XV. fotnk. V Gorici, 10. oktobra 1907. 41. številka. —& l«b»)» v*»kčetrtok ob 4 uri p »poldne. Rokopiii le us ročaj}. Nefrinkovana piima is ne sprejemajo C« ib liitu znala ta calo loto A krone, u pol leta 8 kroni. Za manj premolno u celo lato 8 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cona litia b K, za druge islele iiren Avstrije 1 i»8»prej'int „Birjdna Tilkami ' v 3o tci, ulici Vit-urini it. 9 m shivensKo —p* ■ »ni. IV',* * , * r mm vb rt: dom etT« 2 Naročnino in naznanila s pr «“j ema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-■tnem vrtu, pri Vaclavu Raumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Corno) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanic« le računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gor ci Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) r Gorici. Naj se zjasni! Če se posameznim „agrarcem“ ali liberalcem očita, da je njih stranka brezverska ali protiverska, navadno odgovarjajo: „Saj mi hodimo v cerkev, kakor vi; smo ravno tako dobri kristjani kakor vi“. Kaj je odgovoriti na to? Dvojno je mogoče! Dotičnik navadno laže, ko to govori. Navadno tak „agrarec“ ali liberalec, posebno, če je eden izmed agitatorjev, govori to le radi tega, da preslepi drtige. Poglejmo le življenje in delovanje teh ljudi in na jasnem si bomo glede njihovega „krščanstva“. Ti ljudje dobro vedo, da je „Soča“ protiverski list, dobro jim je znano, da je „Pri-morec“ list, ki naj zastruplja ljudstvo s protikrščanskim duhom, dobro vedo, da je „Slov. Narod" glasilo vseh slovenskih pro-tikrščanskih mož, tla jc „Edinost“ njihova hinavska pomagalka. Vse to ti možje dobro vedo. Ravnajo pa se po očetu laži, ki je dejal prvima človekoma: „Le jejta, odprle se vama bodo oči, da spregledata!“ Danes pa govore ti ljudje, služabniki očeta laži: „Le berite, odprle se vam bodo oči, da spregledate! Sami ste toliko pametni, da veste, kaj je prav!“ To je svobodna misel! Pod skrito lažjo širijo pri nas svobodomiselstvo v obliki liberalizma, socializma ali pa novejše struje „agrarcev“. Naj navedemo za svojo trditev en vzgled! Na Češkem imajo poleg mnogih drugih strank tudi ta-kozvane „agrarce“, kakor pri nas. Ko se je ta stranka ustanovila, je proglasila načelo: V verske zadeve se ne bomo mešali, le za kmeta bomo delali. In res so lahkoverni češki katoličani podpirali to stranko, dokler se ni okrepila. Sedaj pa, ko so se „agrarci“ okrepili, oni vodijo boj proti krščanstvu! Vira jim sedaj ni več zasebna stvar; ampak treba jo je odpravili! Tudi pri nas je tako! „Agrarci“, ta stranka liberalnih sle-pomišarjev, se vedno bolj kaže v svoji pravi obliki. Poglejte v mestu njihove voditelje. To so liberalci, ki pa v liberalni stranki niso uživali tiste časti, kakor bi radi. Užaljeno častihlepje teh ljudi je rodilo novo stranko! Poglejte njihove agitatorje po deželi, in po njihovih besedah in dejanjih spoznate prave, pristne liberalce, niti za las drugačne od Gabrščekovih. Poglejte načela teh ljudi! Vera jim je zasebna stvar! To je geslo vseh sovražnikov krščanstva! In ravno po zaslugi naših kmečkih zvez ti ljudje vedno bolj kažejo svojo pravo obliko in značaj, vedno bolj odkrivajo svoje strupeno sovraštvo proti krščanstvu. Začasno glasilo teh ljudi je „Edinost“, ki pobija vsak krščansko-soc.ialni pojav ter hvali vsak liberalen korak med Slovenci, Hrvati in Slovani sploh! Taki so „agrarci“ in njihova stranka! V znamenju laži prihajajo k vam, ne verujte jim! — To so torej ljudje, ki se delajo dobre kristjane, le da slepe druge! Take je treba razkrinkati! Druge vrste nasprotniki pa sf čisto drugačni! Ti ljudje so sami na selil dobri. Če pravijo, da so dobri kristjani, jim je tudi res verjeti, da hočejo dobro. Le tako kratko mislijo, da nemorejo uvideti, kam jih pripelje branje slabih listov in občevanje s protikrščanskimi ljudmi. Na ta način *pa se v njih hitreje ali počasneje gubi krščanska zavest. Ni čuda! Doma slab Česnik, v trgu liberalna krčma, kjer hrustajo same „farje“. Ti ljudje verujejo še vedno verske resnice, spolnjujejo več ali manj redno verske dolžnosti, v protislovju s tem pa naročajo li- beralne liste, ki po načrtu skoraj v vsaki številki sramote vero in duhovnike. Z lastnim * denarjem podpirajo brezverstvo in podirajo vero v sebi in drugih. — Te vrste ljudje ne zaslužijo zaničevanja, ampak potrebujejo poduka I Kaj lorej sledi iz navedenega? Brezobzirno pobijati protikrščanske nazore, najsi se pojavijo pod obliko liberalizma ali „agra-rizma“. Neusmiljeno razkrinkavati hinavščino in laž predkrščanskih strank, njihovih listov in agitatorjev. 1 Druga nujna polreba pa je poduka potrebnim nasprotnikom dokazati nesmisel njihovega ravnanja. Pridobivati jih z osebno , agitacijo, širiti dobro časopisje, ustanavljati izobraževalna društva, ki naj bodo nekako ognjišče za razširjenje prave izobrazbe, širiti misel „KnieČkih zvez“, ki naj v sebi združijo vse pošteno slovensko kmečko ljudstvo na Goriškem! V tein smislu vsi na delo! Naj se zjasni! Živinoreja v Furlaniji. Poročamo o razstavi goveje živine v Furlaniji, ker je to ia paše kmetovalce v nekem cziru jeln podučno. Dre 24. in 25. septembra vršila se je droga r»z«tsva goveje ži*ine v Roman« n, prirejena po deželnem odboru. Razstava je pokazala, da Furlanija zelo napreduje v tej za blagovitost okraja toliko važni panogi kmetijstva. Prvi dan prišlo je na razBlavo kakih 60 bikov, ki niso Se povsem odgovarjali strogim zahtevam, ki se plavijo na to vrsto v živinoreji teli >*žnn govedi. To kaže, da ludi živinorejci v FaiJaniji ne vedo še povsem ceniti imenitne važnosti bikov za živinorejo. Razumljivo je to, kajti biki ponzročujejo živinorejcu različnih sitnosti], in njihova izreja se izplača le tedaj, ako je popraševanje po njih veliko. Sploh pa mora biti žival v vsakem ozirn popolna inače kaže izguba. Oziraje se na to in v svrbo, da bi se izpodbndili živinorejci k večjemu veselju do izreje lepih bikov, nagradila je kemisija posestnike bikov, s premijami v znesku 1200 K. Pri tej priliki je bilo licencovanih tudi 5 bikov v starosti 14 mesecev, a čimur poskoči vrednost dotične živali, kajti občine si prisvojijo iz razumnih razlogov rajše take, doma izrejene in licen-covane bike, nego da bi jih tli iskat in kupovat v tujino. Od prignanih bikov je bilo pa še 12 do 15 takih, ki bodo gotovo za prihodnjo spomlad godni za licencovanje. Pri tej priliki so ae razdelili tndi novo nakupljeni biki, katerih je bilo 16 na številu, ter se je razdelila posebna poljudno pisana knjižica med živinorejce, ki ji je namen zbuditi pri živinorejcih veselje do bikoreje ter jim podati glavna navodila, kako je pri tem postopati. Dne 25. septembra je bila razstava krav in janic, vseh skupaj 390. Na prvi pogled se je videlo, da je napredek pri kravah od lani do letos precejšen, kar se pa junic tiče, je bil vspeh nepričakovan. Vsi obiskovalci razstave so se čudili napredku v tej vrsti. Jedna junica je bila lepia od druge, jedna popolnejša od druge. Komisija je imela težavno nalogo pri določitvi daril. Skartirati je morala junice, ki bi gotovo dobile prva darila na vsaki drugi razstavi. Kot izrednost naj omenimo, da je neki veleposestnik ponudil za junico dveh let, ki je dobila pivo darilo, 1100 K; a gospodar je ponudbo odklonil. K temu za Furlanijo veselemu vspe-ku so pripomogli različni činitelji: da-želno, c. kr. kmetijsko društvo, ki je intenzivno pospeševalo napredek na tem polju v Furlaniji, in ne malo tudi nekateri veleposestniki, ki so se trudili, da bi dvignili živinorejo tamdoli. Pri nas niso razmere bile tako ugodne, ikljub temu, da je potreba večja, kajti v nekaterih okrajih, n. pr. na Tolminskem, je živinoreja edini vir blago-vitotti in ekzistence. Zato naj pa tudi vsi činitelji sodelovali v to, da bi prišla tudi tam živinoreja na višek mogočega razvoja. Tuli tam se vrše raztave letos med 31. septembrom in 10. oktobrom. Veselilo M rus, bko bi zamogli poročati tudi tukaj o enakem napre^su kakor v Furlaniji. Rešitev kmečkega stanu. Na kmečkem shodu v Ausspju na Štajerskem so se sprejeli naslednji sklepi: Da se vzdrži kmečki stan in v občno korist brani redno kmečko gospodarstvo je treba nemudoma delati z vsemi sredstvi, da ostsne kmetom toliko ljudi kolikor jih potrebuje za delo. Kot priprtvna sredstva naj služijo: 1. Ljudska šola Be naj na deželi lako nravna, da bodo otroci dobili veselje in ljubezen do poljedelstva, in da se bodo v ljudski šoli naučili za gospodarstvo potrebnih reči. 2. Treba je skrbeti, da se največ ko mogoče pošlem omogoči, ustanovili si svoj lastni dem. To se lahko zgodi, če se dovolijo postavne udobnosti za delavska stanovanja na deželi. 3. Za posestnike in za vse delavce na kmetih naj se takoj uvede zavarovanje za starost in one-mcglost. 4. Najprej ko mogoče se mora določili, da se posestva pri sprejemanju od sturišev cenijo le po čistem donesku 5. Da ne zgube posestva vse vrednosti, je treba kmečke pridelke varovati s primerno colnino. 6. Kmečko zadružništvo naj se odločno podpira. 7. Kmečkim delavcem naj se olajša službovanje pri vojakih. 8. Mladoletnim ljudem naj ne bo dovoljeno iti v s'nžbo ali iz nje brez dovoljenja starišev ali varuhov. Politični pregled. Državni /.bor se snide 16. t. m. Nabodli« z Op r-ko je sedaj sklenjena in podpisana od obeh vlad. Še v soboto je vse kazalo, da se bodo pogajanja razbila. Slednjič so se ministri vendarle sporazumeli. Kakšna je nagodba, še ni znano, še le pred parlamentom bodeta obe vladi razgrnili pogoje. Sodi se, da bodo Ogri po tej nagodbi moraii nekaj več prispevati k skupnim stroškom. Gotovo je; če nagodba ne bo znatno olajšala bremen avstrijskih dav- koplačevalcev, da jo naš parlament zavrže in vse dosedanje delo bo za nič! Maroški dogodki. — V Maroku se zdi, da vse nekam miruje. Vendar pa se je pokazalo zopet veliko nasprotje med Francozi in Španci. Stari odstavljeni maroški sultan zopet dobiva več moči. Bajc so španski vojaki hoteli Maročanom skrivaj prepeljati streliva; a so jih pri teni zasačili Francozi. Proti Steslju, ki je izdal Port Artur, je bila uvedena stroga preiskava, ki so jo pa na povelje carja ustavili. Baje se je dognalo, da so bile pri izdaji udeležene tako visoke osebe, da je boljše, če se ccla stvar zakrije. Uboga Rusija! Na Ogrskem se sedaj bije boj za splošno in enako volivno pravico. Tudi hrvaški krščanski socialci se bore za njo! Zborovanje češke kato i^ko mla-d«ži. — V čeških Budjevicah je zborovala južnočeška katoliška mladina, ki se zbira okoli krščanskosocialnega prapora. Sklenili so ustanoviti tajništvo za agitacijo med mladino. Prvi je govoril pater Vonavka, ki je poživljal krščansko organizacijo, naj se ustavi nenravnosti med mladino. Potem je govoril Vaclav Stasny o organizaciji kmečke mladine. Vesecky o organizaciji delavske in rokodelske mladine. Slednjič govori poslanec dr. Mvslivec, ki poživlja mladež, da naj brani verske svetinje. Darovi. Za slov. „Aloj7jjrviščeu. — Preč. gg.: Jakob Pnssig 20 K; Filip Abram 5 K; Krišlc f TomSič 5 K; S avno žapanstvo v Podgori 10 K; županstvo Vogersko 20 K; j>. n. gg. Peter Uršič 5 K; I. Kocjan 5 k! Uprava „Prim. Lislau je prejela: mesto venca na krsto preč. g. Mikuž-a župnika v A»bero. rodbina Zlobec iz Ponikev 10 kron. Za „Slo\ensko slrotlfičc". — P. n. gg. Viktorija Zsvnik 1 K; Ignacij Kralj 1 K; Vincencij Kožuh 40 v, Karol Zjrn, Vogersko 1 K, Josip Gorianc 2 K. Blagndušnim dobrotnikom iskrena zahvala ! Beg stotero povrni! Uprava rPrim. Lista- je prejeia za „Šolski Dom" 2 K, katere je darovala g. Trezja Kuk iz Poljubins. Za ccrkev presv. Srca Jezusovega v Sočrgi so darovali p. n. gg.: L. Zvaček 3 K; J. Velikonje iz Vodnjana 3 K: K Huyos 2 K; A. Jacobi 6 K; M. Lazar 9 K; J. Reščič 7‘JO K. Bog povrni I — Iz samih miiodarov je prva in edina župna cerkev na Primorskem posvečena presv. Srcu Jezusovem dovršeno od zunaj. Manjka še zootranje oprave. Hvaležno sprejemamo najmanjše darove. Župni urad v Sočrgi p. Bmet, 7. okt 1907. A. J. B. S. K. S. Z. Pozor na predavanje! Opozarjamo na predavanje, ki se vrši v torek 15. t. j m. ob 8li zvečer v prostorih .Slovenske J krščansko-socialne zveze" (doslej „Go-; riška zveza") v ulici Vetturiui 9. Predaval bo društveni predsednik gosp. dr. Brecelj o izobrazbi. Somišljeniki, pridite polnoštevilno! Svoje znance pripeljite seboj! — V torek zvečer v »Zvezo-! Vsa društvu, ki nameravajo pristopiti k „S. K. S. Z., naj to kolikor mogoče kmalu sklenejo v odborovi seji in nam potem takoj naznanijo! Kdo ima kaj kuj «? — Kdor ima kaj knjig na razpolago, je lepo naprošen, da jih podari naši S. K. S. Z. Tudi Mohorjeve knjige se hvaležno sprejemajo! Te bo „Zveza“ razposlala med beneške Slovence. Prihodnja odborova seja bo v sredo 23. t. m. Novice. Imendan prevzvišeuega kuezo-nadškofa. — Danes na prašnik sr. Frančiška Borgia, praznaje naš ljubljeni vladika svoj imendan. Mestna duhovščina se mn je poklonila včeraj z iskrenimi častilkami, ki jih je t njenem imena izrazil veleč, monsignor Tomsig. Tem čestitkam se pridružuje tndi »Primorski list“. Na mnoga leta I Ob priliki njegovega godn, so ga posetih včeraj knezoškof dr. Kahn iz Celovca, škof dr. Nagi iz Trsta s pro-latom Trenenfelsom iz Marienberga. Daneu pa ga je obiskal M o n p. Z a m-burlini, nadškof iz Vidma. Cesarjev god se je v petek slovesno praznoval. V stolnici je bila včeraj slovesna sv. maša. Daroval jo je premil, g. knezonadškof. Srednje šole so imele po raznih cerkvah službe božje. Predvečer je bila po mestu vojaška godba. „Goriška zveza14 je dobila za nakup pšenične moke raznih vrst, za tur-ščakovo moko, za tnrščak in otrobi jako ugodne ponndbe. Opozarjamo na to vse pridružene zadruge in njih člane. Nekatere ponudbe veljajo le do konca oktobra, nekatere pa do konca decembra. Uzorce si ogleda lahko vsakdo v prostorih „Goriške zveze" ob uradnih arah, kjer se bodo dajala tndi drnga pojasnila. Odbor „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici ima sejo v nedeljo dne 13. t. m. ob 11 lJ2 predp. Nečuven škandal! — Družba sv-Mohorja je na celovškem kolodvoru hotela oddati na železnico balo Mohorjevih knjig. Vožni list je bil, kakor navadno dvojezičen. Zato ga uradnik ni hotel sprejeti, češ da je slovenščina izzivanje. Drnžba se je pritožila. Za to naj Mo-horjani počakajo in potrpe toliko časa, da bu pritožba rešena I Varstvo domače živine. — Dne 1. t. m. se je v štajerskem dež. zboru razpravljal predlog načelnika »Slovenske kmečke zvezt", Roškarja, ki zahteva, da se zapre uvoz srbski in drngi živin', da pa se odpre izvoz domače živine v Nemčijo ter da se sploh podpira domača živinoreja. Proti temu predlogu je govoril socialdemokrat Resel. Pravi, da kmetje nočejo, da se zaprejo ueje m da bodo scc aldemokrati vedno proti temu, da se podražijo kmečki pridelki. Poslanec Roškar se jh krepko zavzel za kmeta. Dokfczal je, da niso kmetje krivi, če je v mestih meso tako drago, ampak me-šetarji in medkupci. Dmdanesitak kmet nič ne zasluži pri živinoreji. Gotovo ni Btanu na svetu, ki bi pri težkem delu tako malo zaslažil, kakor kmečki stan. Predlcg se je nato sprejel po dolgi obravnavi, pri kateri je večkrst prišlo do ostrih besed med kmečkimi poslanci in socialdemokrati. Poroka. — V soboto se je poročil v Gorici g. Anton Breščak, trgovtc s pohištvom in posestnik z gojpico Ido Terpinovo iz Kasovelj pri Riheni-bergu. Vse najboljše! Iz sodne službe. — Okrajni sod nik v Kanblu g. Alojzij Mašera je imenovan za deželnega sodnega tajnika v Gorici. Delavski shod. — V nedeljo dne 6. t. m. je obhajalo „Slov. katol. delavsko društvo1* v Gor ci oučni zbor. Govorili so dr. De r uj a s tis, o sklepih krščanskosocialnega strankarskega shoda v Linča, dr. Brecelj o pravkar ustanovljenem slovenskem stavbenem društvu v Gorici, dr. A. Pavlica o zgodovini delavskega društva, ki bo o prihodnjem letu praznovalo desetletnico, Luka D u g a r o društvenem blagajniškem stanju, ki se je pokazalo jako povoljno, Iran Gorjup o društvenem življenja, Peter Krebelj o zavarovanju delavskih družin. Volitev je bila soglasna. Izvoljeni so bili v odbor: Ivan Gorinp. pekovski mojster, Franc Balantič, Št* f*n Krašček, Ivan Orel, Franc Blažiča, Andrej Pavšič, Miha Mjdvešček, delavci, Josip Trnovec, čevljarski mojster, Lnka Dagar in dr. Josip Dermastja. Za namestnike so bili izvoljeni: Jakob Gril, pekovski mojster, Miha Besednjak, Karol Zidarič, Fr. Leban iz Podgore, Franc Pavlin iz Vrtojbe in Miha Brezigar iz Pevme. Za pregledovalce računov so bili •'».»oljeni: Karol Makuc, Pater Krebelj in Franc Novič. Novi odbor naj čvrsto deluje, naj v kratkem ustanovi, kakor mu je naročeno, tamburaški zbor in naj vse potrebno priredi za slovesno praznovanje desetletnice delavskega drnštva. — „Centralua posojilnica44 se preseli v lastno hišo Corso Verdi 32 prej HOtel Cintral) kjer bo pričela poslovati 15. oktobra ob 8. uri zjutraj. Z istim dnem se preseli tudi »Goriška zveza" gospodarskih zadrug in draštev. — Preizkušnje za ljudske in meščanske šole se začno ▼ Gorici dne 4. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 20. t. m. predpisanim potom podpisani iz-praševalni komisiji. — Ravnateljstvo c. k. žensk, učiteljilča. — Nove odredbe v poštnem prometu. — Že so objavljeni sklepi, sprejeti na letošnjem poštnem zboru r Rimu. Naša vlada je objavila dotično pogodbo. Izvzemši promet z Avstrijo in Nemčijo, se tarifa z vsemi ostalimi državami razmeroma znatno spremeni. Za Črnogoro in Srbijo je sledeča tarifa: pismo do 20 gramov 10 vinarjev, za druge države do 20 gramov 25 vinarjev. Pisma težka nad 20 gramov, plačajo fza prvih 20 gramov 25 vinarjev, za vsakih ostalih 20 gramov — ali le del — 15 vinarjev. Na ogrskih dopisnicah se piše še tndi lahko na naslovni strani. — Umrl je v Gorici vpok. nadučitelj 1. Sirca. N. p. v m. — Pred c. kr. izpreševalno komisijo v Kopru se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenje za ljudske in meščanske šole v pondeljek dne 11. novembra t. 1. Dotične prošnje morajo biti v rokah komisije vsaj do 4. novembra. — Škrlatica. — Vse ljudske šole in vadnice v Gorici so zaprte za 14 dni vsled Škrlatice. — Vsled Škrlatice so zaprli Ladi 1. in '2. razred gimaazije in realke. — Pri četrtem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron, ktero se je izvršilo 1. okt. v deželni hiši so se srečkale: obveznica štev. 13 v znesku 2000 K; obveznica štev. 153 v znesku 1000 K; obveznica štev. 248 v znesku 1000 K; obveznica štev. 128 v znesku 200 K; obveznica štev. 105 v znesku 200 K; obveznica štev. 212 v zueskn 200 K; obveznica štev. 170 v znesku 200 K. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1908 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnili obveznic in do 2. januvarja 1908 še ne zapadlih odrezkov. — Ogenj v mestu. — Sinoči okrog 7h zvečer je zgorel v Gorici kinematograf, ki su je nahajal na Josip. Verd. tek. Škode je baje okrog 70.000 kron. Lastnik ni bil zavarovan — Sluga okradel častnika. — V hiši „C joperative" na Corsa stanuje nadporočnik 47. pešpolka pl. Pavlovič. V pondeljek popoludne je šel častnik s svojo družino na izprehod. Ko je zvečer prišel nazaj, ni bilo njegovega slnge doma. Nadporočnik je menil, da pride vojak domov po noči. Drngo jutro vojaka še vedno ni bilo, iz blagajnice pa je zmanjkalo 1200 K. — Žrtev poklica. — V soboto ponoči je bil v Trstu aretovan 21 letni Fran V. Ko je bil aretovan, je psoval in žalil redarje. Na policiji je bil vzet na zapisnik in potem izročen redarju Josipu Černeka, da ga odvede v zapore v ulici Tigor. — Ko sta pa prišla na veliki trg, se je aretovani spustil v beg in bežal proti morju. Redar je seveda dirjal za njim. Dospevši do brpga, je bežeči skočil naravnost v morje. l*to je storil tudi redar. Dočim se je bežeči spravil iz vode na kopno je nesrečni Crneka vtonil. — Kmalu so mrtvo njegovo truplo potegnili iz morja in je prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Bil je star 30 let ter ni bil oženjen. — Obrtna nad. šola za zidarje v Renčah prične šol. leto 19J7/8 dne 6. t. m. Vpisovanje ob 3. pop. in naslednje dneve tedna. Vpisnina 2 K. Starši, mojstri, poskrbite, da se mladina pridobi strokovnega znanja. Vodstvo. — Nečloveška mati.— Neka Kobal v Trstu je imela svojega 12 letnika sina cel teden zvezanega na rokah in nogah ter ga vsak dan grozovito pretepala. Policija je zaprla nečloveško mater. — Izseljevanje. — Čez Brmen se je izselilo drugo četrtletja 1937. 72532 oseb, med njimi 25.307 Avstri|cev, Ogrov pa 15.305. 0 Htmburgu se je okrcalo 66.219 izseljencev, Avstrijcev je bilo 18.204, Mažarov pa 13.712. Čez AnUverpen se je izselilo 48 588 oseb; Avstrijcev je bilo med onim, ki so se direktno peljali iz Antvvarpena čez morje, 18480, 5312 pa Mažarov. Značilno je, da se je večina Avstrijcev (1818 OBeb) peljalo v Kanado. „H >llana America hiete* v Rotterdamu ie prepeljala iz Rotter-dama v New York skupno 27268 oseb. Slovenska šola v Aleksandriji.— Iz Aleksandrije se nam piše: Danes dne 2. okt. se je prvič slišal nežne dece mili slovenski jezik v slovenski šoli v Aleksandriji Danes smo otvorili svojo šolo v v Afriii, kljub vsemu nasprotovanju in zaprekam. Vse je bilo določeno, da prično slov. šolo v Aleksandriji čč. slovenske šolske sestre, a nenadne težkoče so preprečile za nekaj časa, njih naselitev v Egiptu. Dobili smo dve učiteljici, pa le za toliko časa, dokler ne pridejo sem določene slov. šol. sestre. V nedeljo 29. sept. je „Kršč. zveza Slovenk14 priredila igro sv. Cita, in pri njej je bila nabrana častna svota za našo šolo. Šolo torej imamo, zmagali smo v enem oziru, pa dragi rojaki, zlaeti go-spodjo poslanci, ne pozabite nas, da se ne bomo osamljeni borili zp naše pravice I Naši neprijatelji silijo povsod svoje grabežljive roke, vzeti nam hočejo naše naprave, potujčiti našo mladež. V Fr. Jos. azilu za služkinje, v hiši, ki jo je sezidala naša avstrijska naselbina, v hiši, kjer so le razen malo izjem, vedno same Slovenke in Hrvatice, nastanili so to poletje nemške sestre iz „rajha“, da one vodijo avstrijski azil. Nad 50 otrok samo za prvi razred bi morali slov. in hrv. stariši vpisati v našo šolo, pa kako jim to branijo naši neprijatelji in jim celo prete z raznim žnganjem ter se vedejo, kakor bi se jim celo krivica godila, ker naši Slovenci in Hrvatje nočejo svoje dece pošiljati v njihove šole. Žal, da so nekteri naši tako boječi, tako malo zavedni, da so se jim vdali; vidi se. da so namo še po imenn Slovenci in Hrvatje, v resnici so pa že v nasprotnem nam taboru. Koliko je še dela, d.a s« vzdramijo ! To probujenje se bo najprej doseglo z našo šolo pod vodstvom čč. slovenskih šolskih sester priznanih izvrstnih učiteljic, da bi le kmalu sem prišle. Zato pa merodajni ftktorji v domovini: bodite nam v bodrilo in pomoč do popolne zmage, do zmage na celi črti. P. Benigen S-ioj. — Avstrijsko krSč. socialno delavstvo je imelo 29. in 30. sepl. VII. strankarsko zborovanje. Delegatov iz vseh pokrajin je bilo 125. Slovensko delavstvo je zastopal dr. Jan. E'. Krek, ki je govoril o kartelih. Zahteval je tozadevne postave in pa, da se nstanovi kartelni urad, v katerem naj bodo zastopani : vlada, delavci, obrtniki in kmetje. Govorilo se je tudi o organizaciji, časopisja, delavski brambi i. t. d. Krlčanski poslanci so se poživljali, naj delujejo v drž. zboru za socialne reforme, posebno za starostno zavarovanje. — Pasivno rezistenco so začeli železničarji na Češkem na progah zahodne železnice in državne žel. družbe. Vseh železničarjev v odporu je 50.000. Vsled odpora pomanjkuje živila na Dunaju. — O morilcu cesarice E izabete Luccheniju poroča znan parišci list, da se je popolnoma premenil. Peča se i učenjem jezikov m sedaj piše svoje memoarje, katerih je že napisal dva zvezka in kjer toži o mnogih prilikah, ki so ga tlačile na Francoskem in Afstro-Ogrskem že v mladosti. 0>širno opisuje svoje vojaške dogodke v italijanski armdi. — Vremensko napovedno postajo si lahko oskrbi vsaka občina. Za potrebno ureditev dobi od poljedelskega ministerjtea 30 K podpore. Sprememba vremena se naznanja z raznobarvanimi zastavicami, ki se pritrdijo na visokem vidnem kraju. Vremenska napoved pa sloni na poročilih, katera vpoiilja poitnm uradom meteorologični zavod na Danaju. — Srbski voli na Dunaju. — v dunajsko klavn o so danes teden pripeljali 1000 srbskih volov, pretekli teden pa 500. Voli so bili označeni kot „bo-sonski", resnica pa je, da ho preko Bosne bili pripeljani iz S *bije. Nižje avstrijska gosoodonka centrala je proti krše-njn zaprtja meje protostiruls. Listnica uredništva. — Cejrkno, G : Za danes ne zameri ! Pa v prihodnji številki ! S car hvala lepa in pozdrav I — Brda: O kolonih smo dobili dva dopisa I Za oba lepa hvula; prideta oba na vrsto! Ksr je ostalih dobisov, smo moritli odložiti, ker so že zastareli. Dopisniki naj ne zamerijo, ampak nai vsi iz tega posnemajo nauk : Piši kratko ! Iz goriške okolice. g Shod,,Kmečke zveze“ na Vogrskem. — V nedeljo 13. t. m. popoldne po blagvslovu se vrši v občinski pisarni na Vogrskem shod »Kmečke zveze*. Kmetje, pridite ! — Prihodnjo nedeljo 20. t. m. se vrši shod »K. z.« v Kojskem. e Shod Kmeč. Z*, v Šempasu. „K. Z.“ za goriško okolico je priredila v nedeljo shod v Šempasu. Shoda se je udeležilo nad 150 mož, ki so z zanimanjem poslušali govore. Shod je otvoril in ga vodil načelnik „K. Z.“ župan Lutman, ki je v kratkih a jedernatili besedah označil pomen kmetskega združevanja po „Kmečkih zvezah" ter pozival kmete k pristopu v zvezo. Zveza bo delovala za koristi kmečkega stanu; a na krščanskem temelju. Za tem je govoril o zgodovini kmečkega gibanja urednik Kremžar. Prešel je na to na kmečke zveze, njih ponien za kmečko ljudstvo, ter razložil podrobni načrt „ Kmečkih zvez". Na shodu je bilo zadaj pri vratih navzočih tudi kakih 5 „agrarcev“, ki so med posameznimi izvajanji govornika delali šum, posebno, ko je omenjal, da je program „K. Z.“ delati za kmeta na temelju krščanskih načel. Ko je še čisto na kratko označil program socialistov, liberalcev in „agrarcev“, ki pravijo, da je vera zasebna stvar, da se za vero v politiki ne brigajo, so začeli agrarci kričati: „To ni res! A^i se le borimo proti zlorabi vere v politične namene!" Govornik jih je pozval, naj mirujejo, da dobijo takoj za njim besedo; a to jim ni dišalo. Nato je govornik izjavil, da kar je rekel, je govoril dr. Franko v Gorici na shodu „agrarcev“. In to je poročalo začasno glasilo „agrarcev“. „Edinost“. To pa jc isto načelo, ki so ga imeli doslej vsi sovražniki krščanstva od njegovega početka do danes ter to pokazal tudi na vzgledih iz zgodovine kat. cerkve. Ko je govornik omenjal en tak slučaj, da so nasprotniki hoteli spraviti v svet o neki verski resnici nasprotno mnenje, je zaklical zadaj nek „agrarec“, da je bilo to prav! S tem se je dotični „agrarec“ popolnoma razkrinkal sebe in slranko. Govornik je pov-darjal, da veruje, da nekateri posamezni „agrarci" niso brezverci, a stranka je brezverska, ker se ne briga za vero, in bo tudi protiverska, ker kaže zgodovina, da so se še vedno vresničile besede: „Kdor ni z Menoj, je proti Meni!“ Slednjič govornik izjavlja, da ni bil njegov namen, govoriti o veri, le na kratko jo je omenil. Ker je bil izzvan, je pokazal, kako potrebna je ta točka v programu nK. Z." — Ko je pristopilo h „Kmečki zvezi" še lepo število kmetov, je bil lepi shod zaključen. Zanimiv in pomenljiv je ta shod, ker se je na njem pokazalo, da so „agrarci“ prevzeli liberalno dedščino! g Za župnika v Renčali je imenovan č. g. Valentin Pipan, doslej župnik v Zgoniku na Kraso. g Iz Šempasa. — Vitovski zadnji podžupan se strašno moško drži, ker ga nekateri vlečejo, da bo dež. poslanec. Navadno se to zgodi takr»t. ko jim plača za kak kozarec istrana. Mi Šumpasci pa s takim poslancem nismo zadovoljni. Se v cestni odaor se mu ni pjsrečilo priti in je neusmiljeno zdrinil čeprav ni bilo ledu. Še bolj naj pa pazi pri novih obč. volitvah, ker takrat bo nttjhrže led. Ta mož sain o sebi prav', da je .sgrarec*. Kakšen kmet je to, se vidi iz tega, ker ga ni nikdar videti na 'polju, na katerem mn vded njegovega nmnega kmetijstva sirčica višje zraste ko tnršica. Kakšnih nazorov pa je kot Bagrarec", kaže to, da je pri Humarju kričal: Mi smo „agrar-cil* Dvakrat rajši grem s hud čsm ko a farji 1 — Naj gleda, da kmalu ne vidi .hudiča", ki mu ga utegne nekdo pokazati. g Nadaljevalni strokovni tečaj /.s čevljarje se je 7. t. m. otvoril v Mirnu. Otvoritvi so prisostvovali gg. dež. odbornik I. B er buč, tajnik trg. zbornice Anton 13 i-siacli, občinski zastop in do 30 mirenskih čevljarjev. Lep otvoritveni govor je imel g. deželni odbornik Berbuč. — Tečaj vodi strokovni učitelj iz trg. ministerstva g. Jak. H n I k a. g V Šempasu sta prenehali dre liberalni krčmi. Korak k boljšemu ! Iz ajdovskega okraja. a Iz Črnič. — Blagovolite .sprejeti nekaj vrstic v ^Primorski List“, kot odgovor nekemu možiceljna, ki Bliši na ime Virgilčk. Virgilček naj mi oprosti, ker ga tako imenajem, kajti svoj čas rr je sam imenoval goBpoda vodjo „Nerodno po-redneu stranke v Črničah; pa ker mn noče nihče te visoke časti izkazovati, mn je tudi jaz seveda ne bom. To človeče se je v .Soči- z dne 19. t. m. hndo zagnalo vame. Misli namreč, da ga jaz, večkrat preobčutljivo potipljem za ušesa v „Prim. List4*. Res pa je, da nisem Se nič pisal v liste niti o njem, niti o kom dragem. (Pctrjnjemo 1 Dred.) To revše med dragim tadi nekaj čenča, češ da s9m v Sela in Rihenberka pete brasil pred na-prednjaki-divjaki. To pa je ostala le njegova pobožna želja, Pač pa so Virgilčka nekje, kjer je prodajal svojo prismojeno učenost, tako neasmiljeno brcnili pred vrata, da se je baje revček sam nad seboj zjokal. Postaviti se pa zna ta Virgilč I Pred nedavnim si je knpil kolo, čepico, notes in sv!nčnik. Sedaj se pa zdi sam sebi strašansko imeniten, tako da se čati tadi dolžnega dati kak dober svet. Meni n. pr. svetaje, naj bi o gotovih prilikah doma ostal ter kavo pil pa molil. Virgilč hvala za Bvet I A jaz bi ga najbolj tebi priporočil, ki si ga tako grenko potreben, verajmi, če ga boi vpošteval, da si prihraniš veliko znoja, in srda, ki ga imad do mene in do teh preklicanih „popovu. Kar bo pa tiče tvoje nenmae opazke : »Oštja kristjani smo mi!“ Vedi, da „Oštjau se de ni slišalo iz mojih ast. Pač pa ai ti kričal: .Kaj farji, mi smo — orko D ...!“ Torej tako vidiš, Virgilč, to pot ai se zmotil, pa bodi dragi krat bolj previden, predno vzameš koga na muho. Tisto napadeno fante. a Ni bilo časa. — V zadnjem „Pr. L.fc ni bilo nobene novice iz našega okraja. Naravno. Bila je vesela trgatev, ki je vsakfga vinorejca razveselila, zakaj vsak je pridelal skoro polovico več od lanskega leta. Sedaj čakamo samo kupcev ki lahko dobijo dobrega sladkega Vipavca v Kamnjah, Batajah, Sslu, Črničah itd. a lltibel ukaže. — Onkraj Habla smejo krčmarji točiti novo vino, takrat pa ne. Kar se sme v Štoriji, se ne sme v Ajdovščini. Naj brž mb boji oblast, da bi nam škodovalo novo vino. In res nam škoduje, ker krčmarji ga ne točijo in tadi kmetje gu ne bodo mogli prodati pred 20. oktobrom. a Odkod dopis v „Soči“ ? — Mislite si dopis (?) iz Sola pisau v Trbižn na Koroškem. „Kristel“ rabi tam „pikonu, dasi je njegov oče rekel, da s svojo „brihtno‘‘ glavo ms ga ne bo treba rabiti. Alo I Kristel dober zaslužek te čaka brez .pikoua*, samo z resnico na dan. Ako dokažeš, da je podpisani govoril vse one besede v nsfarbani „S3či“ in da je znala ona prodajalka v Trbižu slovenski, dobiš 60 K. Rivno tako, ako dokažeš, da je naše „Sl. izob. društvo" dolžno le 1 vinar v Sela, drugih 50 K. Korajža 1 Potem lahko Kristel odloži pikon. Nate Tonakov. a Iz Brj'. — Dopisnik „S3Če“ zahteva od nas, naj navedemo še 5 Občinarjev poleg starešin, ki bi bili za zidavo cerkve v Rihembergn. Povemo vam, da bi vsi naši sosedje rajši, nego da bi prišli v ribmanjske razmere, zidali kar dve cerkvi v Rihembergn. Potem bi saj ža-beljski „Podtamar“ dobil kaj prostora, ker se mn kasoveljska dvorana ne bo več odpirala za večernice. Vi govorite, da neke cs?be nimajo „vseh osem zveličavnih lastnosti14. Vi gotovo nimate nobene, pač pa 12 slabih, ki vam jih že še vbb »pravimo na krožnik. Zi danes dovolj I — Letošnja trgatev je bila vesela letina je obilna, kapljica dobra, ker pri nas ni bilo suše. Vabimo vinske kupce, da nas obiščejo ! a Učitelj Bric v Bihembergu je objavil v „Soči“ z dne 21. sept. t. I. odprto pismo proti č. g. župniku Štrancar-ju, v katerem pravi mej drugim: .Kako sem orgljal v Gabrijah? Orgl j a nje mi je izročilo tamošnje županstvo in plačali so me Občinarji. Takoj po asprejet^u službe sem govoril s tedanjim žnpanom. Ta mi je izrecno izjavil, da re on in ne Občinarji nočejo ceci-Ijanskega petja ter da me lahko kateri nese od orgnlj, če bi poskusil h takim orgljanjem. Orgl in I sem po ukazu delodajalca. Sploh ne vem kaj ima govoriti g. kurat Valenti n-čiču. Tako piše učitelj Brici ln moža s tako prismojenimi in norimi nazori naj hi postavili v Rihembergn za organista? Lahko rečemo, da bi zaslužil vsakteri župnik, ki bi Bricn dovolil orgljanje, da bi ga ordinariat odstavil I Iz kanalskega okraja. ki Iz Avč. — Nekateri še mladi možje, kakor se sliši fantujejo, ter plačujejo dragim modrim fantom za pijačo da smejo ž njimi ponočevati. N? pa to bi ne bilo še ravno čudno. Tudi med vže priletnimi dekleti se dobe ki rade po noči po vasi hodijo. Narobe svet! Ssveda to so le nekateri in nekatere 1 S:c9r pa vsa čast našim Ijadem. Iz tolminskega okraja. t Nesreča. — Iz Volarjev nam pišejo: Od nas je več Ijadi na Gir. Štajerskem. V Triebenaa si je zlomil 28. sept. levo nogo 32letni drvar Anton Gabršček. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gradec. — Dne 7. julija si je zlomi) levo nogo 24!etni drvar Anton Leban, ki pa je delal v LMienfeldu na Nižje Avstrijskem. t Nujna prošnja Dne 30. jnlija t. I. uničil je grozen požar malone celo vas na Ponikvah. Zgorelo je popolnoma do tal 24 hiš z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, z viem pohištvom, orodjem, obleko, krmo. in vsemi do tedaj spravljenimi pridelki. Škoda nastala vsled te strašne katastrofe ja ogromna in se pravzaprav popolnoma preceniti ne da. Ljudje so komaj odnesli kar so ravno na sebi imeli, drugega nič. Nekoji od njih bili so zavarovani za majhne svote, a mnogo jih je, ki niti niso bili zavarovani. Vsi ti ponesrečenci so že sedaj v najhujši bedi in stiski, kaj pa še le bode ko zahruli z vso neusmiljenostjo po tu-kajšnih hribih navadna ostra in huda zima z burjo, snegom in ledom. Ta pa je v tukajšnih hribih pred durmi kajti, zima začne navadno z vso svojo ostrostjo že koncem meseca oktobra in traj t do meseca aprila neprestano. Čaka tornj te nesrečnike najžalost-nejša, pogubonosna perspektiva za bodočnost. V dno srca se morejo ti nesrečniki smiliti vsakomur, ki le količkaj človeško čnti. — Ubogi ti reveži nimajo ne potrebne obleke, ne potrebne posteljne oprave, niti gorkih stanovanj, sploh s j v‘činoma od njih brez vsega, kar bi bilo najpotrebnejše za prezimiti tukaj v hribih. V očigled tg obrne — vsa stvar je prišla nekoliko obrnena v zadnjega .Primorci". T se vam je pa povedalo, da bo v Avstriji rdeče zastave prepovedane, jih niste pokazali iz strahu, da ne bi zaprle sapo vašema društva. Pa kaj tajite; L >gar na Travniku je »že večkrat odkritosrčno priznal, da je „BraIno društvo44 na demokraški podlagi. Di je tadi napredno, naj vas podači .Soča*4 od 31. avgusta t. I., ki piše: .Veselici priredi narodno napredno bralno druitvo v Otaleža14. Pa peri zamorci še naprej — p o t a r i ca I c Volitve. — Občinske volitve so razglašene. Liberalni matadorji bo vže zdavnej na dela. K len kapaje les pj Novakih, Peter išče junice po Otaleža in tako imajo ves okraj med sabo razdeljen. Pač trdo batico ia aialo možganov mora imeti oni, ki v sedanjih časih še kaj veruje liberalca Vsem liberalnim snubačem pa polagamo prijateljsko na Brce, naj pazijo, da ne pridejo v nasprotje z zakonom z dne 26. ian. 1907 v varstvo votivne in zborovalne svobode. Somišljeniki, pozor pred liberalnimi agitatorji — volili boste p r o s t o 1 c Liberalno gospodarstvo v starešinstvu se lepo kaže v slabih barvah, ki vežejo Otalež z Masoro. Čiovek ni varen svojih nog, ako gre črez. Bivša liberalna podžupana otaležka ste gotovo mislila, da skrbita ia Ijudiko koriti, č« zsbavljhtH črez k|prikaliz°m in z'i «t'hIh nfarje". Kedo bo še volil lih*ra'c»? V kot ž njimi ! c Brvi iz ()tal<‘žn v Masoro so v v tako žalostnem položaju, da je vsak, ki gre črez vodo po njih, v nevarnosti, da si zlomi nogo. Tukaj se nam najbolj kaže, kako znajo liberalci skrbeti za ljudske potrebe. Bivša otaležka liberalna podžupana sta bila mnenja, da izvršujeta svojo odgovornosti polno službo vže s tem, če sta zabavljala črez „farje“ in klerikalizem. Bomo enake može še volili ? Ne in ne! Na njih mesto spadajo značajni in delavni možje! c imv ce: Letošno po- letje vladala je tukaj grozna suša, sena smo pridelali komaj eno tretjino, živino bo treba prodati, a kupci so ceno znižali. Posojilnica v Šebreljah in županstvo sta vložili prošnjo na vlado, da bi nam podelila podporo za nakup otrobi, ker druge vrste krme k nam ni lahko spraviti večji množini. Posojilnica tudi v tem letu lepo napreduje ima že čez 12 tisoč kron prometa, Izdanih je letos 30 novih hranilnih knjižic, koje so jako lične zunajnosti; tukaj posebno mladi ljudje precej prihranijo. Mladeniči in dekleta bodite vsi hranilničarji, to bo Vam v čast. Blago naročuje to leto tuk. posojilnica, naročila je že več vagonov raznovrstnega blaga, turšice, cementa, semen, gnojila, petrolja itd. posebno petrolj je padel na ceni po vseh tuk. prodajalnah, kar bi gotovo ne bilo ako bi posojilnica ne bila izvršila naročitve Tako je, kadar bode cena vsakemu blagu primerna, bode posojilnica nehala z naročevanjem. Občina Šebrelje ima za svoje potrebščine le 50 % naklado, pa nič dolga A ni to dobro „klerikaIno“ gospodarstvo? V Dolenji vasi so napravili že več nego polovico dela pri vodnjaku. A v sedanjem deževju je voda vstavila vse delo. Ta vodnjak mislimo, da ne bo nikdar prazen, dolg je 10 m širok 5 in globok 4 m. c Almlinenlii" pihanje se ja iz Cerkna že zaneslo notri v Otalež. Pričakujemo kakega poročila o — uspehih. Otale-žani ne smejo mirovati, dokler ne zapro znane žganjarne v — Pljužnah. — Abstinentov v C. nas je že 163! Vemo sicer prav dobro, da vsi ne bodo zvesti dani možki besedi, a če bi jih odpadlo tudi 100, bi naj bilo vendarle še zmerom častno število junakov. — Mojster Podslevar je stavil z našim g. dekanom za 20 K, da neki abstinent iz C. ne bo vstrajal do konca. Dekan je stavo sprejel in dotični abstinent mu je zagotavljal, da bo Podslevar izgubil. Bomo videli! c Socialno. Javen glas gre, da neko obrtno podjetje na Cerkljanskem ne vstreza postavnim predpisom. Izmej delavcev sta neki zavarovana le 2 za slučaj nezgode. Če kdo oboli, pa ne vdobi nič. Nekdo je moral zavarovalnico celo sam tožiti, ko se je ponesrečil in podjetnik mu ni šel na roke. Deset je bilo že več ali manj ponesrečenih, a podpore niso dobili nobene. Podjetnik ima krčmo in prodajalnico in najrajši vidi, da se zaslužek in vžitek poravnata. Jeli to ljubezen do delavca in njegove družine ? c Novnki. Dne 29. septembra je bil na Davčni velik cerkveni shod. Letos je minulo 29 let, odkar je bila ta podružna cerkev blagoslovljena. Ob tej priliki nas je obiskal prejšnji g. kurat A h r a m. Srčna mu hvala! — V Ameriki je umrl mladenič Valentin Brvjc, star 21 let, doma iz Novakov. Pogreb je bil slovesen. — Naše izobraževalno društvo veselo napreduje. Bog daj uspehov! c Št. \ISIia tiorn V našem zvoniku sedaj lepo pojo zvonovi. V nedeljo 22. sept. so prvikrat zapeli. Vsi trije so novi in vsled svoje ubranosti ter teže slove daleč okrog. Mah zvon je težak 7 80 starih centov, srednji 12 90, veliki pa 26 80. Medtem, ko smo prej imeli najslabše zvonove na Tolminskem, imamo sedaj skoro najboljše. Za nje se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu prez. g. župniku; v drugi vrsti pa vsem faranom, ki so pripomogli k zvonovom z lepo vsoto. Posebna čast gre vasi Prapretno, ki je največ zložila za zvonove. Bog daj, da bi vsem faranom zvonili enkrat ti domači zvonovi k večnemu počitku. Iz kobariškega okraja. kd Nova orožniška postaja. — S 1. oktobrom sej* ustanovila na Livka oroinišks postaja. Oroimki stanujejo začasno v Ž?anovem poslopja v vasi Aus«. K ieln, ko se jim sezida novo poslopje, preteluo se v glavno vas Livek. Ta pa Um ob meji prikradejo včasih zelo previdno sumljive osebe iz kraljestva z pom-bnim strahom pred orožniki v podi bi elegantnih agenlov, ki Študirajo in preiskujejo baje topegn lično, hidregrefično in drago grafično lego tostran meje v deželi, ktero imenujejo in zaznamujejo z imenom „regione Giulia". Sedaj, ko so orožniki tik ob meji, bodo taki sumljivi elementi še z večjim strahom prestopali mejo, imeli bodo, kakor pravi domača govorica, ne samo „cvirn“, ampak celo nšpago“. Iz bovškega okraja. b Z Bovškega. — Nedavno sem bil v Trenti, ki je zadnja leta v turistov-skem oziru vrlo napredovale. Slov. plan. društvo v Ljubljani je v to mnogo žrtvovalo. Kamor se r,brn»J) povsod nadelane peti, markacije in kažlpotne table. Neka-t«rtt-h tablic je napravila tudi dijaška planinska podrnžnica. Polfg teh tablic sera pa naletel tu in tam to Ji na tablice »Soške podružnice". Temu sfm se malo z»čodil, kfr je pač vsakteremu planinca dobro znano, da spada Trenta z vsem svojim pogojem v oskrb osrednjega društva v Ljubljani, ki je še posebno obračalo nanjo vho svojo pozornost, in ima za to v Trenti tudi avojfga oskrbnika. Pa bodi kakorkoli, kar j« dobrega, je dobro, pridi pa od koderkoli. Nikakor pa ne more nihče odobravati početja ,,Soške podružnice". Kjer je že enkrat kažipotna tabla, čemu staviti Se drugo tik nje? In soška podru žnica je postavila poleg dragih dobrih na več krajih tudi svojo. Pa ne sama to. Table „Soške podružnice" ho često naravnost napačne glede na razdalje. Rad bi ve Jel, kdo je določeval razdalje oziroma ure hoda 1 Dotičnik gotovo še ni prehodil onih potij 1 Na prvotni tabli vidiš pravilno zapisane ure hoda, na tfh novih pa čisto drugače, napačno! Po kateri naj se potniki ravnajo?! Ša nekaj. Prirediti se je imel varen dostop v zajedo izvira Soče. S1, pl. dr. v Ljubljani je bilo s tem zadovoljno, a tu se je ponudila „SnSka podružnica", da ga ona napravi. Trentarji so pač dobro znani kot izborni nadelovalci poti in imajc veliko izkušenj, in prav je tndi in pravično, da delajo oni na svojem sveta in da oni kaj zaslužijo. A „SoSka po-družnica* je kar poslala delavce iz Bovca, kakor da bi bili ti boljši in cenejši! Nimamo sicer nič proti Bovčanom, a vendar moramo opomniti, da je njihovo delo slabo, ker ga bodo kmala pokončali plazovi. Turist. b Prosimo pravičnejša postopanja ! Z Bovškega: Kaj se sedaj godi v Avstriji na naslov višjih oblastnij? Na državni cesti od Tolmina proti Predilu na koroški meji so marsikatere potrebne poprave, da ne trpijo škode ne vozniki, oziroma j njih gospodarji, ne posestniki skromnih zemljišč, oziroma da ne gre povrh v pogubo j še kako človeško življenje osobito glede na ; klimatične zimske razmere, ki so na Bovškem ; izvanredne. Tukaj pa, kaj mislite pametni ljudje, komu se oddajajo tozadevne poprave ' na državni cesti v obsegu krajevne občine, Log pod Mangartam ? Ne možem davko-1 plačevalcem, izkušenim in spretnim podjetnikom domačinom, ki so lična in težka i dela c. kr. cestnemu erarju že pohvalno iz-i vršili, ne takim uglednim strokovnjakom, ; temveč možem penzionistom, ki ne plaču-i jejo ne državnih davkov in naklad, možem, ki bi še lahko nosili cesarsko kapo in služili državi, ne da bi še bili povrh nepotrebno breme davkoplačelcev. Ali je to prav? Ali je to pravično in postavno, da se tozadevna dela na državni cesti pod roko po izvanrednem in pristranskem priporočilu g. c. kr. cestnega nadzornika v Bovcu oddajo neizkušenim in le dobičkahlepuim c. k. penzionistom, ki že tako vlečejo mastno pokojnino na mesec menda po 100 K. ? Ali ntso vredni zmožni podjetniki in prizadeti davkoplačevalci v ’,Logu, da se jim odda potrebna poprava na državni cesti v razdalji politične občine Log, da zaslužijo teh par vinarjev od erarja, ko že na taka dela z vso opravičnostjo čakajo, da lahko plačujejo državne davke (franke), deželne, šolske, cestne in občinske naklade. Ali ni to brezobzirno postopanje po skoraj gotovem priporočilu g. c. kr. cestnega nadzornika v Bovcu, ki se je dal, dasi drugače blag mož, vendar straakarsko omotiti iz kakih drugih osebnih ozirov. Ali se je morda mislilo, da naši podjetni možje niso vredni ali potrebni zaslužka? Ali so zato tukaj, da samo plačujejo franke? Le vozite vapno iz Čez-Soče v Log k „Pustini“, da popravite potrebne poprave na državni cesti v Logu, kakor sta vozila dva uda c. kr. okrajnega šolskega sveta tolminskega v Bovcu pesek iz oddaljene Žage v Log za popravo šolskega poslopja in potem se ni čuditi, da ima okrajni šolski zalog skoraj pol milijona kron 'dolga. Zato je treba štediti pri .verskem pouku, ki je gotovo najpotrebnejši. Pika naj bodi takemu nečastnemu postopanju in pravična obsodba, kdor je prizadet. ro se v teka let iz h'še ven poročile in vzele vsaka svojega „Jožefa“. Dno 2. oktobra poročila se je pa najmlajša tadi z Jožefom; pri tej poroki bila sta za postavni priči zopet dva Jožefi. Na priprošnjo tega mogočnega skupnega patrona naj ja Bog blagoslovi in podeli učakati v veselja zlato poroko za deset let! Gospodarske vesli. g Suhe češplje iz Avstro-Ogrske v Belgijo. — Po statističnem izveslja' leta 1906 je bilo izvoženih iz Avstro-Ogrske v Belgiio 190000 kg suhih češpelj nasproti 142.030 kg v leta 1905. g Trtna uš se je pojavila na jažaem Tirolskem. g Zahtevajmo občno državno zavarovanje proti ujmam 1 je naslov izvrstnemu članka v „Kmetova!ca", v katerem priporoča pisec z ozirom na ogromno škodo, katero leto za letom,, osobito letos povzročajo ujme kmetom, ter z ozirom na to. da se s podelitvijo nezadostnih državnih, oziroma deželnih podpor škoda nikakor ne more poravnati, ustanovitev občne državie zavarovalnice proti njmam kot najuspešnejše sredstva za povzdigo kmečkega stana in odvrnitev izseljevanja, katero se od dnevi do dneva Siri. Iz tržiškega okraja. ti 40 letuiea poroke. — Pri Komarjih h. šl. 31 sta obhajal« na tih<*nri letos 40 letnico «■"'>'» norčke dobri in pridni go«oodar Jož* f Kotijec in gospodinja Jjžif'. mj^na Bonet . Iz tegi zakona je bilu 10 otrok od katerih jih ima Bog že polovico. Sin J >žcf skrbe.i in umen kmetovalec, poročil s« je dnm» in ima tadi že sina J>žrfi. O (tuli otroci so same ženske, od katerih tri star^jSe ftli ostiva gospa, ali vo?to, znkn| morate pri naku- pova ,u iladi o Icavs izrečno poudarjali Imo >Kathrelnar« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite mani vrrrten oo-snemeli brez vsenvriin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj I* Kathreinerjeva Kneippova slad n a kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite ni torej natanko,milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathieiuerjevo kavo z^olj v zaprtih izvirnih zavojih z napisum: »Katin-, inerjova Kneippova sladim kava« in h sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. »CENTRALNA POSOJILNICA" in »(SORIŠKA ZVEZA" gospodarskih zadrug in društev v Gorici ib se preseliti v torek dne 15. oktobra v liišo Tekališče Josipa Verdija h. štv. 32. (prej hotel „Central“). Priloga „Prim. Listu" št. tl z dne 1.D oktobra 1907. Družba sv. Rafaela. soc Delavske razmere v Argen* tiniji. Po novejših poročilih so razmere za poljedelske delavce skrajno neugodne. Ponovno opozarjamo, naj se posvare oni poljedelski in dragi delavci, ki nameravajo na delo v Argentinijo. Lini se je naselilo v Argentinijo jako veliko oseb Letos je bila pa za koruzo jako slaba letina. Vse to je nplivalo, da je silno naraslo iteviio brezposeljnih delavcev. — Dražba sv. Rafaela. soc Izseljevanje v Maryland. — V najkrajSem časa pričnejo agenti nagovarjati ljndi na izseljevanje v stvdro-ameriiko državo Maryland. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, poljedelske delavce in posle. Razmere v omenjeni državi pa niso agodne za izseljence. Maryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih zapuščenih posestvih (farmah). Poroparskem obdelovanja so zemljišča že večinoma izsesana. Le s tradapolnim delom in s kapitalom v roki se doReže dobiček pri pridelovanja sadja ia zelenjave. Z ozirom na navedena dejBtva se glede na omenjeno navedeno propagando priporoča največja pozornost in naj se na to, kar smo navedli opozore naši izseljenci. — Dražba bv. Rafaela. soc. Ustanovni shod Slovenske fodružnice avstrijske dražbe sv. Rafaela v varstvo izseljencev Be bo vršil dne 11. novembra t. I. v Ljubljani. Dražba delaje na Slovenskem že nekaj let. V skromnih razmerah seveda ni bilo do-sedaj mogoče storiti vse, kar bi 8e bilo moralo. Manjka ji samostojnosti in tadi naša javnost ni še dovolj poačena o praktičnemu dela glede na varstvo izseljencev in z vprašanji, ki so v zvezi z njim. Glavni odbor avstrijske dražbe sv. Rafaela in pripravljavni odbor ž njim želita zaradi tega, da bi se vršilo ustanovno zborovanje ob veliki udeležbi. Zborovanja se bo dal predvsem praktični in ačni značaj. Poleg kratkih ob ustanovnem shodu neizogibnih formalnosti so določena sledeča predavanja: Uredba Rafaelove dražbe; opis prog in potov. Trst. Stik Rafaelove družbe z zvezo ameriikih duhovnikov. Postava o izseljencih. Varstvo deklic. Obramba v tujini. Te velevažne stvari so pri nas večinoma še neobdelano, a hvaležno polje, zato z ognjem na delo v blagor slovenskega ljudstva za obilno udeležbo na kongresu v varstvo naših ljudi v tujini I soc Izseljevanje v San Paolo, Brazilija. — Izseljenci, ki so namenjeni v San Paolo se naj opozore, da so tam razmere prej ko slej slabe. Avstrijci se ne morejo navaditi življenskih in stanovanjskih razmer, kakor uči izkušnja. Živila na kavinih nasadih so pa poleg tega še tako draga, da je jako težko, si kaj prihraniti. Niso redki slučaji, ko se niti toliko ne zasluži, da se izseljenci morejo preživeti. Le poljedelci z rodbino, ki so popolnoma zdravi in se ne ustrašijo najhujšega dela in ki prinesejo seboj najmanj 1000 kron, lahko upajo nato, da se skromno prežive. Brezplačno se vladno zemljišče v San Pavla ne dobi. — Družba sv. Rafaela. _____________ Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 79.146 udov, t. j. 2833 manj od prejšnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Razmerje udov po posameznih škofijah, oziroma krajili nam kaže ta-le pregled: 1. Goriška na-€>€>■€>-O-O-O ■£>■€»€>€>■ Prosiva zahtevati listke 1 o T3 03 & 85 d o o o I | Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsaheir.n, kdor dokaže o potrdili najine nove anibrikM*ke blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva »ahtevati liitkol jSf Pozor! Eno krono nagrade! Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Doma*1! Loterijske številke. Kožuhovne ovratnike §{•• (boa) v naj večji iaberi |)() 1*CS Čll«l0 vito Ili/kill cenah. ••jf Raznovrstne pletenine 5. oktobra. Dunaj....................61 7') 63 65 71 Gradec................... 20 29 8 77 27 Lekarna za zimo. >»o—— Jaegerperilo naj si v lastno korist ogleda vsak pred Mak upom v trgovini I. ZORNIK, Gorica, gosposka ulica 10. Cvmc brea Solidna Kakovost blaga Cene konkurence. postrežba. res Maj boljša. stalne. Velika papirnica sprejme takoj več tak oz vanih »holandskih mlinarjev" in »holandskih pomagačev", nadalje delavcev za kalandre in stroje za namakanje in rezalce. Ponudbe s prepisi spričeval se pošiljajo na upravo lista. tristofolelti v Gorici Prave In edino 2ol. kapljice i anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan , po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pije.— Okrepi ielodec, storč, da egine v kratkem času omotica in Si-notna lino st (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. % Cena steklenici 60 vin. ^ VIKTOR T0FF0LI velika zaloga oijkinega olja iz naj-ugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro št. 20 Sorica, vla Semlnarlo Jt. 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ flneje 5S „ „ „ bari 60 „ „ „ bolje 56 „ „ „ luoca 70 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ Istrsko 56 „ „ „ najfln. I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oijkinega olja v Gorici. Saunig in Dekleva ulica Municipio št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kn-kor za Šivilje, krojačih, črcvljarje in tudi za umetno vezanje (reka-■niranje). V zalogi so tudi nahajajo angleška dvokolesa >Ilelical Premieri in slaniorozni stroji, samokresi in razne puSke. lastna mchaniSka pe-pravljalnica. ^ L ^ (~ franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta št. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš-kega kamna najboljše vrste za 15 K in više. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Za zlato in srebro se jamči. 12 .ta Gorici ulico Cenike razpošiljam zastonj. Priporoča posebno Omega in Scliuf-liansen raznovrstne natančne in švicarske ure po tovarniških cenah. Mi Edini zastopnik na Goriškem šivalnih strojev Junker & Ruh, Stewer po najnižjih cenah. Vsaki ■■ - se Janiči 5 do 10 let. Vsako popravo se izvršuje hitro in natančno.--------------------------------