LETO 88.
LJUBLJANA, 26. JANUARJA 1924.
STE*
ssEpcaeitaesssi
Naročnina za*7Vcosla>
VSIO ČETRTLETNO DIN !5 CELOLETNO PIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI ^OlTNlNO/OCLA$l PO CSN8KV/ POSAMEZNA
Številka- podih 15©
OR1UK
d
A
VREDNI^TVO IN VPRAVA* V VČITEL15KI TISKARNI/
VIŽOKOPISI SE NE VRA-CAlO/ANONlNNS DOPISI SE NE PRIOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI
NACIJONALISTI!
Ob uri, ko se bo v Rimu podpisoval
»AKT PRIJATELJSTVA"
med Italijo in Jugoslavijo, ne pozabite, da ječe v robstvu stotisoči bratov, ki jih je država, od katere so pričakovali pomoči in rešitve, izročila na milost in nemilost barbarskim fašistom«
Njih osvobojenje bodi naša osveta!
Odprto pismo g. N. Pašlču.
London, 12. Januara 1924.
Gospodinu Nikoli P a š i č u , predsjedniku ministarskog savjeta
Beograd.
Poštovani gospodine predsjedniče! Nakon 24 godine otsutnosti po-vratio sam se u otadžbinu, da se obradujem preporodu našeg naroda u svome slobodnom kraju, koji sam kao momak napustio radi tugjinske tiranije. Zbog obiteljske nesreče nije mi na žalost bilo moguče da ostva-rim svoju davnu želju, da vidim i naš prestoni Beograd, gdje sam se nadeo da ču imati čast da Vas lično upoznam i u Vama da pozdravim koliko bivšeg šefa kraljevske vlade predratne i ratne herojske i mu-čeničke naše male Srbije, toliko i sadašnjeg predsjednika ministarskog savjeta naše velike ujedinjene Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; i da ču, tom prilikom, moči iskreno i otvoreno da Vam izrazim svoje lične dojmove, a i mišljenje večine naših zemljaka u Americi, o sadanjem stanju u našoj državi i o ugledu koji ona ima na strani.
Kako me poslovi zadržavaju u inostranstvu, dopustite mi da Vam ovim putem upravim nekoliko riječi, koje mi savjest diktuje, a rodo-ljublje mi ne dopušta da ih prečutim.
Prije svega, smatram nužnim, da Vam se predstavim, jer čete se tako lajlakše uvjeriti o mojim najb oljim namjerama.
U dalekim zemljama preko oceana, koje su meni, kao i mnogo-brojnim mojim zemljacima, pružile sve mogučnosti da u potpunoj ravno-pravnosti sa urogjenicima živimo slobodno i stičemo materijalna i moralna dobra, saragjivao sam živo u pokretu za oslobogjenje zarobljenog, dijela našega naroda i za ujedinjenje svih srpskih, hrvatskih i slovenačklh zemalja u jednu, slobodnu i nezavisnu, narodnu jugoslavensku državu. Neču da govorim o našem radu do g. 1914., jer je preveč duga historija Patnja od svakog zanemarenih i samima sebi prepuštenih iseljenika. To uostalom i ne spada ovatno. Mi svi znamo da je i Srbija imala svojih muka i svojih zadataka na, do onda neoslobogjenom, jugoistoku naše otadžbine. Spomenuču samo naš rad za vrijeme strahotnog svijetskog rata. Redovno se doduše kaže, da se vremenom sve zaboravlja ali Vi, gospodine predsjedniče, jamačno znate za djelovanje »Jugoslovenske Narodne Obrane« u Južnoj Americi, pa neče biti nužno da ovdje na-brajam sve ono što su iseljeni Jugosloveni doprinjeli našoj zajedničkoj narodnoj borbi. Dopustite mi samo da. s ponosom istaknem, kako sam ia bio izabran predsjednikom te naše organizacije i obnašao tu čast sve do dana velikog kongresa »Jugoslovenske Narodne Obrane« 1916 u Antofagasta, Chile, kad je sjedište upravo bilo preneseno u Valparaise, a njenim predsjednikom isabran moj drug i prijatelj g. Paško Beburizza.
Sve nas, koji smo u radu »Jugoslovenske Narodne Obrane« uče-stvovali, nije vodio nikakav lični interes, jer smo mi i u inostranstvu mogli i znali da tvrdim i poštenim radom obezbijedimo svoj opstanak kako bi to jedva mogli u svojoj, makar i slobodnoj otadžbini; ali nas je na rad i na žrtve poticala ona neugasna čežnja sa dragom domovi-nom i bezbroj puta povrijegjeni nacionalni ponos, što nam je sve dalo podstreka da i mi doprinesemo svoj dužni dio, kako bi se i naš narod otresao ropstva, a naša mlada država došla u red ostalih država civi-lizovanog svijeta.
Nakon rata, 1 mi smo se smatrali počaščenim tim što je predsjed-nik Jugoslovenskog Odbora u Londonu bio imenovan prvim ministrom inostranih dela naše države; jer je djelovanje Jugoslovenskog Odbora bilo usko vezano sa našim radom i jer smo u tom priznanju gledali do-bru volju da u mladoj državi svi mi zajedničkim silama saragjujemo na opčem napretku. Ne spada na mene, a ja i neču da ulazim dublje u lazloge promjenama koje su u našoj državnoj upravi nastale od sloma do danas. Najmanje mi je pak namjera da se ma s klm identifikujem, da se upuštam u pitanje pojedinih političkih ličnosti, da pravdam ili osu-gjujem eventualne pogi iježbe pojedinaca lli grupe, jer uiti se politikom bavim niti pripadam ma kojoj političkoj partiji, niti ma što od naše države za sebe tražim. Konstatujem samo, ono što je uostalom i odviše očito svakoine u domovini i izven nje, da mi imamo dosta spremnih ljudi koji bi bili pozvani da učestvuju u raznim granama državne uprave, izgloda da se tamo kategorisanja vrijednote odregjuju izključivo po Plemenskom kriteriju i da u državnu admlnistraciju ulaze samo ljudi sa legitimacijom partije lcoja je slučajno na vladi.
Kroz ove 24 godine što živim izvan svoje otadžbine, mnogo sam svijeta prošao i mnoge zemlje upoznao; ali ono što sam za vrlo kratko viijeme doživio na svojoj rogjenoj grudi tega nigdje nišam video. O -korupciji i pljački ne pišu samo naše novine. O tom pričaju več i stolice po svitu nadleštvima u našoj divnoj Kraljevini. A, razunhje se, svi
Stranci i svi politički ljudi, po stranim konsulatima i poslanstvima, u privatnim društvima i po hotelima, štogod znadu da kažu o našoj zemlji sve je to takovog sadržaja i izraženo u takovoj formi da se naš čovjek mora da crveni od stida, ne nalazeči ni jedne riječi opravdanja. Zar da u ime opravdanja spominjemo našu lierojsku prošlost? Ta što ta proš-lost ima zajedničkoga sa pljačkom i korupcijom koja davi našu zetnlju? Zar da govorimo o bogastvu naše zemlje i o plemenitosti našeg naroda kao uslovima bolje budučnosti? Ta svega če bogastva u zemlji nestati i tugjinci če naš ekonomski zarobiti, ako se ovako dalje pro-duži, a od narodne plemenitosti ostače samo tupa naivnost zanema-renog i od svakoga izvaranog seljaka; jer če se sve ostalo potpuno demoralizovati u sebičnom i varvarskom natjecanju pri opštoj pljački i u megjusobnem gušanju.
Nije ovo nikakav plačni sentimentalizam defetiste nego konstatacija jednog aktivnog radenika koji zna da cijeni važnost svih onih faktora koji uslovljuju koliko uspjeh pojedinaca u životnoj borbi toliko i napredak naroda i države.
Mi doduše imamo prostranu, bogatu, plodnu zemlju na jedinstveno privilegovanom geografskom položaju, sa razvijenim obalama, morskim i plovnim rijekama. Naš je narod zdrav, darovit i sposoban da izkoristi sve blagodati položaja u zemlji, kao što je kadar da izdrži utak--micu u stranom svijetu, bez ičije pomoči i bez naslegjenog izkustva da se podigne u prve redove megju najnaprednije narode svijeta. Mi imamo historiju koju cio svijet mora da poštuje. Mi imamo staru nacionalni! kulturu i bogastvo naše narodne pjesme kojoj se kulturan stranac divi. Mi imamo narodnu dinastiju za sjajnom i slavnom prošlosti. Mi imamo mladog kralja ovjenčana herojskom slavom sa najkrvavijih i najstrašnijih bojnih poljana. Mi imamo ponosnu, uvijek pobjedonosnu 1 nikad pobjedivu, vojsku sa tradicijom kojoj mogu da zavide nacije najstarijih i največih država. Mi imamo marljivih težaka, neustrašivilt i po svim kopnima poznatih mornara, spretnili trgovaca, poduzetnih in-dustrijalaca, jakih intelektualaca, velikih i proslavljenih umjetnika. Da, mi imamo sve objektivne uslove za največi i najbrži napredak na svim poljima ljudske djelatnosti, pa, ipak, vaj, na očajnu žalost svih nas, ugled naše države sve više pada, mi se sve više i sve teže pred svi-jetom brukamo. Inostranstvo nas skoro prezire. A reču bez okolišenja ima i zešto.
Mjesto da bacirno na položaje sve naše najbolje sile, mjesto da u fcratskoj slozi saragjujemo svi u ljubavi na procvatu naše zemlje: da angažujemo goleme kapitale u inostranstvu, kapitale naše, kapitale sinova naše zemlje, a da zainteresujemo i strani kapital ondje gdje mi ne možemo da stignemo, da tako razvijemo naše željezniške mreže, pristaništa, industrija, trgovinu itd.; mjesto da inostrana politika naše države bude svijetska, kao što je to n. pr. Čelioslovaška, da budemo i Evropljani a da ne ostanemo samo Balkanci; mješte da se u našoj zemlji upravlja kao što se upravlja po cijelom civilizovanom svijetu; mješte svega toda, mi, eto, surovo razbacujem naša materijalna i moralna bogastva i, u nepoznavanju osnovnih principa ekonomije, guraju se kod nas-u pozadinu naše prave vrijednote, sve sposobne sile, a stav-Ijaju se na položaje ljudi koji nemaju nikakvih moralnih ni tehničkih kvalifikacija, samo za to jer su se slučajno pri rogjenju krstili religijom jednog narodnog plemena ili jer su se iz egoistiških ciljeva uvallli u redove režimske partije. Tako se dnevno ruši i ono što je u zemlji dobra ostalo nakon rata, a blati sve ono što nam je i nakon ratnih strahota ostalo čisto, sjajno i sveto; naše pošteno ime, isrpsko, i hrvatsko i slovenačko, i ono koje je obuhvatilo sva tri, jugoslovensko.
Mješte velike, snažne, močne, napredne, moderne Jugoslavije, mi nemarno' više ne samo šovinističke Velike Srbije ni separatističke Velike Hrvatske, nego ni male, predratne, simpatične i atraktivne Srbije.
Ne pitajmo se: ko je tome kriv? Krivina je na svima. Na onima dole i onima gore, na lijevoj i na desnoj strani. Rekriminacije ne vode k ničernu. Ali ono što se traži u ovom sudbonosnotn vremenu, to je bezodvlačno i radikalno popravljenje zla. da nas ovo ne baci u nemi-novnu katastroju. U tome ste Vi, gospodine predsjedniče, prvi pozvan, jer ste Vi danas šef vlade naše države.
Ne zamjerite mi da Vam pri koncu izpričam jedan mali dogadjaj, kao primjer i dokaz ovome što sam naveo, a koji je mene lično po-vrijedio i dao neposrednu pobudu ovom pismu.
U novembru pr. zadesila nte je težka nesreča gubitkom moje majke. Po njenoj želji i želji njene djece, da bi vječno počivala u svojoj zemlji, odlučismo prenijeti njene smrtne ostanke iz tugjinskog Miinchena na rodni Brač. Po svim zdravstvenim propisima balsamirano tijelo postavljeno je u dvostruki metalni i drveni sanduk, da u posebnom vagonu krene iz Miinchena za Trst, a odatle na Supetar. U tužnoj pratnji bio je moj brat, koji se je predhodno snabdjeo sa pasošem propisno vi-diranim i specijalnom preporukom za naše vlasti izdatom mu ljubeznom predusretljivošču od Strane našeg g. generahiog konsula u Munchenu. Pri prelaženju granica, i njemačke, i austrijske, i talijanske pogranlčne vlasti postupile se sa svim obzirama civilizovanih ljudi. Ali kad je voz stigao na našu granicu, naši carinski organi ne samo što su razbili transitne pečate na vagonu nego su čak htjeli da otvore i mrtvaški kovčeg. Kad je ipak napokon uspjelo mome tužnom bratu da odvrati od tog varvarskog oskrvnjivanja naše svetinje prerevne organe — kod kojih sam i ja upoznao u internacijonalnom svijetu nevigjeni običaj bez-obzirnog tretiranja putnika i njihove imovino — kad se je dakle ko-načno voz krenuo našim državnim područjem, onda, na trečoj Staniči, ugje u akciju i naša policija te naloži mom bratu da se povrati natrag u Jesenice, jer da tobože vizum na pasošu nije u redu radi toga što je tu stajalo »za Kraljevimi i Split«. Tek nakon dugog i nesnosnog oka-panja, »gospodin« pogranični komesar, dopustio je mome bratu da pro-slijedi za Trst prouzrokujoc time 10 sati sakašnjenja. tako da se je morala izgubiti veza sa lagjom i produžila se agonija naše boli.
Megjtitim, ja sam morao da putujem preko Švicarske; ali kako je, zbog, Hitlerovog ptiča, bilo potežkoča na putovanju za Švicarsku, obra-tio sam se depešom našom poslaniku u Bernu, a ujedno zatnolio i prijatelja moje obitelji, g. poslanika Arangjeloviča, vojnog atašeja pri poslanstvu u Bernu, za žurnu intervenciji!, dok je moj prijatelj gosp. dr. Krstulovič i od svoje Strane depeširao g. Milutinu Jovanoviču u istom smislu. O. pukovnik Arangjelovič bio je veoma ljubezen i odgovorio mi je depešom da je stvar preporučio g. ministru. Pošto sam čekao uzalud četiri dana u Munchenu na odgovor našeg poslanstva, obratio sam se čilenskom ministru u Bernu koji mi je sa par sati depešom javio da j|e dozvola Isposlovana. Valjda če Vas, gospodine predsjedniče, in-teresovati odgovor našeg poslanstva. E, taj nije ni meni poznat, jer mi
HEDZET & KORITNIK
ntanufakturno veletrgovina LJUBLJANA
POZOR!
„Orjuna“ št. 19 iz Seta 1923 se nujno rabi. Kdor jo vpoilie, dobi v zameno seriio naših razglednic.
UPRAVA.
V 45 VRSTAH
se izdelujejo testenine »PEKATE-TE«. Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvice, onint polži itd., vse pa so tečne, redilne in tako okusne, da jih vsepov-sodi hvalijo.
  MttMiuonmiHMmHH.jg
: Manufaktura, "M : moda,
ob'«'**; u8nl«*
i § & *	<2. s.
IS * • ? II
• IIIIIIIKi • <
.»ITO
in zdravo.
ii pasta za čiščenje zob ohrani zobovje lepo
&
.A
*• «•* *•
V SAMO %
#i* ZOBNA PASTA
•:** Al kadont**:* • •
• •
• VAS MORE POPOL- •
• NOMA ZADO- •
• VOLJITI. %
V iJ
»yn atu wrgpig
Kupujemo po najvišjih cenah
koilioio li, ihoiiev, jazbecev itd.
AMERICAN d. z o. z.
Ljubljana, Beethovnova ul. 10. xKir«z-rg tur-wnyKUsaar. yaxBOBCEBC:t!&
ttniii Jlllir
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
ZAJUTRKOVALNI
KONCERT
j s on imsam ‘PNtfnann I ?IAOiWNU38 'O | VNiAODHJ. VNSri))l3dNOM
do danas nije stigao, pa bili ja, da slučajno nijesam imao i tu neobičnu sreču da budem jugoslovenski iseljenik sa Pacifika, kao pošteni gra-gjanin Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, morao čekati jo§ i sada u njemačkom Miinchenu na uslugu presiavnika moje države.
Ja ne znam da li još kod nas ima shvatanja za ove »sitnice«; jer se naši ljudi bave samo krupnim pitanjima; ali meni nekako izgleda da se ovakovih »sitnica« več toliko nakupilo u duši svakoga koji je ma i samo prošetao našom lijepom domovinom, da bi danas, ne samo ino-stranci nego i naši ljudi, bez reserve primili kao istinitu vijest da se je u našoj državi pojavila n. pr. epidemija ljudožderstva. Koliku nam štetu nanosi ovakovo mišljenje o nama i o našoj sposobnosti za poli-tičku organizaciji! i za kulturno stvaranje, nije težko zamisliti.
Molim Vas, gospodine predsjedniče, da mi izvolite oprostiti što Vam ovakovo pismo upravljam ovim putem; ali, vjerujte mi, imam tazloga da se ozbiljno bojim da ne bi drugim putem došlo do Vašega saznanja. Mnogo je naime i važnije poruke naših organizacija iz Amerike zadesila odista nekulturna sudbina jer su ostale bez ikakva odgovora. A meni je u prvom redu do toga da ove nezgodne stvari sa-znadu baš oni koji bi mogli, bez velike muke, da saniraju ovo' stanje u našoj administraciji; jer tu se baš zameče onaj politični crv svih mogu-čib scparatizaina i dcfetizama koji rastače naš državni organizam. Sma-trao sam da mi dužnost svijesnog i savjesnog gragjanina nalaže da ove svoje dojmove iznesem, i da Vas, gospodine predsjedniče, upozo-rim na činjenicu da milijon naših iseljenika u tugjini ima više ili manje isto ovakovo mišljenje o stanju u našoj državi, pa je pravo čudo što još uvijek misle na povratek na svoje staro ognjište. Uostalom, takovo mišljenje, kako izgleda, vlada po cijeloj našoj otadžbini, i to ne samo megju prečanima, koje se paušalno krsti pogrdnim austrijskim imenom, ne praveč razlike izmegju patriota i izdajnika, nego bogme i megju onima koji su svoj imetak 1 svoje živote izložili za nacionalnu stvar. Zbog svega toda, nadam se da mi nečete zamjeriti na ovoj iskrenosti i otvorenosti na koju sam navikao u slobodnoj i naprednoj Americi.
Izvolite, gospodine predsjedniče, primiti uvjerenje o mojem du-bokom poštovanju.	Frano Petrinovič.
* *
♦
Opomba; Pisec gornjega pisma je g. Franc Petrinovič, prvi predsednik Narodne Obrane v Južni Ameriki, ki je ena največjih naših organizacij v zgodovini našega boja za osvobojenje. Ta organizacija, ki deluje danes še ravno tako agilno, kakor je leta 1915., je združila vse jugoslovanske kolonije na teritoriju republik Chile, Argentine, Brazila, Peru, Bolivia, Uruguay i Paraguay. Kakor je znano, živi v teh krajih mnogo naših izseljencev, predvsem iz Dalmacije in samo med temi je Narodna Obrana v enem samem letu nabrala preko 5 milijonov pečev dobrovoljnih prispevkov.
O. Petrinovič živi sedaj v Londonu kot predsednik največje soli-terne družbe »Lastenia«, ki je lastnica 16 velikih tvornic za soliter, med njimi tudi največje na svetu. Kako velik kapital se nahaja v rokah naših ljudi v Ameriki, je razvidno iz dejstva, da bi tri do štiri tvrdke lahko nudile naši državi zlato podlago za celoten obtok novčanic.
Žalostno je, da se tem našim izseljencem, ki niso pozabili domovine v najtežjih časih, ne posveča nobene pažnje. Nasprotno, delajo se jim v domovini težkoče, kjer le mogoče. Najlepše švedoči to gornje pismo, ki ga prinašamo v celoti v Izvirnem tekstu! Uredništvo.
Vzroki naših neuspehov v zunanji
politiki.
Reka je končnoveljavno zgubljena in z njo še marsikaj. Edina res pozitivna protipostavka v bilanci te Pašiče sijajne politične kupčije bo ostal menda njegov slavnostni sprejem v Rimu in z njim združene gostije. Vse drugo, kar se nam je v prvih dneh navajalo kot protikom-penzacije Italije, zgublja od dneva do dneva na svoji vrednosti vsled raznih dodatnih klavzul in omejitev, kot jih je zmožna samo zahrbtna in izdajalska Italija in ki jih lahko akceptira samo tak sijajni državnik, kot je Ninčič in njega kurator Pašič.
Pri razmotrivanju vseh naših zunanjepolitičnih neuspehov po vojni, ki so bili dosledno spremljani z neuspehom, če ne še z veliko blamažo, mora treznega opazovalca nemalo začuditi dvoje.
Nikjer na svetu namreč politična javnost ne kaže tako malo zanimanja za dogodke v državni zunanji politiki, kot pri nas. V Jugoslaviji je važnejše, kedo postane v Piškopeji načelnik ali v Zabukovju župan, kot pa usoda stotisočev naših sorojakov. Politične stranke, in to tudi take, ki so še pred par meseci kot veleizdaj-nika preganjale vsakogar, kdor se je drznil črhniti besedico kritike proti vladi, ustvarjajo protivladne opozi-cijonalue bloke. Pravijo, da proti režimu, a vsakdo ve, da se jim kolče po koritih.
Medtem ko se v tem boju izčrpavajo tudi najboljše moči, ki jih imajo poedine stranke na razpolago, puščajo dosledno vse stranke in tudi če so na vladi, skrb za zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije Paši-ču in Ninčiču. To je drugo, kar ne more razumeti niti dober Jugoslovan, tem manj pa objektiven kritičen presojevalec zgodovinskega razvoja povojne Jugoslavije.
Ne pride nam na um, da bi kriti-kovali oba omenjena gospoda zato, ker sta radikala in celo vodilna. V tem trenutku sta nam ona dva samo zunanja predstavnika politične moči naše države in kot taka morata dajati odgovor vsemu narodu, pa ne samo politični stranki, kateri pripadala.
Pašič je imel kot politik dober j sloves, vsaj pri onih, ki jim ni bilo nikdar dano, da bi natančneje spregledali vse mreže in sence politične igre. Pa najsi se govori, da je že v predvojni Srbiji Pašič premnogokrat govoril samo to, kar so mu suflirali več ali manj inteligentni zastopniki caristične Rusije, nočemo stavljati v pretres njegovih zaslug, ki jih je Srbija v predvojni dobi dosegla. Cisto gotovo pa je, da med vojno ni imel najsrečnejše roke in da je dostikrat podpisaval stvari, ki so mu pozneje samemu hodile v napotje. Tudi za »sijajno« pomoč antante je dajal velike kompenzacije, na koncu konca se je pa izkazalo, da je antanta reorganizirano Srbijo zlorabljala ravno tako, kot svoje kolonijalne trupe in si je nazadnje še pustila plačati vsak patron v zlatih frankih.
Če bi antanta hotela rešiti Srbijo, bi jo lahko že leta 1915, ko so bili francoski polki že vvagonirani v Solunu, pa so se zadnji trenutek zopet izložili. Pa takrat še ni bilo blamaže v Dardanelah.
Da preidemo preko te medvojne dobe, ki se povsem krivo navaja kot nekak sijajen dokaz Pašičeve diplo-matične zmožnosti in se vrnemo površno na naše uspehe po vojni. Pravijo, da na Rapallu ne nosi »On« nobene krivde in da je celo svaril pred neprevidnostjo. Mogoče je res, mi, ki nismo bili poleg, ne moremo vedeti ! A ravno tako pa nimamo povoda dvomiti v besede onih, ki trdijo, da je Pašič namenoma poslal v Rapallo Trumbiča, ker ni s predvideno blamažo hotel oškodovati svojega ljubega Ninčiča, aboniranega ministra zunanjih zadev. Svoj čas so se o tem navajale celo »avtentične« besede, a mi jih ne bomo vlačili na dan, ker nam zadostuje dejstvo, da se minister Trumbič cel čas ministrovanja ni skušal nikjer uveljaviti, razven v jadranskem problemu.
Tu se je sicer temeljito ovekovečil, a krono dela sta si pridržala Pašič in Ninčič za končno likvidacijo reškega vprašanja, ki jo bodeta v prihodnjih dneh izvedla v Rimu v palači Chigi v navzočnosti faši-
stov brez odobren ja narodne skupščine in proti volji celokupnega jugoslovanskega naroda.
Odkod diplomatska slava g. Nikole Pašiča in njegovega zunanjega ministra Ninčiča? Kadar zahteva kako važno vprašanje nujne rešitve, takrat g. Pašič »molči!« In če ne zadošča molčanje, pa še »nenadno resno zboli.« Ta kroničen pojav zasledujemo že celih pet let in v znamenju teh njegovih lastnosti se je rešila večina naših zunanjepolitičnih vprašanj. In kar je najbolj čudno, to Pašičevo »molčanje« je priznano celo od njegovih nasprotnikov kot nekaka prva vrlina diplomatske ka-rijere. Zato se on ne zadovoljuje s tem, da molči sam, ampak zahteva, da molče drugi.
Na ta način se otrese vsake kritike in kontrole in tudi opozicije!
»Molk je zlato« pravi sicer narodni pregovor, a dvomimo, če je tu na mestu. Prav bi prišel edino g. Ninčiču takrat, ko je zagotavljal v parlamentu, da so razmere in odno-šaji z Bulgarijo najboljši, še isto noč je pa v Sofiji dvignil puč Cankova na vlado in z njim najhujše nasprotnike naše države. Pri takih zmožnostih postajajo razumljivi naši politični »uspehi«.
Dočim je bila predvojna Srbija mala balkanska država, je povojna Jugoslavija ena največjih v srednji Evropi in kot taka bi morala prevzeti z odločno potezo v svoje roke inici-jativo in uveljaviti svoje lastne interese, ne pa vedno in izključno služiti samo tujim interesom.
Ml vemo, da se tik po svetovni vojni, nihče in tudi ne Pašič, ne more in ne sme igrati z nevarnostjo vojne. A odločen in samostalen nastop ne pomenja vojne, ampak tvori navadno najboljše varstvo proti vojni nevarnosti. Cisto gotovo pa nam ne more škodovati aktivna in inici-jativna politika.
Gotovo tvori veliko oviro našim zunanjepolitičnim nastopom notranja razdrapanost in politična razcepljenost v državi. A ta razdrapanost in defetizem, kakor tudi slabe go-
Ne senca, sled sence pokojnega Kreka je naš galantni g. dr. Korošec. Jadranski problem ga je te dni zbudil iz opozicijonalnega spanja, da se je naenkrat spomnil dolžnosti do domovine, ki plačuje njega in njegovih 20 jogrov s čedno vsotico Din 300 dnevno za vsa zla dela, ki jih povzročajo državi, odkar jih je fenomenalna politična zrelost slovenskega ljudstva izvolila za svoje zastopnike v beograjski skupščini.
Bogato so plačani molojci, zato je tem ostudnejše, da je vse njih delo usmerjeno na pogubo države, ki jilj plačuje. Radič in njegovi trabanti za isto delo vsaj ne hodijp po dnevnice k državni blagajni!
Elegantni molojec Korošec je začutil v sebi naenkrat, da je o priliki sklepanja končnega sporazuma njegova navzočnost v diplomatskem boju skrajno potrebna. Saj je čisto lepo, da se je zavzel za primorske Slovence, ko je govoril z urednikom »Piccola«, lepo je, da ne odobrava novega sporazuma z Italijo, nihče ga ne odobrava, toda, ali ni njegovo početje zgolj licemerstvo?
Kaj naj pomeni njegov in Spahin protest proti temu sporazumu, ko sta pa baš ta dva junaka v veliki meri pripomogla, da se je stanje pri nas tako poslabšalo, da smo prisiljeni, sprejeti vse zahteve, ki jih stavijo Italijani, samo da nekako zaključimo to	pereče	vprašanje,	ki
večno ne more biti odprto.
Prepozno	prihaja	Koroščeva	in
Spahina podpora vladi in dobra volja, po tolikem paktiranju z Radičem, ki je bil notorično v zvezi z izdajalci naše	krvi v	inozemstvu,	z
Aleksandrovom, z makedonstvuju-ščimi in ostalo drulialjo naših sovražnikov, ki se je tako obešala Radiču za škrice, kakor sta to delala Korošec in Spaho, dokler jima ni ušel na Angleško.
Možakarja, ki sta bila vejlno solidarna s sovražniki naše države, se kar naenkrat čutita	poklicana,	da
vlado kličeta k redu zavoljo neugodne pogodbe, ki se ima skleniti!
Vedeti hočeta, da sedaj ni prava prilika za to. Res ni prava prilika, boljšo in najboljšo smo zamudili že
spodarske razmere niso naravnega izvora, temveč ravno posledica popolne administrativne nesposobnosti naših dosedanjih vlad in zlasti pa zadnje, ki skuša v popolnoma naci-jonalni državi vladati s pomočjo Nemcev in Turkov.
Po svoji naravi ima Cehoslova-ška mnogo slabše narodnostne razmere in več možnosti za razvoj iredentističnega defetizma. Tudi njeno gospodarsko stanje ni bilo vedno na vrhuncu.
In vendar je njen zunanji minister Beneš ne le eden najagilnejših, temveč danes tudi najuglednejših politikov v Evropi.
Pašič kot Niiičič pa sta oba človeka starega predvojnega diplomatskega kalibra, nesamostojna in brez lastne inicijative v političnem življenju. Ona dva ne moreta odoleti predvojnemu ozkemu obzorju in zato nista v moči, da bi uspešno reševala probleme, ki so se pojavili v novi razširjeni državi.
To je ona glavna razlika med našo in češko diplomacijo in to je vzrok, da drčimo navzdol, kjer se Beneševa država dnevno povzpenja.
Ker se pa zavedamo, da je zunanja politika glavni interes države in vlade, moramo stremeti, da zainteresiramo za ta vprašanja vso javnost in da s pomočjo iste postavimo na vodilna mesta države in njene politike ljudi, ki bodo kos nalogam, ki jim jih stavlja razvoj dogodkov.
Mladi in zmožni ljudje na vodstvu države bodejo onemogočili tudi notranjo korupcijo in iz nje izhajajoči defetizem. Podali bodo vrednost politiki, ki se je danes ponižala na nizkoten boj za osebne koristi.
In kar je predvsem, oni bodo tudi zastopali svojo državo tako, kot zastopa Čehoslovaško danes minister Beneš.
Jugoslavija mora vsaj v svoji soseščini igrati vodilno vlogo, danes je pa država drugega reda in zato se pelje Ninčič s Pašičem v Rim, da podpiše dokument — narodne in državne sramote.
davno in se nam ne povrneta več, slabša nam pa še lahko pride, ako bosta Korošec in Spaho še dalje tirala svojo razdiralno politiko.
Korošec bi svojo otemnelo slavo rad zopet osvetlil s tem, da dela videz, kakor bi mu bilo jadransko vprašanje posebno pri srcu. Morda mu je, saj ni izključeno, da tli v njegovem srcu še kaka iskrica onega jugoslovanskega navdušenja, ki mu ga je vlil blagopokojni Krek. Mogoče je le otel kako iskrico tega svetega ognja iz ostudne borbe proti enotnosti države in ujedinjenju naroda, ki ga vodijo on in njegovi že pet let.
Ne odrekamo mu vsakega domoljubnega čuta, odrekamo pa mu vsako sposobnost za politko in za diplomacijo. Ugotoviti moramo, da še nikoli ni bilo stanje našega naroda tako slabo, kakor je, odkar vodi krmilo naše slovenske ladijeg. dr. Korošec. Ugotavljamo, da še nikoli niso bili interesi Slovenije tako brez vsakega zastopstva na odločilne^ mestu, kakor so in so bili vso dobo, odkar Korošec drvi čez drn in strn za nekako megleno avtonomijo, ki nas je očuvaj sam Bog, kajti potem bi se šele razpasle v naši deželi veličine Koroščevega kova. Javna vprašanja bi se potem obravnavala v duhu naših malenkostnih razmer, in še manj bi se vedelo, kaj in kam hočemo prav za prav Slovenci.
Za Koroščevo sposobnost je značilna tudi lahkomiselnost, ki je naravnost kazniva, ako se nahaja na tako odgovornem mestu. Ko so namreč Korošca, ki se je peljal po prevratu v Pariz zastopat pravice slovenskega naroda, opozarjali nekateri, naj se posebno zavzame za Koroško, je ta diplomatski diletant, ki ga je dvignila doba in milje na odgovorno mesto, odgovoril z dražestnim nasmehom; »Ah, za Koroško me ni skrb, Koroške bomo dobili toliko, kolikor je bomo mogli prebaviti.«
In zdaj »prebavljamo« Jezersko in Mežico, Celovec, Dravo, Vrbsko jezero in Gospo sveto pa imajo drugi in še na Karavankah je naša pozicija zelo zelo labilna. To je diplo-matična dalekovidnost Koroščeva, zato naj vsaj molči, kadar se govo-
ri o mednarodni pogodbi. Izjave velikih mož se vedno registrirajo, zato tudi izjave Koroščeve ne bomo pozabili.
Naravnost ginljiva v svoji naivni preprostosti pa je Koroščeva žalost, da v vladi, ki sklepa pogodbo z Italijani, ni niti enega Slovenca ali Hrvata. Kdo vas je pa tiral v opozicijo? Opustili bi bili svojo neomajno zahtevo po avtonomiji, nehali bi bili poudarjati svoje samoslovenstvo in katolištvo, ki vam ga ni nihče jemal in napadal, kajti v državi, kjer je Slovencev samo ena enajstina in kjer so^ katoličani v veliki manjšini, se ne da vladati ob vednem zatrjevanju slovenske in katoliške hiper-kulturnosti.
Da se to uvidi, treba samo trohice takta in politične zrelosti, ki je pa naši zastopniki niso imeli. Zato glojejo trdi in grenki kruh opozicije in ž njimi slovensko ljudstvo, ki je na ta način tujec v lastni državi in potisnjeno na mesto narodnostne manjšine.
Jugoslovanski nacijonalisti se zavedamo, da prihaja vse zlo, ki zadeva narod in državo od separatizma, ki ga sejejo Radič, Korošec in Spaho, za Slovenijo je pa še posebno odgovoren Korošec,, ki vihti to bandero že pet let in ne kaže niti uvD devnosti niti volje, da bi krenil s tega pogubnega pota.
Stališče napram pogodbi, ki se sklepa, smo zavzeli že v uvodniku prejšnje številke, danes smo morali samo razkrinkati voditelja našega nesposobnega parlamentarnega zastopstva, ki nam dela samo škodo in sramoto.
Uverjeni pa smo, da se bo naše ljudstvo pri bodočih volitvah spametovalo in obračunalo ž njimi, ki vlečejo samo mastne dnevnice, interesi Slovenije pa so jim deveta briga.
Ta obračun mora priti in mi ga skrbno pripravljamo!
Pozor, gospod Smodej!
Nedavno je prinesel list, ki ste mu Vi urednik, škodoželjno notico o nekem Orjunašu, ki je poneveril večjo vsoto denarja v nekem davčnem uradu v Dalmaciji. Vaš poročevalec je zabelil to notico z jezuitsko-dvoumno aluzijo: češ, glejte, taki so Orjunaši! Toliko, da ga ni napravil našim ideologom!
G. Smodej, smatramo Vas za časti vrednega in poštenega človeka, ki ima nesrečo, da je urednik »Slovenca« — moj Bog, služba je služba! — zato pričakujemo od Vas, da boste podobne infamije energično zatrli, ko že ne morete zatreti »Slovenca«, ki je sam ena sama infa-mija.
Priznamo:	Naša	legitimacija in
znak še ne izključujeta nepoštenih dejanj posameznikov, kakor tega ne izključuje tonzura, talar in mašniško posvečenje. Menda poznate svoje duhovne sobrate toliko, kolikor mi poznamo svoje člane. Peccatur in-tra et extra! Razlika je samo ta, da Orjunaš neha biti Orjunaš, brž ko zagreši kaj nepoštenega, mašnik pa nosi charaeter in delebile in ostane mašnik, pa naj je zagrešil še tako nečedno dejanje.
Uvodoma omenjeni nesrečnik — državni uradnik! — ni več Orjunaš, Vaš sobrat, ki je 15 let izvajal dejanje, ki ga prepoveduje § 129. b kazenskega zakonika, in mislimo, da tudi cerkveni zakoni, pa še vedno bere mašo nekje na Notranjskem, dasi je njegovo dejanje sodno ugotovljeno. Tak član v naših vrstah ne bi več »maše bral«. Imena ne navedemo, v bodoče pa bomo v obrambo sebe vračali milo za drago ter znesli pikantne storjtee o Vaših duhovnih sobratih.
Če tedaj želite, g. Smodej, da se obnove časi protifarške gonje, le izpustite uzde junakom iz one dobe, ki kot veterani še sede v Vašem uredništvu. Mi te gonje ne želimo, udarili pa bomo dvakrat, ako si bo »Slovenec« Še kdaj dovolil podobno nesramnost na naslov Orjune.
Avizirani ste, g. Smodej!
Perilo, kravate I r razno modno in galanterijsko blago nnjsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg štev. 2,
Še o Jadranskem vprašan u.
Policiiski komesarijat Rakek.
Naša razkritja o navedenem ko-mesarjatu so zadela v živo. Seveda je tu v prvi vrsti prizadet šef tega urada, ki je kot tak odgovoren vladi in javnosti za vse nerednosti, ki so se vršile pod njegovim vodstvom. Odgovornosti napram vladi se g. komesar Predič lahko otrese, saj ima močne branitelje v Beogradu. Njemu treba samo v Beograd in kot tajni zaupnik radikalne partije, dobi takoj absolutorij, dasi je tam doli vsak prepričan o njegovi krivdi. —
Drugače pa stoji z javnostjo. Ta gleda na njegova dela in ve s kom ima opraviti. Poskušal je na vse mogoče načine, da bi se rehabilitiral. Pritiskal je na občinske odbore in ko tu ni bilo uspeha, na poedine vaščane, posebno na take, katerim lahko škoduje. Toda naš kmet je kremenit značaj in se zaveda svojih državljanskih pravic. On tudi ve,^ da nikakor ne kaže podpirati nepošteno stvar. Predič je ostal pred javnostjo to kar je bil.
Vse bi bilo dobro, da bi se skesal in uvidel, da je grešil in se podal na pravo pot, toda tega on niti ne poskuša. Njegova briga je, da bi Se čim bolj maščeval in ker ne more doseči onih, ki so mu strgali krinko raz obraza, stresa svoj gnjev na popolnoma nedolžne. Po njegovi zaslugi se je zgodil nečuven slučaj moralne korupcije, ki ga hočemo danes podati javnosti.
Na Rakeku je usiužbena kot po-štarica gdčna Marija Kolar-jeva, ena izmed najvestnejših uradnic, kar jih ima poštno ravnateljstvo v'
Ljubljani. Z borno plačo pošteno ži-
vi	in še pomaga svoji rodbini, ki je tudi na Rakeku. Proti njej se je obrnila jeza srditega g. Prediča. Ta človek, ki se povsod predstavlja največjim kavalirjem posebno ženskemu spolu, se ni stidil izrabiti svoje uradne zveze, da uniči žensko, ki se ne more braniti. Takoj po naših razkritjih osumil je g. Predič poštarico, da nam je ona dala podatke s tem, da mu je odpirala pisma, ki jih je on pošiljal Ninčiču. Pozval jo je na odgovor, grozil in pretil, toda gdčna Kolarjeva, popolnoma nedolžna, mu seveda ni mogla priznati krivde. Tedaj pa je sklenil Predič, da jo odstrani iz Rakeka, dasi nima niti najmanjšega dokaza
o	njeni krivdi. Peljal se je v Beograd in takoj po svoji vrnitvi se je bahal, da je izposloval premestitev gdčne Kolarjeve v Novi Sad. In isti-nito je dobila ona te dni dekret, da je brez vsake navedbe vzroka premeščena v Novi Sad. Take stvari se dogajajo v tej naši SHeziji. Pošten uradnik je igrača v rokah človeka, ki se mu je očitalo, dejstva, za katera bi v ranjki Avstriji že davno tičal v ječi. Brez vsake preiskave, brez vsake krivde se premešča uradnika in ga uniči, samo da je s tem zadoščeno osebni osveti partijskega špijona. Teh nečuvenih nasilstev in zločinstev nikdo ne odkriva nikdo ne preprečuje razen Or-june. Ta pa bode g. Prediča In ostale Predičeviče neisprosno dosegla in zadela tedaj, ko se bodo tega najmanj nadejali.
i naporom se mi je posrečilo pridobiti j enega, da se je usmilil moje velike ! družine. Letos 1. januarja nisem ve-j del, kje bi dobil kak kg moke. V oči-| gled novim poviškom in ker so ča-; sopisi pisali, da bodo res že prve dni ! januarja izplačani, se je dal trgovec preprositi. A mož je bil razočaran, ; ko so mi izplačali 400 Din. — Moja
i	družina strada in od stradanja umira. Težko je to gledati, čeprav sem si želel izza mladih nog, da postane srečen moj narod, in to tem bolj, ko razun uradništva, žive skoro vsi Jugoslovani v izobilju. — Če Vam povem pa še vse svoje stanje, mi ne boste verjeli. Vaš list bo gotovo plačan, če drugi ne, in kakor hitro bom zamogel, bom podpiral rodoljubno delo še s kako drugo vsoto. — Op. uredn.: Brez brige, list bomo pošiljali še nadalje brezplačno.
Zahvala Italije za sporazum. Ob uri, ko perejo rimski fašisti svoje črne srajce, da dostojno pozdravijo Pašiča in Ninčiča, ki sta jim na tako cen način izročila v posest Reko, izdajajo italijanski prefekti prepovedi o delovanju slovenskih prosvetnih društev v zasedenem ozemlju. V Idrijskem okraju je to najnovejše kulturno delo že skoro dovršeno, goriški prefekt bo pa s svojimi 110 »ščavskimi« društvi najbrže tudi gotov do prihoda Pašiča, ki bo po obilni večerji pri Mussoliniju v Beogradu zopet lahko govoril »o dobrih odnošajih« in o »zaščiti narodnih interesov!« Kalvariji srbskega ljudstva v Albaniji stoji vredno ob strani trpljenje Jugoslovanov v zasedenem ozemlju. Na grobu njih zadnjega upanja pa je Mussqjjpijeve makarone Velesrb Pašič.
»Elementi, ki rušijo ugled države!« O. Ninčič je poročal v radikal-
HEDŽET & KORiTNIK manufakturna veletrgovin« LJUBLJANA
Gospodu ravnatelju Šegi. V svoji nemškutarski zakrknjenosti in onemogli jezi se zaganjate v že itak po vaši krivdi dovolj uničenega g. nadrevidenta Jagra, da bi se nad njim maščevali. To dejstvo že jasno osvetljuje vaš podli značaj. Vedite pa in to vam povemo pod častno besedo, da g. Jager ni v nikaki zvezi z našim informatorjem. Vaše delovanje je že itak dovolj znano in ga ni uradnika slovanske narodnosti, ki bi to delovanje odobraval.
Gospoda Jagra pa sprejemamo
v	našo zaščito in ste nam za vsako nasilno dejanje z vaše strani proti njemu osebno odgovorni. Javnost pa naj sodi, kaj zasluži šef, ki neosno-vano preganja v svrho svojega osebnega maščevanja sebi podrejenega uradnika.
ZAŠTO POŠTOJIMO?
Losa naša državna uprava i iz-dajnička rabota naših separatista, naterala je sve ono što iskreno i pošteno misli, da zauzme ozbiljan stav i front prama svemu onome, što hoče da ruši naše narodno i državno iedinstvo. Nisu nas tu vodili ni lični °i partajski interesi, več iskrena Ijubav prama tekovini najboljih sinova ove zemlje. I danas, kada be, deme ove naše mile otadžbine hoče da ruše kojekakvi špekulanti i izrab-Jjivači, čujemo škripanje trudnih ko-stiju heroja naših, koje ne mogu da podnesu rušenje bedema na njima sagradenih. Izdubine čujemo glas: »Ustajte sinovi Jugoslavije, prilivajte namrli vam mač naš i onemogu-čite izrode, jer — otegnete li, biče prekasno«.
Da — mi to čujemo i vidimo. Vidimo, kako sa tekovinom krvlju ste-čenom upravljanju ljudi, koji ne ra-zumevaju vreme ni prilike; vidimo lzdajničke rabote starih saveznika Habzburga, čujemo bolan glas zapu-štenog i ostavljenog jugoslavenskog dobrovoljca i velikog srpskog Voj-
nika. Čujemo, kako sve to drma te-; meljima velikog zdanja naših rodo-j ljuba i — bojimo se, da se ti bedeml j ne raspuknu i ne nastupi novo krva-rer.je i novo ropstvo!
Eto — to nas tera da prihvatiino i svako sredstvo, pa da rušitelje — vanjske i unutrašnje — srušimo pre nego dogotove svoje nečiste poslove.
Ubedeni da čemo samo jedin-stvom obezbediti sve delove našeg naroda; verujuči u pobedu naše ve-Iebne misli; videči pred sobom jake i mnogobrojne neprijatelje, naoružaj-mo se hrabrošču, ljubavlju i samo-pregorom, pa zakoračimo napred smelo i odvažno, jer — pobeda je naša!
Ne tražimo priznanja ni plače. To nam je u našoj svesti. Svesni da činimo dobro, ne obazirimo se na podvale zlobnika, več uvek ravno k našem cilju »Velikoj i nerazdruživoj Jugoslaviji«.
(Iz Pobede).	B—č, učitelj.
Protestni sliod proti sijajni pogodbi z Italijo, ki ne predvideva nobene zaščite za naše v Italiji živeče sobrate, priredi združeni akcijski odbor narodnih društev v Ljubljani v soboto, dne 26. t. m. ob 18. url v veliki dvorani hotela »Union«. Poživljamo tudi naše članstvo, da se shoda polnoštevilno udeleži in tako odločno protestira proti nezmožni jugoslovanski vnanji politiki.
Iz učiteljevega doma. Na opomin z dne 22. decembra 1. 1. sledeče: Vljudno Vas prosim, da me blagovolite počakati do 1. aprila t. 1. Takrat dobim od vlade najbrž lepo (?) svoto. Ničesar ne bi bil dolžan, ako bi me vlada plačala za moje de-
lo,	ker sem navajen zelo skromno živeti. Zdaj pa ml je sploh nemogoče plačati katerikoli dolg. Tudi 1. februarja ne, in ne 1. marca, ker sploh ne vem, če pride plača v moje rd-ke, in tudi če pride, me bo čakal trgovec pred vrati. Že lani so mi trgovci odpovedali kredit. Z velikim
nem klubu o sporazumu z Italijo. Klub je soglasno odobril delovanje vlade za sporazum. Za Ninčičem je dalje časa govoril tudi predsednik vlade Nikola Pašič, ki je poudarjal, da je sporazum z Italijo mednarod-* nega pomena. Dalje je naglašal, da bo sedaj omogočeno vladi, da bo mogla nastopiti odločno in začeti boj proti »elementom, ki rušijo ugled države.« Zahteval je od kluba, da bo složen in kompakten, da bi mogel odoleti borbi opozicije in ohraniti sedanjo vlado na krmilu. — Sedaj vsaj vemo, zakaj sta Pašič in Ninčič podpisala za ves narod sramotno pogodbo z Italijo. Zato, da bosta imela proste roke v boju za nadvlado radikalne stranke. Maio preveč odkritosrčno sicer — ampak točno!
Pojasnilo. Pod naslovom »Glavni založnik vžigalic družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« smo prinesli v svoji zadnji številki pod za-glavjem »Sramotni oder« notico, da se je pustila tvrdka Perdan nemško registrirati.
V našem uredništvu se je zglasil lastnik tvrdke in pojasnil, da je sicer res spremenil vpis v trgovinski register, da pa vsled nedokončanega zapuščinskega postopanja ni mogel firme spremeniti, odnosno registrirati drugače, kot s pristavkom naslednik. Ker je bila tvrdka registrirana v prejšnjih časih tudi nemško, je moral temu vpisu tudi pridodati »Nachfolger«.
Ker poznamo naš »uradni šimel«, verujemo temu zagotovilu in lojalno priobčujemo pojasnilo, tem bolj, ker prihaja od tvrdke, ki je vendar že marsikateri tisočak poklonila na oltar narodnega obrambnega dela.
NAŠI OBČNI ZBORI
v nedeljo, dne 27. t. m.
Bled ob 15. uri v »Sokolskem domu«.
Novo mesto ob 10. uri v »Narodnem domu«.
Sv. Lovrenc n. P. v gostilni Brezočnik.
Konjice ob 10. uri v »Narodnem domu«.
Laško ob 15. uri v gostilni Henke.
S t a r i t r g pri Rakeku ob 15. uri. Kamnik ob 10. uri v gostilni J. Malovrh.
V četrtek, dne 30. t. m.
Slov. Bistrica ob 20. uri v hotelu »Beograd«.
V soboto, dne 2. februarja.
Sv. B o 1 f e n k ob 15. uri v gostilni Zabavnika.
V nedeljo, dne 3. februarja.
Marenberk-Vuhred ob 3. uri.
R a j h e n b u r g ob 15. uri v gostilni Senica.
V protest proti sramotni Italijan-sko-jugoslovanski pogodbi bo na
praporu oblastnega odbora visel že pri obhodu v Celju črn trak z napisom Trst, katero mesto si je oblastni odbor vzel v svoje posebno varstvo. Upati je, da bo sledila tudi mestna Orjuna Ljubljana, ki si je izbrala za varovanko Gorico in Rakek, ki ščiti Postojno. Trak je Iz črne svile in s srebrom Izvezen.
Zakon o zaščiti države, ki se ni uporabljal niti proti Radiču, niti proti drugim veleizdajalskim elementom, se uporablja proti — liacijonalistom. Že v zadnji številki smo poročali, da je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti br. Jevdjeviču iz Novega Sada, ker je na nekem sestanku pozival na odpor proti korupt-nemu režimu. Kakor se nam sedaj poroča, je policija za enkrat brata Jevdjeviča »samo« konfinirala« pripravlja se pa, da ga tudi zapre. Kakor izjavlja br. Jevdjevlč v zadnji številki »Vidovdana«, on nikdar ni govoril proti državi, kar mu radi verjamemo, pač pa proti korupciji
Nai pokret.
vlade. In če ga stavi koruptni režim v pritvor, ne bo sramota za njega, temveč za vlado, ki zapira naše najboljše državljane.
•Redni občni zbor Orjusie — Brežice, ki se je vršil dne 19. januarja t. 1., je bil zelo dobro obiskan.
Predsednik je otvoril občni zbor, pozdravil delegata O. O. brata Žlajpaha in članstvo ter nato opisal dosedanje delovanje in smernice organizacije. Tajnik je nato podal tajniško poročilo, ter zlasti poudarjal, da odgajajmo v prvi vrsti ljudi, dobro-misleče ljudi. Potem se razni izrodki ne bodo mogli uveljavljati. Apatija, ki je zavladala v naši javnosti, naj se odpravlja.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo celokupno število članstva v 1923. letu 92. Mestna organizacija je uspešno sodelovala pri ustanovitvah vseh ostalih posavskih Orjun.
Po poročilu blagajnika in revizijskega odbora je bil dosedanjemu odboru soglasno Izrečen absolutorij.
Nato so se izvedle volitve novega odbora.
Konečno je sporočil delegat O.
O.	br. Žlajpah pozdrave O. O. ter referlral o splitskem kongresu. Ožigosal je tudi sramotni sporazum z Italijo, in sicer med splošnim ogorčenjem. Nato je bil dobro uspeli občni zbor zaldjučen.
Novf odbor z bratom Poljanškom na čelu nam jamči za najboljši razmah mestne organizacije.
Orjuna v Celju razglaša, da bode v soboto, dne 26. januarja od 6. do 7. ure zvečer posloval v sobi organizacije v Narodnem domu blagajnik in pobiral članarino od članov, ki iste za leto 1923 še niso poravnali. Bratje in sestre, ki so s članarino na dolgu, naj prinesejo s seboj legitimacijo. Kdor članarino ne bode poravnal, na občnem zboru ne bode imel pravico glasovanja.
Ponovni občni zbor Organizacije jugoslovanskih nacljonallstov v Celju, se vrši v pondeljek, dne 28. tm. ob 8. uri zvečer ? mali dvorani Narodnega doma.
Radovljica. Nedeljska prireditev Mestne Orjune v Radovljici je bila ena sama manifestacija našega po-
kreta. Dvorana »Sokolskega doma« je bila napolnjena do zadnjega kotička in vsem udeležnikom je bilo brati z obraza veselost na dobro razpoloženje. Z orjtinaško himno in kolom je bila otvorjena veselica in ples, ki je donesla društvu dober gmoten uspeh, gostom pa obilo smeha in zabave, posebno šaljiva pošta in lepotna konkurenca. Posebno ples je bil animiran in končno so si morali celo naše narodne starine brisati pot s čela vsled prevelike plesna gorečnosti. Videlo se je, da samo ideja druži vse, in nehote je človek dobil blagodejen utis, da se je zbrala ena sama velika jugoslovanska družina. Z veseljem pa smo morali pozdraviti zdrave gorenjske kmetske fante z orjunaškimi znaki, kar je najboljši dokaz, kako globoko je že prodrla naša ideja.
Dolžnost pa nam veleva, da se zahvaljujemo tem potom vsem našim Orjunašicam, ki so največ pripomogle k tolikemu uspehu. Še posebna zahvala pa gre naši sestri predsednici za tako izvrsten in posrečen aranžma. Ena zavest nam ostane: prava je naša pot, zato zmagujemo in zmagali bomo, ker zmagati moramo. Zdravo!
Redna letna skupščina mestne Orjune v Poljanski dolini. Ob 15. uri otvori predsednik skupščino, in pozdravi vse navzoče člane in se zahvali za polnoštevilni obisk v tako slabem vremenu. Po kratkem nagovoru predsednika, poroča tajnik v njegovem delovanju. — Odbor je imel 10 sej. Nato sledi poročilo blagajnika o prejemkih in izdatkih v preteklem letu. Za razvitje prapora predlaga brat Ojebek Binkoštno nedeljo to je 8. junija. 1. 1924., kar se sprejme. Kraj razvitja v Poljanah, zabava pa v Sokolskem domu v Gorenji vasi. Za vse druge podrobnosti glede razvitja prapora se pooblašča novi izvoljeni odbor. Po kratki debati se vrši volitev novega odbora z vzklikom. Po končani volitvi poroča brat Telban o njegovi udeležitvi kongresa v Splitu. Vrli naši Poljanski Orjuni kličemo: »Čvrsto naprej do končne zmage«.
POZIV VRLEGA ORJUNAŠA IZ PTUJA.
I. Orjunaši naj zahtevajo v gostilnah, kavarnah in brivnicah slovenske napredne časopise, govore naj le slovenski.
Na lokale, kjer se ne bode držalo slovenskih časopisov je prilepiti po večkrat napis: »Tu ne drže slo-venskih časopisov!«
II. Vsi narodnjaki v Ptuju morajo ob državnih In narodnih praznikih razobesiti zastave, da ne bode, kakor do sedaj ena nemška hiša okrašena, slovenska pa gola! To je sramota za nas, da se večje misliti ne moremo.
III. Orjunaš mora govoriti povsod slovensko in če pride v nemškem lokalu v družbo s Slovenci, kateri tam nemškutarijo s švabiči, naj jih pred vsem pozove, da se spomnijo kaj da so.
IV. Na ptujskem gradu naj priredi Orjuna veliko veselico. Grad je krasen ter ima veliko zgodovinskih predmetov. Bilo bi jako zanimivo pogledati krasno urejene sobe s slikami In ostalim, zato bi se lahko priredila veselica v velikem obsegu. Pa je tudi mesto zato, da se čuti Slovenec enkrat tam gospodar, kjer je stal stoletja kod ponižen rob.
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo so poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Schapirogr. masa .
THE REX CO., Ljubljana.
Klobuke, žepiče, nahrbtnike 1.1. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH,
Maribor, Glavni trg 2.
Zahtevajte povsod našo dornaio
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vridatek za kavo
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Metkovlč, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon Stav.: 261, 413, 802, 803 In 504,
-------- mm	m	mu-rm imimui ir i m ■imuni um ■ i » iimuh—iL’
	iHMM		
Službene obiave.
Udeležba na oblastni skupščini v Celju obeta biti zelo mnogoštevilna. Posebno bližnje Orjune se udeleže tnanifestačnega sprevoda polnoštevilno. Opozarjamo brate, ki nastopajo v kroju, da se toplo oblečejo pod rusko srajco, da bodo vsaj za čas sprevoda vzdržali brez vrhnjih sukenj. Po možnosti pa naj vzamejo seboj črne ali temno sive pelerine (sokolske).
Novi oblastni odbor. Po spremenjenih pravilih, ki jih je v načelu sprejel kongres v Splitu, obstoje oblastni odbori iz plenuma in izvršilnega odbora. Celotni oblastni odbor šteje v bodoče 21 članov iz vse oblasti, izmed katerih jih pa mora najmanj 7—9 prebivati v sedežu oblasti. Ti tvorijo oblastni izvršilni odbor, ki vodi tekoče posle vodstva in se sestaja najmanj k tedenskim sejam, dočim zaseda plenum po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece. Preureditev ustroja oblastnih odborov je postala potrebna na podlagi dosedanjih izkustev, predvsem pa vsled tega, ker imajo oblasti za bodoče predvideno mnogo širšo avtonomijo in je vsled tega važno, da vodstvo sestoji iz čim več aktivnih voditeljev pokreta. Želeti je, da delegati že pred skupščino razmislijo o osebah kandidatov, da bodo posamezni okoliši enakomerno zastopani in da bo novi oblastni odbor tvoril res izraz volje vseh organizacij v Sloveniji.
DRUŠTVENE MARKIČE.
Pozivamo vse odbore, da takoj naroče potrebno število članarinskih markic, ki jih le po povzetju razpo-
šilja oblastni odbor. Obenem opozarjamo na članek v Orjuni št. 3. 1.1. »Članarina za leto 1924«, ki naj se smatra kot službena objava.
Oblastni odbor.
NABIRALNE POLE.
Opozarjamo ponovno vse članstvo in nam naklonjeno občinstvo, da nihče ni opoinomočen nabirati prispevke za »Orjuno«, kdor se ne izkaže s tiskano nabiralno polo, ki je opremljena z žigom oblastnega in dotičnega mestnega odbora Orjune, kakor tudi s lastnoročnimi podpisi predsednikov in tajnikov navedenih odborov. Vse druge listine so neveljavne in pozivamo občinstvo, naj izroči individue, ki bi pobirali prispevke za »Orjuno« brez pravilnih nabiralnih pol policijskim organom. V interesu »Orjune« je, da se vse organizacije brezpogojno drže tega predpisa. Nabiralne pole izdaja na zahtevo samo oblastni odbor, ki jih tudi vodi v evidenci. Le na ta način bomo onemogočil izrabljanje naše organizacije po temnih elementih, ki nam neizmerno škodujejo.
Oblastni Odbor.
ZRNA
pred svojim patronom Ogrin-tz e m.
Naše izdajice. Prinašamo nekoliko imen županov naših slovenskih krajev, ki so postali fašisti-izdajice. Miličniki. Šempolaj Sind di S. Pela-gie Zuzek!!! — Slivno Sind di Slivno Skerkl! — Brje Sind di Berie Pangos!! — Gorjansko Sind di Go-riano Strekell! — Komen Sind di Comeno Žigon!! — Gobrovica Sind di Gabrovizza Zerial!! — Vojščica Sind di Veiscizza Ferfolja! — Vel. Dol Sind di Del Grande Kantean-drea! — Pliskovica Sind di Plisce-vizza Širca! — Temnica Sind di Temnica Regelja Giovannil! — Škrbina Sind di Skerbina Pipan Francese!
Dan osvete se bliža!
Jugoslavische Kremenezky Wer-ke, Gliihlampen- und Elektrizitats
A. G. Telegramme: Kremenezkyžar Zagreb. Filiale Beograd. Tehnische Abteilung. Zagreb, 24. Janner 1924.
Wir erlauben uns Ihnen hofl. mitzuteilen, dass wir ein gut sor-tiertes Lager von Elektromotoren jeder Spannung und Stromart un-terhalten und daher stets in der La-ge sind, ihren Bedarf prompt ab un-serem Lager, bezw. kurzfristig ab Fabrik zu decken.
Nachdem wir nur erstklassige Fabrikate ftihren und dabei in der Lage sind, Ihnen billigste Preise an-zustellen, zweifeln wir nicht, dass Sie sich im Bedarfsfalle gerne an uns vvenden werden.
Indem wir Ihnen im Vorhinein eine gevvissenhafteste Ausfiihrung Ihrer gesc^ Auftrage zusichern, zeichnen wir hochachtungsvoll
Živijo take tvrdke in njeni jugoslovanski odjemalci! —
Kaj je protidržavno? Protidržavno je, če se ne strinjaš s postopanjem vlade. Protidržavno je, če ne verjameš, da Pašič lahko misli za celo državo. Protidržavno je ko-nečno tudi, če trdiš, da so primorski Slovenci naši bratje. Protidržavno je pri nas trenutno vse, kar ne gre v korist radikalno - nemško - turške zveze!
Kaj je državotvorno? Državotvorno je pa po mnenju velike večine vladajočih to, če delaš absolutno vse proti volji svojih državljanov in pri tem polniš svoje žepe.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.  Lastnik Inž. Ferdo Kranjec.
Iz vrst neobhodno potrebnih. Kakor se nam poroča, odklanja ministrstvo zaporedno prošnje Čehoslo-vaških inženirjev in drugih strokovnih moči, ki so zaprosili za bivanje v naši državi. — Seveda nemške tipkarice so pa »neobhodno« potrebne raznim ravnateljem za uradno poslovanje. Tudi za Ljudmilo Bajtovo ni najti nadomestila.
Luksuzni vlak in sijajen sprejem je pripravila Italija Pašiču in Nin-čiču. Na banket je povabljenih 1500 oseb. — Malo bahaška pogrebščina, ali plačala jo bo dedščina.
SLOGRAD
Tel. Inter. 180,
Frankopanska ulica 151
Sramotni odler
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Naš zadnji napad na g. ravnatelja inž. Šego je imel ta uspeh, da je, kakor čujemo, z vso svojo rodbino izstopil iz vseli narodnih društev. In tako je prav! Mi smo mnenja, da je bila uprav sramota za narodne organizacije, imeti takega zaščitnika nemštva v svojih vrstah. Žalostno, da so te naše organizacije bile tako dolgo temu junaku ščit, izza katerega je streljal na naše narodne interese, trepetajoč v silnem strahu
MioOTtt, *ato -pw.-i.fw n e> 54o3-uj«- faz vsted ovoja •MČin-ftovvtooti. -p-tih-ta-tvi mnog-o tauSa -in d&natja.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najno-vejši motorčki amerikan-skega tipa »EVANS*1. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
»TRIBUNA** F. B L.
tovarne dvokoles in otročkih vozičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
je najmodernejše urejena in IzvrSuje vsa tiskarniSka dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in Itnjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Gradbeno podjetje
Šolski zvezki za Osnovne šole in srednje Sole. Risanke, dnevniki In beležnice.
GROM
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Centrala:
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41
Ekspozitura:
Ljubljana, drž. kolodvor. Beli Monastir,
Podružnice:
Zagreb, Maribor, Jesenice, Karlovac, Koprivnica, Osijek Sušak, Beograd Trst. A
barve, mastila, lake
kit, klel, emajle, žo-pile in zaiamleno
AutogaraZa
autodelavnica
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
{isti firnež
nalfooijše vrste nudi tovarna
d. x o. x.
Maribor Ljubljana Novisad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
LJUBUAKA-NEDVOBE
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska c. 46. Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Isga.	Tovarna	furnirja.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd'
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec SloveitBka Bistrica
mr (V LASTNI STAVBI)	Telefoni.	189.
Kapitaj Sn rezerve Dim. 17,500.000'—.	14C’458
Izvršuje vse bančne posle najtočneje iu najkulantneje.
Brzojavi:
TRGOVSKA.
ODska Učiteljska tiskarna s Ljubljani,