SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ASO) XLVH (41) Štev. (No.) 511-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS1 AIRES 22 de diciembre de 1988 O, Marija z Jezuščkom v naročju Sneg nekoč je belil domovino, vas in mesto, vsrkana v temo. Zvon rahljal je zmrzlih src trdino, da smo lažje k Tebi šli z lučjo, o, Marija z Jezuščkom v naročju! Nismo slutili, da v karavanah bomo morali v tujine noč, culice svobode noseč na ramah, kakor Ti za gladom stopajoč, o, Marija z Jezuščkom v naročju! Spet je Božič daleč proč od doma. Zvezdice kot sneg se svetijo. Naše slavje tiho k Tebi roma, ki si križana z ljubeznijo, o, Marija z Jezusom v naročju! (s prisrčnimi božičnimi voščili in z zahvalo za zvesto pošiljanje tako dragocenega časopisa) Vladimir Kos Kot je Kristusovo rojstvo prešinilo vsakega človeka kakor tudi vso človeško družbo, tako želimo tudi mi svojim so-¿rudnikom, raznašalcem, naročnikom, oglaševalcem, dobrotnikom in bralcem v Argentini, v Sloveniji in po svetu blagoslova v bližnjih božičnih praznikih ter sreče in veselja v letu 1989. Svobodna Slovenija Mir in pravičnost Božič je praznik miru in ljubezni. Prav je, da to poudarjamo. Ne smemo pa pozabiti, da sloni resničen mir na pravičnosti. Kjer ni pravice, tam tudi ni miru. Zato obljublja angelski pozdrav ta mir le tistim, ki so blage volje. Mir ima svoje korenine najprej v pravičnosti, ki smo jo dolžni gojiti v svojih medsebojnih odnosih, šele nato pa v naši sposobnosti, da dosežemo to, kar nam kot narodu po pravici pripada. Pravični odnosi med člani naroda go pogoj, da smemo upati na uresničitev svojih neodtujljivih pravic, da si uredimo življenje po svojih potrebah in po svoji zamisli, brez tujih pritiskov in diktatov. Mir in ljubezen se razvijata v srdh posameznikov in se od tam prelivata v narodno občestvo in v mednarodno družbo. Samo tako bo na Slovenskem zavladal resničen mir, ki si ga vsi želimo. Slovenski politični emigranti, razpršeni po vsem svetu, združimo o božiču svoje molitve skupaj z molitvami svojih rojakov v domovini s prošnjo, da bi Slovenija srečno prebrodila sedanje težke čase in doživela čimprej pravičen družbeni red. To želi vsem Slovencem v domovini in izven nje SLOVENSKI NARODNI ODBOR Rudolf Smersu predsednik '•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■«■■i Kaj se dogaja v jugoslovanski Sloveniji ? PETER KLOPČIČ Pred poročilom iz jugoslovanske Slovenije želim Sloveniji v Argentini blagoslovljeno rojstvo Krk stusa Kralja in upov polno leto 1989 z neizmerno! hvaležnostjo, kako, 1®7 po me je ta Slovenija letos ob obisku sprejela. Vinko Levstik Gorica, 18. 12. 1988 Za Slovenijo je trenutno značilno stanje, ko se vsi pripravljajo oziroma organizirajo v nove oblike političnega in ekonomskega delovanja. Komunisti so v osebi svoje nove ideologinje Sonje Lokar odprli svoje obzorje, kot še nikoli doslej. V svojem porazu so primorani pristajati na velike kompromise, zato poskušajo koalicijsko vezati v svoj tabor čimveč mladih pobud: ekološka vprašanja, človekove pravice, civilna družba. Vendar, kdor bo s komunisti zobal češnje, pa čeprav iso to komunisti nove generacije, bo moral zelo paziti ali pa si bo sam kriv, če ga bodo oropali njegovega bistva. ITudi predsednik Slovenije, Janez Stanovnik, je ta trenutek spet v središču svetovne in jugoslovanske javnosti. Tokrat s svojo izjavo za za-hodnonemško agencijo DPA. „Ustanavljanje političnih strank, ki se bodo bojevale za oblast, zame ni nekaj katastrofalnega”',; lin da “ne moremo pristati na družbo enako-mislečih ljudi”. Stanovnik je moral te svoje misli sicer takoj uradno demantirati, ker se je spet (kotpo obisku ZDA) zvalil nanj pravi val “starih’ komunističnih diskvalifikacij. Stanovnik je na t.im ‘svobodni katedri’ v Novem mestu te dni spet izrazil svoje mnenje po političnem pluralističnem organiziranju v Sloveniji in je vse te nove oblike organiziranja (Kmečka zveza Slovenije, Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza. Slovenije) označil kot nekaj samoumevnega in koristnega, vendar ga močno skrbi odmev na vse to dogajanje v Sloveniji iz južnih republik. Na drugi strani se pa tudi opozicijske skupine organizirajo za svoj prodor v javnost. 10. januarja bo končno le uradna ustanovitev Slovenske demokratične zveze. Za njenega predsednika je predviden dr. Dimitrij Rupel, ki je dal za Teleks (15. 12.) intervju, v katerem razgrinja trenutno programsko-organiza-cijsko podobo nove zveze, ki se bo zaradi trenutnega razmerja političnih sil v Sloveniji zaenkrat formalno vezala na SZDL, vendar tako, da bo ostala povsem avtonomna, le nekatere organizacijske usluge bo zahtevala od SZLD (denar je pač problem in brez njega je organiziranje zveze skorajda nemogoče). Tik za Slovensko demokratično zvezo bi se rada ustanovila še Socialdemokratska zveza Slovenije, vendar se z njo pojavlja cela vrsta nevarnosti za prvo, ki ima' že precej dobro pripravljen politični teren za ustanovitev. Soeial-demokratska zveza Slovenije doživlja zelo odmeven medijski prodor, saj sta tudi SDLZ in Stanovnik o njej poleg časopisja precej govorila. Ustvarja se vtis, kot da hoče uradna politika nenevarno 'Social-demokratsko zvezo afirmirati ter z njo odvzeti mnogo bolj nevarni Slovenski demokratični zvezi njen politični prostor. Kakorkoli že, ko se bosta obe zvezi januarja ustanovili, bodo vse opozicijske skupine sklicale t.m. “ustavni zbor” pod okrilje Slovenske demokratične zveze, naloga katerega bo pisanje nove slovenske ustave. Kot je znano,, je slovenska uradna ustavna komisija ob amandmajih k jugoslovanski ustavi Slovence enkrat,, že prevarala, a ta komisija dela že tudi na novi slovenski ustavi. Zato bo “ustavni zbor” moral' ob svoji “alternativni” ustavi, čimbolj pohiteti s kampanjo za neposredne vo- litve, za parlamentarno organiziranost ter za referendum in biti ob tem čimbolj agresiven. Šele nato bo v političnem razpoloženju med ljudmi, ki ga bo potrebno šele ustvarjati, mogoče ponuditi svojo ustavo ob uradni politični na Vseljudski referendum. Ob ekonomistih, ki tudi vedno bolj iščejo načine, kako prodreti s svojimi vizijami v javni politični prostor, se bo tako šele v prihodnjem letu razvil pravi politični boj med režimom ter precej razdrobljeno a številno opozicijo, ki brez koalicijskega povezovanja sfeveda me bo mogla prodreti. Prvi poskus takšnega problemskega koalicijskega združevanja moči bo prav gotovo “u-stavni zbor”, ki bo pripravljal novo slovensko ustavo (osnova ji bodo písate! jsko-sociološke teze k novi slovenski ustavi, ki so izšle letošnjo pomlad). Vsekakor bo odločilno, kdo si bo uspel ustvariti močnejši vpliv v javnosti, ali režimci. (komunisti) ali opozicijske grupacije. Podobno kot notranja politika, tudi zunanja politika Jugoslavije doživlja poraze po tekočem traku. Po incidentih v Avstraliji (streli na demonstrante) in v ZDA (denarna afera s konzulom Bijedicem) je sedaj tu še sramota, da po Franciji tudi Zahodna Nemčija „hoče uvesti vizume za' Jugoslovane, najavlja pa vrnitev mnogih jugoslovanskih priseljencev, ki so se v zadnjem času množično naselili v Nemčiji. Še en udarec pa si je zadal režim V Beogradu, ko je te dni spet odločno zavrnil željo , (italijanske) radikalne stranke, ki bi rada imela januarja svoj kongres v Zagrebu, na katerem bi se radikalci angažirali za vključitev Jugoslavije v EGS. V letu 1989 pa bo v Beogradu Jugoslavija še gostitelj Konference ne-. uvrščenih držav,, ki bo Jugoslavijo „še, bolj vlekla, iz Evrope. Skratka, vidi se, da sosednji Albanija in Ro-, munija s svojo . bližino močno vplivata pa jugoslovansko politiko. O kakšni “jugoperestrpjski” se . še ne more govoriti. . . Komunizem in morala Meseca junija leta 1942 so Italijani v več racijah aretirali in poslali v internacijo — Gonars in druga taborišča — ljubljansko mladino in to predvsem študente. Bežigrajske študente so pozaprli 28. junija. Partizani so zvedeli za te trans-, porte. Ker so imeli velike težave z rekrutiranjem, so ponoči 28. junija napadli vlak z interniranci na Verdu. Že pri napadu je bilo več internirancev mrtvih, ker so bili v lesenih vagonih ter sredi ognja med umikajočimi se Italijani in napadajočimi partizani. Ko so Italijani zbežali, so partizani odprli vagone in ukazali internirancem, naj gredo z njimi v hribe. Teh petsto na novo mobiliziranih partizanov se je pomikalo več noči od Verda do Kočevskega Roga. Železniško progo v Kočevje, ki je bila zelo zastražena, so prekoračili 4 km južno od Velikih Lašč pri vasi Prilesje. V drugi polovici avgusta so Italijani obkolili Kočeski Rog z 10.000 vojaki, velikim številom topov in nekaj tanki. V dveh tednih hajk so večino bežigrajskih študentov ujeli. Ker niso ti šli prostovoljno v partizane, jih niso ustrelili kot druge partizane. Italijani so jih nato imeli zaprte v Kočevju in Novem mestu, kasneje pa v belgijski vojašnici v Ljubljani. Vse mlajše od 18 let so izpustili, ostale pa pSslali v internacijo na otoik Rab. Jaz sem bil med temi bežigrajskimi študenti. Bil sem izpuščen, ker sem bil star šele 17 let. Ko sem bil pri partizanih, sem imel veliko zelo globokih doživetij. Večkratno soočanje s smrtjo je bilo osebno zelo pretresljivo, toda za vse Slovence so bolj važne razne izjave ki sem jih slišal od komunističnih političnih komisarjev. V Novem Logu na Kočevskem npr. nam je politični komisar bataljona zagrozil; „Nam komunistom je čisto vseeno, če polovica slovenskega naroda pade, glavno je, da bo druga polovica komunistična.“ .Isti politkomisar je-ob drugi priliki izjavil: „Reakcijo bomo potisnili v naročje okupatorju.“ Ko ga je kolega vprašal, kako bodo to narediti, ni hotel odgovoriti. Neki mlajši in zgovornejši komunist nam je privatno to razložil. Dejal je: „Reakcijo sestavljajo predvsem kapitalistični katoliški in liberalni elementi. Vse njih voditelje bomo pobili. Ko bo masa ostala brez voditeljev, bodo sledili nam, ker bomo ostali edina organizirana skupnost. Če pa bodo reakcionarji hoteli ostati pri življenju, se bodo morali zateči k okupatorju, z njim kolabori-rati in bodo tako za večno ožigosani kot narodni izdajalci in kot taki ne bodo imeli pravice do vodstva naroda.“ Vsa ta teorija je bila potrjena' z njihovo prakso: umorili so na-stotine ljudi v letih 1941 in 1942. Ko se je katoliški tabor hotel pridružiti OF, so spomladi 1942 ubili Župca in Kiklja, da bi to združitev preprečili, ker so se bali, da vseh katoličanov ne bodo mogli kontrolirati. Zadnji čas je torej, da razni- slovenski zgodovinarji, doma ih po svetu, nehajo govoriti o narodni izdaji ter da se razjasnijo neizmerno brezobzirne in cinične komunistične metode v tistih časih. Če je kdo bil izdajalec, so bili to komunisti, ki so izrabili najbolj kritični trenutek v moderni slovenski zgodovini ter z najbolj krvavimi metodami izvedli revolucijo ter zasedli oblast. Vprašanje j-e sedaj, kje so se naučili komunisti teh metod; ali bolje, kakšna je njihova morala, ki jim take metode dovoljuje ali celo narekuje. Marx je dejal, da je krščanska morala samo produkt kapitalistične (Nad. na 2. str.) Pismo iz Nas Slovence imajo Srbi tako v želodcu, da ne vedo, kako bi se nas lotili, tudi fizično; samo čakajo na ■ najmanjšo napako, da bi izkoristili priložnost. Ciljna inflacija (to imamo izraze!) je bila za leto 1988 predvidena na 93%, dejansko pa jih je že 246, pa manjka še en mesec do konca leta! Absolutno se vsa pametna javnost na čelu s pisatelji, umetniki in ' inteligenco resno zavzema za večstrankarski sistem. Kako popušča oblast, da se kaj takega sploh lahko javno reče ali piše! Kako uživamo ob takih prispevkih, kot jih je napisal npr. Milharčič: KRIVI SO KOMUNISTI. Kaj bi se mu zgodilo za , časa Tita! Enostavno bi izginil — sedaj pa, ko se ne vidijo iz blata in umazanije, korupcije, obogatitev na račun delovnega človeka in medsebojnega sovraštva — pustijo ljudem, da si dajejo duška po mili volji. Pred tednom je izstopilo iz partije 36 ljubljanskih intelektualcev za- ŠE EN Poročali smo že o avstralski aferi, ki je imela za posledico, da so oblasti zaprle jugoslovansko poslaništva. Tej pa je sledila druga, ameriška, Iki je mednarodnemu, že itak razmajanemu ugledu Jugoslavije dodala še nov udarec. Severnoameriška policija je namreč po 17 mesecih zasledovanja odkrila, da je jugoslovanski generalni konzul v Chicagu Bahrudin Bijedič (musliman iz Bosne) z diplomatsko pošto, ki ni bila podvržena carinski kontroli, Spravljal iz ZDA z letali jugoslovanske letalske družbe JAT večje količine denarja. Z njim so bili povezani še vodja zastopstva Ljubljanske banke LBS v New Yorku Vinko Mir, naturalizirani Amerikanec jugoslovanskega porekla Vjekoslav Spanj ol in dva severnoameriška državljana. Sodne oblasti v Filadelfiji so že vložile uradno obtožnico proti vsem omenjenim osebam. Obtožnica ima 21 točk. Peterica je med drugim obtožena nezakonitega prenosa denarja sumljivega izvora (mafija naj bi svoje dobičke spravljala iz ZDA v druge države), zarote (z izvoženim denarjem naj bi se neposredno financiralo tihotapljenje najmodernejše vojaške tehnologije v eno od vzhodnoevropskih držav), in kršenja ameriških zakonov o izvozu orožja in najmodernejše tehnologije. Pri tem pa obtožnica ne navaja naroč-' nika. Slovenije J Tone Mizerit radi krivičnega sojenja štirim. Partijci so popolnoma izgubljeni, ne mislijo na odstop, a se bo to gotovo zgodilo. Samo kako bo to izglodalo in ob kakšni priliki — mirno ali nasilno? Kar se dogaja na Kosovem, je najbolj zaskrbljujoče, tem se pa lahko res kaj začne, tam ima vsaka hiša orožje, da o bajonetih ne govorim, če do česa pride, bodo tudi v Sloveniji obračuni, ker imamo južnjakov na tisoče in ti so drugačne krvi kot mi. Nam je tesno pri srcu, ker se vsak trenutek lahko začne državljanska vojna. Še to: zadnjič sem poslušala po-S radiu Vita Ahačiča, harmonikarja, ki je bil že povsod. Med celournim sporedom je povedal, da je bil navdušen nad argentinskimi Slovenci, kjer kar vsi od kraja, tudi tretja generacija, govorijo čisto slovenščino, kar ni doživel niti v Nemčiji, kjer so npr. starši šele 10 let tam, pa otrok ne razume našega jezika. Tako vas je pohvalil na vse prete-ge, da je bilo kar ganljivo. ŠKANDAL Pri tem pa severnoameriške oblasti skrbno pazijo, da ne bi v zadevo vpletle jugoslovanske vlade in poudarjajo, da so odnosi med obema vladama dobri in prijateljski. Tudi severnoameriške oblasti so v stalnem stiku z jugoslovanskimi. Vse to pa seveda Jugoslaviji ne koristi dosti. Prav tako pa je prizadet tudi ugled Ljubljanske banke v ZDA, ki bo gotovo še dolgo morala prenašati posledice svojega delovanja pri nezakonitih finančnih poslih. (Kat. Glas, 8. dec.) V trenutku, ko pišemo te vrstice, se je razvedelo, da je predsednik Alfonsin odločil sklic „legislativne zbornice“ za to sredo 21. decembra. Ni mogoče čakati dogodkov, ker čas beži in časnikarski posel nima' odmora. Vendar je jasno, da gre za nekaj posebno važnega, ker tak postopek ni običajen. Ali pa ne, saj je bila ena značilnosti radikalne vlade ta, da je prikazovala res minimalne stvari kot ogromne korake. Tako npr. so govorili o “drugi republiki’, ali pa njih sanje o “tretjem zgodovinskem gibanju”. Pustili bomo torej ta sklic, in se omejili na dejstva, kot jih poznamo doslej. STRATEŠKI umik Vlada še naprej vztrajno trdi, da z vojaki ni bilo sporazuma. A točke tega neobstoječega sporazuma se izpolnjujejo, druga za drugo. Tako povišanje plač, študij proračuds-skega položaja in priznanje pravičnosti protigverilske vojne. V tej zadnji točki je bil preveč jasen govor obrambnega ministra, Horacio Jaunarena je dejansko izrazil, v imenu vlade celotno priznanje, tako, kot ga vojaštvo zahteva: „Bo- •bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbmbbbbbbbbb do še naprej valili vso krivdo na eno samo stran?“ Naj bo resnica taka ali drugačna, dejstvo je, da je vlada prišla do tega spoznanje po treh vojaških vstajah. Medtem ko je odhod generala Ca-ridija že dejstvo, je jasno, da se bo tudi glede sojenja odgovornih za' kršenje človekovih pravic kaj spremenilo. Ker dejansko o amnestiji ni mogoče govoriti, je izhod, ki bi ga vojaštvo sprejelo, ta, da bi vse sodbe prešle “per saltum” naravnost pred vrhovno sodišče. Noben oficir ne bi bil več klican na zaslišanje in sodba, domnevajo, bi bila mila. A za uvedbo postopka “per saltum” bi bil potreben zakon, katerega izglasovanje je dvomljivo. Marsikateri radikalni poslanec ne more „čez svojo vest“, peronisti pa špekulirajo z volitvami in prisegajo, da ne amnestije, ne sličnega postopka. Zanje (kot za vojaštvo) je “per saltum” latinski izraz za amnestijo. Poseben dejavnik v tej zadevi je urugvajski primer. Tam je vlada, takoj po nastopu zakonsko uveljavila amnestijo za prekrške protigverilske vojne. Sedaj pa je uspela zahteva referenduma proti temu zakonu. Posebne komisije so uspele v prizadevanju, da so zbrale več kot pol milijona podpisov. Ustava predvideva 25% volilnih upravičencev, da prodre zahteva po referendumu. Ta uspeh seveda pomeni hud poraz za vlado. Na to se ozirajo radikali v svojih skrbeh in peronisti v svojih upanjih. Medtem pa je vojaški marš na političnem polju dejansko nevzdržen. VOLK SIT IN KOZA CELA? Finančno ustavni položaj je prišel tako daleč, da je končno prišlo do sporazuma med peronisti in radikali. Eni in drugi so vedeli, da kriza ■laaMaaaaBBaaBBaaaaaaBaBBaaaaaBaBaaBBaaaBaBaaataaaaaBaaaaaaaBBBaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaBaaaaaaaaa iSEDVENSKA BESEDA V BENEČIJI Prvič se je na romanju, ki ga je priredila videmska nadškofija1 na Staro goro, glasila slovenska beseda. Ob priložnosti praznika Marijinega rojstva so se zbrali na Stari gori pri Špetru Slovenov Slovenci, Furlani in Italijani videmske nadškofije, kakih 10 000 jih je bilo. Vodil jih je nadškof Battisti. Pri tem romanju, ki je bilo letos trinajsto, je prvič prišla do enakovrednega izraza slovenščina. Slovensko so prebrali prvo berilo, pa tudi dve prošnji, od katerih prva se je glasila: „Jezus, glej na našo beneško domovino in na naš beneški narod in poskarbi za' vse ljudi, ki taripdj.o za-uojo rabe kože, jezika, viere: naj dosežejo priznanje svojih pravic in dostojanstva.“ Zadnja pesem pa je bila tudi naša: „Lepa si, Roza Marija“, ki so jo zbrani Slovenci mogočno zapeli iz vsega srca. Pa tudi so se vračali domov polni ponosa, da je bil njihov materin jezik enakovredno u-porabljen pri tem romanju. Letošnja sinoda videmske nadškofije je priznala enakopravnost slovenskega, furlanskega, nemškega in italijanskega jezika, kar se je že videlo tedaj v videmski stolnici, sedaj pa potrjeno na Stari gori. In kdaj se bo ta eoakoravnost prenesla še v vasi v Beneški Sloveniji! (po kulturno verskem listu DOM, Čedad) vodi, prej ali slej, v ta izhod. Vsakič, ko so guvernerji zahtevali od zvezne vlade naknadne fonde (oziroma naj vlada izpolni svoje dolžnosti do provinc), je gospodarska ekipa odločno zapela svoj “ne!’. In kadar je vlada prosila peroniste, naj potrdijo nove davčne zakone, so ti prav tako zavzeli negativno stališče. Ko slednjič niti province niso več vzdržale (koliko dolgujejo svojim uslužbencem, in izvzemimo plačevanje trinajste plače, ki je brez pomoči zvezne vlade docela problematično) ; niti zvezna vlada ni vedela, kaj s tako majhno davčno nabirko, so prišli dejansko do skupne točke. Dejansko je bilo to vprašanje bolj politične kot gospodarske narave, za- Komuni/AMii in morala (Nad s 1. str.) strukture družbe. Že Marx je naz-čil, da revolucija proletariata dovoljuje vsa sredstva, ni pa razčlenil vseh možnih metod. To delo je opravil Nečajev, ruski revolucionar v drugi polovici 19. stoletja. Na bazi njegovih idej je Buharin napisal revolucionarni komunistični katekizem. Dostojevskega so .ideje Nečajeva tako globoko prizadele, da je napisal zato knjigo Besi. Lenin in Stalin sta sprejela vse ideje Nečajeva in v tem v smislu učila vse mednarodne komuniste^ vključno Slovence, Hrvate in Srbe. Kardelj je bil več let eden od profesorjev na šoli za revolucionarje v Moskvi. Kakšne težave in probleme je ustvarila ta nova morala ali bolje nemorala samim komunistom, popisuje Arthur Koestler v knjigi “Ničla in neskončnost”. Tam najdemo zelo zanimiv razgovor med Rubačevom, zaprtim ¡komunistom, in bivšim carskim/ oficirjem Ivanovom. Rubačev reče Ivanovu: „Vam kristjanom je lahko živeti, ker imate krščansko moralo, ki je vedno ista. Za nas komuniste je pa danes kak dogodek resnica, drugi dan pa že laž; danes je kak pojem bel, jutri bo črn; kakor se pač zdi našemu voditelju (Stalinu)“. Problem je bil še toliko večji za Ruse, ker si komunisti niso upali uničiti vseh knjig ruskih klasikov, ki pa so bili vsi globoki kristjani — Tolstoj, (Dostojevski, Puškin, Gio-golj, itd. Na žalost pa je bila večina slovenskih pisateljev liberalno ali socialistično orientirana. Le malo jih je bilo — kot Tolminec Pregelj — ki so bili kristjani v svojem ustvarjanju. Dostojevski je celo v knjigi „Zločin in kazen“ mojstrsko analiziral pomen krivde, nemirno vest, potrebo po kesanju, pokori in kazni. Ruski komunisti, ki so ostali zvesti svojim literarnim mojstrom in jih stalno študirali, so čutili ta o-gromni prepad med marksistično nemoralo in krščanskim čutom za dobroto, poštenost in resnico. Prav kmalu so se oglasili kritiki v Rusiji sami in tudi drugod, češ: „Pojmi o morali so najšibkejši del Marxove filozofije.“ Steven Lukes v svoji knjigi “Marxism- and Morality” to natanko razčleni. Med drugim pravi: „Ruski komunizem je sistematič-no zapeljeval ljudstvo in mu stalno lagal, ponovno, uporabljal kruto silo, je krvoločen in neracionalen. Marksizem je moralno slep, zato ne analizira, ne debatira in se sploh ne zanima za probleme v medosebni morali. To polje večina filozofov ima za center in bistvo vsake morale.” Serge, zelo kritičen socialist, je dejal: „Vsak človek mora imeti svojo pravico, svojo eksistenco, in se mu mora priznati njegova veljava in dostojanstvo. Brez teh duhov- nih dobrin ni socializma, ampak o-stane 'pokvarjenost, korupcija in lažnivost kot v Rusiji, Jugoslaviji in ostalih komunističnih deželah.“ Pred nekaj leti je Amerikanec David Shippley ¡napisal knjigo o modemi Rusiji, v kateri je naznanil: „V Rusiji nihče ne veruje v nič“ Ko pride narod do te točke, je jasno, da' v njem vlada popolna idejna zmeda, ki prej ali slej rodi tudi politično zmedo, nered in propad sistema. To se danes dogaja v Rusiji in tudi Jugoslaviji. V nekaterih pogledih je Rusija že pred Jugoslavijo, celo pred Slovenijo. Stalin je dal pobiti več tisoč Belorusov. Letos je komite za človekove pravice v Minsku, prestolnici Bele Rusije, zahteval od vlade, da' postavijo pred sodišče vse Stalinove pomagače,- preden ti pomrjejo. V Sloveniji smo še zelo daleč od tega, da bi klicali na odgovor vse staliniste in njih pomagače, vključno krščanske socialiste. Mohorjeva družba' je izdala v Sloveniji knjigo „Na pragu tretjega tisočletja“. V tej publikaciji je Tine Hribar napisal razpravo Duhovna prostost Slovencev. V njej analizira tudi Kocbekovo delovanje. Lojze Skok v reviji Naši razgledi, 8. julij 1988 poroča' o Hribarjevi študiji takole: „Hribar analizira Kocbekov položaj in ravnanje, ko je kot krščanski socialist skušal zgraditi most med katolicizmom in komunizmom* ter se kot personalist ‘upiral tako cerkvenemu klerikalizmu kot partijskemu sektašitvu’. Seve, Kocbek je nehote ‘s svojo totalno in integralno Idejo o revoluciji prispeval k strahoviti radikalnosti revolucije na Slovenskem, s tem pa tudi k srditi nepopustljivosti državljanske vojne znotraj slovenskega naroda’. Zato tudi kasneje: ‘ni mogel ničesar storiti proti temu, da ne bi Partija tudi še po prevzemu oblasti razpolagala z njegovo Idejo kot s svojo lastno platformo’. Te Hribarjeve ocene so vred-tae fjemeljitega razmisleka, saj ¡sto kot obtožbe hujše od tistih, ki jih je Kocbek izrekel partiji ali cerkvi. Ta razmislek je toliko nujnejši, ker Hribar zaključuje, da je to bila, je in bo usoda vseh sopotnikov ‘mar-ksi s ti čn o-l e ni n i s tič nih revolucionar-j'ev, ker pač ¡ne spregledajo ... absurdnosti hipoteze o hkratnem soobstoju pravilne metode in napačne teorije v marksizmu kot napotilu za osvobodilno akcijo’. Ista usoda zato čaka osvobodilna gibanja v tretjem tisočletju, teologijo osvoboditve itd.“ Ta soobstoj med krščanstvom in komunizmom je nemogoč predvsem zato, ker je tako velik prepad med krščansko moralo in med komunističnim gledanjem nanjo. Nam /političnim emigrantom ni do tega, da bi doma začeli s kakšnimi procesi. Nujno pa je, da se vsa revolucija in ljudje, ki so jo povzročili, opišejo in razgalijo, da ne bodo kdaj v bodočnosti ljudje s podobnimi idejami spet speljali narod na napačno pot. to so ga rešili v pogajanjih med notranjim ministrom (Enrique Nosi-glia) in predsednikom peronistične stranke (Antonio Cafiero), ki je o-benem guverner naj večje argentinske province - Buenos Aires. Soglasje je torej tu in njegov namen je bil, da bi bil volk sit, koza pa cela. Kdo je tu volk in kdo je koza? A res je, da to ni prava rešitev. V državi,, ki je kot preveč izmolzena krava, ki ji pa povrhu ne dajo krme, je nemogoče iskati rešitve problemom z enostavnimi “daj-dam”. OBZORJE SE JASNI Tako na levi kot na desni se obzorje jasni. Zadnjo nedeljo so bile “¡odprte volitve” v novi Združeni levici. Izgledi na uspeh te formacije pri prihodnjih volitvah so najboljši v zadnjih letih. Povezavi med komunisti in trockisti, ki je pre učin-rimi leti že pokazala možnost učinkovitosti, so se to pot pridružile še nekatere manjše skupine levičarskih, izobražencev, pa u skokov iz drugih strank. Volilni boj za predsedniško kandidaturo je potekal med trockistom (Zamora) in bivšim demokristjanom, bivšim intransigentom in sedanjim vodjam široke osvobodilne fdonte (Néstor Vicente). Tu je bil volk sit in koza' cela: zmagali so komunisti in Néstor Vicente bo predsedniški kandidat, Zamora pa podpredsedniški. A na čelu kandidatov za poslance je v prestolnici komunist Etche-garay, v provinci Buenos Aires pa omenjeni Zamora. Prav ta dva imata možnost, da po naporu Združene levice in po levičarskih neuspehih z radikalno vlado, končno prideta v kongres. Peronisti v provinci Buenos Aires so tudi to nedeljo imeli svoje volitve. V večini okrožij je bila predstavljena “enotna lista”. Kjer pa je tekel krvavi boj, je ostalo precej ranjenih. Najbolj značilen je ’ primer občine San Martin na področju Velikega Buenos Airesa. Tu je tekel boj med kaferističnim županom (¡Brown) in menemističnim sindikalicelm (IBIarriotauevo). Zanimivo je, da si je Barrionuevo celo želel, ali vsaj upal, da se z Menemo-vim blagoslovom postavi na čelo celotnega peronističnega sindikalnega gibanja. Bil je poražen in danes malokdo dá počen groš za njegovo politično usodo. Ta izid je znova pokazal, da “nihče nima glasov v zakupu”. Nekaj, na kar tako radikalni kot peroni-stični veljaki 'kaj radi pozabljajo, ¡zlasti v trenutkih ko so opoj eni zaradi minljivih volilnih zmag. Kdaj jih bo izučilo? AMERIKA Človek mlad jte prišel sam, pustil družino je onstran. Med tem na oni strani je Slovenija gorela še... Nemci, Italijani, partizani so jo zažgali!... Trideset leti je tam garal, pa niti prah ni olstal. Niti prah! Zakaj? Ko je sem prišel, ni nič imel, samo roke, da delal je. Delal1 je doi polnoči, svoj mali dom sezidal si. Ko je potem čez deset let družino svojol videl spet, mu dlruga domovina je bila. ta Južna Amerika. Amerika... Družina, v Argentini združena, je lepo napredovala; pa vendar človek ves zgaran, js sanjal, da bo prišel dan, ko se vrnil bo na ono stran... Le sanjal je... Amerika mu je dala mir, on pa ga je plačal s sinovi Amerika... Sin tega človeka je moj oče! Intihar Te verze je spesnil in uglasbil Marjan Indihar, študent Srednješolskega tečaja in član ansambla Rock’n polka. Predstavili so jih na letošnjem mladinskem pevsko-glaS' benem večeru. Stran 4 Kjer se je nebo sklonilo k zemlji V dobi “vsemogočne” elektronike, ko se zdi, da so računalniški “chips” nadomestili človeški razum, ko se znanstveniki igrajo z genetsko inženerijo, ko človeštvo trepeta pred ekološko katastrofo, je Stvarnik stresel našo zavest in opozoril, da leži vse stvarstvo le na njegovi dlani. V času, ko se sproščajo vseh vrst einergijs, od jjedrske, laserske in sončne, vstopa neskončno večja sila: moč molitve in pokore. Povsem druge dimenzije energije, ki jo je človek naše dobe skoraj povsem prezrl. Preprosto: S katero znanih energij lahko npr. pripravim človeka, da’ se spreobrne od slabega k dobremu ? To zmore le zaupna molitev! S temi občutki sem se odpravil na pot, na romanje v Medjugorje. Priznam, da me je vse, kar sem prebral v mednarodnih in domačih virih o dogodkih, ki se tam odigravajo, pustilo precej ravnodušnega. A osnovno sporočilo me je zelo zagrabilo: človeštvo se bo rešilo le z molitvijo in pokoro/Ne bi želel nikomur vsiljevati svojih .sploznanj, le kot očividec naj posredujem nekaj osebnih doživetij. Romarski duh. Opazujem skupino okoli sebe in nato vale in vale množic. Vse mogoče narodnosti ter jeziki, moški in ženske, mladi in stari, cele družine, duhovniki in redovnice. Brez vsakršnega fanatizma in hlastanja za senzacijami, pač pa veliko pobožne molitve. Cerkev je nabito polna, zato posedemo okoli cerkve, kamor kdo more. Prostor je ozvočen in pater moli pred mašo rožni venec. Vsako skrivnost pove v veeih jezikih. Očenaš in zdravo-marijo pa moli v hrvaščini. Odgovarjamo na glas, vsak v svojem jeziku. Na moji levi v italijanščini, na desni v angleščini, malo zadaj v nemščini, pa se sploh ne motimo, vsak je zatopljen vase.-Vse nas nato združi pesem lurškega Ave, ave Marija. Ne v pridigi ne v razgovorih ni čuti ne o prikazovanjih, ne o vidcih in to oba dneva, predvečer in praznik Povišanja svetega križa, pač pa nenehen poziv k evangeljskemu krščanstvu. Zanimivo, da se še spomnil nisem, da bi obiskal , vidce, niti nisem pri drugih tega opazil. Pokora in molitev. Kdor pravi, da danes molitev in pokora nista več moderna, da ponavljanje zdravih-marij ni za človeka naše dobe, naj gre v Medjugorje. Vsega tega bo našel v toliki meri kot verjetno nikjer na svetu. Mladi in stari, preprosti in študirani, moderna mest- na dekleta v “jeans” in preproste hrvaške ženice v tipičnih oblekah. Vroče žge sonce tisto nedeljsko jutro, ko se po polževo, zaradi tolike množice, pomikamo na Križevac. Pot je groba, ostrega kamenja in trnja nikjer ne manjka. Mnoge vidim bose, a začuda ne opazim, da bi se kdo ranil, četudi se pot vleče več kot uro in pol. Postaje križevega pota so postavljene ob poti, ki se vije h križu. Sploh ni -opaziti ne rediteljev ne kakršnekoli organizacije, vendar se vse pomika v največji tišini in zatopljenosti v molitev, tu in tam tudi glasna, kolikor so to zaključene skupine ali družine. Že samo bivanje v Medju-gorju je za sodobnega človeka pokora zase. Res so v zadnjih dveh 'letih zgradili nekaj /sanitarij, ki funkcionirajo ali pa ne. Zraslo je tudi nekaj prenočišč in restavracij. V tem oziru je tudi slovenski Kompas pristavil svoj lonček in mnogi zasebniki, tako da se človek vpraša, kaj bo z vsemi temi investicijami, če Marija človeške račune na glavo postavi. A vse te novogradnje še daleč ne krijejo sedanjega navala množic iz vsega sveta. Skratka: iz človeškega stališča ni v Med-jugorju nič, kar bi lahko pospeševalo ta „verski turizem“, kakor sedanja oblast ta romanja imenuje. A nekaj mnogo bolj pomembnega pa se gradi v duhovni dimenziji: zavzeti romarji po vsem svetu ustanavljajo neformalne molitvene skupine, prav po medjugorskem vzgledu. Kaj bo uradna Cerkev izrekla o me-djugorskih dogodkih? Zaenkrat prevladuje sodba: Po njih sadovih jih bomo spoznali; slabo drevo pač ne more roditi dobrega sadu. Izredna znamenja. Nekdo je zapisal, da se nobeden ne vrne iz Me-djugorja enak kot je prišel. Kdo in kako naj se to ugotavlja? Obstoji brez števila pričevanj, da je res tako. Spoveduje vsaj deset spovednikov “fullfirne’ na prostem okolji cerkve. Na praznik Povišanja svetega križa je poleg frančiškanov spovedoval tudi jezuitski pater Grafenauer iz Maribora in duhovniki gostje, ki jih je bilo vsaj 50 ta dan, vseh mogočih narodnosti, čudeži? Vsaj vidnega nisem nobenega opazil. A izredno me je pretresel primer s poti na Križevac, ko sem srečal mešdno (rasno) ameriško družino s prizadetim fantkom, ko je pri-tretji postaji križevega pota oče prosil frančiškana za blagoslov dečka. V neki čudni jezikovni mešanici so se sporazumeli. Prečudno ganotje je zalilo vse navzoče, na obrazih dru- žinskih članov pa je zažarela neka nebeška sreča, ko so se zahvaljevali: Bog vas blagoslovi, oče. Da prihajajo tja romar j ii nekako čudovito razpoloženi, ni dvoma. A je nekaj več, vsaj če se primerja druga romarska svetovna središča. Kljub vsej raznoliki množici, od najbolj preprostih do svetovljanov, ob o-gromnem številu osebnih avtomobilov, avtobusov, nikjer nobene nestrpnosti, neka neskončna potrpežljivost, neko svetovno bratstvo, ki kaj lahko rodi tisti mir, ki ga oznanja medjugorska Kraljica miru. Znamenja So, in zanje ni prave človeške razlage. Na predvečer praznika sediva z ženo na tleh ob cerkvi, noter ni bilo mogoče priti, in sonce zahaja na najini desni. Pred nama pa se dviga Križevac z ogromnim križem na vrhu. Naenkrat me žena opozori na rožnat sij okoli križa, ki narašča in zopet upada. Ozrem se na križ in ga res vidim. Oslinim si oči in se ozrem na drugo točko hriba, a nič, le okoli križa je sij jasno viden. Drugi so mi kasneje pripovedovali, da so videli jasno isti večer v zahajajočem soncu obliko križa. Na praznik sam sva na istem mestu, maša je nekje na sredi in je že noč. Križevac je že skoraj povsem teman, le rahlo se že odraža silhueta križa. Nebo je povsem jasno in mirno. Zatopljen sem in ne opazim takoj, a razburjenje množice in žene poleg mene me vzdrami. „Glej križ,“ slišim poleg sebe, in zares zagledam, kako z vznožja križa šineta dva bliska in razsvetlita križ, kar se v razmaku nekaj sekund še ponovi. Nebo je zvezdnato in križ je že v temi, a po pobočju batemne-lega Križevca opazimo prečuden ples luči, kot bi šest, sedem zvezd švigalo po pobočju, kar se nadaljuje vsaj 15 minut. Ne moremo si pojava razložiti, saj hrib je oddaljen v ravni črti kak kilometer ali dva. Se zdi, kakor da bi se zvezdnato nebo pomaknilo na pobočje hriba. Pred menoj stoji Filipinka in vztrajno fotografira v temo proti križu. Vprašam jo, kaj slika, pa odgovori, da je lansko leto nek sorojak v podobnih okoliščinah slikal in da je ob razvitju dobil na negativu podobo Marije. V tem prihajajo romarji iz cerkve in trdijo, da so videli, kako je v istem času, ko smo opazovali pojave na Križevcu, potemnel obraz sicer razsvetljenega kipa Marije v stranskem oltarju. Presunjeni komentiramo prečudna doživetja. Ples lučk na Križevcu je ponehal. V tem me ob meni stoječa Italijanka opozori na nebo. V smeri med obema 231 SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Krst: Krščen je bil v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Pavel Martin Zarnik, sin Miha in ge. Ane Magdalene voj. Pirc. Botrovala sta Marjan Pirc in ga Kristina Jerovšek. Krstil pa ga je prof. France Bergant, čestitamo! Smrt: V Slovenski vasi je umrla Marija Brolih (83 let). Naj počiva v miru! Nov diplomant: 20. decembra je končal študij kemije in diplomiral na mo-romski univerzi Jože Oblak, želimo mu veliko uspeha! Na državnem inštitutu za telesno vzigojo je dokončal študije in postal profesor Jurij Urbančič, čestitamo! FRANCETU PLEŠKU V SPOMIN Dne 2. decembra 1988 je umrl na svojem domu v Moronu Franc Plosko, eden izmed najbolj delavnih slovenskih socialnih delavcev, ki so začeli z delom v blagor slovenskega delavstva že pred vojno. To delo je nadaljeval med vojno in med življenjem v taboriščih in zlasti še posebno temeljito takoj po prihodu v Argentino. Pleško je že doma sodeloval v vodstvu Slovenske delavske zveze, ki je zbirala v svojih vrstah slovensko katoliško delavstvo. Sodeloval je tudi pri ilegalnem protikomunističnem gibanju v vrstah Slovenske legije. Slovenski socialni delavci so že kmalu po prihodu v begunstvo začeli izdajati revijo z imenom Družabna Pravda, ki je bila glasilo slovenskega socialnega' gibanja z istim imenom. Ko je bila ta revija prenesena v Argentino, je tudi pokojni Pleško vse svoje sile posvetil ne samo tej reviji, ampak vsemu sloven-" shkemu socialnemu gibanju v zdomstvu. Sodeloval je v uredništvu revije, pisal članke, se trudil pri organiziranju socialnih tečajev pa' tudi pri pripravah romanj in izletov Družabne Pravde. To lepo in koristno socialno delo je trajalo lep čas. Pa se je zgodilo, da je Gospodar življenje poklical k zvonikoma se vlečeta dva svetla pramena, kot dve srebrni kolesnici, čez vse nebo, povsem v ravni črti. Ura je že čez deset zvečer in bliža se čas odhoda, a kar ne moremo se odtrgati od pojava, ki ne pojenja. Dva truda polna dneva sta minila, a sploh ne čutimo utrujenosti, ’ko pešačimo dva kilometra do avtobusov. Vsak s svojimi doživetji v duši se vračamo na domove. Z okrepljeno vero, prepričani, da se je nebo blagoslovljeno sklonilo tudi nad nas. T. J. sebi skoraj celotno vodstvo Družabne Pravde, ki so ga sestavljali dr. Ivan Ahčin, Malks Jan, Luka Milharčič, Janez Šest, Jože Jonke, Edi Škulj, Lojze Erjiavec; in zato je revija prenehala izhajati. ..Še živeči sodelavci Družabne Pravde pa so pozneje sodelovali s svojimi članki socialne vsebine v drugih slovenskih listih. Kot enega izmed zadnjih socialnih delavcev je Bog poklical k sebi Franceta Pleska, da ga nagradi za veliko delo, ki ga je opravil pri širjenju socialnega nauka Cerkve. Pokojni Pleško jo bil rojen 17. januarja 1922 v trnovski fari v Ljubljani. Srednjo šolo je končal v škofovih zavodih v Šentvidu, kjer je imel za sošolca metropolita dr. šuš-tajra. Vsa leta je bil član dijaške Marijine kongregacije. Kot dober pevec je sodeloval pri cerkvenih pevskih zborih. Po maturi ,se je vpisal na pravno fakulteto na ljubljanski univerzi. Poleg študija je bil kot uradnik zaposlen v Tobačni tovarni. Obenem je ‘kot sin slepega očeta, invalida iz prve svetovne vojne, opravljal vse tajniške posle pri Društvu slepih. Zaradi odhoda v begunstvo maja’ 1945 študija ni dokončal ; manjkal mu je samo zadnji semester. Kot begunec je že v Ve-trinju sodeloval v taboriščni pisarni. Tu ga je spoznal vsem Slovencem dobro znani Anglež Cor-seliis, ki ga je zaposlil kot svojega prevajalca angleščine, nemščine in francoščine. Pri tem delu je bil tudi ves čas v Pegezzu, prijateljske stike pa je ohranil še po preselitvi v Spittal. Jugoslovanski režim ga je še v taboriščih preganjal, tako da je moral taborišče zapustiti in se je smel vrniti šele tik pred odhodom v Argentino zaradi priprave potnih listov. V taborišču se je poročil z Marijo Pikec; rodili sta se hčerki Mojca in Helena. V Argentini, kamor je prišel oktobra 1948, se je pa rodil sin Pavel. V novi domovini j:e bil najlprej zaposlen kot stavbni mizar, nato v petrolejski družbi Shell in nazadnje v podjetju bratov Oblak v San Jus-tu. Aprila 1988 je neozdravljivo zbolel. Vendar je še z veliko težavo bodil v službo do konca maja. Njegova zemislka pot se je končala dne 2. decembra; počiva na moronskem pokopališču. S smrtjo Franceta’ Pleska se je zopet zmanjšalo število tistih javnih delavcev, ki so svoje znanje in energijo prinesli š,e iz domovine in ju dajali rojakom. Prepričani smo, da ga bo Bog za to nesebično delo bogato poplačal. Vsej družini izražamo globoko so- ......... •■<■■■■■■ re, in Antonio Tonini,, starejši bivši učitelj v milanski Scali.. Pavarotti je poklical pevca na oder, ga prosil za prvo arijo, ustavil in popravil, če mu ni bilo všeč, zapel tisti del, dirigiral ko se ni strinjal s tempom, izbral drugo arijo in tudi z žvižganjem spremljal nekatere melodije. Vedno je kaj opomnil in vsi so mu bili zvesto naklonjeni. Priredil je show po najboljšem ameriškem načinu. Žirija je dvakrat o-cenila vse pevce. Zadnji dan jo je Pavarotti za nekaj časa zapustil, da je otvoril lastno slikarsko razstavo. Že več let se ukvarja s to umetnostjo, čeprav sam prizna, da ni genij, njegovo ime zadošča, da je otvoritev slavnostna. Pavarotti, ki je 1. oktobra izpolnil 53 let, se je tudi prikazal na cestni paradi, ki je na Columbus Day, prazniku odkritja Amerike, priredila v Filadelfiji italijanska skupnost. Podarili so mu velikansko torto. „Lansko leto sem prvič šel na Kitajsko z nekaterimi zmagovalci prejšnjega natečaja. Ko je letalo pristalo v Beijingu, sem se počutil kot operni Marco Polo. Naredili smo tako močan vtis nf publiko, da nas je prvi minister povabil naj zadnji koncert , priredimo' v Great Hall of People. Odprli so dvorano posebej za nas’, je zaupal Pavarotti časnikarjem na tiskovni konferenci. Spored tekmovanja je bil letos •spremenjen. Najprej so ga prestavili iz junija na oktober. Potem so prvo predstavo prenesli v Bacon Theatre v New York, kjer je Pavarotti otvoril sezono Metropolitana, ko je pel Manrika pri Trubadurju. Med predstavami ni imel dovolj časa, da bi se s svojo belo limuzino pripeljal v Filadelfijo. Šele drugi teden je prišel in ocenjeval pevce v Academy of Music, najstarejši ameriški operni hiši, 'Zgrajeni leta 1857. Medtem je skozi tri dni avtobus odpeljal zgodaj zjutraj skupino pevcev iz Filadelfije v New Yorik, kamor je dospel približno ob pol enajstih po treh u-rah vožnje. Predstave so se vršile skozi ves dan in večkrat do pozne noči. Vstopnina v Filadelfiji je stala deset dolarjev, trodnevni abonma pa petindvajset dolarjev. Tudi pevci so čakali po več ur do nastopa. Po dveh predstavah je žirija izbrala sedemdeset pevcev za končni koncert v nedelic, 9. oktobra. Med njimi sta bila tudi Argentinca Ayas in Ricardo Ortale. Koncert je trajal sedem ur, od treh popoldne do desetih zvečer. Eno uro pozneje je sam Pavarotti stopil na oder in poklical štirideset končnih zmagovalcev: 16 A-meričanov (5 bivajočih v Filadelfiji), 9 Italijanov, po dva zmagovalca iz Kanade, Madžarske, Poljske in po enega iz Argentine, češkoslovaške, . čila, Izraela, Japonske, Kostarike, Švedske, Kitajske in Koreje. Po glasovih je zmagalo 17 sopranov, 8 tenorjev, 6 mezzosopranov, 5 basov in 4 baritonov. Tridesetletni tenorist Eduardo Ayas je prvi argentinski zmagovalec. Na omenjenem koncertu je zaslužil najmočnejši aplavz med vsemi sedemdesetimi pevci, ko je zapel arijo „Languir per urna be-lla“ Jz Rossinijeve opere LTtaliana in Algeri. Naslednji dan ga je Courier Post ocenil kot mojstra v Rossinijevem repertoarju. Ayas je bil finalist že leta 1985. Zmaga mu je brez dvoma odprla zelo obetajoče obzorje, ker bo 9. januarja sodeloval na koncertu v Avery Fischer Hall (Lincoln Center) v New Yorku. Tam bodo peli Pavarotti, Ruggero Raimondi, Sherrill Milnes, Shirley Varret, June Anderson in Karen Esperian, bivša zmagovalka, ki je lansko leto pela Mimi v Colonu. Ameriška televizija bo posredovala’ živ prenos celi državi. Filadelfija pripada državi Pennsylvania. Leži ob reki Delaware, šteje dva milijona prebivalcev v mestu in skoraj pet s predmestjem. Je predvsem industrijski in trgovski center, znan tudi po številnih kulturnih, izobraževalnih inštitutih i:n .-univerzah, Pristaniščle Ste jejta največje v državi. Mestne hiše so večinoma zgrajene v angleškem stilu. Najvišji nebotičnik je letos dokončani Liberty Palace, oblečen v plavem steklu. Prej je imel to prednost starejši City Hall, tki ima na vrsu spomenik William Penn-u, Kvekeru u-stainovitelju mesta leta 1683. Reikreacijski odbor je pripravil dva -skupna izleta, enega v zgodovinski del mesta, ostalega pa v Arts Museum. Filadelfija je bila središče a-meriške začetne zgodovine. V Hiši osvoboditve (Independence Hall) sta se zgodila dva odločilna dogodka: 4. julija 1776 so kongresisti volili deklaracijo neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Tam je bilo zapisano, da so vsi ljudje enaki in da ima vsak človek pravico do življenja in tudi iskanja sreče. Zastopniki dvanajsterih držav so 17. septembra 1787 volili ustavo, ki še danes navdihuje ameriške vladarje. Pred to zgodovinsko hišo je spomenik George Washingtonu, vojskovodju in državniku v vojni proti Angliji, vrhovni poveljnik, vodja ustavodajne skupščine, izvoljen kot prvi predsednik leta 1789 in ponovno leta 1792. Tretji izvolitvi se je odrekel 1. 1796. Simbol svobode je zvonik (Liberty Bell). Ko so prvič zazvonili ob velikem osvoboditeljskem slavju, je nastala razpoka, ki še danes spominja na svobodo. Med zgodovinskimi zanimivostmi sta tudi bivši parlament (Congress Hall) in prva ameriška bolnica (The Pennsylvania Hospital). Ustanovil jo je Benjamin Franklini najuglednejši Američan osemnajstega stoletja, rojen v Filadelfiji. Franklin j-e podpisal neodvisnost in tudi sodeloval pri ustavi. Filadelfija je bila glavno mesto Zdru Ženih držav skozi eno desetletje med 1790 in 1800. Arts Museum je tretji ameriški muzej. Monet, Cezanne, Vam Gogh, Renoir, Gauguin, Morales in Picasso so samo nekatera med velikimi slikarskimi imeni, katerih dela je mogoče občudovati. Obiskovalec si tudi lahko ogleda eno najvažnejših zbirk vojnih oprem. Tovrstna potovanja vedno nudijo posebnosti. Na povabilo gostite- ljev se je kronist udeležil enkratnega koncert, kjer so skupno nastopali Frank Sinatra, Liza Minelli in Sam my Davis. Športna dvorana Spect-rum je bila zasedena do zadnjega kotička. Dvajset tisoč poslušalcev je stoje odobravalo, ko so po skoraj treh urah posameznega in skupnega petja zapeli “New York, New York”. Sredi pesmi “Strangers in the night” je Sinatra zakašijal. Orkester je igral naprej, medtem ko je pevec zaupal poslušalcem: „Oprostite, sinoči sem spal na prostem“. Smeh in a-plavz sta podčrtala domislek. Ameriška televizija je te dni posvečala dnevno več ur prenosu olim-piad iz Seula. Prvič je nalogo sprejela mreža NBC, ki se kljub odlični sliki ni mogla izogniti šovinizmu iin pretirani reklami. V tem področju so strokovnjaki podali zlato kolajno restavraciji McDonald’s. Tudi Bush in Dukakis sta z javnimi debatami prevzela veliko pozornost, prav tako kot -prva vožnja Challengerja po nesreči. Prijatelj je vprašal kronista, če je lahko tekmovanje brez zmage nepozabno. Vse, kar se je zgodilo ta dva tedna, je vredno spornima. Sprejeti z dobro voljo zmago kolegov pomeni vzgajati samega sebe. Posebej v pevskem področju, kjer je konkurenca krvava. The Philadelphia In-quirer je napisal v uvodniku: „Vsak, ki je prišel v Filadelfijo, zmagovalec áli ne, je odnesel nekaj dobrega iz našega mesta. To so bile resnično pevske blimpiad■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■« Govor Albina Magistra Govor Dušana Šušteršiča Janez Vasle Filadelfija ’88: nepozabno doživetje Med 30. septembrom in 10. oktobrom se je zbralo v Filadelfiji v Združenih državah, 141 pevcev iz 18 držav na finalu tretjega mednarodnega pevskega natečaja Luciano Pavarotti (Opera Company of Philadelphia - Luciano Pavarotti International Voice Competition)i Končnih zmagovalcev je bilo 40 med njimi tudi argentinski tenorist Eduardo Ayas. Enkratna izkušnja za vsakega pevca, ki je imel možnost ne samo, da' meri moči na mednarodnem polju, temveč tudi, da se kot človek močno obogati. Skozi dva tedna so tekmovalci prešli skozi najrazličnejša razpoloženja: utrujenost po skoraj enodnevni vožnji, napetost priprave in trdih vaj, izbiranje arij (vsak jih je predstavil pet), nastopi in. navsezadnje še čakanje rezultatov. Medtem so uživali skupne izlete, zbiranja in tudi naključna ■srečanja. Vse to jih je gotovo zbližalo, kljub razlikam v jeziku, navadah in načinih življenja. Prišli so ¡skupaj Amerikamci, Italijani, Argentinci zgovorni in Kitajci, Poljaki. Korejci, Japonci bolj rezervirani. Vsak po svoje zanimiv. Pevci so stanovali pri družinah, ki so jih prostovoljno sprejele v svoje domove. Nekaj mesecev pred tek- movaujem so prireditelji (Filadelfijska opera) poslali vsakemnu pevcu formular z navodili in vprašanji glede jezika, posebnih prošenj, vere, zdravja, hrane, vaj in izletov. Po odgovorih so izbrali gostitelje. Kronist mora priznati, da je imel izredno srečo. Stanoval je v Haddonfieldu, v krasnem predmestnem naselju, oddaljenem kake pol ure iz mesta. Družino pri kateri je bival, sestavljajo Sam, judovskega pokolenja; Marija, italijanskega rodu, in mala devetmesečna Glorija. Oba sta odvetnika, čeprav Sam ne dela v svojem poklicu temveč V veliki tekstilni trgovini. Marija je trenutno doma zaradi otroka. Sprejela sta pevce že prejšnja tekmovanja. Okrog tipične in zelo prostorne a-meriške hiše, oblečene z lesom, se razpreda polno zelenja, rož, dreves in miru. Kakih sto metrov naprej lepak oznanja, da so na tistem mestu leta 1850 prvič odkrili ostanke dinozavra, najbolj popularne živali med ameršikimi otroci. Na cesti •skoraj ni videti ljudi. Ta pa tam avto. „Miru je včasih kar preveč,: še ppsebej zame, ki sem vedno stanovala strogo v središču", pravi Marija. „Pogrešam španski direndaj“, prizna soseda iz Barcelone, ki je že enajst let poročena v naselju. Neko nedeljo popoldne so sosedje pripravili skupno malico sredi ceste. Namen: boljše medsebojno poznanje. Kronista so tudi povabili in zelo prijazna sprejeli. Gb pogrnjeni mizi se je bančni uradnik pogovarjal s prezbiterij anskim pastorjem,' podjetnik s trgovcem, profesorica francoščine z mlado gtospodinjo,j itd. Ljudje nimajo veliko priložnosti za srečanja med tednom, ker služba zahteva popolno posvetitev delu. Visoka življenjska raven je plod trdega dela in neusmiljene konkurence. Otroci so igrali nogomet, ki je zelo popularen šport v šolah, čeprav še ni vžgal med športno publiko. Pevsko tekmovianje je vzbudilo veliko zanimanja v Filadelfiji, kjer so ga sprejeli kot važen, kulturni dogodek. Izvrstno organizacijo vodi že od začetka Jane Grey Ne-meth, ki odgovarja tudi za pripravo in kvalifikacijske tekme po vsem svetu. Ni lahko skrbeti za čez sto ljudi različnih jezikov, navad, lastnosti in napak. Razdelitev pevcev po državah je bila sledeča: ZDA 62, Italija 25, Kanada 11, Argentina 10 (sopranistke: Laura Rizzo, Araceli Quijano; mezzosopranistka Nelibel Martínez; tenorista Carlos Duarte in Eduardo Ayas; baritonisti Omar Carridn, Enrique Gibert, Gustavo Gibert, Ricardo Ortale, in basist Janez Vasle); Koreja 8 Poljska 4; Kitajska 3; Japonska 3; Madžarska 3; Mehika 2; češkoslovaška 2; Urugvaj 2; Bolgarija 1; Gosta Rica 1; Izrael 1; Švedska 1; Čile 1 Venezuela 1. Večina Japoncev, Korejcev, Kitajcev in Južnoamerilkancev, razen Argentincev, živi v Italiji ali v ZDA. Po glasovih je bila razdelitev taka: sopranov 71, mezzosopranov 16, tenorjev 23. baritonov 19, basov 11. Vseh 141 pevcev je bilo izranih med 2000 kolegi z vsega sveta. Preliminarne avdicije so bile v Bruslju, na Dunaju, v Londonu, Zagrebu,, Pragi, Budimpešti, Peisaru, 'Varšavi, Zurichui,, Houstonu, San Frančišku in Chicagu. Kvalifikacijski nastopi pia v Buenos Airesu, v Caracas, Montrealu, Modeni in New Yorku. Luksuzno tiskani program je predstavil vsakega finalista ¡s sliko in podatki. Natečaj Pavarotti se je začel leta 1981. Vpisalo se je 300 pevcev iz 31 držav, 77 jih je bilo odbranih za Filadelfijo in 19 jih je zmagalo. Za drugo tekmovanje, leta 1985, se je število kandidatov zvišalo na 1500; 150 jih je prišla v Filadelfijo. Zmagovalcev je bilo 54. Odločitev razsodišča je bila deležna glasnih kritik z vseh strani, zaradi števila izvoljenih, pa tudi ker dva sploh nista prišla v ZDA. Eden od obeh je bil basist Paata Burchuladze, danes slaven, ki ¡ni dobil dovoljenja za izhod iz Sovjetske zveze. Krajevno časopisje je na dolgo in široko poročalo o dogodku. Naj- važnejši dnevnik The Philadelphia Inquirer je posvečal cele strani, celo uvodnik in tudi nemalo kritik Pavarottiju in njegovim sodelavcem. Nekaj podobnega je storil Courier Post, krajeven časopis. New York Times se ni strinjal z letošnjim številom zmagovalcev. Televizija je izkoristila vsako priliko za snemanje tenorista, bodisi z mladimi pevci, na tiskovni konferenci, ;na tekmovanju in pri otvoritvi likovne razstave. Obratno se argentinska obveščevalna sredstva niso dosti brigala. La Nación, Clarín in Crónica so čisto na kratko poročali o rezultatih. Nekaj podobnega so storili po radiu Magdalena Ruiz Gui-ñazú in Luis Garibotti. 'Emilp Ste-vanovich je posvetil enourno oddajo Opera Hoy, po Radio Municipal zmagovalcu Ayasu, katerega so tudi intervjuvali po Canalu 9. Kronist je na dan otvoritve poročal iz; Filadelfije pri oddaji Carlos Vareóla y El Mundo, po radio El Mundo in FM Horizonte. Napisal je tudi poročilo v mesečniku Redacción, kjer redno sodeluje. Pavarotti je bil skozi celo tekmovanje središče pozornosti in je vodil tekmovanje do najmanjših po,-, drobnostii. Sbedi parterja je bil si miza z lučko, mikrofonom in steklenico mineralne vode. Tja je sedla žirija, ki so jo poleg tenorista sestavljali tudi Margaret Anne E-veritt, direktorica Filadelfijske ope- [■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto JOŽE PAVLENČ Einsiglerstrasse 264, Horgen 8810 — Švica Zahvala Odbor Zveze slovenskih mater in žena se prisrčno zahvaljujejo zboru Gallus, dirigentki Anki Savelli- Ga-serjevi, režiserju Mihi Gaserju in scenografu Tonetu Oblaku ter vsem sodelujočim za podarjen lep prikaz Topičevega Slovenskega božiča. Božič 1088. MALI OGLASI ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno . 091, 5. nadstr. C. — 8400 Bariloche; Tel. 0944 - 24771. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 782-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. POGREBNI ZAVOD GRIENTE SJt.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. .51-2500. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0362. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. SERVIS Dolenc Lojze — popravila 'barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 386, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in o'b nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). ZEDINJENA SLOVENIJA želi vsem rojakom MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN,VELIKO SREČE V NOVEM LETU S*'A Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v Novem letu želi ANTON PODRŽAJ Industrijsko metalurgičnoi podjetje in montiranje strojev Neuquén 565 T. E. 768-4595 Villa Ballester BOŽJI MIR IN BLAGOSLOV NAJ NAPOLNITA V BOŽIČNIH DNEH VSAK SLOVENSKI DOM IN OSTANETA V NJEM VSE DNI NOVEGA LETA ! ŽELI Zveza slovenskih mater in žena Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1989 želi VINKO ALJANČIČ IZDELOVANJE MATRIC Belgrano 3380 Carapachay Tiha noč, Sveta noč! Prišla je vsem pomoč z nebnih nad soncem bleščečih višav. Prišel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin. Narodna Vsem svojim članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova', v letu 1989 pa obilo uspehov, zdravja in sreče Slomškov drm Veliko božjega blagoslova ob božičnih praznikih in mnogo uspehov v Novem letu 1989 želi vsem rojakom CACES SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE Pedro Molilna 140 - San José - Guaymiailién - MENDOZA Slovenski dom v San Martinu želi blagoslovljene božične praznik» in srečmio novo leto 1989. vsem članom in prijateljem m VESEL BOŽIČ! IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU! J G C IVGEVIERIA Elsktromehaniične inštalacije, načrti, popravila, kontrolni sistemi TEXTILES KOSMČIČ S. A. želi vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo Jeto! Gral. Lynch 2569 H. Yrigoyen 2510 Ramón L. Falcón 2624 B. Mitre 99 San Justo San Justo Flores Ramos Mejía Pizzumo 554 Tel. 658-4869 Ramos Mejía HOGAR STANE MEHLE Vošči vsem rojakom blagoslovljen božič in srefčno novo leto 1989! Luis Vernet 4225 Remedios de Escalada Tel. 248-4021 Colón 17 J A K O Š SPLOŠNA ZAVAROVANJA vošči vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1989! Uradne ure: od 8.30 do 12, od 14 do 18 Tel.: 658—4869 Ramos Mejia ¡Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v Novem letu voščita ' ' - CZs ': * Marjan in Helena Loboda ZAVAROVANJA Sarmiento 385 - 1. nadstr. - Pis. 10 Capital Federal ^ Tel. 312-H2127 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 'želi DR. ANDREJ FINK ODVETNIK - TRADUCTOR PUBLICO (esloveno) Zapuščinske zadeve, zasebnosipravni spori, posvetovanja, zastopanja, delovna razmerja, uradni prevajalec za' slovenščino Larrea 929, priti. “A” 961-2163 Ponedeljek, torek, četrtek |od |17. do 20. ure Kreditna zadruga Sloga in Mutual Sloga želita svojim članom in prijateljem v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov, veselja in vsega dobrega v letu 1989 Blagoslovljen božič in srečno Novo leto želi vsem rojakom PARKET BAJDA Juan B. Alberdi 3981, Cap. Fed. T. E. 67-2494 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi Colón 17 AVTOMEHANIČNA DELAVNICA JANEZ JAKOŠ in sinovi Tel. 658-4869 Ramos Mejia Blagoslovljene božične praznike in milosti polno novo leto ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI Tel. 651-1760 San Justo Božičnega veselja in sreče v novem letu 1989 vam želi STAN DM ETAL S. A. ¡ENTRE RIOS 3763 SAN JUSTO i SLOVENCI v ARGENTINI SLOMŠKOV Zaključek slovenske šole V soboto, 26. novembra je šolski tečaj Antona Martina Slomška zaključil šolsko leto. Kot redno vsako leto so tudi letos pripravili učenci s svojim učiteljstvom zaključimo akademijo, ki je prikazala delo v slovenski šoli. Po že ustaljeni navadi sie je prireditev pričela s pozdravom slovenski zastavi, nakar je predsednik šolskega odbora arh. Juore Vombergar spregovoril uvodne besede o pomenu in važnosti šole. Vsi učenci zbrani na odru so nato zapeli Staršev sem slovenskih sin. Poročilo o šoli je podala voditeljica Lenčka Malovrh. Letos je obiskovalo pouk 63 učencev: 32 dečkov in 31 deklic, od teh jih je 6 letos zaključilo osmi razred. Poučevali so pa naslednji: voditeljica, Saša Omah-nova, Karla Jakoševa, Vladi Selanova in Alenka Smole, Irena Loboda, Gabrijela Malovrh, Marjan Loboda in katehet g. Jože Škerbee. Telovadbo sta pa vodila1 Sonja Tomazin in Martin Magister. Nato so vsi razredi od vrtca do osmega razreda predstavili z deklamacijami del slovenske poezije, vse prepleteno s petjem. Osmi razred si je nadel že kar zahtevno vlogo. Deklamiral je Gregorčičevo Naš narodni dom. Slomškovo šolo letos zapuščajo naslednji osmošolci: Karel Panaino, Sonja Avguštin, Olga Bohinc, Nežka Štefe, Ingrid Potočnik in Lučka Willenpart. V imenu šole so se od njih poslovili katehet, voditeljica in razrednik Loboda, ki jih bo spremljal tudi na taborjenje v Tandil. Poslovilna pesem Zahaja sonce, ki so j,o z navdušenjem zapeli šolarji pa je ustvarila v dvorani že počitniško razpoloženje: Nasvidenje drugo leto! Miklavžev večer V soboto 3. decembra so slovenska šola, mladina in odbor doma pripravili lepo okolje za Miklavžev pri hod. Lepa scena, rajanje angelcev in nastop Kosmatina in Šikratulina 'so napravili vzdušje v dvorani in povečali pričakovanje otrok, ki s:o komaj čakali, kdaj se prikaže nebeški dobrotnik. Ob zvokih „Oj, zdaj še prihaja“ in zvonkljanju kraguljč-kov je prišel Miklavž, obdan od svojega spremstva. Ni bil radodaren le ■z darovi, marveč tudi z dobrimi nauki. SDO PRISTAVA SFZ Vas. vabi na SILVESTROVANJE NA PROSTIM 21.30 Večerja 24.00 napitnica in nato ples 6.00 Novoletni zajtrk 31. decembra 1988 Slovenski dom v San Martinu vabi na božično sv. maša 25. decembra, ob 8.45 Po maši bo v domu tradicionalen zajtrk in božičnica i«aaaBaB*«ae*«Ba««BBaBaBMBaaa*»aaKaH>>v»Bn**B«!Fa»w»a»an*isaimaBB«aBaa!>Biiiift'a*aMBaaa»Maaaatt*'*«KaBaBiiN9SBBBaaiv a J ČLANARINA ZA LETO 1989 Zedinjena Slovenija sporoča, da je upravni svet na svoji seji 15. decembra določil za leto 1989 sledečo članarino: A 10.— mesečno odn. A 120.-A 15.— mesečno odn. A 180.- letno za samske in • letno za družine. Istočasno je z veljavo od 1. januarja 1989 dvignil posmrtnino na A 700.— (sedemsto) za vsak smrtni slučaj piod dosedanjimi pogoji, j ■■•BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBaBBBBBBaBBBBBBaBBa pPpl ÍL VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO (LETO želi J»R. VITAL ASIČ ADVOKAT Naslov pisarne: DON BOSOO 168 — SAN ISIDRO — Tel.: 743-5985 Uradne ure: Ponedeljek - sreda - petek, od 18 do 20. ure OPTIKA - FOTOGRAFIJA - URARNA LIPUŠČEK želi vsem rojakom Srečen Božič in Novo leto 1989! Almafuerte 3559 T. E. 651-3047 San Justo Rlagoslovljmte božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom v Argentini in drugod po svetu OBLAK Hnos. S. A. ALMAFUERTE 3868 SAN JUSTO ®iS}®D[L®©D-D[g Planinski jsitan - Poletna sezona, 1988 - 89 Slovensko Planinsko društvo je določilo za prihodnjo sezono za bivanje v Planinskem stanu sledeč« prenočnine: Zgornje sobice, člani 20 avstralov; nečlani 40 avstralov. Spodnja dvorana: člani 10 avstralov, nečlani 20 avstralov. Članarina. Opozarjamo vse članstvo, da se s 1. januarjem in v skladu s sklepom občnega zbora zviša Članarine Planinskega društva za 100% in bo tako znašala prvih šest mesecev leta 1989 za rezidenčne člane 240 avstralov, za nerezidenčne in upokojence pa 120 avstralov. Torej priporočamo vsem, ki še niso plačali, da poravnajo članarino pred koncem decembra (A 120 za rezidenčne in A 60 za nerezidenčne člane in upokojence.) DVDED\01S)®g(Sl Zveza žena in mater je v nedeljo 27. nov imela svoj redni občni zbor. Obravnavala je svoje delovno udejstvovanje v okolju našega društva in Doma. Novi odbor tvorijo naslednje gospe: predsednica Majda Ocvirk; podpredsednica Frida Bajta; tajnica Angelca Bajda; blagajnica Minka Hirschegger; kulturna referentka proif. Marija Grintal; socialna referentka Marija Smon. Miklavževanje je tudi letos po svoji zvesti tradiciji Društvo priredilo v nedeljo, 4. dec., in Miklavž je kot ■običajno obiskal ter razveselil naše male. LOS CROATAS PROTESTAN Dos importantes intelectuales croatas han formulado los llamamientos más fuertes en Croacia, en contra del presente sistema del partido único dominado por los comunistas, y en favor del pluralismo político en Yugoslavia. En sendos artículos publicados en una revista noticiosa, de circulación nacional, los intelectuales sostienen que el sistema de partidos múltiples es la única solución para la grave crisis económica y política que atraviesa el país. Slavko Goldstein, un prominente autor y editor, y Branko Horvat, un reconocido economista, hicieron un llamado al PC para que deje de lado el monopolio del poder en dos artículos publicados hoy en Dañas, la revista noticiosa de mayor circulación en Croacia. Zveza slav. mater in žena V dobrodelni skladi Zveze slovenskih mater in žena so darovali : Pri-stavski krožek za božične pakete avstralov 500 NN, Capital 200; N. N. Capital, 100; NN, Capital 100; zbirka po maši v Carapachayu, 180; dr. P. Urbanc 200 dolarjev. Vsem naj lepša hvala! ESLOVENIA LIBRE Ftradador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak REDACCION Y 'ADMINISTRACION: RAM ON L. FAUCON 4156 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA TeMfono: 60-9503 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino (g) I»r»neo FRANQUEO PAGADO Concesión N» 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión NV 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 SLOGA išče uradnico — urladniika Prijave osebno ali pismeno! Bme. Mitre 97, Ramos Mejia Počitniška kolonija bo odšla’ 27. decembra z vlakom Rayo del Sol, s postaje Mitre - Retiro. Odhod vlaka je ob 21. uri. Prosimo, da ste vsaj ob 20.30 uri na postaji. Vsa ostala navodila so bila v prejšnjem Oznanilu in Svobodni Sloveniji. Kolonija se vrne 12. januarja ob 9.55 zjutraj na postajo Retiro - Bartolomé Mitre. Današnja božična — povečana številka našega lista je zadnja v letošnjem letu. Prihodnja bo izšla 5. januarja 89. Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988: Za Argentino A 250; pri pošiljanju po pošti A 300; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; 25DA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERES GRAFICOS “VHJKO" SJR.L., ESTADOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 352-7215 OBVCSTILG SOBOTA, 24. decembra: Slovenska polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj oib 28. uri. SOBOTA, 31. decembra: Na Pristavi silvestrovanje pod ombu-jem. V Našem domu v San Justu silvestrovanje ob 22. NEDELJA, 8. januarja: Misijonska veletomiboia v Slovenski va’si. Darujte v tiskovni sklad! Blagoslove ob prazniku Kristusovega rojstva in srečo v Novem letu želita vsem Slovencem Božo in Branko Šabič IZDELAVA INDUSTRIJSKIH VZMETI LOS MATREROS 3862 - VILLA LEON - ITUZAINGO Blagoslovljene božične praznike i n srečno ter miru polno leto 1989 vsem Slovencem po svetu želi: Herman Zupan s. a. - Papelera del Sur s. a,