstvo v šmarski ' komuni te- meljito pripravlja na rešitev neka- terih problemov. Le-teh ne manjka, ker je komuna slabo razvita. Naj- večji problem so še vedno stano- vanja, priznavalnine, štipendije, do- kumentacija in aktivnost na tere- nu. Na zadnji seji predsedstva so ob- ravnavali vse te probleme. V ko- muni prejema 22 borcev priznaval- nine' od občinskega ali okrajnega odbora ZB. Te priznavalnine dobi- jo borci s statusom prčd 9. 9. 1943, pri tem pa morajo biti zaposleni. Ce so njihovi mesečni prejemki pod 39 tisoč dinarji, jirn priznavalnina izpolni razliko do tega minimuma. Je pa še precej borcev, ki bi bili pomoči potrebni, ker so socialno ogroženi, bodisi zaradi velike dru- žine, bodisi zaradi nizke kvalifikaci- je, vendar pa priznavalnine ne pre- jemajo. Vzrokov je več: nekateri ne zadovoljujejo pogojev, nekateri pa. še nimajo urejene dokumentacije. Po drugi strani pa je precej kme- tov, ki niso v rednem delovnem raz- merju. Tako dobivajo priznavalnine predvsem borci v centrih, medtem ko čaka krajevne odbore na terenu odgovorna naloga, da uredijo ma- terialna vprašanja svojih članov. Fondi, s katerimi razpolaga občin- ski odbor ZB, so popolnoma izčr- pani in prenizki za vse potrebe. Ob- činska skupščina pomaga z razpo- ložljivimi sredstvi, poleg., tega pa pritekajo tudi iz podjetij. Tudi 'vprašanje stanovanj še ni urejeno. Stanovanjski sklad, s ka- terim razpolaga pasivna šmarska občina, je vsekakor šibek za potre- be. Borci prihajajo stalno z novi- mi prošnjami za kredite za novo- gradnje ali za adaptacije in manj- ša popravila. Kljub temu, da je bilo letos izdanih za deset milijonov kreditov, je na občini še preko 50 nerešenih prošenj. Borci dobivajo dolgoročne kredite na 30 let z 2 % obrestmi. Tako so v slabšem polo- žaju od onih ki so dobili kredite do letošnjega leta in plačujejo le 1 % obresti. Nujno bo treba rešiti kredi- tiranje borcev višinskih kmetov. Družbeno koristno je, da ostanejo na svoji zemlji v hribih; vendar pa jih mlajši rod zapušča. Ostareli so in težko zmagujejo napore ter iz- datke. Za popravila stanovanj so jim potrebni manjši zneski od dve- sto do šesto tisoč dinarjev. Ker pa niso v službah, nimajo nobenih po- gojev, da bi dobili kredit. Ker bi z 20 milijoni lahko rešili nad petdeset prošenj za kreditira- nje, bo občinski odbor ZB poiskal vse možnosti, da zagotovi taka sred- stva. Vendar pa morajo krajevni odbori prej ugotoviti vse potrebe na terenu, jih razvrstiti v prioritet- no listo, če ne bi mogli vseh hkra- ti rešiti. Poleg otrok padlih borcev je v šolah precej otrok živečih borcev, ki prejemajo štipendijo ali jo nuj- no potrebujejo za nadaljnje šola- nje, štipendije, ki jih dobivajo, so v mnogih primerih nezadostne. Za- to bo treba poskrbeti, da bodo štd- nendije dovolj visoke in iskati nove štinendije v podjetjih. Tudi nekateri borci sami se izo- bražujejo. Ti imajo možnosti z do- pisnimi šolami, nekateri pa tudi kot izredni slušatelji na višjih in viso- kih šolah. Tem borcem pa je treba zagotoviti poleg razumenvanja tudi sredstva v delovnjh organizacijah, kjer so zaposleni. -j k POMOČNIK DIREKTORJA /VISOKE POLITIČNE SOLE STANE DOLANC Pred dnevi so na sedežu občinske- ga komiteja v Velenju razpravljali o osnutku statuta ZKJ. K tehtnosti in poteku razprave je precej prispe- vala udeležba pomočnika direktor- ja visoke politične šole v Ljubljani tovariša STANETA DOLAÑCA in predavatelja te šole tovariša ZDEN- KA ROTÁRJA. Gosta sta namreč odgovarjala na številna vprašanja, ki so se porajala ob razpravah v osnovnih organizacijah. ki SEMINAR V VELENJU Občinski odbor socialistične zve- ze v Velenju je pred dnevi pripra- vil seminar za predsednike in sekre- tarje krajevnih organizacij SZDL. Seznanili so se z najvažnejšimi dru- žbeno-ekonomskimi problemi v ob- čini, dogovorili pa tudi o organiza- cijskih in vsebinskih pripravah na bližnje konference krajevnih orga- nizacij SZDL. nik Kaj naj obravnavamo v Brežicah je na iseji ofecin- skega plenuma nekdo vpra- šal, kaj bi naj obravnavali na krajevnih konferencah SZDL, ki bodo prihoidnijii mesec. To se nekoliko čudno sliši ! Ali bi resnično morali pripraviti neko posebno temo, ki bi pri- valbila občane, kot je dejail tis- ti predstavnik. Verjetno ne! Odgovor je bil tu. Življenje je tisto, ki naj daje vsebino konferenci. Obča-ni . lahko tu spregovorijo o sebi, o njihovi problematiki in od tod vpli- vajo na reševanje. Nekdo je vprašal, kako bo s krajevnimi skupnostmi? Pravijo, da bi vključili v celoto Jesenice na Dolenjskem in Veliko Dolino, Čatež in iKr.ško vas, Artičd, Sromlje in Pečice ter mesto in okolico Brežic. To je Ž6 ve- lik problem, ker bodo občani terjali pojasnila na nešteto za- dev; od pomena krajevne .skup- nosti do bizelj'Sìl-cega zadružne- ga doma, ki so ga pomagali graditi oiačara, a zdaj nimajo prositora za svoje družabno živ- ljenje. »Kmečko stranko potrebuje- mo«, je/ dejal neki brežiški ob- čan. Nedvomno je to znak, da je veliko kmetijskih proble- mov, o katerih bi morali živo in neposredino spregovoriti, to- da ne v neki posebni stranki. Tu je SZDL, tribuna občanov, kjer naj odločno in kritično spregovore občani in če je pra- vilno; pa naj oštejejo kmetij- sko zadrugo ali kogarkoli, ki ne raivna prav. Torej je še vedno potrebno na krajevnih konferencah znova sipregovori- ti o vlogi In delu organizacije SZDL. In predvsem naj ne dela eden za vse! Nemogoče je združevati v istii osebi fu rekci- jo predsednika krajevne orga- nizacije SZDL, sekretarja os- novne organzacije ZKS, pred- sednika krajevne ß,ku)pnosti in podobno. Tudi status člana ob- činske skupščine je svojstven. Združevanje funkcij v eni ose- bi hromi kritičnost, zameglju- je probleme pri reševanju, zo- žuje sodelovanje občanov v sa- moupravljanju. Ali je še po- trebno vprašaiti, kaj bi obrav- navali? Ir. št. 41 — 16. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 DEVETMESEČNA BILANCA IZVOZA V CELJSKEM OKRAJU STISKA MED DEVIZAMI IN ENERGETIKO Izvoz industrije celjskega okraja je v zaostanku in vskladen z niha- nji proizvodnje, ki kaže v prvih os- mih mesecih skorajšnjo izpolnitev predvidevanj. 58 odstotkov celokup- nega izvoza v osmih mesecih in le malo boljša dinamika izvoza v sep- tembru ne dajeta zagotovila, da bo izvozni plan realiziran. Sicer je ra- zumljivo, da je izvozna dinamika odvisna od številnih sezonskih ni- hanj, prav tako pa so številni vzro- ki predvsem v pomanjkanju suro- vin in reprodukcijskega materiala, kar je posledica ponianjkanja raz- položljivih deviznih sredstev. Doslej so izvozniki celjskega o- kraja realizirali preko 14,5 milijo- nov dolarjev izvoza. Vzrokov za stagnacijo izvoza je več. V največ- ji meri vplivajo na neizpolnitev pla- na večji izvozniki kot tovarna pa- pirja v Krškem, ki je doslej doseg- le 56 odstotkov ali nekaj čez mili- jon dolarjev. Pri tem ne smemo prezreti pomanjkanje roto papirja na domačem trgu, pomanjkanje ce- luloznega lesa (zlasti bukovega) in pomanjkanje specialnih inozemskih blag: sita in klobučevine, ker pač nimajo dovolj deviznih sredstev. Pri »Savinji« gre trenutno v me- jah dinamičnih predvidevanj. Boja- zen pa izražajo zaradi bodočega iz- voza rezanega lesa, saj jim primanj- kuje 7,500 kubičnih metrov ustrez- ne hlodovine. Velik izvoznik je tudi KONUS, ki pa kljub pomanjkanju kvalitetnih surovih kož dosega in bo celo pre- segel izvozna predvidevanja. (Mor- da jim to v neki meri ustvarja po- ložaj sproščenih cen, ki so v zad- njem času močno narasle). Cinkar- na je y osmih mesecih dosegla 91,1 odstotka letnega plana in bo tudi med tistimi, ki bodo plan izvoza presegli. Problematično pa je v EmajUrki, ki je dosegla zaenkrat 65,2 odstot- ka, a ji za realizacijo dobrega mil- jona dolarjev manjka 4,500 ton su- rovin valjanega materiala. Jasno pa je, da Emajlirka z razpoložljivimi deviznimi sredstvi (v zadnjih treh mesecih je dobila skupno 5.500 do- larjev) nikakor ne zmore to reali- zirati, saj potrebuje mesečno po 50 tisoč dolarjev za uvoz. Ttdimo lahko, da bi podjetja — izvozniki dosegla 17 odstotno povi- šanje izvoza v primerjavi z lanskim letom, če Ђ1 proizvajala v normal- nih pogojih. Pomanjkanje električ- ne energije in premoga, predvsem pa deviz, in kot posledica tega, po- manjkanje surovin in reprodukcij- skega materiala, ogrožajo izpolnitev zastavljenih nalog. Nikakor pa podatki o izvozu ni- so popolni, če prezremo indirektni izvoz, ki ga usnjarne, metalurgija in del kovinske inckistrije celjskega okraja vrše v vrednosti od 6 do 7 milijonov dolarjev. Žal ta zaenkrat ne prinaša podjetjem nobene parti- cipacije pri deviznih sredstvih, ker se kooperantstvo tretira kot proda- ja na domačem tržišču. Tu sta naj- bolj prizadeta Emajlirka in Konus, ki oba v vrednosti po 3 milijone dolarjev sodelujeta kot kooperanta: prva s tovarno avtomobilov v Ma- riboru, Konus pa s čevljarsko in- dustrijo. Prizadeto pa ju tudi kovinsko podjetje v Zrečah, ki sodeluje s To- mosom, TAMom in »Crveno zasta- vo«, v Vprašanja participacije kooperan- tov na devizna sredstva pri indirek-, tnem izvozu podjetja postaja vse bolj pereče vprašanje v času, ko prehajamo na sistem samofinansi- ranja uvoza -ki Slovo od Fr. Vrečka Ne samo člani delovnih kolektivov Cinkarne, kjer je bil po vojni štiri leta na najbolj odgovornem položaju, пг samo štorski železarji, kjer je vse do prezgodnje smrti delal kot ko- mercialni svetnik, tudi mnogi prijíy teljî iz mladih in vojnih let, znanci in vsi, ki so ga cenili in spoštovali, so se v soDoio popoldne zbrali na pokopališču v Strmcu in sc poslovili od tovariša FRANJA VREČKA. Pri odprtem grobu pa so se od pokojnika poslovili ne samo godba na pihala Tovarne emajlirane posode in moški komorni zbor, temveč tudi Fran Roš v imenu šolskih prijateljev, koroških borcev in slovenskih izgnan- cev v Srbiji, zatem Ivo Mavec v ime- nu kolektiva štorskih železarjev, Jan- ko Liška v imenu tistih, ki so z njim delili usodo v letih pregnanstva v Srbiji ter inž. Mikuž v imenu kolek- tiva celjske cinkarne. Težko je bilo slovo od človeka, ki je vse svoje življenje posvetil svoji domovini, delal in ustvarjal pa pred- Ji^m v Celju oziroma Storah. — Oprostite, kaj pomeni ta napis? — To so kratice, ki pomenijo BODOČI AVANSI NA KREDITE ANULIRANI. ' »RAZPOROKA« ZARADI NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI Zadnja seja centralnega delav- skega sveta časopisnega podjetja Celjski tisk zasluži vso pozornost ne samo zaradi temeljite analize po- slovanja podjetja v prvem polletju letošnjega leta. marveč tudi zaradi sklepa, ki posega v poslovanje Ra- dia Celje. Gre namreč za odločitev, l)o kateri se Radio Celje s prvim januarjem prihodnjega leta izloči iz jxxljetja Cpljski tisk. Vtem ko je ta odločitev povsem razumljiva in več kot opravičljiva s stališča grafičnega delavca, pa so čudne okoliščine, ki so prisilile or- gan samoupravljanja pri Celjskem tisku, da je takšno odločitev tudi sprejel. Celoten sklep temelji na osnovi neizpolnjenih obveznosti okrajne skupščine Celje do dela in j)oslovanja celjske radijske postaje oziroma do kolektiva Celjskega ti- ska. Ko je namreč Celjski tisk spre- jel L julija 1962. leta celjsko radij- sko postajo pod svoje okrilje, je takratni okrajni ljudski odbor pod- pisal obveznost, da bo podjetju v celoti kril denarno razliko, ki bo na- stala pri poslovanju radijske posta- je, to je razliko med dohodki in iz- datki. Razen tega je takratni okraj- ni ljudski odbor obljubil tudi dolo- čena investicijska sredstva za ure- ditev novih prostorov radijske po- staje. Zal, pa je od vseh teh obljub in podpisanih obveznosti ostalo bore malo. Tako je okrajna skupščina nakazala podjetju le 3.5 milijona dinarjev na račun novih investicij za radijsko postajo (vsekakor pre- malo), razen tega pa je v slabih dveh in pol letih dela "radijske po- staje v sklopu Celjskega tiska na- kazala za kritje izgube 3.4 milijona dinarjev. Po oceni poslovanja do konca letošnjega leta in na osnovi bilance za preteklo leto pa je samo na tej postavki ostalo odprtih ozi- roma neporavnanih skoraj 7.4 mili- jona dinarjev. Razumljivo je, da grafični delavec ni poklican ža to, da bi z ustvarjenim dohodkom kril radijsko dejavnost. To obveznost je sprejel takratni okrajni ljudski od- bor, ki pa je ni izpolnil. Zaradi-takš- nega stanja, je delavski svet sprejel sklep, da Radio Celje izloči iz svo- jega podjetja in končno, da bo ne- poravnani znesek v višini skoraj 7.4 milijona dinarjev izterjal tudi preko sodišča, če bo treba. Primer zasluži določeno pozornost tudi zaradi tega, ker se je pripetil v času, ko najbolj odgovorni javni in politični delavci poudarjajo važ- nost dela lokalnih sredstev za in- formiranje občanov in s tem tudi odgovornost pristojnih činiteljev, da pokrajinskim listom in lokalnim ra- dijskim postajam zagotovijo nor- malno delo. Zal pa narti primer celj- ske radijske postaje govori nekoliko drugače. Zdi se tudi. da vse to ni najboljša čestitka celjskemu radiu ob desetletnici dela. Ne glede na to pa'so perspektive Radia Celje vendarle svetlejše. Gre namreč za pobudo'- da bi celjska postaja delala po novem letu v ok- viru občinske organizacije SZDL in da bi tako vnovič postala samo celj- ska. SETEV M SMARSKEM GRE H KO\Cl] Setvena dela v šmarski komuni so letos potekala v izredno ugod- nih vremenskih pogojih. Ker se de- lo ni nakopičilo je bilo mogoče strojni park plansko razporediti. Celotni plan 1548 ha porvšin bo kmalu izpolnjen. Od tega bo v ko- operaciji in na družbenih posestvih zasejanih blizu 600 ha, ostalo pa pri zasebnih kmetovalcih. Zadruga se je letos pravočasno oskrbela z zadostnimi količinami semen. V glavnem sejejo italijan- ske sorte, in kmetovalci se ne spoz- najo toliko na imena, marveč je zanje vse le »Italijanka«. Ker se ne- katere zapadne vrste niso najbolje obnesle na težki zemlji, je zadruga letos poiskusila z rusko sorto »be- zostaja«, za katero je nabavila 12 ton semena. Pričakujejo, da bo tej sorti naša zemlja prijala. Kot s semeni se je šmarska za- druga oskrbela tudi z umetnim gnojem. Medtem ko so nekatere za- druge letos zavoljo teh v slabem položaju, si v Šmarju s tem ne be- lijo glave. Lanskoletne izkušnje, ko so ostali brez umetnih gnojil, so jih izučile. L. J. NEKDANJI DELAVCI OBISKALI »BOHOR« Družbeno-politične organizacije in centralni delavski svet' lesno-indu strijskega podjetja »Bohor« v Sent jurju je pred ngdavnim organizira) in povabil nekdanje delavce upoko- jence podjetja na ogled in majhne svečanost. Ob pogostitvi in ogledu sedanjih obratov podjetja so jim delavci pri pravili kulturni program. b. NOVA CESTA NA PLEŠIVEC Nova cesta v Plešivec po- meni predvsem pogoj za no- vo prenovljeno šolo, po ka- teri Plešivčani hrepenijo že veliko let. Sedaj, ko so v teh dneh dokončali gradnjo ceste, se jim je tudi ta želja uresničila. Upajo še, da bodo že prihodnje leto tudi učenci nižjih razredov deležni po- uka v sodobnih, svetlih učil- nicah. PRENOVLJENI PROSTORI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V soboto je predsednik ob- činske skupščine Ludvik Ma- li predal kolektivu zdravili- šča Topolšica v upravljanje nov zdraviliški objekt ;>Pla- niko«. ki pomeni za sanato- rij predvsem močno izboljša- ne pogoje za zdravljenje. Sočasno pa jc otvoril tudi prenovljene prostore druž- benih organizacij. NOVA ŠOLA RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Potreba po šolanih rudar- jih je v Velenju vse večje. Zato ise bo letos v Velenju šolalo že nad 800 mladih lju- di, za prihodnje leto pa go- vore o tisoč in več učencih. iNovo šolsko poslopje bo z devetimi sodobnimi učilni- cami, kabineti in- dvoranami resnično osnova velikega šolskega centra, ki izobražu- je mlade rudarje, električar- je, kovinarje in srednje strokovni rudarski kader. BODO OBČANI OSTALI BREZ VODE, CE TRIJE KMETOVALCI NE SPREJMEJO KOOPERACIJE?! VODA M REIACÏJI KMETOVALEC-KOMUNA NELJUB SPOR NA TROMEJI TREH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ, ALI SALO- MONSKA REŠITEV ŠENTJURSKEGA KOMBINATA PRI UREJEVANJU ODKUPA, ALI JE KOMBINAT RES ZAVRL PREGON ŽIVINE Z NJEGOVEGA PODROČ- JA NA TUJA? BODO KMETOVALCI IZ PARTIZANSKIH VISOC V ZASELKU PRISTAVA OSTALI BREZ PITNE VODE, CE NE PODPIŠEJO DESETLETNE POGODBE ZA PRODAJO TRŽNIH VIŠKOV ŽIVINE? Z določili, ki sc že nekaj let izvajajo, Je urejeno vprašanje odkupa kmetijskih tržnih viškov po pcjciročjili posameznih kmetijskih gospodarskih organizacijah. S temi instru- mi^nli bi naj bilo in je odpravljeno razno prekupčevanje ter navijanje cen kmetijskih proizvodov. Nctjubi pregoni in odkupi gove- je živine na področju ekonomske enote Pla- nina (Kmetijski kombinat Šentjur) pa so se kljub jasnim določilom nadaljevali in se še nadaljujejo. Vzrokov je več. Eden izmed bi- stvenih- je ta, da področje ekoiomske enote Planina meji na področje dveh drugih kme- tijskih organizacij — Laško in Sevnica, ki imata nekoliko višje dnevne tržne cene. Zakaj je tako, o tem ni namen v našem se- stavku razpravljati, želeli pa bi se dotakniti problema, (ker to je), ki je nastal neposred- no zaradi razlik tržnih cen, oziroma prego- nov, odgonov in prodaje goveje živine s tega podočja na področje omenjenih gospodarskih organizacij: Ob gradnji vodovoda, kaiterega zajetje je iznad Visočami, do objektov kmetijskega kombinata pod Planino, je del gospodinjstev iz Visoč dobil dobro pitno vodo iz priključ- kov glavnega voda. Drugi del, točneje zaselek Pristava pa ni dobila vode, ker je neki stro- kovnjak bil mnenja, da pritisk vode v vodo- vodu ni zadosten, da bi napajal še dodaten odcep. Tako so občani ц Pristave ostali brez vode. V zaselku sta dva vodnjaka, katerih voda je neužitna — zdravju škodljiva, "Tpo analizi Zavoda za zdcavstveno varstvo Celje; higiensko epidemiološkega oddelka, ki pravi. da jc bakteriološko neprimerna). Omenjena vodnjaka sta kljub neužitni vodi edina vod- njaka v zaselku Pristava. Vodo uporabljajo vsa gospodinjstva kljub škodljivosti. Letos so občani v Pristavi znova sprožili vprašanje vodovoda. Po meritvah in dodatnih preračunavanjih je bilo ugotovljeno, da bi obstoječi vodovod kmetijskega gospodarstva prenesel dodatno obremenitev. Ker so bile ugotovitve pozitivne, so takoj začeli s pripra- vami za gradnjo vodovoda. Vse izkope so ob- čani izvršili prostovoljno, del sredstev 7л na- kup vodovodnih cevi je prispeval Zavod za zdravstveno varstvo iz Celja, oziroma Vodna skupnost porečja Savinje. Predračunska vred- nost vodovoda z vsemi priključki znaša ne- kaj več коГ dva milijona dinarjev. Po izkopih in zagotovitvi dela sredstev pa jc nastal pro- blem zaradi priključka. Kajti upravni odbor šentjurskega kmetijskega kombinata je na svoji seji sprejel sklep, da se priključek odo- bri edino pod pogojem, da se kmetovalci iz Pristave pogodbeno obvežejo, da bodo vse tržne viške govoje živine za dobo desetih let prodajali edinole — kombinatu. Želeli smo izvedeti o tem sklepu kaj več, vciidar nismo mogli dobiti direktorja kom- binata, niti upravnika ekonomske enote. Za- devo nam Jc pojasnil tovariš Boško Trpin, računovodja enote Planina: »Obratni delavski svet je na dveh sejah razpravljal o odobritvi vodovodnega priključ- ka za zaselek Pristavo. Člani so bili mnenja, da se priključek odobri pod pogojem, da bi kmetovalci sklenili s kombinatom dolgoročne pogodbe za pitanje živine pod enakimi po- goji kot ostali kooperanti, ki jih je na tem področju približno 400. S to pogodbo bi kmetovalce sčasoma pre- usmerili s pitanja volov na pitanje ostale go- veje živine, ki je donosnejša in za katero je na tržišču večje povpraševanje.« Kmetovalci pa pravijo: Zakaj? Zakaj hočejo desetletno koopcracijsko pogodbo? V razgo- voru nam je kmetovalec Alojz GraÇner, pove- dal: »Mi smo v kooperaciji s kombinatom že prej pitali živino. Jaz osebno nisem uspel prodati kombinatu niti ene živali ob tistiii v pogodbeni vzreji. Nakupovalec si je živino večkrat ogledal. Enkrat se mu je zdela pre- malo spitana, drugič preveč, tretjič niso od- kupovali in podobno. Primoran sem bil živi- no prodati drugam. Tam so mi jo rade volje in dražje odkupili. Kar se pa tiče pitanja volov je drugo vpra- šanje. Mi ne pitamo volov zato ker so jih pitali že naši očetje, temveč zato, ker jih pri delu na polju še uporabljamo. Na jesen in zimo jih spitamo in proclamo. Na tem pre- delu ne pride v poštev strojna obdelava, ker je teren hribovit. Ko smo bili v Šentjurju na upravi kombinata smo se lepo dogovorili. To- da direktor (vršilec dolžnosti, op. pisca) je izjavil, da je upravni odbor sprejel sklep in pika. Zato se dogovor za nas ni končal pozi- tivno. Mi ne odklanjamo kooperacije, če je le-ta res kooperacija,' če nam nudi enake materi- alne dobrine kot nudijo sosednje kmetijske organizacije. Zakaj bi naj bili mi žrtev go- spodarjenja šentjurskega kombinataj" Kmetovalci so s temi stavki povedali neko- liko resnic in nakazali probleme. Ali morajo biti res kmetovalci na področju kombinata oškodovani pri prodaji svojih tržnih viškov? Z instrumenti je določena odkupna cena kme- tijskih proizvodov, če so določena odstopa- nja, nastajajo ta zaradi slabe ali dobre orga- nizacije dela. Torej se postavlja vprašanje, ali je moralno upravičena zahteva in vsilje- vanje šentjurskega kmetijskega kombinata kmetovalcem desetletno pogodbo. Malo je verjetno, da bi kmetovalci odklanjali koope- racijo (edini možno in perspektivno prodajo tržnih viškov), če bi v praksi videli njeno pozitivno plat oziroma v čem se odražajo kooperacijski uspehi preteklih let, če so mo- rali sedaj uporabiti to drastično zahtevo, ozi- roma onemogočili zaselku Pristava (v ilustra- cijo: vas je bila med drugo vojno požgana do tal, večina kmetovalcev — občanov je so- delovala v NOV), dovod zdrave, pitne vode? In, ali bi ta vsiljena kooperacija res rešila problem odgonov, pregonov in prodaje trž- nih viškov živine treh večjih kmetovalcev iz zaselka Pristava na velikem območju eko- nomske Ciiotc Planina? J. Sever Medtem ko imajo v enem delu Visoč vodovod, morajo prebivalci dru- gega dela (v zaselku Pristava) nositi vodo iz studenca, ki pa je neužitna. Posnetek prijkazuje prebivalce Pristave ob polnjenju posod za oskrbo gospodinjstev! Foto: J, Sever Stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 41 — 16. oktobra 1964 BENCINSKA ČRPALKA V LAŠKEM obratuje V Laškem so pred dnevi, ob navzočnosti števihiih jredstavnikov družbeno po- itičnih forumov, odprli ben- cinsko črpalko,Jvi jo je, kot prvo v Sloveniji, ' zgradilo pod j et j e KRO ATI APETROL iz Zagreba. Za nadaljnji razvoj turiz- ma je novograjena črpalka za občino Laško pridobitev, ki pa se bo vidno odrazila tudi v samem gospodarskem razvoju občine. t. k. POPRAVEK Na 11 .strani dana.^nje številke smo opazili napaico, ko je bil ta del časopisa že tiskan. Na koncu sestavka »Gradnja mi- mo predpisov — stop« se mora za- ključek sestavka pod naslovom OB ZAKUUCKU glasiti: — gospodarstva nasploh od ek- tenzivnega k intenzivnemu gospo- darjenju, in ne цагође^^ REŠILI SO NAMA ŽIVLJENJE Kličejo naju Mateja in Bogomira. Je- romlovi iz šmartnega ob Paki sva. Ker sva pač ženski, bi bili kmalu najino ra- dovednost plačali z glavicami. Prezgodaj -Sino hoteli na svet in v celjski bolnišni- ci so nama komaj rešili življenja. Zato sva vsem zdravnikom, sestram in strež- nicam zelo hvaležni. Zdaj sva doma. Zadnjič je bil v našem kraju praznik, pa se ne razumeva preveč na te reči. No, počasi se bova že naučili. Imava tudi sestrico, ki je stara že kar tri leta in že hodi in govori. Včasih naju boža in nama pravi »ljubice«, včasih naju pa kar s pestmi po trebuščkih. Najbrž je lju- bosumna, ali kakor že odrasli temu pra- vite. Glavno je, da nas imata očka in ma- mica enako rada — vse tri. AKTUALNA TEMA - AKTUALNA tEMA - AKTUALNA ŠTIPENDIJA COKLA RAZVOJA Morda bi bili za uvod k razmišlja- nju k politiki štipendiranja dovolj nas- lednji podatki. Na učiteljišču (sedaj , pedagoška gimnazija) je višina štipen- dij, ki jih dajejo različne občine, raz- lična. Vzeli bomo približne povprečke in to le pri tistih občinali, ki štipendi- rajo pet ali več dijakov. Podatki: Os- novna šola Žalec — 6.600 din (največja štipendija 7.000 din). Občina Sevnica — 8.100 din (9.000 din), Videm-Kr^ko — 15.200 din (19.000), Celje — 4.800 din (8.000), Šmarje — 8.600 din (14.000 din), Mozirje — 9.800 din (12.000 din), Laško — 7.200 din (8.000 din), Šent- jur — 5.200 din (7.000 din). Sicer ni popolnoma, prav, toda pustimo ob strani razvitost ali nerazvitost po- sameznih komun, kajti to je faktor, ki v celoti tudi ne more biti edino od- ločilen pri določanju višine zneska šti- pendije (ali socialne podpore, kakor jo še nekateri imenujejo). Če vzame- . mo v pretres pomembne in občutne premike v cenah in s tem v zvezi ne- prilaganja politike štipendiranja sodob- nih družbenim težnjam, pa to dejstvo le podkrepimo. Problematika okrog šti- - pendiranja je nujno in tesno povezana z materialnim položajem mladine. To vprašanje, ki je v resnici že dalj časa odprto in dobiva tu in tam v sosedstvu klicaje v obliki kampanjskih injekcij, pa ne sme in ne more biti zanemarje- no. Zato ne bi bilo napak, z ozirom na število srednješolcev v celjski komuni (blizu 5.000), če bi se katera ustanova, občinski organ ali celo svet dijaške skupnosti vseh srednjih šol načrtno in resno lotil analize vseh teh problemov. Nato bi skupno s posameznimi občina- mi določil najprej merila in norme (stimulacija in destimulacija) za po- deljevanje štipendij, se seznanil s po- goji dela občinskih skupščin in mož- nostmi ki jih te za štipendiranje ima- jo! Kaj namreč opažamo?'^^ I Za ilustracijo spet nekaj podatkov z iste šole. Dijakinja petega letnika, ^štipendist osnovne šole Žalec, uspeh prav dober, oče invahdsko upokojen, dobiva štipendijo 7000 din. Primerjava: Dijak tretjega letnika, uspeh zadosten, dobiva samo 1.000 din manj. Še boljši primer : dijakinj a štipendist občine Vi- dem-Krško, tretji letnik, uspeh dober, štipendija 10.000 din; dijakinja druge- ga letnika, uspeh dober, štipendija 15.000 din. Takih in podobnih primerov je še več. Seveda je ob teh razlikah po- sebno vprašanje socialnci-ekonomsko stanje posameznika, ne gre pa zame- tavati dejstva, da je takih slučajev pre- več in da so vzroki za takšno stanje še kje drugje. Morda v tem, kjer si do- sedaj še nismo na jasnem z merili za podelitev štipendije (o zvezah in poz- nastvih ne govorimo)? Ali pa, da je podelitev štipendije samo enkraten akt zasledovanje učnega uspeha štipendi- sta in ostalih kvalitet pa drugo vpra- šanje? Konkretno — lansko leto je dijaška skupnost učiteljišča sklicala posvet s predstavniki občinskih komisij za po- deljevanje štipendij. Udeležilo se ga ni niti polovico povabljenih! Koristna spodbuda dijakov je tako že na začet- ku naletela na nerazumevanje. A ven- dar so bili takrat sprejeti zanamivi sklepi. Dijaki so namreč predlagali od- ločujoče elemente pri dajanju štiJDcn- dije:.^ učni uspeh, socialno-ekonomsko stanje, izvenšol§ka aktivnost dijaka in družbena potreba. Za učni uspeh veči- na občin izve le po predložitvi pollet- nega izkaza dijaka. Ce ga ta odda se- veda, ker je včasih, ali preveč malo- maren, ali pa pre];nalo občuti, da mu daje občina , štipendijo za to, ker od njega nekaj pričakuje. Toda le red- ki štipenditorji (in takšni so) iščejo stik s štipendisti tudi preko leta, se z njimi pogovorijo o vseh težavah in stalno sodelujejo. Rezultati so se že pokazali in dijaki bol^' čutijo in izpol- njujejo svoje obveznosti. AJi ne bi ka- zalo takšna stalna ali občasna srečanja vključiti v redne delovne programe? ОЈз vsem tem pa se postavlja vpra- šanje vloge dijaške skupnosti na šoli. Tam, kjer so in kaj pomenijo. Kajti v zadnjem času ugotavljamo, da si na šolah z vlogo, pomenom in področji dela dijaške skupnosti še vedno niso na jasnem. Toda, če motrimo njihovo delo z ozirom na obravnavani problem, potem se njihova vloga ne sme omejiti samo na analiziranje in ugotavljanje, temveč dejansko na konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Vloga razredne skupnosti, kjer se dijaki med seboj najbolje poznajo, delo razrednika in stalno sodelovanje dijaške skupnosti z zainteresiranimi občinami, lahko mar- sikaj spremeni. Potem se nam ne bo treba ustavljati ob določenih nepravil- nostih, pač pa bodo šole in občinske skupščine našle skupni jezik, ki ga iš- čemo in si ga želimo. J." V. VEST IZ ŠALEŠKE DOLINE Sedem Kajuhovih nagrajencev Na slavnostni seji v poča- stitev 23-obletnice občinske- ga praznika v Šmartnem ob Paki je predsednik Kajuho- vega sklada pri občinski skupšcini Velenje Ivo Jam- nikar, sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje, pode- lil letošnje Kajuhove na- grade kar sedmim nagrajen- cem. Tokrat je sklad .širše zajel društveno dejavnost posameznikov in pri tem kar petim odlikovaiicem podelil nagrade in priznanja za nji- hovo življenjsko ljubiteljsko delo. Tako so prejeli nagrado upokojena učiteljica Bogda- na Kotnik iz Šmartna ob Pa- ki (70 tisoč), profesorica Ju- stina Trobiha iz Šoštanja (70 tisoč), Franc Škorc — upo-, kojeni rudar — godbenik (60 tisoč) in Emerik Drofe- nik — upokojeni železnišRi uslužbenec (100 tisoč). Vseh pet nagrajencev je in še de- luje na kulturno prosvetnem polju ter so v vrstah ljubi- teljev vzgojili nešteto mla- dih in jim privzgojili ljube- zen do amaterizma, do slo- venske besede, dp glasbenih vrednot. S področja družbeno poli- tičnega dela sta za neumorno in požrtvovalno delo prejeli Kajuhovo nagrado Marija Ušen (70 tisoč) — gospodinja iz Lokovice in Marija Žorž (70 tisoč), učiteljica iz Pesja. Z letošnjo podelitvijo Ka- juhovih nagrad je ceremo- nial postal tradicija; in prav je, da ljudje, ki so v tridese- tih ali celo več letih žrtvo- vali svoj prosti čas za lju- biteljsko ali družbeno poli- tično delo, prejmejo družbe- no priznanje in skromno od- dolžitev za tisto silno, preda- no ljubezen do prostovolj- nega dela, ki ne domuje pri slehernem. Svečanosti se je udeležila tudi Kajuhova mama. V Špitaliču nova cesta v nedeljo so v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah iz- ročili namenu novo cesto, ki veže Špitalič s Sojekom, Crešnjicami in Frankolovim, z magistralo Celje—Maribor. Cesto so gradili že dlje ča- sa, lani je bila gotova do Špitaliča, letos pa so dogra- dili še zadnj« tri kilometre, ki povezujejo tudi kulturno zgodovinski spomenik, žiški samostan. Cesto so zgradili s prispevki gozdnega sklada ter sredstvi občinske skup- ščine Slovenske Konjice. Nova cesta je gospodar- skega in turističnega pome- na. Posebno pri Sojeku so lepe izletniške točke z edin- stvenim tazgledom po celj- ski kotlini. Najpomembnejša pa je predvsem za prebival- stvo, ki je tako dobilo mož- nost za spravilo pridelkov do potrošniških središč. PIONIRSKI KLUB Prejšnji petek so v Vele- nju otvorili pionirski klub v mali dvorani kulturnega do- ma. Tako se je sedaj delav- skemu in mladinskemu klu- bu priključil še pionirski, ki l)o našim najmlajšim mnogo pomenil, saj bodo v njem dvakrat tedensko prisostvo- vali raznovrstnim filmskim predstavam, uram pravljic ter,imeli vsaktnlnevni dostop v svoje prostore, kjer se bo- do pod skrbnim nadzorstvom lahko prijetno razživeli. ZDRAVSTVENI DOM SENJUR PRI CELJU razpisuje delovno mesto ^ snažilke za zdravstveni dom v Šentjurju. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku zdravstvenega doma. Glede dogovora se je zglasiti osebno pri upravi Zdravstvenega 4oma v Šentjurju. LIK »SAVINJA« CELJE - Poslovna enota Polzela razpisuje prosto delovno mesto kvalificiranega električar] a / večletno prukso za popravila avtomatskih in ])oIavtomajtskih strojev. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. št. 41 — 16. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 POGODBENI ODNOSI V ŠOLSTVU — DRUŽBENI SKLAD ZA ŠOLSTVO CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE JE MED PRVIMI V REPUBLIKI UVEDEL FINANCIRANJE OSNOVNIH SOL NA PODLAGI POGODBENIH ODNOSOV. — NOV SISTEM NAJ BI PREDVSEM PRISPEVAL H KVALITETI PEDAGO- ŠKO VZGOJNEGA DELA TER IZPOLNJEVANJU UČNEGA PROGRAMA. Kakor nam je s tem v zvezi nedavno povedal bivši tajnik sklada Janko Bobera, je financiranje osnovnega šolstva v tem letu urejeno. Sredstva, ki se zbirajo pri skladu, raz- deljuje upravni odbor posa- pieznim šolam po določenih objektivnih kriterijih, ki te- meljijo na programu dejavno- sti in ostalih pogojih, potreb- nih za kvalitetno in količinsko realizacijo šolskih programov (ustrezni pedagoški normativi in strokovna izobrazba). V od- nosu družba — ustanovitelj — sklad se morajo nova načela obdržati v ustrezni višini sred- stev, ki naj zagotovijo kritje stroškov v danih pogojih. De- litev na realizaciji sklad — šo- la pa mora izhajati iz načela za enak program enaka osno- va, kar zagotavlja samostoj- nost delovnih kolektivov. Šole morajo razen tega prevzeti skrb za sredstva in izboljšanje ma- terialnih in kadrovskih pogo- jev. Kakor se je pokazalo, šolske ustanove pri takšni delitvi pri- zadevno sodelujejo. Medtem ko je imel prejšnja leta sklad pre- cej dela z individualnimi zah- tevki posameznih ustanov, te' v takšni obliki več ne nasto- pajo. Pogodbeni odnosi med skla- dom in šolami imajo tudi še drugo pozitivno plat, Šole so, namreč dolžne izpolnjevati svoje obveznosti. Te jim seve- da niso vsiljene, pač pa teme- ljijo na spoznanju — če druž- ba sredstva daje, ima pravico zahtevati ekvivalent v oprav- ljenem delu. Seveda ima vsa- kršno neizpolnjevanje pogojev tudi posledice: šola ni upravi- čena do sredstev, ki ostanejo neizkoriščena zaradi neipolnje- vanja delovnega programa. S temi sredstvi razpolaga sklad. Ta omejitev ima namen pris- pevati h kvaliteti pedagoško vzgojnega dela in izpolnjeva- nju učnega programa. Gre tudi za to, da bi preprečevali vna- šati v šolsko dejavnost kakr- šnekoli, četudi utemeljene spremembe, ki bi utegnile sla- bo vplivati ali celo zmanjše- vati obseg učne snovi. Nov sistem pogodbenega fi- nancdranja šolstvai, ki bi ga kazalo uvesti tudi na šole dru- ge stopnje, se je solidno uve- ljavil, čeprav so nekatera ob- jektivna merila, po katerih sredstva razdeljujejo, v revi- ziji in bodo zato tudi pogod- bene postavke doživele neka- tere korekture. РгГ tem gre predvsem za dopolnitve ob- stoječega sistema. Celjska ob- čina je v tem pogledu celo v republiškem merilu zelo daleč in prav tu je predvideno po- svetovanje, na katerem bodo celjski in ravenski zastopniki s področja prosvete posredova- li svoje izkušnje. drh Slikarstvo-odraz življenja! v foyeru celjskega gledališča so oh pričetku letošnje sezone odprli tudi prvo likovno razstavo. Predsta- vil se nam je MARJAN RAVNIKAR, znan celjski družbenopolitični de- lavec, predsednik občinskega odbo- ra SZDL. Na pogled pravzaprav ne- * vsakdanja povezava dvoje tako raz- ličnih osebnih angažiranosti nam je vsilila nekaj vprašanj, ki smo jih zastavi^ lavtorju. — KAKO ČASOVNO POVEZUJE- TE POLITIČNO FUNKCIJO S SLI- KARSTVOM? — Vsa naša dejavnost je politič- na ali pa delamo nekaj, kar ni škod- ljivo. Tako je tudi naša politika ne- ke vrste slikarstvo, ali če hočete, umetnost, če jo seveda pravilno vo- dimo. Vsekakor čutim neko pove- zavo: tako kot oh platnu ne veš, ali ti bo neka slika uspela ali ne, tako recimo tudi pred kakšnim se- stUnkom ne veš, ali boš uspel ali ne, ali te bodo ljudje razumeli. Naša kultura in boj za višjo kulturno raven je navsezadnje tudi politika. In končno, koliko je bilo v parti- zanih pesnikov, glasbenikov, slikar- jev, ki so s svojo dejavnostjo ostva- rjali tako rekoč politične ideje. V socializmu je predvsem važno, da človeku pomagaš, bodisi z besedo bodisi s čopičem. Če se človek že od malega ukvarja s slikarstvom, tudi kasneje najde zanj čas. Gostiln, kavarn in kina ne poznam. — KDAJ STE ZAČELI RESNEJE SLIKATI? — Že v šoli, predvsem v gimna- ziji v Ljubljani, kjer je poučeval profesor Božidar Jakac, ki me je spodbujal k risanju. Njega je ka- sneje zamenjal Glohočnik, tudi znan slikar. Razen tega sem nekaj let delal skupaj z Jakopičem in Cargom. Medtem ko mi je Jakopič nudil možnost, da sem delal v. nje- govem ateljeju in sem pri njem do- bil prve pojme o slikarstvu, me je Cargo opozoril, da mi leži kreda, in jo tako uporabljam še danes. V tis- tem času, nekako v letih od 1936 do 1940 sem prvikrat samostojno raz- stavljal; najprej v Kranju, kjer sem delal tako rekoč pod nadzorstvom Žandarjev, ki so me po mesec dni strazili, in nato v Zagrebu skupaj z obetajočim slikarjem Weissom, ki je padel v partizanih. Naslikal sem precej portretov delavcev, čez 50 slik je ostalo v Kranju, prav toliko pa tudi v Ljubljani in Zagrebu. — NA RAZSTAVI SO ZASTOPA- NE RAZLIČNE SMERI? — Ko sem se odločil, da bom razstavljal, sem hkrati menil, da razstava ne sme biti stereotipna, ko da je človek vedno enak^ da ved- no enako doživlja in zato zastopa vedno isto smer. Osebno sem okusil bridko življenje. Kot enajsti otrok, rojen v času prve svetovne vojne, sem se moral že zelo zgodaj posta- viti na lastne noge. Pot je seveda prinašala vedno nova razočaranja, nove izkušnje, zato sem v' različnih obdobjih iskal tudi različen slikar- ski izraz. Vse slike so po tej plati kot biografija: ob njih se točno spo- minjam, kako sem živel. Tako sem na primer Upor delal v težki du- ševni krizi v stari Jugoslaviji, ko je bilo težko misliti na upor človeka, ne da bi ga na koncu čakal skelet. — BI HOTELI POVEDATI, KA- KO JE NASTAL PORTRET JAKO- PIČA? — Ta ima pravzaprav zanimivo zgodovino. Z Jakopičem, sva nekoč hodila po Ljubljanskem polju-. S seboj sva po žepih nosila barve, ko pa sva našla kos lepenke, sva nanjo drug drugega portretirala — kar s prstom. Ko je bilo delo končano, sva drug drugega ocenila. Ker je Jakopič menil, da sem ga dobro portretiral, sem sliko ohranil; tu mi je še danes draga. SHAKESPEARE PRI SLOVENCIH v nedeljo so v prostorih Studijske knjiž- nice v Mariboru odprli razstavo Shakespeare pri Slovencih in Slovensko časopisje v Ma- riboru od začetka do danes, prirejeno ob petnajstletnici izhajanja Večera. Razstava prevodov, polemik in publikacij, ki uspešno dokazuje mariborski delež pri publiciranju Shakespearovih del in dajejo zaokroženo ter izčrpno informacijo o Shake- spearu pri nas, je otvoril v. d.'ravnatelj Stu- dijske knjižnice dr. Stane Kos. Profesor Ig- nac Kamenik pa je pripravil spremno besedo in vodil po razstavi številno občinstvo. Raz- stavo Slovensko časopisje v Mariboru od za- četka do danes je odprl Janko Glazer. V uvodni besedi je orisal razvoj in zgodovino mariborskega slovenskega časopisja. Poleg omenjenih razstav, ki so prirejene v okviru VIII. mariborske kulturne revije, so bile že v soboto odprte v mariborski Umetnostni galeriji kar tri razstave: STaribor skozi stoletja — pripravili so jo pokrajinski muzej v Mariboru, muzej narodne osvobo- ditve in državni arhiv; vsakoletna razstava mariborskega odbora DLUS in razstava scen- skih ter kostumogr^fskih osnutkov, ki jih je za razstavo /bralodiiisixo umetnikov upo- rabne uirt-tnosii. ^ -čo Mladinski pevslii festival 1965 v soboto je bil v Celju posvet mladinskih zborovodij, ki so se ga udeležili znani i|iovenski glasbeni ustvarjalci Radovan Gobec, Rado Simoniti, Slavko Mi h e 1 č i č i. dr. Posve- tovanju je prisostvoval tudi tajnik Zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Slovenije Dane Robida. Na posvetovanju, ki ga je priredil odbor mladinskega pevskega festi- vala, iso obravnavali in z nekateri- mi dopolnitvami po daljši razpravi sprejeli propozicije te velike pevske manifestacije. Kakor povzamemo iz obrazložitev tajnika odbora Jurčeta Vrežeta, je namen festivala širiti mladinsko zbo- rovsko petje, načrtno dvigati raven zborovodij, vzbujati ljubezen in pra- vilno vrednotenje glasbene umetno- sti ter -mladino etično in estetsko ob- likovati. Na festivalu, ki ima tekmo- valni značaj, bodo nastopali zbori^ A in B kategorije; v prvi mladinski zbori s pevci do 15 le^a starosti (pred- mutacijska doba) in v drugi mešani, dekliški in moški zbori do 21. leta starosti (pomutacijska doba).' Zbori bodo šteli od 40 do 100 pevcev, pra- vico sodelovanja na mlaidinskem pev- skem festivalu pa imajo vsi jugoslo- vansiki zbori obeh kategorij, ki bodo izpolnili v propozicijah postavljene pogoje. Vsak zbor bo poleg predpi- §а'пе skladbe za svojo kategorijo iz- vajal še dve skladbi, ki jih bo do- ločil festivalski odbor izmed prijav- lje;nih. Zbore in zborovodje bo oce- njevala strokovna žirija, Iki bo daja- la pismene ocene. Da bi se izognili morebitni enostranosti, so piQudarili v razpravi, naj bi bili v žiriji tudi glasbeni pedagogi, ki delajo z zbori. Za tri prvoplasirane zbore so dolo- čene nagrade v višini 300, 200 in 100 tisoč dinarjev, prav tako pa bodo nagrajeni tudi najboljši trije diri- genti z 80, 60 in 50 tisoč dinarji. Pr- vonagrajena zbora iz obeh kategorij bosta obvezno nastopila na zafcljuč- nem koncertu festivala, na katerem bodo sodelovali tudi zbori iz inozem- stva. Na posve^jjUginju so razen tega razpravljali še o republiški reviji in občinskih .revijah pev'sikih zborov ter o priredi'tvah samega festivala. Taiko bo republiška revija 27. marca pri- hodnjega leta v Celju, združena s posvetovanjem glasbenih jpedlagagov o glasbeni vzgoji v nižjin razredih os\i'Ovnih šol. Občinske revije bodo podobno kot prejšnja leta, le da ne bcido^ vezane na; mladlioski pevski festival; vsak zbor se bo za festivail lahlœ prijavil sam. Program fesitiva- la l>b kot doslej viključeval 'tudi po- svetovanje pedagogov, 'ki bo toikirat poisvečcno temi — vloga in pomen ievslkega zbora v kiomipleksu glas- 3one vzgoje mladine. Poleg brošure, ki jo brtdo izdali-in bo obravnavala to temo, bodo priredili že tradicio- nalno razstavo s področja zborovsike glasibe. drh ORFEJ Ш EVRIDIKA v KONCERTNI IZVEDBI Letošnja koncertna sezona je pri- čela Is pomembnim opernim delom skladatelja Ch. W. Glucka, ki velja za enega najpomembnejših rcior- matorjev v zgodovini opere. To je skladatelj, ki je svoj čas poenosta- vil prenatrpano zgradbo baročne opere, ki je bila sestavljena iz šte- vila nafrfuljenih arij. ter postavil glasbeni tekst v konstantno^odvis- nost od literarnega in tako dosegel psihološko poglobljeno, drami pod- rejeno glasbeno govorico. L. 1762 je praizvedba tega, po tekstu Rainera Calzabigija kompo- niranega dela, predstavila občinst- vu muziko, ki jo odhkuje bogata ffielödjj^ffi prisféna lirika, v orke- stralnem' partupa močna dramat- ska sila, izražena z do tedaj nepo- znanimi prijemi v instrumentaciji. V nasprotju z.italijansko »opero.se- rio« je Gluck dodal še zborovsko paleto, saj je našel zglede v Bacho- vih in Handlovih oratorij ih, ter ta- ko rešil muzikalno plat masovnih scen. Vsebina: Pevec Orfcj objokuje smrt svoje Evridike, s čimer gane Amorja, boga ljubezni. Ta se prika- že in obljubi Orfeju Evridiku, s po- gojem, da gre sam ponjo na >^oni« svet, v podzemlje, toda je ne po- gleda, dokler ne bosta oba zunaj. Orfej se odpravi, naleti spotoma na zle žene, kljubovalne furije, omeči še njih in najde Evridiko. Ko po- tujeta iž podzemlja, se ne more u- preti Evridikinim nestrpnim tož- bam, jo pogleda in Evridika zopet umre. Orfejev jok ponovno usliši Amor in Evridiko ponovno oživi Poleg zbora RTV èo peli glavne vloge Samo Smerkolj (Orfej), Dra- gica Carman (Amor) in Zlata Og- njanović (Evridika). Zbor je brez- hibno pripravil Lojze Lebič. Smer- kojl v vlogi Orfeja je-i»il .na;moč soliden, Čarmanova je. pela zćlo ljubko z izredno jasno izgovorjavo, Ognjanovičeva kot Evridika ni ra- zočarala. Simfonični- orkester RTV je vodil Samo Hubad z veščo roko in s primerno toplino. Zlasti zah- tevno tretje dejanje je orkester za- res izmuziciral in nas prepričal o svojih kvalitetah. Vlado Modic ZA BOLJŠO KULTURNO POLITIKO Pred dnevi je okrajni svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slo- venije v Celju priredil seminar za predsednike in tajnike občinskih svetov ter okrajno vodstvo. Obrav- navali so program dela občinskih svetov, pri čemer je kot osnova slu- žil program okrajnega sveta. Ta naj bi predvsem zagotovil enotnejšo kulturno politiko v občinah in kra- jevnih skupnostih, za kar bi bila potrebna tesnejša povezava s po- klicnimi kulturnimi delavci. Več o tem kakor o programu celjske ob- činske 'zveze bomo pisali v prihod- nji številki. GOSTI IZ PULE v ČETRTEK, 22. TEGA MESECA BO V CELJU GOSTOVAL MEŠANI PEVSKI ZBOR DELAVSKO KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA »MATKO BRAJŠA-RAŠAN« IZ PULE. Delavsko kulturno umetniško dru- štvo »Matko Brajša-Rašan« je bilo ustanovljeno 1951. leta z namenom, \ da bi gojilo istrski naroçlni melos. Društvo nosi ime po prvem istrs- kem komponistu Matku Brajši, ki se je kot pravnik v Pazinu ukvar- jal z glasbo in Je tako Hrvatom v Istri kot jugoslovanskim narodom zapustil bogato zakladnico svojih del. Komponiral je med drugim znano himno »Krasna zemljo«, »Ist- rane dragi«, »Domovini« in čez sto pesmi za otroške^ in odrasle zbore. Društvo je do danes nastopilo na preko 300 prireditvah in priredilo prav toliko koncertov. Najpomemb- nejši so bili nastopi na proslavi de- .setletnicc priključitve Slovenskega Primorja Jugoslaviji v Okroglici, na prireditvah v Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Kragujevcu, Ljubljani, Hercegnovcm, Cetinju, Zadru, Kni- nu, Otočcu, Prištini, Dubrovniku itd. Na republiškem tekmovanju y Zagrebu 1958 se je zbor uvrstil med zbore prve kategorije; v načrtu ima gostovanje v Čehoslovaški. Društvo »Matka Brajša-Rašana« je ob desetletnici obstoja prejelo vrsto priznanj najvidnejših kompo- nistov, republiškega prosvetnega zbora kakor lokalnih družbeno-po- litičnih forumov. Gostovanje pevskega zbora v Ce- lju, Velenju in Slovenj Gradcu po- meni nadaljevanje ^prizadevanj, ki si jih je društvo postavilo za cilj ob ustanovitvi, da seznanja jugoslovan- ske narode z ustvarjalnostjo znanih istrskih komponistov. Tako bo pr- vi del programa posvečen Mateliću- Ronjgovu in Brajši-Rašanu. Pro- gram bodo izpolnile recitacije istr- skih pesnikov Mate Baloha in Dra- ga Gervaisa, ikakor nastop godbe- nikov z narodnimi instrumenti, ime-, novanim »rožonicc«. Poleg folklor- ne skupine se bo kot solistka pred- stavil^ Jelka Brajša, hčerka kompo- nista Matka Brajša. Drugi del pro- grama pa bo posvečen jugostovan- ■ ski irlasbcni ustvarjalnosti. RAZSTAVA / , SPOMENIŠKEGA VARSTVA v soboto spjv prostorih Muzeja revohicije v Celju- odprli razstavo iz dejavnosti repub- liškega in celjskega zavoda za varstvo spome- nikov in narave v letu 1964. Füt,o in tehnična dokumentacija z opisom konzervacijc vseh objektov je razstavljeno v treh prostorih. V prvem prostoru je raz- stava dokumentacije skupnih akcij repub- liškega in celjskega zavoda, ki med drugim obsega analizo Bovške doline, več valoriza- cij, Žičko kartuzijo in rekonstrukcijo no- tranjosti partizanske bolnišnice »Franja«. Tudi v- drugem prostoru so raz.stavljcni do- kumenti skupnih . akcij, ki obsegajo, rekon- strukcijo kostanjeviškega samostana, sevni- -škcga gradu in Branik na Primorskem. V tretjem prostoru je razstavljena doku- mentacija izključno akcij celjskega zavoda za varstvo spomenikov in narave. Med dru- gim jc razstavljena nadvse zanimiva analiza zaščitenih zon in vcdut Rogaške Slatine, re- konstrukcija kašce na Planini; polovica raz- stavnega prostora je posvečena Zgor.nji Sa- vinjski dolin^, v preostalem delu pa razstav- ljeni dokumenti prikazujejo varstvene akcije, k\ so v "teku oziroma v pripravah: rekon- strukcija gradu Lembcrk pri Dobrni, celjske župnijske cerkve, eno izmed najlepših gotskih stvaritev pri nas — cerkveni stolp na Sve- tini, grad ŠaleH pri Velenju. Okusna, nadvse lepo in skrbno priprav- ljena razstava skromno, vendar svojstveno vrednoti in prikazuje delo republiškega in ccljskera zavoda za varstvo spomenikov in ■ • pnmeniškega varstva. J. Sever Pedagogi in gojenci v hišniški vlogi Ko je že kazalo ,da bodo z adaptacijo celjske glasbene šole razmere vsaj začasno ure- jene, se je tej navidezni reši- ^ tvi postavil Po robu nov prob- lem. Stvar se je namreč za- pletla okrog hišniškega stano- vanja. V sedanjem stanovanju je upokojena hišnica, ki bi se mo- rala izseliti. Glasbena šola, kot vse druge javne ustanove, po- trebuje namreč hišniško moč, ki bi bila sposobna opravljati svoje p^sle. Takšno moč-«o našli, toda ker ji ne morejo, nuditi drugega stanovanja, je odpovedala. Šola je zaenkrat torej brez hišnika. Glasbeni pedagogi »so se sicer znašli« 'in so kar sami nadomestili hiš- nico — čistili so okna in opra- vili druga dela; pridružili pa so se jim še gojenci, ki so lo- ščili parket itd. Tako se je glasbeni pouk spremenil v fi- zično delo. ^n čeprav je res, da se fizičnega dela ne gre sra- movati, se nam vendarle vsi- ljuje pomislek, da bi bilo to delo v danih okoliščinah ume- stno. Smoter glasbene šole Je drugačen. In ker je drugačen, se poraja tudi vprašanje, kdo nosi odgovornost za ureditev problema, ki-naj temu smotru pripomore do veljave? Upokojene hišnice nikakor ni mogoče postaviti na cesto, toda dolžnost pristojnih čini-^ teljev bi bila, da bi ji ijašli ustrezno stanovanje drugje. Takšno je tudi imnenje rav- nateLjstva, ki se ne more zado- voljevati z mučnimi sodnimi postopki, Hakšno pa je tudi mnenje "Tiredsednice sveta za znanost in kulturo občinske skupščine Celje Marice Frece- Zorkove, ki pravi: — Razmere na šoli so nevzdržne in resno ogrožajo glasbeni pouk. Zato bi bilo nujno čimprej najti us- trezno rešitev. Zahteve, da bi torej zadevo rešili, so utemeljene. Upamo, da bodo to utemeljenost videli tudi tisti, od katerih je odvis- na rešitev, in da pri tem ne bodo odlašali ali zavlačevali, saj ne bi bilo prav, če bi glas- bene pedagoge in gojence obre- menjevali še s čiščenjem šol- skih prostorov. drh Stran 6 CELJSKI TEDNIK št. 41 — 16. oktobra 1964 Pet nesreč v enem dnevu • ALI JE MAR TVOJA ŽENA, DRAGI TOVARIŠ VOZNIK, V CVETLIČARNI REZERVIRALA ZATE CVETJE? • OCKA, kaj ne da bova ŠLA JUTRI NA SPREHOD?! SI PREGLEDAL ZAVORE! VOZNIKI, NE DOMISLUJTE SI, DA VOZITE PO »CESTI SONCA« V ITALIJI, ZATO NE IZSILJUJTE ZA CENO ŽIVLJENJA! SAMOMORILCI NE OGROŽAJTE SE TUJIH 21VL JEN J! • PET PROMETNIH NESREČ V ENEM DNEVU! NI DNEVA BREZ PROMETNE NESREČE! CRNI PETEK Minuli petelc so uslužbenci Ljudske mi- lice zabeležili pet prometnih nesreč. Vzrok: prevelika hitrost na mokri cesti! V Arji vasi se je z osebnim avtomobilom (GO 15-18) zaletel v ograjo mosta. K sreči ni bil nihče poškodovan, razen avtomobila, na katerem je nastala večja materialna ško- da. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM IN PODRL KOLESARJA V Slovenskih Konjicah je voznik osebne- ga avtomobila LJ 248-78 izgubil oblast nad vozilom ter podrl na levi strani cestišča ko- lesarja Ljubic Franca, ki je vozil pravilno. Kolesar je ob trčenju utrpel težje telesne poškodbe in bil prepeljan v celjsko bolniš- nico. Istega dne, v istem kraju je voznik oseb- nega avtomobila Rajko Rodič zavozil v ob- cestni jarek in povzročil večjo škodo na svojem vozilu. Telesno ni bil nihče poško- dovan. ZAVOZIL S CESTE v Ločicah pri Vranskem je z osebnim av- tomobilom BRANKO GOBEC doma iz Ljub- ljane, zavozil s ceste na nasip in nato dr- sel še 32 metrov po travniku, kjer je obstal na strehi. Pri tem je bil težje telesno poško- dovan sopotnik DUŠAN ROMIH, prav tako iz Ljubljane. Težko poškodovan sopotnik je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, škoda na avtomobilu pa je bila ocenjena na 80.000 di- narjev. NAJPREJ V OGRAJO NATO ŠE V JABLANO Voznica ALENKA BARTL doma iz Ljubljane je izgubila oblast nad vozilom ter se zalete- la v Šentrupertu v obcestni kamen, nato pa trčila še v jablano. Škode je za 80.000 di- narjev. BREZ ZAVOR - V SMRT Minulo soboto se je v popoldanskih urah pripetila na cesti tretjega reda med Belimi vodami in Mozirjem huda prometna nesreča, v kateri Je Izgubil življenje 29-Iet- ni mopedist FRANC VRES, doma iz Lepe njive pri Mozirju. Pokojnik je vozil moped brez zavor po klancu in zaradi prevelike hitrosti Izgubil oblast nad vozilom. S polno hitrostjo je zapeljal s ceste po kamnitem nasipu narav- nost v narasli potok Ljubija. Zaradi težkih poškodb, ki jih je utrpel pri padcu se ni mogel rešiti iz vode in je utonil. Pokojnik zapušča družino s tremi ncdoletnimi otroki. — Uršula čater iz Krajnč pri Šentjurju je padla s kolesom. Poškodovala si je nogo. — Amalija Dobrajc z Linhartove ulice si je pri padcu poškodovala glavo. — štiriletna Anica Cancar iz Lok pri la-, boru je padla in si zlomila nogo. — Kari Guček iz Liboj je padel pri delu v jami in si poškodoval levo nogo. — 12-Ietni Jože Podpečan iz Višnje vasi pri Vojniku je plezal po pečinah. Padel je in pri tëm dobil notranje poškodbe in obležal nezavesten. — V Zadobrovi pri Škof ji vasi je motorist zbil Jožeta Tratnika, ki si je pri padcu po- škodoval hrbtenico in dobil poškodbe po glavi in nogah. — V Stopčah pri Grobelnem je padel ka- men na nogo JaiÑcu Mošket^vcu in mu jo poškodoval. — Ivanko Cuk je na Mariborski cesti po- drl mopedist.. Dobila je poškodbe po telesu. Z MOKRE CESTE V JAREK v soboto se je na cesti drugega reda v Pirešici pripetila težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila RADOSLAV JO- NAK je na mokri cesti izgubil oblast nad vozilom in zavozil v obcestni jarek in se nato prekobalii čez streho. Voznik je pri ne- sreči utrpel težje telesne poškodbe, na vo- zilu pa je za približno 900.000 dinarjev ško- MOPEDIST V KOLESARKO Minuli petek se Je v Žalcu pripetila težja prometna nesreča. Mopedist FRANC GLAV- NIK je pri prehitevanju zadel v kolesarko IVANKO CUK in jo teže telesno poškodoval. Partizansko slavje v PLANINSKI VASI Na proslavi dvajsete obletnice požiga večih vasi okrog Planine na Kozjanskem, je pred nedavnim odbor invalidov narodnoosvobodil- ne vojne pripravil v Planinski vasi pod Planino srečanje preživelih bor- cev in aktivistov. Na proslavi je zbrane borce, občane in aktiviste pozdravil predsednik občinske skupščine Šentjur tovariš PETER HLASTEC in bivši sekretar okrož- ja DUŠAN ŠPINDLER. Proslave se je udeležil med drugimi tudi prvo- borce IVAN LUSKAR-DUŠAN. Otroci iz Št. Vida in pevski zbor so partizansko slavje obogatili z re- citacijami in pevskimi točkami. KOCA RUSTEN OBSOJEN NA LETO DNI STRO- GEGA ZAPORA ZA VSAK UBOD. SKUPNO JE DOBIL TRI LETA IZPRË0 SODIŠČA NEPOMEMBEN DOGODEK VZROK U UBOJ Petčlanski senat celjskega okrož- nega sodišča je pod predsedstvom sodnika Vekoslava Tanka pred ne- davnim sodil Koci Rustenu za po- skus uboja v celjski samopotstrežni restavraciji. Devetindvajsetletni gradbeni de- lavec Koca Rusten se je malo pred zločinom zaposlil pri gradbenem podjetju »Gradiš« v Celju. Sedem- indvajsetega julija letos je večerjal v celjski samopostrežni restavraciji. Po večerji se je zaradi povsem ne- pomembnega vzroka spri pri vhodu v stranišče z Dragoslavom Bogiče- vičem. Med prepirom je prišlo do pretepa, oba razburljivca -je razdvo- jil miličnik, ki je po naključju pri- šel v samopostrežno restavracijo. Bogičevič se je vrnil k svoji družbi v restavracijo,^ Koca Rusten pa se je odpravil domov. Ob prihodu domov je iz postelje izvlekel vojaški bajonet, ki ga je pred dnevi med delom našel in se nemudoma vrnil v samopostrežno restavracijo. Takoj po prihodu se je približal nič hudega slutečemu Bo- gičevicu, ki je sedel v družbi za mizo in ga trikrat zabodel. Obtoženec je na sodišču izpovedal, da se je razburil zaradi psovk in prepira z Bogičevičem. Sodni izve- denec (psihiater) je ugotovil, da je obtoženec psihopat in kot tak izred- no razburljive narave. Prav tako je petčlanski senat upošteval kot olaj- ševalno okoliščino, da obtoženec do- sedaj ni bil kaznovan. Petčlanski senat celjskega okrož- nega sodišča je obtoženega Kočo Rustena obsodil na tri leta strogega zapora. č. o. GIBANJE PREBIVALSTVA CEUE ' Od 29. septembra do 11. oktobra je bilo rojenih 54 deklic in 39 dečkov. POROČILI SO SE: Franc Knez, delavec in Angela Ivšak, de- lavka, oba iz Celja. Alojz Recko, kmetijski tehnik iz Planine pri Sevnici in Marija Rajh, knjigovodkinja iz Gorice pri Slivnici. Rudolf Cerovski, uslužbenec iz Zagreba in Elza Friš- kovcc, uslužbenka iz Celja. Vladimir Novak, delavec in Rozalija Srež, delavka, oba iz Ce- lja. Janez Cretnik, delavec iz Zagrada in Vi- da Polšak, poljedelka iz Hrastja. Erih Go- lob, delavec in Hilda žagelj, trgovska po- močnica, oba iz Celja. Matevžič Božidar, knji- govodja in Silvija Ogrič, predmetna učitelji-, ca iz Kopra. Mat-tin Verboten, upokojenec iz Celja in Cecilija Mačkovšek, natakarica iž Kranja. Bruno Fidler, delavec iz štor in Valburga Kolar, uslužbenka iz Drenskega Rebra. Božidar Lednik, inženir fizike in Da- niela Schmautz, študent prava, oba iz Celja. Vekoslav Ferlez, strojni ključavničar in OJ- ga Tivadar, delavka oba iz Celja. Adolf De- žan, soboslikar iz Tovsta in Sonja Goršek, uslužbenka iz Celja. Pero Burazer, pomor- ski oficir iz Splita in Neža Gradič, usluž- benka iz Strmca. Ernest Obermauer, šofer iz Braslovč in Erna Nada Štefančič, usluž- benka iz Polzele. Franc Golež, komercialist iz Maribora in Marija Vodušek, komercialist iz Celja. Martin Cepin', električar in Marija Hrovatič, delavka, oba iz Celja. UMRLI SO: Roza Vučko, upokojenka iz Celja (80). Roza Crepinšek iz Celja (70). Marija Maj- henič, gospodi.ija iz Mozirja (72). Ana Va- tovec, gospodinja iz Vojnika (54). Terezija Pestotnik, upokojenka iz Loke pri Zidanem mostu (71). Katica Mlinar, kmetovalka iz Lemberga (58). Desimir Cirič, uslužbenec iz Celja (40). Novak Pavla, gospodinja iz Pre- bolda (55). Kari Pilko, vzdrževan iz Celja (47). Olga Kohne, gospodinja iz Dobrove (36). Marija Javoršek, gospodinja iz Celj^ (88). Anton Vengust, upokojenec iz Cei ja (80). BREZICE Od 19. septembra do 10. oktobra je bilo rojenih 19 deklic in 17 dečkov. POROČILI SO SE: Martin Piltaver, avtoklepar iz Krške vasi in Ivana Strmole, natakarica iz Šentlenarta. Rovan Marjan, mizar iz Zakola in Marija Purkat^ delavka iz Brežic. Novak Stanislav, šofer in Ljudmila Vovk, kuharica, oba iz Ljubljane. UMRLI SO: Jura Kos, mlinar iz Sambora (76). Stanko Naglic, kmetovalec iz Klak (59). Drugovič roj. Amalija Ivanšek, gospodinja iz Arnovih sel (72). Liljana Kramžcr, otrok iz Zdol (5 mes.). Jože Imperi, deiavcc iz Žurkovc- ga dola (49). Fra^ic Ro/man, oskrbovanec iz Bizeljskega (84). Ana Bratci f roj. Mila- kovič, soc. podpiranka iz Sijcčevega (60). Stjepan Pernar, kmetovalce iz Svetega Križa, (67). Antonija Vogrinc loj. Gabron, gospo- dinja iz Brezine (44).. Anton Cerjak, invalid- ski upokojenec iz Gornjega Lenarta (83). Terezija Žitnik roj. Struci iz Zakota (69). Janez Pangerčič, kmetovalec iz Dobenega (82). LAŠKO V preteklem tednu sta bili rojeni dve dek- lici in en deček. POROČILI SO SE: , Aleksander Marinovič, dipl. pravnik iz Ne- gotina in Helga ligo, uslužbenka iz Laškega. Martin Guček, poìejedelec iz Loke pri Do- brni in Justina Peganc, poljedelka iz Rifan- gozda. Bertold Hartman, študent iz Celja in Renata Rataj, uslužbenka iz Laškega. UMRLI SO: Kari Kranjc, upokojenec iz Lahovgrab ia (69). Julijana Zorko, roj. Beve (68). iz Dol- gega polja. Gabriel Korošec, upokojenec iz StFmce. Marjeta Maček, rojt;na Verdev, pre- užitkarica iz Olešč (80). VELENJE Od. 27. septembra do 10. oktobra sta bila rojena 2 dečka. POROČILI SO SE: Jože Erzenšek, študent iz Celja in Olga Gorjup, dijakinja iz Celja. Rudi ICorošec, vrtnar iz Topolšice in Silva Jelen, usluž- benka iz Topolšice. UMRLI SO: Avguština Žohar, gospodinja iz Velenja, celjska 89 (56). Anton Blažič, rudar iz Pake, (52). Frančiška Trobina, upokojenka iž Družmirja (79). Ana Kojc, upokojenka iz Šaleka (84). Sedovnik Martin, rudar iz^ Ve- lenja (52). Rudolf Heller, upokojenec iz Ve- lenja (SO). Darko Zevart, otrok iz Plcšivca (3 mes.). SEVNICA V mesecu septembru sta bili rojeni dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Rudolf Cirnski, železničar iz Sevnice in Angela Zupane, poljedelka iz Obrežja. Anton Knez, kovač iz Koluderja in Pavla Žnidarr šič, delavka iz Lukovca. Franc Pajk, polje- delec iz Mrzle Planine in Jožefa Žnidaršič iz Oreš ja nad Sevnico. Janez Zupančič, rudar iz Polja in Zlatka Kumljanec, delavka iz Ljubljane. Emil Jazbec, strojni tehnik iz Žurkov dola 17 in Terezija Papež, uslužben- ka iz Vrha nad Boštanjem. Andrej Starman, pravnik iz Sevnice in Božidara Pušnik, usluž- benka iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Janez Baumgartner, uslužbenec iz Rečice in Ivanka Kovač, kuharica iz Rečice pri Zid. mostu. Miroslav Gačnik, uslužbenec iz Sev- nice in Anica Vovk, uslužbenka iz Sevnice. Drago Gabrič, delavec iz Kališevca in Olga Zeks, poljedelka iz Žigarskega vrha. Franc Zupan iz Šentjanža, poljedelec in Ladislava Sladic, poljedelka iz Cerovca. UMRLI SO: , Jože Poljšak, upokojenec iz Ledine (61). Ivan Maurer iz Sevnice (57). Ana Sterlekar, gospodinja iz Žurkov dola (24). ŠENTJUR PRI CEUU V preteklih dveh tednih sta se rodila dva dečka in tri deklice. POROČILI SO SE: ,/ Janez Čoki, uslužbenec iz Kamena-, in Te- rezija Kompolšek, uslužbenka iz Šentjurja. Janez Leskovšek, delavec iz Babne gore in Doroteja Škorjanc, poljedelka iz Krivice. Janez Kranjc, delavec iz Sedine in Marija Trebovc, uslužbenka iz Šentjurja; Mihael Ko- sec, delavec iz Glinskega in Cecilija Vouk, delavka iz Bezovja pri Šentjurju. UMRLI SO: Marija Kolar, kmetovalka iz Drobinskbga (55). Franc Horvat, kmetovalec iz Kranjčice (83). KJE SO MEJE RAZPOSAJENOSTI? Ste se te kdaj vozili na progi Ve- lenje—Celje ali obratno? Vaši vtisi? Gneča, premetavanje ... Da, ničesar drugega ne hi ved-el 'povedati slučaj- ni potnik? Stara »savinjska škatla« pa ve marsikaj in tudi njeni redni vozači — dijaki, nimajo zaprtih oči in ušes. Minulo soboto je jutranji vlak ko- maj odsopihal s Šoštanjske postaje, ko nas je iz klepeta predramilo glas- no spodbujanje in krohot. Eden iz- med prvošolcev je stal, čeprav je bilo na sosednji klopi dovolj pro- stora. Drugi trije so mu hoteli pri- boriti zasedeno mesto, da hi lahko kvartali. Zmagovit podvig je opravil četrtošolec z ginmazije. Pograbil je, morda komaj 13 letnega^ dečka, ki je, nič hudega sluteč, sedel v kotu. Vozil se je sam, z obraza si mu lah- ko bral, da je z dežele, saj je bil ob- lečen čisto preprosto. Nagonsko se je uprl. Toda večji, starejši in moč- nejši ga je surovo odrinil, da se je slabotni fant komaj obdržal na no- gah. Deček ni zajokal, le v široko razprtih očeh se je zrcalila grenko- ba. Dekleta smo posegla vmes. Po- zdravila nas je toča nesramnih iz- razov teh objestnežev, ki naj bi ne- koč predstavljali slovensko inteli' genco. Kje je naše tovarištvo! To kar ču- timo ob takih brezobzirnih razgra- jačih, skoraj nima imena. VOZNI RED Avtobusni promet Celje obvešča cenjene potnike, da prične L 11. 1954 obratovati nova avto- busna linija PRISTAVA—CELJE^ZALOCr, po spodnjem voznem redu Komisija za sprejem in odpust delavcev Keramične industrije LIBOJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - ŠEFA RAČUNOVODSTVA SEKTORJA - ŠEFA PRODAJE - VEC KREATORJEV Pod točko 1 se zahteva visokošolska ali srednješolska izo- brazba z daljšo prakso. Pod točko 2 se zahteva srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na enakem delovnem mestu. Pod točko 3 se zahteva šola za umetno obrt. Pod točko 1 bb družinsko stanovanje na razpolago v Žalcu 15. januarja 1965. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZPIS NATEČAJA Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljše- valnih zavodih (pazniki) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko ali opravil izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregle« dan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu. Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve ter odločbi o položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu Užfvali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnerri šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS št. 41 — 16. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI VABIMO VAS NA ra-ETE: 1. mST-BENETKE — dvodnevni avtobusni izlet za detovue kolektive In organizacije. 2. 7-dnevno potovanje v RIM za praznik Republike. Prijave do 25. oktobra. 3. 3-dnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO za praznik Republike 29. novembra. Prijave do 20. oktobra 1964. 4. CORTINA — HEILIGENBLUT — 3-dnev- ni avtobusni izlet. Prijave do 31. oktobra 1964. 5. BRNO — KRAKOW — WARSZAWA — DUNAJ. 7 dnevni avtobusni izlet. Prijave do 20. oktobra 1964. 3-dnevni izlet z osebnimi avtomobili za 29. novembra v CORTINO — BENETKE — TRST. Prijave do 31. oktobra 1964. * 7. SLOVENSKA KOROäKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive In koroške borce. , 8. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 9. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN - dvodnevni izlet z avtobusom. 10. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet, 12. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 13. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 14. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Izleti. Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in Izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednicç, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev 4rg 1 — tel 23-50 • OBVESTILA Cestno komunalno podjetje Žalec obvešča, da je cesta IV. reda Gorica-Galiclja zaradi popiçavila mostov zaputa za ves promet do 8. novembra 1964. Obvoz je preko Ar je vasi-Pirešica. #RAZPIS Po določbah Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 47-1959), pravil sklada in po sklepu 10. redne seje upravnega odbora z dne 8. oktobra 1964 râ^^zpisuje !»CLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH VII. NATEČAJ za dajanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj ter komunalnih objektov, ki, so s temi gradnjami v neposredni zvezi. Za posojila po tem natečaju se lahko po- tegujejo osebe, ki so v delovnem razmerju in osebe, ki so po določbah Zakona o finan- siranju gradnje stanovanj s temi osebami izenačene. I. Pogoji za posojila: 1. Rastna udeležba najmanj 50% od pred- računske vrednosti, in jo mora prosilec do- kumentirati. 2. Rok vračila največ 20 let. ;3. Obrestna mera najmanj 2 "/o. II. Vlaganje prošenj in dokumentacije. Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki Celje ekspozitura v Šmarju pri Jelšah in sicer na obrazcih, ki se dobijo pri tej banki. Proš- njo je označit! z označbo »VII. natečaj«. Vložiti se morajo najkasneje do 25. oktobra 1964. V prošnji je navesti višino zaprošenega po- .sojila, ponujen rok vračila, ponujeno obrest- no mero, rok koriščenja posojila in rok do- vršltve gradnje. Navesti morajo tudi, koliko «id zaprošenega posojila želijo koristiti v letu 1964 in koliko v letu 1965, Prošnji je pritožiti: 1. Potrjen gradbeni načrt s predračunom celotnih gradbenih stroSkov. 2. Gradbeno dovoljenje izdano v svojstvu osebe v delovnem razmerju. 3. Izpisek iz zemljiške knjige. 4. Potrdilo o zaposlitvi z višino rednih me- sečnih prejemkov, oziroma prepis odločbe o višini pokojnine aH invalidnine. 5. Vlnkulacijsko izjavo zavarovanja v ko- rist sklada. 6. Potrjeno odstopno izjavo o administra- tivni prepovedi na osebne prejemke. 7. Navedlio vseh eventualnih posojil z vi- šino mesečnih obrokov. III. Ostala določila Posojila se bodo odobravala samo kredit- no sposobnim prosilcem, ki bodo z zapro- šenim posojilom in z lastno udeležbo zago- tovili dokončno zgraditev stanovanja, za ka- terega prosijo posojilo. Na na'ečaju bodo uspeli najuRodncJšI po- nudniki, z ozirom na višino razpoložljivih sredstev, in na ponujene oogoje. Kot bolf ugodni ponudniki se bodo smatrali prosilci z višjo lastno udeležbo, z višjo obrestno me- ro in s krajšim rokom vračila. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo. Celotni i/.id natečaja pa bo razviden pri Komunalni banki Celje eks. v Šmarju pri Jelšah. Upravni odbor sklada ne bo upošteval po- nudb z nepopolno dokumentacijo in tudi ne ponudb, vloženih pa zaključnem roku. Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo Občine ámarje pri JeUah #STANOVANJA Zdravstvena delavka išče sobo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Plača dobro«. Dve dekleti potrebujeta nujno, sobo s po- sebnim vhodom v mestu ali bližnji okoli- ci — proti plačilu! Ponudbe na upravo lista pod šifro »Usluga«. IZnosobno stanovauje v Celju iščem. Ponud- be na upravo lista pod šifro »Cena ni važ- na«. , Iščem sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Ce-^ lju ali bli/ini. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. Oddam opremljeno sobo osebi, ki bi lahko vsak drugi dan pomagala v gosjKjdinjstvu. Nasloy v upravi lista. Iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom nekje v Celju. ' Plačam dobro. Naslov v upravi lista. • SLUŽBE Kurirja za razvažanje blaga -»prejme »Naša knjiga«, Celje, Stanetova 10. Nastop služ- be možen takoj. Dve brivsko frizerski pomočnici sprejmem takoj, ali po dogovoru. Stanovanje- pre- skrbljeno. Plača 35.000 din.—NON—STOP. Frizerski salon Ciril Puceij, Novo mesto. Brivsko frizersko pomočnico sprejmem. Na- stop takoj. Naslov v upravi lista. Franjo šivic — mizarski mojster — Brezje- l^dovljica, .sprejme takoj v službo kvali- lificiranega mizarja za stavbena dela. Pla- ča do 180 din na uro. Hrana in stanovanje preskrbljeno. ^ • PRODAM Motorno kolo Puch 125 ccm pcjceni prodam. Pere, Vojnik 38. Dobro ohranjeni glinasti sobni peči in otroš- ki divan prodam. Teharje 51. Vseljivo nedograjeno hišo z njivo 40 arov prodam. Naslov v upravi lista. Kov kmečki mlin, za žito prodam. Naslov v , upravi lista. Glinasto sobno peč (kamin) 2-4-5x4 z grelno pečico prodam po ugodni ceni. Vid- majer> Franc, Žalec. Dobro ohranjen sod, 500 litrov in vodno čr- palko za vodnjak z lesenimi cevmi prodam. Fugina, Šempeter, 45. Otroški A'oziček ž globokim in športnim vložkom ter sončnikom skoraj nov,- prodam Vprašati: Mariborska cesta 40,1 od 15. do 16. ure. Ročni voz do 500 kg nosilnosti, električni kuhalnik (2 plošči) močno preprogo, ko- zarec za vrenje mošta prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno otomano in sobno kreden- co prodam. Celje, Otok, Jončke Cečeve 3. Namizna jabolka prodam. Golež Anton, Bre- •zova 33, Šmartno v Rožni dolini. l^odno prodam matematični priročnik za tehniško srednjo šolo. Naslov v upravi lis- ta. Zemljiško parcelo na odlični sončni legi v trgu Vojnik prodam. Ribič, Vojnik 50. Mlado kravo s plemenskim teletom prodam. Zagrad 96, Celje. Poceni prodam italijanski kombinirani otro- ški voziček, novo trodclno okno 1,60 X 1,30 m in električni pekač. Naslov v upravi lista. Prodam, kuhinjsko kredenco. Dorn, Tehar- ska 43, Celje. • KUPIM Mlin za žito srednje velikosti, v dobrem sta- nju kupim. Zalokar Alojz, Lahomšek 15, Laško. • RAZNO Za hrano in sobo grem v pomoč starejši ženski. Naslov v upravi lista. Instruiram angleščino za srednje šole in o- stale predmete za osemletko. Naslov y upravi lista. 40-letna gospodinja, samska z manjšim po- . sestvom, želi resnega poznanstva z dobro- srčnim treznim moškim primerne starosti. Prednost imajo zaposleni. Slika zaželjena.' Ponudbe z naslovom pošljite na upravo lista pod šifro »Resno«. Pianino vzamem v najem. Naslov v upravi lista. #GLEDALISCE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Nedelja, 18. oktobra 1964 ob 10. uri: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNJIVEC. III. nedeljski dopoldanski abonma. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Torek, 20. oktobra 1964 ob 19.30 url: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Torkov abonma in izven. Vstopnice so .še na razpolago. Sreda, 21. oktobra 1964 ob 15.30. url: Nakamura šhikiči: POJOČA SKRINJICA; Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Premiera. Delno zaključena za II. osnovno šolo Celje. Vstopnice so še na razpolago. Četrtek, 22. oktobra 1964 ob 16. urir Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Delno zaključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Sobota, 24. oktobra 1964 ob 19. uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALD.A. Abonma za delovne organiza- cije in izven. Nedelja, 25. oktobra 1964 ob 10. uri: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. II. nedeljski dopoldanski abonma. Stojišča KO še na razpolago. Nedelja, 25. oktobra 1964 ob 19.30. uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Nedeljski večerni abonma. SLG Celje je razpisalo nov izredni nedelj- ski večerni abonma z velikim popustom: za sedem predstav — 700 dinarjev. Vsak abo- nent si bo lahko Izbral sedež v katerikoli vrsti. Predstave bodo od meseca oktobra do meseca maja ob nedeljah ob 19.30. Abonen- te za nedeljski večerni abonma bo sprejema- la gledališka blagajna od 20. do 25. oktobra dnevno od 17.30 do 19.30. Prva predstava za ta abonma bo 25. oktobra. Ф KINO Kino »SVOBODA« Šempeter Dne 17. in 18. oktobra 1964 — »Morganovi •gusarji« ameriški barvni CSP film. Dne 20. oktobra 1964 — »Rojaki« jugoslo- vanski film. Dne 22. oktobra 1964 — »Zvezda Ria« zah. nemški barvni film. Kino SEVNICA Dne 17. in 18. oktobra 1964 — »Kapetan Frakas« francoski barvni film. Dne 21. oktobra 1964 — »Zadnja priča« zah. nemški film. JOŽE ŠIREC, upravitelj osnovne šole Laš- ko, je uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo. Iskreno čestitava! Franca in Hinko Vidovič Šentjur Pozivamo vse lastnike zemljišč ob novi strugi Voglajne od Cinkarne do Lipe v Storah, da prijavijo svoje odškodnin- ske, zahtevke do 31. 10. 1964. Y poštev pridejo samo zem- ljišča, ki do sedaj še niso bila odkupljena. Vodna skupnost Savinja Celje • ZAHVALE Celotnemu kolektivu uprave PTT enot Ce- lje, se iskreno zahvaljuje za vso izkazano pozornost ob vstopu v pokoj. Posebna za- hvala še tovarišem: direktorju, upravniku, še- fu oddelka in predsedniku sindikalne po- družnice. Pismonošinja Marija ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 17. in od 19.-24. ok. tobra 1964 — Janez Ccr- ncj, veterinar, Celje, Kajuhova ulica 11 blok 3/II. Tel. 22-32. Dne 18. oktobra 1964 — Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3/II. (Sa- vinjsko nabrežje). Tel. 28-71. i ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sose- dom in znancem, ki so spremili v tako veli- kem številu mojo drago ženo ANO VATOVEC na njeni zadnji pOti. Posebno se zahvaljujem Gostinski .šoli, kolektivu in gojencem Hotela Célela v Celju. Mož, sin in brat Franc z družino. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tašče ^ ROZALIJE €REPI]\SEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, z nami soču- stvovali in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala za vztrajno in nesebično zdravniško pomoč priinariju dr. Zavcršniku, dr. Lahu, dr. Kovačevi, dr. Štrausovi i u drugim zdravnikom ter zdravstvenemu osebju internega od- delka celjske bolnice. Zahvaljujemo se za spremstvo č. duhovščini. Komornemu moškemu zboru za občutno zapeti žalostinki in cvetje. Najlepša hvala za cvetje in spremstvo na zadnji poti kolek- tivom Tehnomercatorja, Komunalne banke. Obnove, Topra, Ingra- da in Celjskega tiska. Žalujoči mož, hčerki, sinovi in brat z družinami SLOVENIJALES LJUBLJANA podjetje za izvoz, uvoz in no- tranjo trgovino lesa in lesnih izdelkov SPREJME v redno delovno razmerje, v svoji poslovni enoti Celje tri kvalificirane mizarje Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe naslovite na naslov: Komisija za sprejem in odjjust delovne sile pri Slovenijalesu — poslovna enota Celje. Isto osebno predložite v predstavništvu podjetja SLOVENIJALES Celje, Zidanškova 15. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest. KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje delovno mestu pravnega referenta. Pogoji : visoka šolska izobrazba in najmanj 5 let prakse v upravno- gospodar.skih poslih. * Stanovanje zagotovljeno v letu 1965. Prošnje z dokazili o strokovni kvalifikaciji in dosedanjih zaposlitvah vložiti osebno pri Kouiunahii banki Celje do 31. oktobra 1964. V primeru nepopolnitve razpisanega mesta po navedenem roku, velja' razpi® do zasedbe .delovnega mesta. KOMUNALNA BANKA CELJE / objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. Nagrade : 1 šivalni stroj 1 hiadilnik HIMO 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 S(;salec i 1 moško kolo 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 raikserja 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradn(;in žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki botlo vložili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA BANKA CE- LJE in njene poslovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspoziture: ZALECT MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LAŠKO, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEV- NICA, KR.ŠKO in BRE21CE. Žrebanje bo v mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestu- jemo od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri Konnmalni bunhi Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! Stran 8 CELJSKI TEDNIK št. 41 — 16. oktobra 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT,- ŠPORT TRIJE REKORDI V soboto je bil v Gradcu medna- rodni atletski miting, katerega so se udeležili nekateri Kladivarjevi atle- ti, ki so zabeležili kar tri nove re- korde: državnega in dva slovenska. Državni rekord' je posegla metalka kopja Nataša Urbančič, ki jc svoje orodje vrgla 50,68 m daleč. V listo republiških rekorderjev pa sta se vpisala Vravnik, ki je zagnal disk 50,42 metrov in Pikula, katerega kro- gla je pristala pri 16,60 m. S tem mitingom smo na koncu atletske sezone dobili v Celju še eno državno rekorderko, ostala dva pa sta v svoji republiški znamki še po- višala. Vsem trem iskrene čestitke. kf ZMAGA ROKOMETAŠEV Po dveh zaporednih porazih so celjski rokometaši v minulem kolu republiške lige pobrali zmago. Že v soboto so se srečali v Trbovljah z ekipo ljubljanjske Olimpije ter jo premagali z rezultatom 13:9. Igra sicer ni bila na kakšni posebni rav- ni, saj je bila Olimpija dokaj slab nasprotnik. Celjani pa so se izgub- ljali v nekoristnih kombanicijah. tokrat v celjski ekipi nista nasto- pila najboljši strelec Janez Goršič, ki je vsled izključitve na tekmi v Kranju pod suspenzom, ter vratar Markovič, ki jc poškodovan. Do ne- delje, ko bodo Celjani nastopili v Ljubljani proti Krimu, zasedajo na lestvici četrto mesto. Hoja je med vsemi atletskimi dis- ciplinami pri nas najslabše zastopa- na. Prihodnje leto bo v programu ekipnega državnega prvenstva tudi ta disciplina in so pri Kladivarju že začeli skrbeti tudi za tekmovalce. Na sliki vidimo mladinca A. Med- veška, ki že sedaj sodi med najbolj- še hodače v državi. CELJANKE NAJBOLJŠE Okrajnega prvenstva v odbojki, ki jc bilo v nedeljo v telovadnici II. osnovne .šole v Celju so se udeležile le .štiri ekipe. Najbolj- ša vrsta je bila Partizan Celje, ki je vse svoje nasprotnice premagala z 2:0. Drugo mesto jc pripadlo igralkam Brestanice, ki so premagale tretjeplasiranc Brežičanke z 2:1 ter ekipo Metke z 2:0. Ekipa Metke je za- sedla četrto mesto potem, ko je vsa srečanja izgubila z 0:2. KOMENTAR KATASTROFA Da, nedeljski dosežki celjskih no- gometašev se 1дћко imenujejo samo katastrofa. Kar po vrsti Kladivar, Celje, Olimp in obe mladinski moš- tvi so poraženi zapuščali nogometne travnike v Banja Luki, Kranju in Celju. Tsekakor »bilanca in pol«. Po zmagi nad Istro je marsikdo priča- koval vsaj točko Kladivarja v tekmi z Borcem. Toda Celjani so naleteli na ostre domačine pa tudi na neko- liko preveč »domače« razpoloženega sodnika, ki ni znal zatreti ostrine do- mačih igralcev. Rezultat tega sta dva poškodovana Celjana Ferme in Biš- čan, ki sta morala iskati pomoč celo v bolnišnici. Da bi bila mei^ polna so bili prikrajšani še za gol, ki ga je dosegel Hribernik »baje« iz of- fsieda. No, naj bo karkoli že, turneja štirih zaporednih tekem na tujem je končana. Iz vsega tega je Kladivar izvlekel dve točki ter pristal po de- vetem kolu na enajstem mestu v lest- vici. V nedeljo na Glaziji pa bo tre- ba ekipo Borovega premagati, sicer se zna zgoditi, da bodo zajadrali v precej^ nevarne vode. . Celje" je v republiški ligi na de- setem mestu, v nedeljo pa so v Kra- nju dobili v svojo mrežo kar sedem golov. Sami pravijo, da rezultat ni realen, saj so dva gola dobili iz čistega offsledea, poleg tega pa je sodnik dosodil tudi enajstmetrovko, ki je sploh ni bilo. Celjani so si s tem porazom precej pokvarili goldi- ferenco, morda si jo bodo v nedelj- ski tekmi z novincem Hrastnikom malce popravili. Seveda pa bo treba zaigrali na vso moč. v vzhodni skupini slovenske con- ske lige je Olimp doživel, nov poraz v tekmi z lendavsko Nafto Ln je se- daj na zednjem mestu. V isti konku- renci pa so Velenjčani zmagali proti Fužinarju, Radenčani po proti Konji- čanom. ^ Slednjič še mladinci: Celje in Kla- divar sta izgubila z rezultatom 3:2 proti Triglavu oziroma Ljubljani. ,j Občinsko prvenstvo kegljačev Na kegljišču Partizana-Kovinarja v Štorah se je pred dnevi končalo letošnje občinsko prvenstvo v keg- Ijašikh borbenih partijah. Sodelo- valo je 15 ekip, ki so imele s preko 150 tekmovalci po tri nastope. Proti pričakovanju je prvenstvo osvojila domača ekipa Partizana- Kovinarja, ki je imela poleg pred- nosti domačega terena tudi najbolj- še možnosti priprav. Na splošno pa je letošnje prvenstvo v kvaliteti pre- cej zaostajalo za onimi v preteklih letih. Nekdaj povprečen rezultat 400 kegljev je bil tokrat, dosežen le dvakrat. Vzrok je verjetno iskati v slabih pripravah večine ekip. Končni rezultati-so naslednji: 1. Partizan-Kovinar 1155 kegljev, 2. Ce- lje 1130; 3. Olimp 1115; 4.'Sindikal- na ekipa Železarne 1106 (izven kon- kurence); 5. Kladivar 1069; 6. 13. inaj 1065; 7. Invalid 1064; 8. Tovar- na tehtnic 1056; 9. Acro 1042; 10. In- grad 1032 (neugodno presenečenje); 11. Vodna skupnost 915; 12. Mesni- ne 852; 13. Celjski tisk 851; If Glu- honemi 770; 15. Pošta 767. Prvih šest ekip si je priboi-ilo pra- vico nastopa na okrajnem prvenst- vu. Jože Lube j CELJSKI STRELCI SPET PRVAKI ^ V liinalu slovenske sitrelsike lige, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani so celjski sitrelci dosegli iz- reden uspeh. Kair tri ce- Ijiske ekipe so ee db kon- cu našle na vcdilnih • mestiih. Naslcrv republi- škega prvaka so osvojili strelci družine »Braniko Ivanuš« v postavi Jager, Pihler, Tržan in Dobo- vičnik s 1925 krogi. Dru- go mesto so s 1897 krogi zascidii sfcre-lci Kovinar- • , j a, tretje pa s 1889 krcg-i strelci Tempa. GIMNAZIJCI V ATLETIKI v sredo in četrtek so se na šport- nem dnevu pomerili v atletiki mla- di gimnazijci. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj solidnih rezul- tatov, kar smo lahko pričakovali. saj je celjska Gimnazija bila in je še zaloga dobrega atletskega kad- ra. V teku na 100 metrov je zmagal Šketa s časom 11,3. Isti tekmova- lec je bil najboljši tudi, v skoku v daljino, kjer je preskočil 613 cm. V skoku v višino je bil najboljši Kra- mer, ki je preskočil 176 cm. V šta- feti 4 X 100 m je zmagala štefeta 4. d. razreda. Nastopile so tudi mla- dinke, in sicer v teku na 50 m, sko- ku v daljino in v metu krogle. ŽALEC PREMOČAN v petem kolu okrajne nogometne lige so bili doseženi naslednji rezul- tati: Šmartno:Nazarje 1:1; Brežice: Žalec 2:11; Rog. Slatina:Šoštanj 0:3; Senovo:Vojnik 5:2. Lestvica: Žalec 5 5 0 0 .35:8 10 Šoštanj 5 4 0 1 25:4 8 Rog. Slatina 5 3 O 2 18:11 6 Šmartno 5 2 1 2 11:11 5 Senovo 5 1 2 2 9:16 4 Brežice 5 1 1 3 9:25 3 Vojnik 5 1 O 4 11:18 2 Nazarje 5 0 2 3 8:32 2 V drugi skujiini so bili doseženi naslednji rezultati: Gotovije:Šentjur 5:1; Rogatec:Ponikva 7:2; Polzela: Zreče 2:1; Vransko:Šalck 6:2. Vodi- ta moštvi Rogatca in Zreč. ZLATA ZVEZDICA v tekmovanju za »zlato zvezdico« najbolj- šega nogometaša druge zvezne lige jc tre- nutno najboljši Kladivarjev igralec Hriber- nik, ki deli 16. — 21. mesto, medtem ko je med strelci od Celjanov najboljši Devčič. S šestimi doseženimi goli si deli 6. — 9. mesto na listi najboljših strelcev II. zvezne lige — zahod. , . ŠPORT NA DROBNO Ф Košarkarji Celja so v soboto na svojem igrišču izgubili tekmo zad- njega kola vzhodne skupine dru- ge republiške lige z Žalcem 71:68. Zalee zaseda četrto, Celje pa še- sto mesto ob končanem tekmo- van,iu. Ekipa Konjic jc pristala na semdmem ftiestu. Ф Predzadnje kolo okrajne roko- metne lige: liovinar Štore B : Prebold 15:11, Šoštanj : P»trovče 1,'".:I0 ter Griže B : Velenje 8:24. Vodi Šoštanj pred Petrovčaml in Velenji^m B. ^ 0 V rri,iat(*l,tski rokometni tekmi je Učiteljišče premagalo ESS 14:4. Ф V VI. kolu šta.jerske rokometne lige je v nedeljo štorski Kovinar premagal ekipo MTT iz Maribora z 11:10. Ф V prijateljski nogometni tekmi je ekipa pravnikov premagala moš- tvo Zavoda za napredek gospo- darstva z rezultatom 4:2. Ф Na posekanih smučiščih pri Celj- ski koči so se že začele pr;prave za letošn.)o zimo. Prizadevni smu- čarji celjskega smučarskega klu- ba vsako nedeljo s prostovoljnim delom pripravljajo proge. Delo is- točasno izkoriščajo tudi za kondi- cijski trening. Seveda pa so k de- lu in pripiTavljanju našega zim- skega centra vabljeni tudi ostali prijatel,ii belcsra športa. ZARADI DEŽJA LE MITING V nedeljo bi moralo biti v Ljub- ljani atletsko tekmovanje za »Kva- litetni pokal« Slovenije in finalno tekmovanje za »Atletski pokal Slo- venije«. Zaradi dežja so do konca izpeljali le tekmovanje za »Atletski pokal« medtem ko so ostali tekmo- valci nastopili le na nekakšnem mitingu ob prazni tribuni. Za »Atletski pokal Slovenije« na- stopajo moštva, ki niso sodelovala na moštvenem prvenstvu Slovenije v atletiki. Med temi moštvi je že drugič zmagalo moštvo TVD ÍParti- zan Žalec, ki je zbralo 7680 točk. Na mitingu so od Celjanov zma- gali: Urbančičeva v metu kopja (46,87), Pikula v metu krogle z me- tom 15,92 in Vravnik v metu diska (47,85). RADIO CELJE v tednu od 19. do vključno 25. oktobra bo celjska kronika vsak delavnik na sred- njem valu 202 metra ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35 ter zabavna glasba in reklame ob 17.45. Razen tega se bo- do zvrstile šc naslednje oddaje: ponedeHek, 19. oktobra: 17.15 — kvartet Milcta Fcrleža, 17.25 športni pregled; torek, 20. oktobra: 17.15 — mladinska od- daja; sreda, 21. oktobra: 17.15 — od popevke do popevke; četrtek, 22. oktobra: 17.15 — Varšavski koncert, 17.25 — radijska univerza; petek, 23. oktobra: 17.15 — nekaj dalma- tinskih. 17.25 — V galeriji kulturnih in zgo- dovinskih spomenikov: Alojz Bolta — nekaj :> paleolitski umetnosti; sobota, 24. oktobra: 17.15 — za prijeten konec tedna; nedelja, 2.";. oktobra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — ijirajo \eseli instrumenti in rekiamc, 12.45 — Valter JJvoršek: Na lovskih izpitih. SEM TER TJA PO CELJU ODGOVOR NA VPRAŠANJE ODBORNIKA ^ ZAKAJ SE JE ZAVIEKIA GRADNJA MONTAŽNIH HIŠIC Na zadnji seji občinske skupščine Celje je odbornica občinskega zbo- ra VERA TURK iz Gaber ja posta- vila vprašanje, ki so ga sprožili že volivci na zadnjih zborih volivcev v Gaberju. Vprašala je, zakaj še ni- so porušiU 2 barak na vogalu Deč kove in Mariborske ceste, v katerih stanuje okoli 25 družin, in za te družine zgradili montažna stanova- nja, tako kot je bilo svoječasno vo- livcem pojasnjeno. Po informacijah, ki smo jih spre- jeli od strokovnih služb pri občin- ski upravi, se je gradnja zavlekla vsled tega, ker podjetje Edilit iz Ljubljane še ni izdelalo projektov in kalkulacij za gradnjo montažnih hišic, v katere bi prescUli prebival- ce iz barak, ki bi jih porušili takoj, brž ko bi bile montažne hišice vse- Ijive. Pogovori med podjetjem Edilit in Stanovanjsko zadrugo »Dom«, ki je investitor, so v teku in pričakuje- jo, da bodo te dni sklenjene dokon- čne pogodbe za gradnjo montažnih četvorčkov, kjer bo na razpolago 32 stanovanj. Ce bo jesen suha in lepa, bodo začeli graditi stanovanja že letos na Sp. Hudinji, kjer je že odobrena lokacija. Tudi stredstva za gradnjo so za- gotovljena, vendar bodo za stano- valce v barakah, ki se bodo prese- lili, morala del sredstev prispevati podjetja, v katerih so zaposleni. Vrednost takega stanovanja cenijo na 4 milijone din, in sicer 3 milijo- ne din montažni del (gradnja podje- tja Edilit), 1 milijon pa podklete- nje v klasični izvedbi. (Po »Informacijah«}' Otroci uničujejo zelenice s tem člankom bi hotel pred- vsem opozoriti starše tistih otrok, ki se na Otoku podijo po zelenicah * •in jih uničujejo, da bi jih poučili o tem, da so zeleni nasadi za otroš- ke igre neprimerni. In ne samo to. Pri žoganju na primer letijo žoge pogosto v šipe. Otroci razen tega udarjajo z različnimi predmeti po odtočnih ceveh, tako da so te v pri- tličju nekaterih zgradb pokvarjene. Tudi vožnja s kolesi, na katerih se- dijo po trije, je nevarna. Opaziti je, da ne upoštevajo javnega reda celo nekateri starejši stanovalci. Tudi ti hodijo po zelenicah od enaj- stega bloka proti petemu stolpiču, V smetnjake odlagajo steklenice, razne škatle in drugo, vse tisto, kar sodi na odpad. Nekateri odlagajo smeti tudi poleg smetnjakov, če- prav so ti še napol prazni. To zah- teva najbrž manj truda! In še beseda lastnikom avtomobi- lov. Pri četrtem stolpiču parkirajo nekateri lastniki svoje avtomobile kar na zelenicah, kar nikakor ni prav. V splošnem so vsi vogali ze- lenic okrušeni, trava pa poteptana. Ljudje, ki prihajajo na Otok od drugod, se pogosto čudijo, kako je mogoče, da prebivalci prav nič ne spoštujejo urejenost okolja, kar ima navsezadnje neko zvezo s kul- turo. M. Nikler, Okopi 13 MLADINA KOMPOL AKTIVNA Pretekli teden izvoljen nov mla- dinski odbor y vasi Kompole je na svoji prvi seji iz svoje srede izvoliL »vrh«, ki bo v sledečem obdobju vo-* dil organizacijo. Na kulturnonpro- svetnem polju si je mladina ome- njene vasi zadala nalogo naštudira- ti igro, organizirala pa bo tudi pro- slave za vse državne praznike, ka- kor je to že tradicija. Za dan mrt- vih bo množično obiskala in okra- sila grobove padlih borcev po oko- liških hribih, predvsem »še grob Cvetke Jerinove in Dušana Laha. Komite se bo zavzel, da tudi na ideološkem področju dela napravi preokretnico. Organizirali bodo pre- davanja in »šolo za življenje«. Športno življenje mladih v Kom- polah je na zavidljivi ravni. Enako bo rod mladih v vasi dal svoj de- lež prostovoljnemu delu za lepši vi- dez vasi, posebno pa še pri delu za morebitno gradnjo kulturnega do- ma. Letos sta se zvezne akcije ude- ležila dva kompolska mladinca in se oba vrnila s trase kot udarnika. Drugo leto jih bo na akcijo odšlo še več. KUPIMO jekleno vrv v dolži- ni 400 m, debeline 7—^10 mm. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Jeklena vrv« RUDNIK LIGNITA VELENJE sprejme na delo večje število KVALIFICIRANIH, POLKVALIFICIRANIH IN NEKVALinCIRANIH DELAVCEV PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE Osnovna PTT enota Celje sprejme več pismonoš za pošto Celje Kandidati naj predložijo nekolkovano vlogo in lastnoročno napisan življenjepis na naslov: Podjetje za PTT promet v Celju — Osnovna РТГ enota Celje. Kandidati morajo imeti v Celju zago- tovljeno stanovanje. Zaželeni so domačini. št. 41 ~ 16. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK; Stran 9j Tolažba v srcu Afrike DOSEDANJA VSEBINA: Elisabeth Bowne se je končno vdala v usodo, da je njen moz Frank mrtev. Letalo, ki ga je vo- zil, je padlo v pragozd ob liberijski obali. Druž- ba je enostavno obesila krivdo Franku, vendar Elisabeth v to dvomi. Kljub temu, da pričakuje otroka, z vso vnemo išče resnico in si dopisuje na vse strani. Največ spodbude ji je dal opis kraja nesreče, ki ji ga je poslal prestavnik mi- sionarske družbe Weimers. Ko sem prebirala Welmersov izčrpni opis, me je obšlo čudno občutje, kakor da se je v glo- bini moje duše nekaj premaknilo in me kliče. Tam, kjer počiva truplo mojega moža, v tisti odročni vasici z imenom Sanoyca, naj bi bila 'tudi lepota in mir — morda tudi upanje? Obšlo me je hrepenenje, skoraj neke vrste vedro raz- burjenje. Kaj je bilo to, kar me je iz tiste ne- znane vasice tako vabilo? Nemudoma sem pisala jezikoslovcu, kako globoko me je njegovo pisanje ganilo. Zahvalila sem se mu za tople besede. Takrat seveda še ni- sem slutila pravega pomena in vrednosti tega pisma. Na vsak način je bilo zame neobhodno ï>otrebno, da bi zvedela čim več o Sanoyeji. Evangelistični misijon, ki je poskrbel za po- greb''Franka in ostalih žrtev, jc imel svojo cen- tralo v New Yorku. Poiskala sem nekega dne dr. Hermana Oilberta, ki je vodil misijonsko delo v Liberiji. Prosila sem ga, naj mi pripove- duje o Sanoyeji in njenih vaščanih. Dr. Gilbert je oklenil roke na tilnik, za tre- nutek pomislil in začel: — Preprosti ljudje so, veste. Živijo v glav- nem od riža, ki ga pridelujejo. Obleke nosijo, kadar gredo v cerkev; za to žc poskrbimo... No, drugače pa tekajo polnagi naokrog. — V podrobnosti mi je pripovedoval o težavah, s katerimi se vbada misijonska postaja v kraju, kjer vladata primitivnost, neznanje; kjer ljudje govorijo osemindvajset rodovnih jezikov. — imate morda fotografije iz Sanoyeje? sem vprašala. — Nobenih novejših nimam. Vas je ena ti- stih postojak, ki jo je najtežje doseči. Tam ima- mo samo dvorazredno šolo, cerkev, zavetišče ^a sirote in zasilno ambulanto. — Ta razgovor me je vzpodbudil, da sem obi- skala vse misijonske postaje, za katere sem zve- dela. Neka neizrekljiva želja me je gnala, če- prav nisem vedela, na kakšno vprašanje naj bi mi Liberija dala odgovor. Vendar sem zgrabila za sleherno možnost, ki se mi je ponudila, da bi zvedela kaj več o tej deželi. Vselej, kadar sem svojim sobesednikom ome- nila, da bi morda potovala v pragozd, so go- spodje metali dvomljive poglede na mojo široko krojeno obleko, pod katero so slutili rast bitja, ki sem ga pričakovala. Najboljši prijatelji so imeli to idejo za nepremišljeno. Kako sem mo- gla pomisliti,-da bi v takem stanju potovala čez ocean ih celo v pragozd! Deček, ki sem ga rodila januarja, je bil že po nekaj dneh izrezan oče. Dala sem mu ime po mrtvem očetu — Frank, — Zdaj je deček čisto vaš, je rekla bolniška sestra na stopnicah in mi položila malo bitje v naročje. Veselo je še pomahala, Lusa in Hugh pa sta mi pomagala v avto. Da, popolnoma moj je, me je pogrelo. Brez očeta je in brez doma. Ker je bila moja sobica pri sestri Luisi premajhna, smo košarico za ma- lega Franka postavili v Luisino spalnico. Vedela sem, da sva z otrokom Luisi in Hughu v precejš- nje breme, zato sem prevzela čim več dela v go- spodinjstvu sestrinega doma. Nekega dne, ravno sem zlagala -plenice, je poklical William Weimers z željo, da bi se se- stala. Tako je zvečer prišel pome visok svetlo- las moški prijaznih in bistrih oči. Šla sva v re^ stavracijo, da bi se pri večerji lahko v miru po-^ govorila. — Jaz nisem misionar, je začel, ko sva sed- la. — V Sanoyeji sem bil po naročilu misijon- ske družbe, da bi na kraju samem prevedel ne- kaj delov biblije v tamošnje kpellsko narečje. — Možak je nagubal čelo in nadaljeval: — Življe- nje v tistih krajih je zelo primitivno. Vehko bo- lezni nadleguje ljudi, toda kljub temu se mi zdi Sanoyea zelo zanimiva. — — Ko sem brala vaše pismo, sem dobila ob- čutek, da ima dežela o kateri gpvoriva nekaj le- pega, nekaj pomirjujočega na sebi? — Mož'se je smehljal in blago odgovoril: — Res je. Dežela ima na sebi nekaj ... nekaj kar je tako vlito z ljudmi. Mnogi tujci to opazi- jo, mnogi pa sploh ne ... — Za trenutek je umolknil, ko bi iskal neko boljšo razlago, toda v tem sem se že vmešala: — Mislila... mislila sem že, da bi sama obi- skala Samoveo. — — To je dobra misel, je zdaj pohitel, pri če- mer me je ostro opazoval. Zdelo se mi je, da sočustvuje z mano: — Prepričan sem, da bi ne bilo slabo, če bi res potovali. — Debelo uro sva še govorila in med pogovo- rom so se obrisi mojega potovanja vse bolj za- črtavali. Enostavno, /edela sem, da moram po- tovati v Liberijo. Luisa se seveda ni strinjala z mojo odločit- vijo, je vseeno rade volje sprejela malega Fran- ka v oskrbo. Tudi letalska družba je bila pri- pravljena upoštevati vse ugodnosti, ki jih za- posleni in njihovi družinski člani uživajo pri vožnjah z njihovimi letali. Čez nekaj tednov sem bila pripravljena za pot. Polnoč je že minila, ko smo preleteli zahod- noafriško obalo. Zrla sem skozi okno v temo, me je obšla misej, da utegnemo pravkar leteti nad krajem, kjer je našel smrt moj Frank. Za- grebla sem obraz v roke. Razžarjene ličnice so pekle v dlani. — Kako se počutite, me je zaskrbljeno vpra- šal pná pilot, ko je blago položil roko na mojo ramo: — Še malo, pa bomo pristali v Roberts Fieldu... Kaj če bi vam stcwardesa prinesla kakšno okrepčilo? Nemo sem se zahvalila in odklonila pijačo. Znak, da se moramo privezati, je zagorel. Le- talo se je nagnilo in'spustilo nad pristajališče. Za mano se je oglasil prebujen otrok: — Mamica, kje smo. Smem izstopiti in po- gledati? — — Pusti, otrok, je odgovorila mati, — to je samo majhno postajahšče sredi pragozda. — Le nekaj nas je izstopilo. Na stopnicah mi je bušnila moreča nočna sapa v obraz. Nagon- sko sem stopila korak nazaj, kot bi bila pred odprtimi vrati razžarjene peči. Volnena obleka, ki mi je v New Yorku in Lisaboni prišla tako prav, mi je bila tu odločno prevroča. V majhni, prenapolnjeni in od smeha odme- vajoči čakalnici sem se ozirala po misionarju, ki naj bi čakal name. Centrala iz New yorka je sporočila moj prihod. Ocenjevala sem vsak po- samezen obraz, toda zaman. Nazadnje sem po- vprašala letališkega uradnika, ki mi je izročil pismo: Spoštovana gospa Bowne! Mož, ki bi Vas moral pričakati, je nujno mo- ral na važno sejo. Potrudil se bom, da Vam do jutri pošljem nekoga, ki Vas bo pripeljal k nam. L. T. Bowers • (Totota) Bila sem ubupana. Nikoli nisem ničesar sli- šala o gospodu Bowersu, še manj pa o Tototi. Nekaj mi je bilo jasno — prenočiti bom morala tu, toda kje? — Mar niste imeli prtljage?, je nenadoma vprašal uslužbenec in jaz sem prikimala. — Preiskal sera celo garderobo in jo nisem našel, je nadaljeval, v letalu prtljage ni bilo. — Zdaj za nameček še to. Popolnoma sem bila zmedena. Agent me je želel vsaj malo potolažiti, rekoč: — Naročil bom našemu služitelju, da Vam v baraki za letališko stavbo izprazni in pripravi skromno sobico. — Torej v tem kraju ni niti hotela? АИ morda lahko pokličem iz Monrpvije taksi? Ne. Tudi to ni bilo mogoče, ker z Monrovijo ni telefonske zveze. Roberts Field sploh ni bilo naselje — sa- mo ostanek nekdanjega zasilnega vojaškega le- tališča. Črn služitelj me je odpeljal v barako. V majhni sobici je bila postelja, prekrita z tanko mrežo proti moskitom. Ko so se vrata iz bam- busa zaprla za črncem, sem zlezla v posteljo na- pol oblečena. Trudila sem se, da bi ne slišala hreščečih glasov, ki so skozi okno vdirali iz bližnjega pragozda, dokler nisem zdrsnila v ne- mirni spanec. Nevihta, kakršne še nikoli nisem doživela, me je nenadoma zbudila iz sna. Vlivalo je, kot bi iz nevidnih oblakov tekli potoki. Še nikoli se nisem počutila tako osamljeno in zapuščeno kot to noč, katere preostanek sem budna predrge- tala na postelji. Naslednje jutro me je obiskal letalski agent in pripovedoval. — Svoji ženi sem pravil o smoli, ki jo imate s prtljago. Pravi, da vam bo posodila nekaj ta- kih reči, ki jih bcMe lahko nosili. — Mlada žena v svetloplavih hlačah me je čez nekaj časa premerila od nog do glave. Hotela je oceniti mojo postavo. Bila je v dvomih, saj mi je segala komaj majčkeno čez ramo. Na kavču so ležali kosi obleke; zmečkano platneno krilo, dve bombažni jopici, vzorčasta obleka, par čev- ljev, nočna srajca in tropska čelada. Na pomoč je priskočil še mož in mi stisnil v roko svojo srajco in dolge hlače, precej stare seveda. — Toda vendar ne misliš resno s temi sta- rimi hlačami, dragec? — je vprašala gostiteljica. — V mislih imam pot do Sanoyeje ... — je mrmral možak. Poiskusila sem obleko. Bila je tesna in ko- maj do kolen mi je segala. Komaj sem stlačila nogi v preozke čevlje, toda vseeno sem bila ve- sela, da sem lahko pustila svojo volneno obleko in čevlje Z visokimi petami pri svojih dobrot- nikih. — Kje missy, ki potovati! Med vrati je stal mlad črnec, ko smo ravno tlačili posojena oblačila v dve plastični vreči. Na hitro sem se poslovila ... (Se nadaljuje2_ ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA i POGOVOR V AVTOBUSU Trg Vojnik. Stojim na av- tobusni postaji in čakam. Čakam avtobus Maribor— Ljubljana. Pripelje ves nabit. Komaj zlezem v notranjost in se oziram, kje bi dobil sedež. Avtobus pelje dalje. Ves sem prepoten in bled. Opa- zi me rejena ženska. Poleg nje sedi otrok. Morda je njen. Namigne mu, naj vsta^ ne. Otrok uboga žensko in pomaha z roko. »Tovariš, prisedite. Otrok lahko stoji. Kar pohitite.« lena stiska otroka in me opazuje. Dolgo me gleda. Očitno ji moja bela polt ni všeč. Radovedna je. Zato vpraša. » Z dopusta?« Pogledam jo in se bolest- no nasmehnem. »Ne, iz bolnice.« »O!« Avtobus vozi dalje. Pelje mimo nevropsihiatrične bol- nice. Pri ograji stoji nekaj pacientov in gleda v avto- bus: Gospa mi smeje namig- ne. »Norišnica.« Pogledam jo z razprtimi očmi in rečem. »Tu sem še zdravil polna dva meseca ...« »Kaj, ste znoreli?« . »No ja, živci so malo po- pustili. Tu je bolnica za živ- čna in duševna obolenja.« Ona me gleda in. modruje. »Ste morda preveč pili?« Rahlo odkimam. »le dve leti niti kapljice!« Kar naprej me gleda, ka- kor da nečesa ne razume. »Kaj ste po poklicu?« »Učitelj.« »In vaša žena?« »Ni v službi, gospodinja je.« »Ha, ha, ha!« ' »Zakaj se smejete?« »Spomnila sem- se na mo--^ jega sina.« \ »Ne razumem vas.« »Oprostite, bom bolj dis- kretna. Kolika je vaša pla- ča?« »Štirideset tisoč.« »In koliko službenih let imate?« »Osemnajst.« »Imate kaj otrok?« »Dva sina.« »Bosta tudi onadva učite- lja?« »Morda, ne vem, tega pa res ne vem ... « »Moj sin je tudi hotel hiti učitelj.« »Pa?« »Komaj sem ga prepriča- la. Zdaj je gradbeni tehnik. Že deseto Ißt o. Lep in dono- sen poklic« »Dobro zasluži?« »Osemdeset, devetdeset ti- soč. Njegov najboljši prija- telj je učitelj. Prav tako de- seto leto. In veste, koliko za- služi?« »Oprostite, slučajno sem tudi jaz iz... »Ah!« »Kaj ste hoteli reči?« y>Nič, le to vam povem, da se prijatelj mojega sina stal- no prifQzuje, sin pa mu sve- tuje, naj menja poklic« Molčim in gledam v asfal- tirano cesto. Razmišljam in ne morem si kaj, da se ne bi sekiral. Telo mi narahlo podrhteva. Misli sn uprte v bodočnost. Rad bi ženski ne- kaj povedal, pa beseda ni hotela z jezika. Doma sem. Avtobus obsto- ji in potniki silijo na vse strani. Tudi jaz se dvignem. Še enkrat pogledam obraz zadovoljne sopotnice. Ona pa reče: »Tovariš, prihodnje počit- idee spet v Vojnik?« »Ne vem ...« Potegnila me je k sebi in zašepctaja. »Bežite iz. šole, ven, v in- dustrijo, v gospodarske or- ganizacije. Tam je denar, tam je zadovoljstvo. Nasvi- den j e gospod učitelj!« Pomaha mi in me pusti v razmišljanju. Drago Kunier Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK št. 41 — 16. oktobra 1964 življenje Tiho je odšla po skalni stezi v gozd. Tam je hotela potolaži- ti srce, ki je vpilo v globoki boli, najti nemara srečo, ki je nikjer drugod ni našla. To kar je imela, se ji ni zdelo vredno imena »življenje«. Ko ji je bilo nekaj, let je očeta zasulo ne- kje v vi^estfalskih rudnikih, mati pa je kmalu zatem umrla od sušice. Ostala je sama. / Prišla je v gozd in sedla na zeleno jaso. Glavo je sklonila v naročje; po licih so ji drsele solze. Potem je nenadoma prisluh- nila ptičjemu pet,ju. Pogledala je in videla, kako se drobni, ljubki vrabčki presedajo z veje na vejo, gledala je drevesa, ki so se pozibavala v vetru, str- mela je v raznobarvne liste, ki so se vrteli v zraku in končno legali na zemljo k tihemu po- čitku. Začuđeno je zrla v drob- ne gozdne rože, ki so se lahno pripogibale k zemlji. Strmela je v bele oblake in v zlato son- ce, ki se je kdaj pa kdaj pri- kazalo izza njih. Kaj je to? Kaj so ptiči, veje, rože, sonce, veter? Kaj? Je to življenje, tisto pravljično živ- ljenje, ki si ga je tako zelo že- lela. Vstala je ter razprostrla ro- ke, da bi objela ves gozd, ves svet, vse, vse. Zdaj je vedela, kaj'je življenje in kakšno je. Lica, še vedno hiokra od- solz, so ji drhtela v nasmehu, oči so ji sijale pogumno. Sedla je nazaj v travo, roke pa je imela še vc^o razpro- strte, kakor da bi hotela to, kar je našla, za vedno prikle- niti nase. Anica Babičeva Darja iz Bistrice ob Sotli izredno rada poje in ple- še, čeprav ji je komaj osem let. Takole je nastopila tudi v Ro- gaški Slatini. In zdaj? Bi pela ali plesala? »Oboje, samo ni- kogar ni, ki bi me učil?« To je na Šmarskem resnično hudo. Na zadnji skupščinski seji so se odločno zavzeli za nižjo glasbeno šolo, ker je okoli 5.000 otrok v občini brez take šole. l*red leti sta bili pa že dve!? Darja, zaupaj občinskim mo- žem; rešili te bodo hude skrbi. PISMO s PLANINE Minilo je že precej časa, odkar sem se v »Radovedno malho« prvič oglasila. Zdaj sem zaključila osnov- no šolo, doba otroštva, se mi zdi, je za mano. Kljub temu se od »Ra- dovedne malhe« še ne nameravam posloviti. Le oglašala se najbrž ne bom več tako pogosto. Vedno sem jo zelo rada prebirala. Zanimalo me je življenje otrok po drugih krajih; Včasih sta me kakšna pesmica ali kak sestavek presenetila, tako dob- ro sta bila napisana. Naš kotiček mi bo še naprej, ostal prijetno bra- nje. Vsem bralcem in sodelavcem »Ra- dovedne malhe« prisrčen pozdrav.. Ivanka Deželak Planina pri Sevnici 5j Dragi mladi prijatelji! Najbr^ zadnjič nisem dovolj vljudno prosil, kajti tudi ta mesec se za radovedno iVtaiho ni nabralo velilto prispevkov. .Malo sem že hud, toda ne toliko kot tisti fant iz Zgornje Savinjske doline, ki nam je zagrozil, da ni- česar več ne pošlje, če mu ne objavimo nje- gove pesmi. Nalašč mu je nismo objavili, ker mislimo, da je za nadebudne pesnike potrp- ljenje in vljudnost prav tako važna, kot za vse druge ljudi, zlasti pa mlade. Bliža se 29. november, zadnji dan, ko* se bodo pionirski odredi povečali za stotine no- vih članov — dosedanjih cicibanov. Prepričan sem, da se starejši pionirji krepko priprav- ljale na ta dogodek. To je spet snov, na ka- tero čaka »Radovedna malha«. Pa kostanj je dozorel, prve nevšečnosti v šoli se vrstijo, gobe rastejo ... kaj res ni nič domišljije v vaših mladih glavah? Majčkeno ra^oč^ran se priporoča Vaš stric urednik MORDA ŠE m VESTE Morda še ne veste, da je prvo strelsko društvo v Ju- goslaviji bilo listanovljeno že pred štiristo leti in sicer v Ljubljani v 1-6. stoletju. Torej v času, ko je strelec mušketir potreboval dobre pol ure, da je puško nabil, ali ko je ogroženi (napadeni graščak) lahko mirne duše pojedel kotlet preden se je grožnja nove krogle znova pribUžala. PLANINSKI NARAŠČAJ V MOZIRJU Mozirski pionirji, člani mladinskega odseka PD Mozirje, so letos priredili več izletov. Od- kar so v Mozirju ustanovili svoj odsek, so pionirji pokazali izredno navdušenje za pla- ninstvo. Njihov prvi izlet je veljal Gori Olj- ki, drugi Paškemu Kozjaku, v načrtu pa ima- jo še izlet po partizanskih poteh Dobrovelj, pozneje pa tudi težje gorske ture. Proslavili smo pionirski dan! Pionirji odreda Toneta Tomšiča smo 29. septembra organizirali na L osnovni šoli v Celju skupen izlet na Javornik pri Svetini, kjer smo imeli odredno pionirsko konferenco. Naši najmlajši pionirji so priča- kali tri velike avtobuse na šolskem dvorišču in se odpeljali z njimi na Svetino. Vsi ostali smo se odpeljali iz Celja z vlakom v štore, od koder smo krenili proti partizanskim gro- bovom na Javornik. Radovedne oči so spremljale vso pot naš pohod, saj smo se vili kot dolga kača po strmini proti partizanskim grobo- vom. Na poti smo obiskali kar štiri grobove padlih borcev XIIL briga- de Mirka Bračiča, borca Rdeče ar- made in padlih borcev Kozjanskega odreda. Po dveurnî hoji smo dosegli svoj cilj in se zgrnili okrog spomenika padlih borcev II. bataljona Kozjan- skega odreda, kjer nam je tovariš ravnatelj natančneje opisal zgo- dovino tega kraja iz časa NOB. Po tej uvodni besedi je poročala naša pionirska patrulja, da je prejš- nji dan uredila partizanske grobo- ve in jih okrasila z venci in s cvet- jem. Dosedanja predsednica pionir- skega odreda Milena je pozdravila vse goste In pričela s pionirsko kon- ferenco. Izvolili smo delovno pred- sedstvo. Nato je Milena prebrala poročilo o lanskoletnemu delu, ki je bilo zelo bogato. Po poročilu smo razpravljali o uspehih dosedanjega dela in nekaterih manj uspelih ak- cijah. Sledile so volitve novega od- bora. Pionir Tonček nas je seznanil z delovnim načrtom našega odreda za letošnje šolsko leto. V njem je bilo rečeno, kaj vse bomo delali, kako bomo praznovali praznike, ka- ko bomo uredili šolsko okolico itd. Še posebej pa je bilo poudarjeno to, da se bomo vključili v tekmova-s' nje JPI. Ob 20-letnici osvoboditve je namen letošnjih JPI ,da bi se še bolj seznanili z našo NOB. Pionirji bomo povabili tudi borce NOV, da nam bodo pripovedovali svoje spo- mine iz doživetih borb. še vrsto raznih nalog smo si zastavili in vsi pionirji smo ta program soglasno sprejeli. Za slavnost smo pripravili tudi kulturni program z recitacija- mi in pevskimi točkami. Uspelo konferenco smo zaključili s pesmi- jo »Lepo je v naši domovini biti mlad«. . V spomin na partizanska leta smo na kraju dobili še okusno priprav- ljeno partizansko menažo. Po živah- nih igrah in prijetnem razvedrilu smo se vsi pionirji zadovoljni vrni- li na svoje domove. Pionirski odred I. osnovne šole ' Mar j a Berce I. osnovna šola Celje MIHEC IN STARA SLIVA KOMPAN TANJA, LL. 29. NOV, 29, CELJE »Pohitite vendar fantje, mu- di se,' danes gremo na tisto slivo, ki je letos tako polna«, je vpil Mihec gruči iantov, ki se jc približevala. Fantje so se brž odpravili za Mihcem. »Mihce, pa menda ne greste na staro slivo za vrtom, vsak čas sc bo zlomila, je boječe rekla Lučka«. » Prav tja gre- mo«, se jc odrezal Mihec, »si- cer se pa nikar ne vtikaj v naše zadeve«. Fantje so odšli. Lučka pa ie žalostno stopicala daleč za nji- mi. Videla je, kako se je ne- kemu dečku odlomila nizka veja, slišala pa ni, ko je de- jal: »Je pa res stara, tale sli- va.« Naenkrat pa je nekaj počilo in Mihec je obležal na tleh, ter glasno tožil. Lučka je brž stekla k njemu, mu očitala neubogljivost, potem pa mu je pomagala domov. UGANITE ZAKAJ: Zdaj nam bodo še prek časopisa nalagali računske naloge, boste rekli. Pa ni tako. Ste žc slišali za Kapele pri Brežicah? Nekoč je bila to >>imenitna vas«, celo sedež občine je bi- la. Hiše so bile vse le- MADEMOISELLE DOCTEUR 10 Nedolgo potem je Coudoyanis kupil firmo Meuner et Co. od dveh prasUirih Pissardovih tet; kupčija ni bila nevarna, ker gospod Pissard ni bil francoskim oblastem niti malo sumljiv. Mademoisšelle docteur je ostala še nekaj časa v Franciji in storila nekaj, česar Coudoyanis ni vedel. Na nekem izletu je spoznala francoskega podoficirja, ki je služil v obveščevalnem oddel- ku generalnega štaba. Osvojila ga je, kot že vse moške doslej. Ta možakar je mislil, da je Anne- marie prostitutka, ki redno obiskuje nočne lo- kale. Opazil pa je, da ni docela propadla, zato je sklenil, da jo spravi na pravo pot. Zdelo se mu je, da je najbolje, če jo poroči. Nekega dne, ko sta se sprehajala po nekem parku, jo je za- snubil\ Annemarie je njegovo ponudbo sprejela s pogojem, da mora prej obvestiti svoje starše, ki 7.ivijo v neki vasici ob španski meji. Potem je odpotovala. V resnici je ostala v Parizu in se še istega večera sestala z nemškim oficirjem, ki je prišel kot špijon iz Nemčije. Oficir ni vedel za Con- stantino, Coudoyanis pa ne za oficirja. Oba sta zbirala podatke za nemško obveščevalno službo, ki ju je lahko tako primerjala in kontrolirala. Ko je to opravila, se je sestala v Fontaine- bleau ju s človekom, ki ji ga je poslal iz ВегЦпа Matthesius. Temu človeku je izročila vse po- datke. S svojim podoficir jem se je običajno sestaja- la na cesti. Bil je skoro vedno točen, tistega dne pa', ko se je vrnila iz Fountainebleauja v Pariz, ga dolgo ni bilo. Ko je končno prišel, je bil zelo vesel, da se je vrnila in da so starši pristali. Pogovarjala sta se O' poroki, toda Annemarie je opazila da je raztresen in zaskrbljen. »Kaj je, cheri? Si bolan?« »Ne, samo utrujen s^m. Imel sem dela čez glavo. Dva agenta sta javila, da sta v Franciji videla neko osebo, ki jo imamo registrirano kot nemškega špijona. Ženska je in če je res tu, je slabo za }ias, ker je spretna ko vrag... Oficirji so- zelo zaskrbljeni.« »Ženska? Kako ji je ime?« »Tega nihče ne ve. Pravijo, da je zelo lepa. Vse kar imamo, je precej stara fotografija iz Bruslja. Poznamo samo njen pridevek: Made- moiselle docteur... Toda pustiva to, aimé, go- voriva raje o naju...« Nasledhjega dne je našla v časopisu objavo, da se v Franciji nahaja nevarna nemška špijon- ka, ki je videti takšna in takšna. Nagrada 500.000 frankov vsakomur, ki jo prijavi oblastem. Čez nekaj dni ji je podoficir povedal prese- netljivo novico. Coudoyanis jo je izdal. Bil je v generalštabu in zahteval 100.000 frankov pre- dujema. Jutri bo spet prišel, dali mu bodo de- nar, potem bo izdal špijonko. Trdi, da jo je še pred vojno videl v Berlinu in da se je doüro spominja. »Boš dobil odlikovanje, če jo ujamejo?« »Gotovo. Dobili ga bomo vsi, ki imamo s tem posla.« Pozno ponoči se je Annemarie zmenila za se- stanek s Coudoyanisom v neki zakotni kavarni. Na poti v kavarno ga je dohitel avto z Annema- rie, ki ga je povabila, naj vstopi. Dala mu je kuverto in mu rekla, da ga čaka jutri zjutraj ob sedmih v predmestni gostilni Pri turški rrtački nemški agent, ki mu bo izplačal 50.000 frankov kot posebno nagrado za njegov trud. Izročiti mu mora kuverto s podatki. Sredi noči je nastal v francoskem general- štabu pravi poplah. Prispelo je pismo s sporo- čilom, da je Coudoyanis nemški agent. Obvešče- valna služ.ba naj jutri zjutraj blokira gostilno Pri turški mački, kjer bo našla Grka, ki ima s sabo pismo za nemškega agenta. V pismu so pomembni podatki o francoskih četah, namenje- nih proti nemški meji. Zjutraj ob sedmih so ujeli Grka Pri turški mački in našli usodno pismo, čez nekaj dni ga je vojno sodišče obsodilo na smrt. Istega dne, ko so v Parizu ustrelili Coudoya- nisa, je prispela Annemarie spet v Berlin. Leta 1917 so se vršili po Evropi veliki nabori. K vojakom so klicali vse, kar se je dalo, za od- ločilni spopad. Vojno je treba končati, so govo- rili povsod. Ko se je Annemarie spet odpravlja- la v Pariz, da bi zbrala podatke o novih silah, ki so jih ncvačili, je prispela grozna novica. Fran- coska obveščevalna služba je zvedela za vse nemške agente, razsute po večjih francoskih me- stih. sene in gospodinje so jih barvale z »hudo« rdečo barvo. Nekoč je tu v šolo hodilo nad 300 otrok, pa poš- to so imeli in še kaj. Danes v Kapelah hodi v šolo 64 učencev. Največja zanimivost pa je ta, da šola premore štiri pare dvoj- čkov. To so: Blanka in Ksenija Kre- jačič, staro osem let, Francek in Jožek Smrekar, stara prav tako osem let, dalje Ivan in Milan Tkav- čič, stara devet let ter Ivan in Dar- ko Pintarič, stara deset let. Ti štir- je dvojčki, zlasti Smrekarjevi in Tkavčičevi .delajo svojstvene teža- ve tovarišem učiteljem — težko jih namreč ločujejo. Zdaj pa k računski uganki. Zakaj 56 + 4 X 2? Pogruntajte! št. 41 — 16. oktobra 1964 GELJSKI TEDNIiC Stran U gradnja mimo predpisov-stop! 500 CRNIH GRADENJ V CELJSKI OBČINI. DEJALI BOMO: ANARHIJA. IN UKREPALI: STOP! ZA VZGLED (NAJ BO VZGOJNI, STRAŠILNI, OPAMETO- VALNI) PA BÒM0 PORUŠILI 10 NAJBOLJ DRASTIČNIH PRIMEROV. ZIMA JE PRED DURMI IN 'SE SO ŠTEVILNI TISTI, KI NAVZLIC VSEM UKREPOM IN VSEM PREPOVEDIM ŽELE, DA BI IMELI NAD GLAVO STREHO, DA BI IMELI SVOJ SKORMNI KOTIČEK — NAVZLIC VSEMU BODO SKRIVOMA ZA- CELI Z GRADNJO, KAJTI----PROBLEM NI CISTO NIC CELJSKI, TEMVEČ HUDO SPLOŠEN IN DOMA VSEPOVSOD, KJER SE JE IN SE SE RAZRAŠČA INDUSTRIJA. Pred petimi meseci ali popreje je NEKDO prišel v Cinkarno ali Emaj- lirko ali E toi ali... in se prijavil, bil sprejet, ker stanuje v tej in tej ulici. To je bilo dovolj za podjetje. Ta nekdo ima ali bo imel družino, nima pa stanovanja. Njegov inte- res je zaslužek, interes podjetja ve- čanje proizvodnje. Sčasoma pa ta NEKDO zahteva svoje pravice — iš- če jih v dolžnostih podjetja — in vloži prošnjo. Stanovanj pa ni do- volj in ko čaka in se načaka, začne na lastno pest reševati svoj prob- lem — ki pa ni samo njegov. Nje- gova smola je v tem, da je samo NEKDO in podjetje zanj ob spreje- mu ni imelo pripravljenega stanom Vanja, kot je razumljivo za kadre, perspektivne kadre in kadre na- sploh. NEKDO pa je običajno brez kvalifikacij in torej v kategoriji (po finančni zmogljivosti) tistih, ki dan- danes nimajo dovolj sredstev, da bi lahko uresničili svoje želje po stanovanju v okviru ožjega gradbe- nega okoliša, kjer je poleg predpi- sanih tipskih hiš tudi masten ko- munalni prispevek. In tu nekje je ples anarhije. Rezime tovrstnih prizadevanj je le čudna ugotovitev. Dobro plačani kadri imajo družbena stanovanja, čeprav imajo sredstva, da bi lahko gradili lastna stanovanja; slabše plačani NEKDO pa se v navzkriž- nemu ognju ekonomskega in admi- nistrativnega pritiska (mislim na gradbene okoliše, kamor ga usmer- jamo, in visok komunalni prispe- vek, ki mu ga moramo predpisati) odloči za dejanje: zgradil si bom streho, pa naj pridejo in mi jo po- drejo! Naivno se ogreva za pravice, in dela proti predpisom. In rešitev! Podjetja pravijo: naj uredi občina, vsi občani pravijo: občina! In ali ni odveč, da moramo deja- li: to smo vendar mi, naša sred- stva, naše delo, naša zavest. Kdo je le ta imaginarna občina, ki naj reši?. Občina ne more rešiti tega prob- lema, lahko pa ga mi vsi, mi vsi smo občina, rešujemo! Sredstva so problematična, ostaja torej naša za- vest! — družbena! In zdravilo ?Baje samo okrogle tri mili- jarde za ureditev primarnih komunalnih na- prav — oprostite, samo za kanalizacijsko mreže. Sodobno mesto mora imeti sodobni podzemski odtok: rajonske zbiralnike, glavni kolektor, čistilne naprave itd. Prav to pa je poleg ostalih v Celju nezadovoljivih komu- nalnih naprav, vzrok postopne izgradnje se- daj po predlogu razširjenega gradbenega o- koliša. Ob postopno urejenih najnujneših zbiralnikih bodo postopno razvijali soseske. — Prispevek, ki ga plačujemo pri vodi, daje le 12 milijonov letno, kar ne zadošča niti za redno vzdrževanje kanalizacijske mreže. — Komunalna ureditev za Ost rožno stane okrog 153 milijonov, od tega 52 milijonov vodovod i.i električno omrežje, kar po pred pisih ne sodi v breme interesenta, temveč je dolžnost komunalnega podjetja. Pri tem pa nehote pomilujemo tega »podhranjenega« pa- storka, ki bi v sedanjem položaju reševal stanje le s »kamnom modrosti«. Ni odveč, če se spomnimo, da imajo sosednje repub- like že zdavnaj proporcialno obremenitev državljanov za prispevek k vzdrževanje jav- nih komunalnih naprav. Morda bo tudi Ce- lje moralo slediti tej tendenci, kajti milijon komunalnega prispevka za individualno grad- njo na Ostrožnem tira najnujše primere }п teh je preklicano dosti) še vedno med kr- šitelje. Bržčas pa bi ta obremenitev tudi rešila Celje pred nič kaj napihnjenimi na- povedjni o usmraditvi. OD PONCIJA DO PILATA ali goreča želja občana po stanova- nju v hladni reki administracije. Državljan, ki postane interesent za individualno gradnjo, potrebuje za uresničitev želja lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ko zbere vse potrebne dokumente stopi v pravem smislu njegova želja v lokacijski postopek, zatem pa (če je prva stop- nica uspešna — pri tej se namreč največkrat zatakne!) v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Interesent mora,.predložiti proš- njo (obrazec dobi v sprejemni pi- sarni občinske skupščine) ter pri- loge: situacijo v merilu 1:2880 in drugo v merilu 1:1000 ali 1:500 ter soglasje komunalnih organizacij (Plinama-vodovod, »Elektro« Celje, Ceste in kanalizacija). Soglasja od- padejo za. soseske, kjer je ureditve- ni načrt že potrjen, to stane trenut- no s takso vred okrog 7 tisoč din. če je imel interesent srečo, da lo- kacija po njegovi želji ne ruši urba- nistično zastavljene predvidene ar- hitektonske celote, si je pridobil pravico do drugega dela postopka. Sedaj vloži vlogo za gradbeno do- voljenje s prilogami: investicijsko tehnično dokumentacijo (glavni na- črt), kopijo odločbe o potrditvi ož- je lokacije s situacijami v istih me- rilih z vrisanim objektom. In v ko- likor interesent ostaдe v mejah tip- skih načrtov, ga drugi postopek sta- ne okrog 40 tisoč dinarjev, kajti načrti po želji se pno v bližino pol milijona. Načrte izdeluje tudi projektant- ska skupina pri Zavodu za napre- rek gospodarstva v Celju in stane- jo od 30 do 40 tisoč dinarjev, ker je v primerih tipskih hiš en načrt večkrat razmnožen. Trdijo, da je to razmeroma poceni, česar pa inte- resenti ne verjamejo, šc to: prošnjo za gredbcno dovo- ljenje vloži interesent samo enkrat, t sporno je le lokacijsko dovoljenje. Praksa kaže, da po dvakrat, trikrat vložijo prošnjo, medtem pa začne že tudi z gradnjo in kršitelj je tu. OCE MI JE DAL ZEMLJO zato želim tukaj stanovati. Ni treba plačati zemljišča in sploh bom lah- ko ceneje gradil«. To so najčešće motivacije števil- nih interesentov za gradnjo izven ožjega gradbenega okoliša. Uredba o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišč izven gradbenih okolišev za gradbene namene (Ur. list SRS-29/63) pa to omogoča le pod sledečimi pogoji: Ф V primerih, kadar stranka pri- loži k prošnji potrdilo, da se preživ- lja izključno od kmetijstva; # Za nekmečko prebivalstvo v primerih, če je zemljišče znotraj strnjenega naselja vsaj 100 stano- vanjskih enot z nižjo osnovno šolo in minimalno komunalno opremlje- nostjo) zdrava pitna voda, ustrezno odplakovanje fekalnih odplak in do- stop na cesto). Ф Vezano pa je tudi na druge pogoje: da ni na tem zemljišču predvidena gradnja javnih objek- tov, da zemljišče ni predvideno za proglasitev za zavarovano zemljišče ali za razvoj družbene kmetijske proizvodnje. # Zemljišče mora biti gradbeno tehnično sposobno za zidavo (nosil- nost tal, plazovitost terena, poplav- ljanje tal, sončenje itd...) # Če gradnja ne nasprotuje pred- pisom skladnega razvoja naselja ali drugim družbenim koristim (vpra- šanje preobremenitve dosedanjih komunalnih naprav in podobno!) Žal kaže, da nobene od obstoje- čih naselij v celjski občini (izven ožjega gradbenega okoliša) ne iz- jemna dovoljenja niso možna, ven- dar pa toleriraju izjemne primere. Tako Zavod za napredek gospo- darstva pripravlja zazidalno doku- mentacijo za Ljubečno za okrog 38 stanovanj z izjemnimi dovoljenji. Le na ta način bo možno reševati potrebe lokalnega gospodarstva. Pri tem ni odveč, če pomislimo na Ga- berje, ki je bazen celjske industrije — namreč ali ne bi mogla podjetja usmerjati delavca v komunalno ure- jene soseske v obliki kreditiranja; koristi so prav tako za podjetje kot za interesenta! še nujnejši pa se kaže ta problem v Selcah, nazadnje pa viden je tudi skozi prizmo sto- rilnosti. OB ZAKLJUČKU Torej, stanje je takšno, da mo- ramo, hočemo ali nočemo, tolerira- ti 500 kršiteljev. Kaj pa bomo stori- li, da to zajezimo, pa je zadeva nas vseh in ne navsezadnje vprašanje uspeha ali prehoda naše industrije — gospodarstva nasploh od inten- zivnega k ekstenzivnemu gospodar- jenju. Pogoji, pomoč, razumevanje in nekaj več posluha, pa bo kršite- ljev vse manj. Na zgornji skici (žal nam ni bila dostopna boljša) je razvidno, kakšen je sedanji gradbeni okoliš, v okviru katerega bodo dovoljene gradnje. Po- leg obširnega področja, ki zaključuje mesto Celje, sta tudi dve lokaciji in sicer Zagrad ter Kompole. Gradbeni okoliš je začrtan z debelo črto. PROBI EM V ŽAR IS Ć u NOV GRADBENI OKOLIŠ ŠELE PREDLOG Pri gradnjah ne moremo mimo načrtov. Tu že tako ali tako zaosta- jamo in tudi to je doprineslo v ne- ki meri k tolikšnemu številu črnih gradenj v celjski občini, šele pred- lanskim je Zavod za napredek go- spodarstva v Celju izdelal prvi ur- banistični program za mesto Celje, ki pa je že v času razgrnitve doži- vel upravičene pripombe. In zato je občinska skupščina letos zno\^ naročila izdelavo novega urbanistič- nega načrta, ki paj bi upošteval spremenjene razvojne programe celjske industrije in s tem poveza- ne vplive na razvoj mesta. Žal pa bo tudi ta program zaenkrat pred- stavljal le "ureditveni načrt, ne pa celotnega področja občine. Ureditveni načrt je okviren; po- stopno pa izdelujejo podrobnejše načrte za posamezne soseske nove- ga ožjega gradbenega okoliša za družbeno in individualno gradnjo. Predlog zajema razširitev na dele naselij Babno, Ostrožno, Spodnja Dobrava, Zgornja Hudinja, Šmar- jeta, Lipa, Lisce in dvoje gradbenih otokov izven tega okoliša: Kompo- le in Zagrad. CENEJŠA IN DRAŽJA GRADNJA Prav Kompole in Zagrad pred- stavljata možnost cenejše gradnje zaradi slabše komunalne opremlje- nosti. Po cenitvah bo v teh sosekah znašal komunalni prispevek okrog 200 tisoč dinarjev, medtem ko bo v urejenih soseskah (primer: Ostro- žno in drugod) znašal po sedanjih cenitvah od 800 tisoč do milijon di- narjev. Ta krepak prispevek je po sedanjih predpisih dolžnost intere- senta. In prav tu moramo dodati, da ni interesent zgolj delavec, ki želi imeti stanovanja, temveč da je interesent tudi podjetje, ki potre- buje delavca! Ali pa morda to, da bi morali samoupravni organi v podjetjih imeti na očeh delavca kot občana in ne le kot delovno silo! Primere za to trditev ne, poznamo; le popis 500 črnograditeljev kaže, da je 70 odstotkov vseh kršiteljev zaposlenih v celjskih podjetjih in to v glavnem kot nekvaUficirani ali polkvalificirani delavci. PREPOČASNO ROJSTVO NAČRTOV o krivdi prepočasnega reševanja načrtov ne kaže razpravljati, kajti administrativna pota za potrditev načrtov so znana kot pravljica o »jari kači«. Tako moramo takoj po- vedati, da zaenkrat še ni potrjen ožji gradbeni okoliš, da pa še tudi to ni rešitev, ker je gradnja v tem okolišu vezana na potrditev urba- nistične dokumentacije za posamez- ne soseske. Zaenkrat obstaja dokumentacija le za individualne gradnje na Ostro- žnem, za Zgornjo Hudinjo pa bo iz- delana do konca oktobra. Toda ti načrti moi;ajo že presta- ti preizkušnjo javne razgrnitve, ki traja tri mesece, zatem tolmačenje na zboru volilcev, potem pretres na pristojnem svetu pri občinski skup- ščini, ki načrt sprejme in predloži v potrditev občinski skupščini. Zatem roma načrt na okrajno skupščino v dokončno potrditev in po potrebi še na republiški sekre- tariat, ki da soglasje. Pri tej proceduri je najkrajši rok pol leta, iz prakse pa vemo, da tra- ja tudi dalje. ALI GROZI CELJU »BLEJSKA BOLEZEN«? Belo Celje zdaleka ni tako belo, kot ga opevamo. Strokovnjaki pravijo, da mu gro- zi »usmraditev« ali poplava od fekalij. Me- nijo, da bi bila katastrofalnejša od znane poplave pred desetimi leti. 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET Rogaška Slatina navdihuje umetnike Ob kisli vodi, ki je zaslovela po svetu, so se zbirali različni ljudje. Tu so se srečavale kronane glave takratne Evrope; petičneži, trgov- ci, bankirji; pa tudi pisatelji, pes- niki, umetniki. V Rogaški Slatini še danes srečujemo imena Tavčarja, Stritarja, Litza, Girardija, Vraza in drugih. Gospoda v svoji hierarhič- ni lestvici pa jc skušala ovekovečiti obisk ob kisli vodi tudi v vidni ob- liki na platnih. Zatorej ni čudno, če jc vsako kronano glavo, deželnega kapetana in podobne spremljal tudi upodabljajoči umetnik. Slike so bile primerna reklama in prepričljivi dokazi o resničnosti. Tako je na primer znameniti av- strijski slikar A. Schrötter napravil štiri velike slike o zgodovinsko po- membnih dogodkih v Rogaški Sla- tini: »Odkritje zdravilnih vrelcev po Nikolaju grofu Zrinjskemu 1645«.; »Prihod nadvojvode Ivana Avstrij- skega 1836. v Rogaško Slatino«; »De- želni kapetan Ferdinand grof Attems s soprogo v spremstvu le- karnarja Siisša prevzema 1825. zgra- jeni vrelec Tempel« in »Njegovo ve- ličanstvo cesar Franc Jožef obišče zdravilišče 1883«. Vsi ti motivi so izšli tudi na razglednicah. Vsekakor pa je prav obisk predzadnjega av- strijskega cesarja v Rogaški Slatini bil izrazito gospodarskega pomena. Okoli 1875. leta je prevladovala go- spodarska kriza, kar je nedvomno prizadelo tudi zdravilišče. In po- dobno kot je nekoč cesar Fcrdinad z obiskom pritegnil pozornost na Rogaško Slatino, je tudi tokrat Franc Jožef dosegel to, da so v »ce- sarsko« zdravilišče sledili še ostali. ki so hoteli biti sodobni. Slovenski slikar Ivan Vaupotič je podobno upodobil na hrbtni strani istega platna prihod kralja Alek- sandra I. Karadjordjeviča 1925. v Rogaško Slatino. Nadvojvoda Ivan je privedel k vrelcem slikarja K. Rus,sa, ki je ohranil na svojih sli- kah takratno Rogaško Slatino ter opozoril celo prirodoslovce na za- nimivo slatinsko živalstvo in rast- linstvo. Ob motivih iz Rogaške Sla- tine srečujemo še vrsto umetniških imen, kot so Kari Rcmp, M. Won- nesch, J. Wachtel, N. Klarmann, T. Schneider, C. Kreutzer, P. Ahrens, J. Passini, C. Reichert — in drugi. Tu s<9JiStx§fjaM,iÍ^yE..íl!y¿é^ narod- nosti. Z razvojem fotografije pa se je ilustrativna propaganda za Ro- gaško Slatino razvila do neomeje- nih razsežnosti. Slikarji se niso pri svojih stvaritvah ustavljali samo pri motiviki zdravilišča. Kari Remp (1675-1718) je naslikal Apolona, ki zasleduje Dafne. Bogato slikovno gradivo je osno- va, na kateri je dr. Adolf Rezek, red- ni profesor Veterinarske fakultete v Zagrebu in častni občan Rogaške Slatine napisal obsežno besedilo: Rogaška Slatina po starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomeni- kih in kozarcih. Rokopis, ki obsega blizu 400 strani, izide pravkar ob 300-lctnici Rogaške Slatine v sloven- skem jeziku. Monumentalna knjiga je nedvomno dostojna kulturna od- dolžitev ob zgodovinskem jubileju, kakor je Nova Terapija, ki jo bo- do odprli ob letošnjem Dnevu те- publike, veličasten in prepričljiv spomenik zdraviliškega razvoja. O Rogaški Slatini so že veliko pi- sali. Tu srečamo poleg tujih imen zlasti še domača: Dr. F. Kidriča, prim. dr. Rudolfa Leskovarja, prof. Ludvika Rebeuška, Ivana Goršiča, dr. Pavla Strmška in še niz drugih s krajšimi ali daljšimi prispevki, »Novo Terapijo« in današnjo Ro- gaško Slatino pa bomo posebej predstavili našim bralcem ob zgo- dovinski slavnosti prihodnji mesec. Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 41 — 16. oktobra 1964 SVET PRED AMERIŠKIMI VOLITVAMI SVETOVNI TISK O ATOMSKEM KRIŽARJU IZ ARIZONE # Še do nedavna so ga imeli za »najneverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA«. # Celo sam je izrazil sum v svoj državniški talent. Ф Goldwater zahteva naj- agresivnejšo in najbolj brez- obzirno politiko ZDA. Ф Že kot deček je Bary razrušil cerkveni stolp z mi- niaturnim topom. # Goldwater je bil pristaš antikomunističnega lovca na čarovnice Mac Carthyja. »Že sama misel, da lahko Goldwater postane predsed- nik, nas navdaja s srhom. Iz- bor za predsedniškega kandi- data pa predstavlja veliko ne- varnost, ker je to znak naj- težje krize, ki jo doživljajo Združene države Amerike,« (Politiken Kopenhagen) »Strašno je trditi, da je Amerika v 1964. letu obrnila hrbet dvajsetemu stoletju. Program republi- kanske stranke jo meče za dve stoletji nazaj, kot da ni- koli ni bilo Jeffersona ali Lincolna ali — na žalost Hit- lerja.« (Daily Herald, London) »V nuklearnem svetu, v katerem živimo, nikakor ne moremo hladnokrvno gledati na predsedniške volitve v ZDA, posebej na takšne vo- litve, ko eden od kandidatov želi povleči Ameriko v vse-'^ stransko ofenziivo v hladni vojni.« (Daily Mail, London) »... Dah fašizma in znaki nestrpnosti ter nasilja so se pojavili v San Franciscu.<4 (New York Post) »Program republikanske stranke je v osnovi proti mirni koeksistenci. Njihov poziv za osvoboditev dežel vzhodne Evrope, Kitajske, Kube, Jugoslavije in Ukraji- ne od komunističnega suženj- stva je vsekakor nevaren. Ce bodo zasledovali takšno poli- tiko bo to neizbežno vodilo k vojni.« (Asahi, Tokio) »Goldwater je učlovečenje reakcije in agent vojne indu- strije.« (Kansan Uuitiset, Helsinki) »Goldwater — to je rasi- zem in razširitev ameriške vojne ekspanzije, povečanje števila agresivnih in gusar- skih akcij, izkoriščanje naj- strašnejših rušilnih sredstev, opustošenje in smrt.« (Oi, Havana) »Ce je Goldwater govoril resno, potem ni dvoma, da bo kot predsednik pripravljen za bliskovito vojno s Sever- nim Vietnamom, potem s Ki- tajsko, Kubo in v skrajnem slučaju z Rusijo ... In strašno je pomisliti, da takšne ideje, polne neresno- sti in nelogičnosti, lahko po- stanejo naše vodstvo.« (New York Times) Tako ocenjuje svetovni tisk bojni poziv Au HíO, ki je sam dejal: »Iskreno rečeno, izgle- di, da lahko postanem pred- sednik, me begajo, saj veste, da nimam prvovrstnih mož- ganov.« Toda, 55-letni senator iz Arizone in general-major avi- acije Barry Morris Goldwa- ter ima vse pogoje, da zma- ga na volitvah prihodnji me- sec in postane predsednik ZDA. Kakšna sreča — ali pa tu- di ne — da bo imel zadnjo besedo vendarle narod. Barry je z vso vnemo in nevarnimi idejami pose- gel v volivni boj. Na sliki ga vidimo v debelih rokavi- cah. Najbrž zato, ker so tudi v njegove ideje kot vroče že- lezo. MISLI Cinik je človek, ki vsemu pozna ceno, a ničemur vred- nost. Oscar Wilde Ljudje uporabljajo misel, da bi opravičili svoje grehe, a besede, da bi skrili svoje misli. Voltaire Melanholična je resnica, di imajo celo največji ljudje siromašne sorodnike. Charles Dickens \ Na svetu je mogoče z go- tovostjo govoriti samo o smrti in davkih. Benjamin Franklin Sreča: to pomeni imeti konto v banki, dobrega ku- harja in dobro prebavo. Jean Jacques Rosseau ČUDNI POKLICI Poklici so številni in med njimi so nekateri, ki so res- nično čudaški. Tako v Holly- voodu mnogo ljudi živi zgolj od tega, ker znajo oponašati glasove divjih zveri ali ptič- je žvrgolenje. V Parizu so znani ljudje, ki jim je poklic da budijo delavce-kramarje. Prav tako je še pred dobrimi dvajsetimi leti v Parizu bilo nemalo ljudi, ki jim je bil osnovni poklic zavezovanje kravate... Še dandanes se v vseh večjih mestih Holandi- je in iBelgije preživlja mno- go ljudi v zimskem času s tem, da na večjih ali manj- ših trgih kurijo v železnih košarah premog, da se mi- moidoči za hip ogre jejo. In v Atenah? Poklic mnogih ljudi je, da turistom pokažejo, kje lahko kupijo >bele rože iz Aten«. O PREBIVALSTVU L. 3900 pr. n. št., pred pri- bližno 5864 leti, je bilo na svetu komaj 5 do 20 mili- jonov ljudi. L. 2250 pr. n. št., pred 4214 leti, so našteli na Kitajskem že 39,000.000 prebivalcev. L. 750 pr. n št., pred 2714 leti, je šievilo prebivalstva naše zemlje prekoračilo sto- milijonsko mejo. L. 700 po našem štetju pa so nastala prva milijonska mesta. L. 1950, pred 14 leti se je število ljudi povzpelo že na 2,33 milijarde, do konca tega stoletja pa pričakujejo na- raščanje na 5 do 6 milijard. v ZADNJEM ČAŠU SE JAPONKE VSE POGOSTEJE ZATEKAJO K SPECIALISTOM ZA PLASTIČNO KIRURGIJO, DA BI SVOJE »AZIJSKE« OCI ZAMENJALE ZA »EVROPSKE«. MODNA MUHA PAC, KI SE JI »ORTODOKSNI« JAPONCI NA VSE KRIPLJE UPIRAJO. DA SE UPRAVIČENO NORČUJEJO IZ VNETIH JAPON- SKIH EVROPOFLIK, DOKAZUJE NAS POSNETEK AZIJSKE LE- POTICE, KI JE OBDRŽALA SVOJE POŠEVNE OCI, PA NI ZATO NIC MANJ LEPA! NE LEV - SLON JE KRALJ ŽIVALI Tako učbeniki kot nešte- te zgodbe iz živalskega sveta govore o levu kot kralju ži- vali. Toda, če povprašate prirodoslovce, odgovore, da je resnični kralj živali samo afriški slon. Menijo, da po- seduje slon v največji meri moč, inteligenco, ponos, ve- ličastnost in gibčnost. Nje- gov rilec ga kljub neizmer- ljivi dolžini ne dela smešne- ga. Pravijo, da je pravcato remek delo konstrukcije. ■ Afriški slon ima najpopol- neje razvit sluh in vonj; medtem ko ima vid omejen, pa je vonj tako razvit, da ga - dopolnjuje. Afriški slon je dober sop- in oče in predvsem iz- redno solidaren. Nikdar ne zapusti ranjenega tovariša ali tovariša v težavah. Je pa tudi strpen, saj prenaša družbo drugih živali. V glav- nem se le redkokdaj razjezi; samo kadar ga izzovejo po- kaže svoj bes. Kopanje je zanj bistvene važnosti. Naravnost obožuje vodo. Zanimivo je, da gre iz vode šele takrat,, ko se dobro povalja v blatu. Bla- to ga namreč ščiti pred piki insektov, kajti slonova koža je kljub debelim izredno ob- čutljiva. Cesto tudi hvalijo slonovo diskretnost in legende govo- re o tem, da skriva svojo ljubezen inprav tako svoje umiranje. DVA UTRINKA Človek principe menja, nravi nikdar. -0- Napake nekaterih gleda- mo skozi prste, napake dru- gih pa skozi rešetke. iz albuma svetovnega popotnika I^RILATI POMOČNIKI Ribiča, ki ga prikazuje posnetek, sem srečal na neki reki v Srednji Kitajski; ponovno pa sem takšne ribiče srečal na Japonskem. Ti ribiči namreč še vedno uporabljajo za ribolov ptice kermeran, za čoln pa jim služi šest dolgih zvezanih bambusovih palic. Čolnar, pokrit s širokim slamnatim klobukom, je neslišno plul po reki. Ko je v prozorni vodi zagledal ribe, je z roko dal znak pticam. Osem ali deset črnih ptic se- je v tistem hipu dvignilo iz čolna in izginilo v valovih. Ko so se znova pojavile nfl površini, so v kljunih držale ribe. Ptiči so se vsekakor trudili, da bi ribe požrli, ven- dar jim je ribič nadel okrog vratu vrv, da fjih je lahko potegnil k sebi in jim odvzel plen. Kermerani so za delo dobili le ribičev nasmešek in tu in tam malo bo- žanja z roko. Kitajski ribiči lovijo s ptiči ribe podnevi, japonski pa nasprotno ponoči. Močni vlačilci potegnejo več po- vezanih čolnov daleč v notranjost, da jih po tem tok nese ììazaj. Ko počasi plujejo nazaj, uporabljajo moč- no svetlobo iz reflektorjev, ki jim privablja ribe, ob- enem pa sluli tudi pticam za vodilo. Šele pred zoro, ko je košara polna ulova, ribiči spuste z vrvi svoje krilate pomočnike, da se naužijejo rib do mile volje. To je njihov zajtrk. Za kosilo pa dobe, seveda po zasluženem počitku zopet — ribe. Toda sedaj drobne, tište, ki jih gospodar ni mogel do- poldne na trgu prodati. Tibor Selielj LOJZE GOLOB NASKOK NA ILLIAMPU (6362 m) »Dobrih sto metrov pod vrhom je zijala široka lede- niška razpoka, nad njo pa več kot pol raztezaj a ledene stene. Ne smem tvegati, do- ma imam družino. Nakar smo se odločili za povratek, ...« to je povedal Klaus Lutze, Nemec, ki živi v La Pazu v razgovoru. Bil je član ene desetih ekspedicij, ki jim ni uspelo priti na vrh Illampuja. Jasno nam je po- stalo, da so resne težave ti^ pod samim vrhom, torej je treba priti do tja čim bolj spočit. Ali bomo mi uspeli? Ra- čunamo na to, da nas je dovolj, da se načrtno lotimo gore. Vrh — velika želja nas vseh. Iz male gorske vasice An- eóme, do koder te v leoem vremenu pripelje kamV)a do vrha je skoraj tritisoč met- rov višinske razlike. Pa še slabo vreme, skoraj vsak dan snežni metež, sodra, dež ... Gora se dviga prav iz nižin Yungasa od koder pri- hajajo topli vlažni vetrovi, ki v nekaj urah natrpajo oblake in megle, okrog vr- hov iz katerih se vsipa sneg. In v zapiskih prvih razisko- valcev Cordillère Real — Kraljevske Kordilere smo brali, da tod skozi vso zi- mo — junij, julij in avgust — ni niti oblačka, da je dež v tem času izreden pojav. Že smo bili v skrbeh zakaj oblaki so zelo zeleni pri fo- tografiji. In glej »prijetno« presenečenje: dovolj obla- kov, dežja,' snega in sodre. 23. avgusta smo se odpe- ljali iz La Paza z majhnim kamionom proti Sorati. Ka- mion, ki nam ga je do tedaj dala na razpolago bolivijska vojska je bil zaseden in z veliko težavo smo končno dobili nekega, privatnika, ki smo mu za uslugo lahko od šteli milijon bolivijanosov (80S). Spotoma še kratek postanek na Titikaki, jezeru temno modre barve, po ka- terem se prevažajo Indijan- ci v čolnih spletenih iz sla- me. Proti večeru nas je av- to pripeljal po šesturni vra- tolomni vožnji v mestece Sorato. Po štiridesetih dneh zopet na višini manj kot tri- tisoč ni.etrov. Sorata je me- stece dvorcev starih špan- skih vladarjev in ima z raz- liko od Altiplana subtropsko klimo z bujnim rastlinjem in milo zimo. Sredi mesta rastejo mogočne palme in vsa sosednja pobočja so pri- jetne zelene barve. Kratek ^ostanek, nakar nas pelje camion po strmi blatni ce- sti proti vasici Ancoma. človeku, vajenem slabih cest in prepadov je med vožnjo tesno pri srcu. Cesta je ta- ko strma in blatna, da jo zmore le dober kamion o- premljen z verigami. Na mnogih mestih so bile tir- nice globoke prav do osi in avto je premetavalo z roba ceste v breg in zopet na rob. Strašno! Šele visoko pod prelazom Chuchu je blato zamenjal škriljevec. Prelaz visok 4600 metrov je slabo vreme zadnjih dni spreme- nilo y široko snežišče in naš kamion ni bil kos globokim snežnim zametom. Na majh- ni ravnici smo postavili šo- tore, avto pa je odpeljal v dolino. Jutro naslednjega dne je kazalo, da se bo vreme po- pravilo. Trojica se nas je odpravila v vas Anocomo, da dobimo konje za prenos opreme. Prve smo v vasi srečali otroke, ki so nam po- kazali hišo, kjer stanuje u- čiteljica Julia Zamorano, za katero smo imeli priporo- čilno pismo iz La Paza, da nam pomaga preskrbeti ko- nje. Otročadi smo se otresli šele, ko sp biU naši nahrbt- niki prazni sladkarij, in z zagotovilom, da pridejo za nami strički, ki imajo polne torbe bonbonov in čokolade. Učiteljica nam je pripeljala prijaznega Indijanca Valen- tina, ki nam je obljubil, da bo do jutra preskrbel vseh dvanajst konj. Za večerjo nam je učiteljica prinesla nekak indijanski golaž s krompirjem, ki mu pravijo »cunjo«. Vse smo p>ospravili bolj iz radovednosti kot za- radi lakote. Ancoma je prijetna gor- ska vasica, ki leži 3800 mei- rov nad morjem. Indijanci se ukvarjajo največ z živi- norejo, manj s poljedelst- vom, po domovih pa žene predejo lamino in ovčjo vol- no ter na zelo primitivnih statvah tkejo živobarvne tkanine za ponce. Šele, ko smo se naslednje- ga jutra prepričali, da je šlo vseh dvanajst konj na pot, smo šli kot predhodnica proti dolini, kjer smo name- ravali postaviti bazno tabo- rišče. Pozno zvečer smo po- stavili šotor nekoliko nad dolino Cuevas Caliente in še istega dne skušali najti pre- hod na ledenik. Zaradi meg le se to ni posrečilo, čeprav je bila dosežena višina 5000 metrov. Šele naslednjega dne ko se je vreme popra- vilo, je bilo hioč videti poli- co. Po kateri je bil mogoč prehod na ledenik. Vrnili smo se v dolino kamor je prihajala karavana z našo opremo in kjer je potem stalo bazno taborišče. (Dalje prihodnjič). Illampu (6362 m) — Foto Mihelič