GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILNE TOVARNE TEKSTILINDUS KRANJ. Ureja: glavni in odgovorni urednik P. Gunčar in uredniški odbor — člani uredniškega odbora: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Rozman, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indihar, Katarina Ljubša, Janko Zupan, inž. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc in Francka Zupan — Telefon številka 2881 do 2884 — Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju Vsebina: • Mladinci iz Prebolda v podjetju • Na sestanku v tiskarni I • Pravilna analiza tržišča je potrebna in nujna • Nesreče v decembru • Izpolnitev letnega plana v ekonomskih enotah • Kaj vse vpliva na kvaliteto izdelkov Mladinci iz Prebolda v podjetju • ABC pojasnjuje: • Boleč problem nekaterih članov kolektiva • Naši izdelki na lanskih inozemskih sejmih Mladinska delegacija iz Prebolda nove oblike ter metode dela v gani samoupravljanja v podjetju, kluibu. Na. teh konferencah mlaje 17. januarja obiskala naše pod- organizaciji LMS, ker bo v na- Premalo je bilo tudi čutiti vklju- dina prihaja s predlogi, ki go ko-jetje ter ob tej priliki izmenjala sprotnem primeru širina dejavno- čevanje KMP v problematiko pod- ristai za ves kolektiv, ’tu bi bilo izkušnje s predstavniki našega sti in politični vpliv organizacije jetja, saj ni niti analiziral slabo- napačno zastopati stališča mladi-TK na področju dela LMS. Ker znatno zaostajal za objektivnimi sti niti dajal tehtne predioge za ne kot take, ker so to stvari, ki je ena izmed glavnih nalog: ak- možnostmi delovanja, življenjska uspešnejše delo mladine. zadevajo celoten kolektiv. Popol- tivnejše sodelovanje mladine pri sila mladine pa bi obtičala in M ’ noma brez pomena bi bilo iskati skupnih naporih za nenehno iz- bi 'bila zadostno Izkoriščena. Tak- VeŠii poudarek bo treba v pri- nekih pravic za mlade, kajti mla-bolj sanje organizacijskih oblik šna organizacija bi z zastarelim bodnje dati proizvodnim konfe- dina že ima pravice, saj naš si-dela v podjetju je razveseljivo, načinom dela le ovirala in izpod- rencam, ker na njih sodeluje znat- da je mladinska organizacija iz kopavala razvoj neposrednega so- no ve:; mladine, kot pa v samem (Dalje na 2. str.) Prebolda s svojim obiskom dala cialističnega demokratizma, prvo iniciativo za medsebojno Izkristalizirali smo tudi naše sodelovanje. dosedanje izkušnje O' Klubu mla- Po ogledu podjetja smo pred- dih proizvajalcev, KMP se je stavniki obeh tovarniških komite- sprva pokazal kot zelo dobra šola jev pričeli s posvetom, (ki je po- mladincev, sčasoma pa. je zamrl, kazal, da je potrebno poiskati ker je bil premalo povezan z or- Modni sejem 1963 Moda in zdravje Kako pregradimo prostore Kaj, kje in kako delajo naše bolniške strežnice Leteči čolniček V pokoj so odšli Na sestanku v tiskarni I Predstavniki mladine iz Prebolda in iz našega podjetja V začetku tega leta je imela EE plemenitilnica I izreden sestanek, ' ki so se ga udeležili člani barvne kuhinje in tiskarne ter vabljeni gostje, med njimi glavni direktor in sekretar TK ZK. Na tem sestanku so predvsem tiskarji iznesli svoje probleme in nezadovoljstvo glede samega dela, organizacije, osebnih dohodkov itd. V nadaljevanju boste brali, kaj je na tem sestanku povedal tiskar tov. France Pipan. »Naj pričnem z letom 1961«, je dejal tov. Piipan. Velike količine blaga za tisk, izredno veliko variant, veliko enostavnih vzorcev, predvsem pa stalno pomanjkanje blaga za prodajo, vse to nam je takrat omogočilo, da smo v letu 1961 prišli do visoke produktivnosti in zelo visoke produkcije, ki je kajpak ugodno vplivala na finančni uspeh EE in na osebne dohodke posameznika. Delovni polet je bil takrat dokaj dober, ker smo se vsi trudili, od obratovodje do zadnjega delavca v enoti. Stroji so bili redno v pogonu in čeprav je dostikrat kazalo, da bo zmanjkalo blaga, Pravilna analiza tržišča je potrebna in nujna Ni dvoma, da postaja analiza tržišča tudi pri nas vedno bolj potrebna in pomembna. V drugih evropskih državah obstojajo celo posebna podjetja, ki se toavijo izključno samo z analizo tržišč ter svoje ugotovitve potem prodajajo zainteresiranim podjetjem. Pri nas pa se posebno zadnje čase vse bolj opaža, da brez dobre analize tržišča podejtje ne bo kos vedno večjim zahtevam iin potrebam potrošnikov. Dobro poznavanje tržišča lahko jamči za povečanje prodaje, ki seveda takoj zahteva povečano proizvodnjo ii,n večjo proizvodnjo nabavnega materiala. To dvoje prvič omogoča zaposlitev novih delavcev, drugič pa tudi nižje cene izdelkov kar očividino zopet zajamči večji dohodek podjetja. Ce pa s pametno in uspešno analizo trga lahko vplivamo na dohodek podjetja, potem je dovolj jasno, da je takšno analizo treba uvesti tudi v našem podjetju. KAJ JE ANALIZA TRŽIŠČA: Analiza, tržišča predstavlja dokaj obsežno delo. Tu je treba upoštevati veliko osnovnih elementov, na osnovi katerih je potem možno dobiti dokaj zanesljivo sliko o izgledih prodaje oziroma o planiranju same proizvodnje. Med te elemente spada: — Vrsta potrošnje: V našem primeru gre za tekstilne izdelke iz bombaža, stainičnega vlakna in umetnih vlaken. Analiza bi nam morala povedati, koliko takšnih podjetij je že v državi, kakšne so njihove kapacitete, kakšna kvaliteta njihovih izdelkov, kakšno je povpraševanje za izdelke tega ali onega podjetja itd. — Področje potrošnje: Tu bi bilo treba ugotoviti specifičnosti te ali one republike, okraja, občine, da bi na osnovi teh specifičnosti lahko spoznali potrebe in zahteve njihovih stanovalcev. Za to analizo hi v neki meri lahko odgovarjali že statistični podatki. — Količina potrošnje: Vemo, da se količinska potrošnja v raznih državah (v povprečju) zelo razlikuje. Prav tako se seveda razlikuje tudi v naši državi med republikami, ker je zmogljivost zelo različna. Dejstvo, da količinska potrošnja določa proizvodnjo v zemlji ter dalje uvoz in izvoz pa dokazuje, da je od teh podatkov odvisno veliko. — Kvaliteta potrošnje: Tu bi bilo treba ugotoviti, kakšno uporabno vrednost ima 'blago na nekem tržišču, kakšno kvaliteto to tržišče zahteva, kakšni so tehnični pogoji, kakšen način pakiranja je zaželjen itd. Važna in potrebna je tudi ugotovitev, če je možno določen desen zamenjati s podobnim ne da bi to imelo kvarne posledice. (Dalje na 7. str.) nas je vedno kdo rešil. Velikokrat je bil to vodja tiskarne tov. ing. Pogačnik, 'ki je v pripravi vedno našel kako luknjo in izhod. Da smo lahko Ob delavnikih nemoteno obratovali smo stroje čistili in mazali ob nedeljah, pa tudi zvečer smo po 22. uri skoraj vedno potegnili, če je kazalo, da bo vzorec gotov. Vse to nam je omogočalo prekoračevanje norme za okoli 25 %. Skupaj z nadurami je to pomenilo dokaj dobre osebne dohodke, vsaj v primerjavi z letom 1962. To je seveda marsikoga bodlo v oči. Predstavljal si je, da naše norme niso postavljene pravilno, in želel je, da bi ob bolj visokih naših normah prišel sam do večjega gibljivega dela. Tako so nam na koncu leta 1961 ovrgli vsa tista merila, ki so nas spodbujala do večje produktivnosti. Dvignili so nam normo, »pobarantali« z osnovnimi postavkami, in začeli smo znova v letu 1962. Danes lahko ugotovimo, da so nam sicer dvignili normo, niso nam pa znali pripraviti tudi tistih količin blaga, kot v letu 1961, ko smo imeli v povprečju dnevno vedno okoli 90.000 metrov. V letu 1962 nam zato še na misel ni prišlo, da bi delali v času po dopustu ob nedeljah, kljub izredno nizki proizvodnji, ker smo še ob delavnikih zaradi pomanjkanja blaga zamenjavali vodje in delali kolekcije. Vse torej kaže, da je bila storjena prva napaka ob spreminjaju oziroma povečevanju norm na račun nedeljskega in nočnega nadurnega dela. Prepričan sem, da ni nobenega opravičila, kajti to ni bilo pravično. Za mene tisti, ki so nam to vsilili, so imeli pred sabo eno: znižati plačo neposrednim proizvajalcem. Hkrati je bil sprejet sklep, da se ukine nedeljsko čiščenje in mazanje in prenese na soboto. Na ta način smo skrajšali delovni teden za dve uri, kar je povišalo normo za okoli 7 %. Dobro se spominjam, da smo se tu upirali in danes lahko vidimo, da ne brez vzroka, čeprav zastonj. že takoj januarja smo vedeli, kje smo in potem je šlo tako naprej vse meesce v letu 1962. Marca smo vrhu tega začeli z zelo težkimi vzorci in kratkimi variantami. Tako smo delali pet do šest barvne vzorce po en do dva tisoč metrov na varianto in razumljivo je, da od tega nismo mogli pričakovati veliko. Vrh tega so nastopile težave pri nabavi barv za vsako varianto in je bilo treba delati posebej kolekcije. Vsled navedenega ni bilo potiskanih ustrezno število metrov, kar je edino merilo za produktivnost dela v tiskarni. S pogonom nove belilnice smo zašli v še težje razmere. Po eni strani smo imeli premalo blaga v času po dopustih, vse do srede decembra, ter smo s stroji dostikrat enostavno čakali na blago, po drugi strani pa smo imeli velike količine blaga raztrganega, zamazanega in pretegnjenega, kar nam je v adjustirnici stalno povečevalo ikotličine neregularnega blaga. Spominjam se primera, ko sem tiskal 10000 metrov artikla 256 vseh 8 ur. Blago je bilo za-(Dalje na 2. str.) 'Na množičnem sestanku v tkalnici II Na sestanku v tiskarni I Člani ekonomske enote SPLOŠNA UPRAVA meseca decembra 1962. leta na množičnem sestanku Množični sestanek. Tehnični direktor, tov. Tone Čare, razlaga plan za leto 1963 (Dalje s 1. str.) mazano in raztrgano. Takšnih primerov bi lahko naštel več vsak izmed tiskarjev. Vse to je seveda neugodno vplivalo na naše dohodke. Prišli smo tako do kritične točke, to je: do male produk-jgg cdje in velikih količin neregular-38 nega blaga. Vzporedno smo zato «1 prišli do majhnih plač in velike-U». ga nezadovoljstva. Tiskarji, ki smo bili največje žrtve, ker smo dobili sorazmerno najmanj denarja, smo kritizirali vodstvo, ker nam je pripravilo takšno delo, s katerim se samo zamudiš, efekta pa ni nobenega. Le-ti pa so nam vračali, naj bomo bolj disciplinirani, naj malo raztegnemo delo v naše malice in podobno. Našli so se tudi tretji, ki bolj od daleč hodijo okrog tiskarne. Ti so nas proglasili za zabušante, za ljudi, ki drže križem roke in ne vem kaj še vse. Tem svetujem naj ob taki priliki raje pridejo bliže, da vidijo stvari takšne kot so. Zaradi vsega tega sem bil slabe volje jaz in tudi drugi. Še bolj slabe volje pa sem bil 2. novembra, ko sem prišel Ob 14. uri na delo. Na četrtem stroju je tiskar šele založil vzorec, tako da sem še jaz napravil probo. V prilogi za tisk so bile velike variante, pa sem mislil: to bo šlo. Toda uštel sem se! ob 18. uri mi je zmanjkalo blaga, nakar sem nanj čakal 4 ure. Poprej pa je do osemnajste ure čakal na blago že tiskar na tretjem stroju. Naslednji dan sem zaradi blaga vzorec dal ven. Tako se nam je v preteklem letu velikokrat naredilo! Pet variant je bilo za potiska- Mladinci iz Prebolda v podjetju (Dalje s l.str.) stem ne loči mladih in starih. Za tako zastopanje stališč pa je sam klub preozek, zato je tu potrebno množično poseganje mladine v razprave. Namen vključevanja mladine v reševanje problemov podjetja je predvsem ustvariti iz mladine subjektivno silo, ki bo skupno z drugimi zavestnimi silami izkoriščala mehanizem delavskega samoupravljanja za iz-boljišanje proizvodnje. Posvet je tudi pokazal, da se tako na eni kot na drugi strani pojavljajo razni nezdravi pojavi, Nesreče decembra v obratu I 1. Niko Kresovič: Delovno mesto: delavec egalizirnega stroja. Vzrok in opis nezgode: pristavil je lestev na raizpenjalno napravo ter šel odviti blago, ki je bilo 'navito na vreteno. Tla pod razpenljalcem so bila mokra, ker se tam odteka voda iz opranega blaga, zato mu je lestev zdrsnila. Padel je na cementna tla in se poškodoval po glavi. Izguba v .denarju im času: v staležu bolnikov je bil 7 delovnih dni, oziroma 56 ur. Izguba narodnega dohodka je 40.500 din Podjetje je izplačalo 4.693 Socialno zavarovanje pa 782 „ Skupaj je izguba v času bolezni 45.975 din 2. Dušan Prača Delovno mesto: delavec - težak. Vzrok in opis nezgode: nepazljivost pri postavljanju desk ob steno, kjer iga je pritisnilo na desno roko. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 18 delovnih dni oziroma 114 ur. Izguba narodnega dohodka je 92.340 din Podjetje je izplačalo 5.393 „ Socialno zavarovanje 10.787 Skupna izguba v času bolezni 108.520 din 3. Ciril Lavrič Delovno mesto: transportni delavec. Vzrok in opis nezgode: spolzka tla. Ko je razkladal prazne zaboje, mu je spodrsnilo. Pri tem mu je padel zaboj na stopalo leve noge. Izguba v denarju in času: v istaležu bolnikov je bil 2 dni oziroma 16 ur. Izguba narodnega dohodka 12.960 din Podjetje je izplačalo 2.047 Skupaj je bilo izgube 14.007 din 4. Stane Huber Delovno mesto: delavec v skladišču gotovega blaga. Vzrok in opis nezgode: ostra pločevina (obroč.). Pri nakladanju bal je ponesrečeni prijel za pločevinasti obroč in se urezal v zapestje desne roke. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 8 delovnih dni oziroma 64 ur. Izguba narodnega 'dohodka 51.840 din Podjetje je izplačalo 5.702 Socialno zavrovanje 1.901 Skupaj je bilo izgube 59.443 din nepravilni odnosi nadrejenih do podrejenih in podobno. Včasih je težko pomagati, vendar vemo, da kot starejši ne bomo smeli iti po tej poti. Naše mišljenje je, da smo tista subjektivna sila, ki se mora naučiti odpravljati nepravilne odlnose, da bomo' lahko prevzeli mesta, ki jih imajo sedaj starejši. Že danes si moramo prizadevati, da bomo popolnejši. Kot predstavndiki obeh TIK smo bili mnenja, da bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti tudi sestavljanju im organizaciji idej-no-vagojnega dela in da bo treba sestaviti takšen program, ki bo vsebinsko in oblikovno zajel interese mladine v podjetju. Idejnopolitična vzgoja je v mladinskih organizacijah zelo pereč in aktualen problem. Nasploh se nam je nagrmadilo več napak in nesoglasij, kar skušamo vse kar na mah rešiti, če nas to bob in muči. Res je škoda, da ni vsak vozel že kar gordijski vozel, 'ki bi ga lahko presekali z mečem. Istega mnenja smo bili, da je treba čimveč mladincev vključiti v samoupravni mehanizem. Seveda pa mladinski organizaciji niso potrebni samo zastopniki na teh organih, ampak enakovredni člani v vseh vejah dejavnosti samoupravljanja. Naše mišljenje je bilo, da je ravno toliko kriv delavski svet in upravni odbor, kot mladinska organizacija, če ti mladinci niso pokazali dovolj aktivnosti. V vsakem primeru je jasno, da mora biti naš organizacijski mehanizem prožnejši in sposobnejši, da bi se zmeraj lahko prilagodil konkretnim potrebam družbenega napredka in družbenega življenja. Sprejeli smo sklep, da se oba TK sestaneta na. skupni seji m tako še podrobnejše obdelata skupne probleme. Delegacija TK Tekstilne tovarne Prebold nas je povabila na ogled njihovih obratov, da bi se tam seznanili z njihovim načinom dela v podjetju ter v organizaciji. Mislim, da bi se prav po tem vprašanju morali posvetovati več kot doslej. Videti je, da nismo imeli vedno srečnih rok, in v tem je vzrok, da naši kadri počasi zvedo za stvari, s katerimi je organizacija sorodnega aktiva že dokončno opravila. ti za en vzorec, štiri smo potiskali za eno pa je zmanjkalo blago, ali smo pa eno potiskali, pa je za štiri zmanjkalo blaga. Tako smo za male količine blaga po dvakrat zalagali vzorce. Zanima nas, zakaj se plemeniti artikel 153, zaradi česar tiskarji nimaftio dovolj blaga za tisk. Po mojem je to zelo umestno vprašanje, ker sem prepričan, da je prav to glavni vzrok slabih zaslužkov v novembru. Septembra, in potem vsak mesec smo imeli proizvodne sestanke po oddelkih. Tudi o njih bi rad kaj povedal. Na prvem smo postali pravi obtoženci, saj je bilo iznesenih vse polno naših napak. Takrat so nam tudi marsikaj vsilili, med drugim pisanje listkov za barve. Točno je nanje treba napisati kakšna je barva in koliko kilogramov jo je bilo. Povem pa, da sem bil jaz prvi proti in sem tudi še danes, čeprav to delam. Tiskar namreč za to delo med tiskanjem nima časa! Jaz navadno pišem listek z barvo — gledam pa na blago, kar je neprijetno. Prepričan sem, da je več napak zaradi listkov. Tiskarja je treba med tiskanjem razbremeniti vsakega drugega dela. Omogočiti mu moramo, da bo potiskal čimveč dobrih metrov tkanin. Tiskati ni enostavno, in bi zato želeli več pozornosti od obratovodstva in drugih. Predvsem je tu potrebno več medsebojnega razumevanja in sodelovanja, M ga vsi zelo pogrešamo. Pred leti je bilo tega veliko več. Tiskarji namreč dostikrat naletimo na najrazličnejše težave. Na žalost večinoma ni človeka, da bi mu problem razložil, da bi nam svetoval, da bi zadevo učinkovito in hitro rešili. N. pr.: če barva ne gre ali če blago ni v redu pripravljeno, kaj težko dobiš odgovornega strokovnjaka, ki bi se posvetil problemu. V;se preveč so zaposleni z drugimi problemi, zaradi česar trpi produkcija. Mi potem životarimo, in ne vemo kaj bi počeli. Nekega dne sem n. pr. tiskal artikel 620. Najprej so se začeli pojavljati modri znaki iz tkanine, in ker smo jih že vajeni, sem tiskal naprej. Pri zadnjih desetih kosih pa so se poleg modrih pojavili še rjavi madeži od rje in neka umazanija, 'ki ne vem od kod izvira. Bila pa je kar posejana po blagu. Stroj sem ustavil in le s težavo dobil inženirko, da si je zadevo ogledala. In ugotovitev: »Tiskajte naprej, zapišite partijo, tekoče komade pa prinesite meni! Kar je, je! Drugega ne moremo storiti.« Jaz s tem seveda nisem bil zadovoljen, ker že dalj časa tiskam večje količine takšnega blaga z madeži, kar nam požira še tiste premije na kvaliteto, do katerih smo upravičeni, kljub omenjenim napakam, ki niso nastale po naši krivdi. O kvaliteti in premiranju pa še tole: Mi se okrog tega vprašanja vrtimo že lep čas. Tako smo leta 1961 skozi vse leto plačevali napake drugih, in ko so končno sprevideli odgovorni ,da tako le ne gre, so nam postavili individualne^ postavke. Pokazalo se je, da večina napak izvira od drugod, da smo tiskarji, kljub visokemu odstotku neregularnega blaga,^ še vedno dobili premijo. Pozneje so nam te premije ustavili. ODS je namreč na predlog obratovodstva sprejel sklep, naj se^ tudi tiskarjem ne izplača premij, če skupni procent neregularnega blaga presega 7 %. Nič niso pomagali naši protesti in sestanek, ki smo ga sklicali s tovarišem obratovodjem. Sklep ODS je pač sklep, ki ga ni moč spre- V prihodnje moramo težiti za tem, da bomo vise tiste nove ob-bke dela, ki so pozitivne, z vsemi močmi podpirali, jih pospeševali in razširjali. To je prva in osnovna naloga naše politične in idejne akcije, in njej se moramo z vsem znanjem in z vsemi močmi posvetiti. Ignac Cuderman meniti. To traja že eno leto. Čudno pa je, da so lahko spremenili prejšnji sklep, po katerem smo dobivali premije. Dvomim, če imajo še kje takšna merila, saj človek lahko odgovarja le za svoje napake, za napake drugih pa res ne more biti odgovoren. Sicer smo pa tudi izgubili iz vida, kakšne napake sploh delamo, ker knjige 'napak, kljub izrecnemu naročilu, da jo je treba vsak teden dati na vpogled tiskarjem, že eno leto nismo videli. Če že ne zaradi drugega bi jo vsaj zaradi osebnega zanimanja hoteli videti. Ne smemo pozabiti na napotek, da se človek stalno uči. Tako pa lahko samo prečkamo, koliko odstotkov neregularnega blaga smo naredili, in nič drugega. S sodelovanjem in z nasveti pa bi lahko verjetno dosegli več. Pa še o plačah. Ne trdim, da so bili v letu 1962 v vseh oddelkih na slabšem kot v letu 1961, vendar pa trdim, da je v tiskarni bilo tako. Po drugih oddelkih imajo ljudi, 'ki se zavzemajo za svoje delavce takrat, ko se sprejema Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Vse se je namreč dalo z razumevanjem rešiti tako za laboratorij dn za belilnico kakor za gravuro le v tiskarni je vse po starem. Za nas pravijo, naj to rešujemo z dvigom produktivnosti in povečanjem produkcije ter zmanjšanjem delovne sile. Po moje pa je treba najprej ustvariti ustrezne pogoje dela! Delo je treba pravilno pripraviti in organizirati, to pa je zadeva obratovodstva in mojstrov, potem smo čele mi na vrsti. Tako nas pa tolažijo, naj se nikar ne jezimo, če ni blaga, ker se pač ne da nič narediti. Jaz se ne bi pirav nič jezil, če bi petnajstega v mesecu dobil primemo plačo. Ker je pa ne dobimo, sem se pa večkrat jezil in razburjal. Vprašujem se kaj je pravzaprav narobe: Ali sem v letu 1961 preveč dobival, ko sem prejemal povprečno mesečno plačo okoli 50.000 dinarjev, ali pa sem v letu 1962 dobival premalo, ko je moja povprečna mesečna plača znašala 40.000 dinarjev, da ne govorim o mesecih, ko sem dobil tudi 14.000 do 45.000 dinarjev manj. Poleg tiskarjev so na slabšem tudi njihovi pomočniki nasproti ostalim v obratu. Njihova delovna mesta so za 1000 do 5000 dinarjev .slabše plačana od enakovrednih drugod. Treba bi bilo poiskati prava merila za obračunavanje osebnih dobodkov, ne pa računati na govorniške sposobnosti nekaterih ljudi. Moje prepričanje je, da smo tukaj prav mi tiskarji in člani barvne kuhinje upravičeni, da zahtevamo od podjetja boljše prejemke. To pa zaradi tega, ker je v ceniku, po katerem dobimo plačano za naše delo, različno ocenjen artikel, ki je potiskan z več ali manjbarvnimi vzorci. Tiskamo vedno bolj zahtevne vzorce z vedno več barvami. EE dobi zato tudi več sredstev, truda in časa pa vložimo več v te izdelke prav mi tiskarji in v barvni kuhinji. V barvni kuhinji je treba pripraviti več ibarve, mi pa moramo izvršiti večje priprave na strojih in počasneje tiskati. Nikjer pa nam to ni priznano. Še celo nasprotno! Vedno manj naredimo, in vedno težje je izpolniti normo. Včasih se pa še takole sliši: »Včeraj so tiskarji slabo delali in niso izpolnili niti plana.« To so problemi, okoli katerih se vrtimo. Nisem seveda naštel vseh, ker niso vsi tako pomembni. Moj namen danes je bil, da jih nakažem takšne kot so, dolžnost odgovornih je, da jih vsaj delno odpravijo, da bi tiskarji prišli vsaj na tiste pogoje, ki smo jih nekoč že imeli. Pred nami stoje v prihodnje velike naloge, in le, če bomo nanje pripravljeni in če bomo sproti reševali pereče probleme tekoče proizvodnje, bomo lahko dosegli tiste uspehe, ki jih od nas vsi pričakujejo.« Izpolnitev letnega plana v ekonomskih enotah PREDILNICA I: Ta enota je dosegla v decembru 106,2% v ef. kg. Svoje letne obveznosti pa je izvršila s 100,6 %. PREDILNICA II: Uspeh te enote je dokaj večji kot prve, saj je v decembru dosegla 109,3 %, v vsem letu pa 107,4 %. SKUPNO STA PREDILNICI I IN II DOSEGLI V DECEMBRU 107,4%, V LETU 1962 pa 103,2 %. TKALNICA I: Vse kaže, da poteka proizvodnja v tem obratu zares dobro, saj so uspehi te enote tako količinsko kot tudi kakovostno vedno večji. V decembru je enota dosegla 110% v tm, za leto 1962 skupaj pa 107,6 %. TKALNICA II: Enota je decembra izvršila plan s 101,5% v tm, letni plan pa s 101,6 %. SKUPNO STA TKALNICI DOSEGLI DECEMBRA 107,5 % v tm, CELOLETNO PA 105,9 % v tm. PLEMENITILNICA I: PLEME-NITILNICA I je v decembru dosegla izredno visok odstotek, saj je v tm dosegla 128,7 %, v m2 pa celo 132,0 %. Zaradi izrednega uspeha v decembru je plemeni-tilnica I izvršila tudi svoj letni plan v m2, čeprav je to izgledalo še v decembru skoraj nemogoče. Tako ima ta enota sedaj za izvršitev letnega plana 101,5% v m2 in 105,2 % v tm. Omeniti je treba, da gre za ta uspeh v veliki meri zahvala boljši organizaciji dela. PLEMENITILNICA II je že skozi vse leto med najboljšimi. Tudi njen decembrski uspeh: 112,5 % v tm in 114,7 % v m2 je lep. Skupno je v letu 1962 ta enota dosegla 108,2 % v tm in 108,7 % v m2, kar je največji odstotek izvršitve plana od vseh osnovnih enot v podjetju. PLEMENITILNICI I IN II STA DOSEGLI V DECEMBRU 127,0% v tm IN 124,2% v m?, V LETU 1962 PA ZNAŠA NJUN SKUPNI USPEH 106,0 v tm IN 103,6 v m2. Vs ti podatki povedo, da smo količinsko obveznosti za leto 1962 izvršili dokaj dobro, saj so vse ekonomske emote Izvršile svoje plane, kljub mnogim težavam in objektivnim oviram, (ki so se pojavile že takoj na začetku leta. Kaj vse vpliva na kvaliteto izdelkov Nov razpenjalno-sušilni stroj je prvič stekel. Desno je monter stroja STROJI dikahiiki, raitrza/ke, ffa/'er/^ prsfanfrw, tkalsko stati/t _ Oe///n/ >n prakii st/Ii/n/, kikdr-tic/, apnt/trsk/ ite*. METODE .. rat »z ob/ika oraannae/je o/t/a : front /us!Jinvnnfe,, transport, kontrola po faiah pnmano dt/o nde/dkev /Id- ' GRADIVO bombai,s/o*/òhq e/akna, S/tftfr'cHa v/akra utoniHije/ bar tre /rt as fa//'/io možni malaria/__________ OKOLIŠČINE pril/sk ^ e/aocr, /smptraTo-/'a, s/ao trak, rec/s/ona, prpnptrmanoit n e/ar head, aoeT/obg ir podobno . CAS l/utra/ pred m a/ic ot p red odhodom domo/ /tfiti ca«/ , dnon' / ledu «./ it meat , /Id. I p/santp 1 N £ Par/one 1 ■h'skan a 1 3 \ svrovtUv5TV. UHAVNi ZBOR I ZBOR ' Sadni. urgenc (UTtavus somSLeI I jui&slavue I ^VRHOvMO SOURCE J UC OSLAVIJE 9alvUčn niDSETOIK REPllBLiRE o - el v v svili ZVEZNI IZVRŠNI tlHiiVNO WOWtsKO h /lltta. -u,-p to. ero- ORÌavni SEKRETARIATI ZvELni j sflNos,nsjNi| SEKRFTjRjm (JRRAVNi SVETI 1 OACANI 1 IVETN« JAVNO -Xaltumj Naši izdelki na lanskih inozemskih sejmih Vsak izdelek, ki ga hočemo prodajati, moramo prej pokazati potrošniku s podatki o njegovih lastnostih, prednostih, kvaliteti, uporabnosti, ceni itd. Te demonstracije lahko amjlažje napravimo na raznih sejmih doma in v inozemstvu. V sedanji situaciji, ko je naša država in s tem posredno tudi naše podejtej zelo zainteresirano na izvozu — je nujno, da svoje izdelke razstavljamo tudi na inozemskih sejmih. S prodajo naših izdelkov v inozemstvu pridemo do prepotrebnih deviznih sredstev, katere potrebujemo za normalno obratovanje našega podjetja in za nabavo novih strojev. Tako si zagotavljamo svoj nadaljnji razvoj. Tega se vsi prav dobro zavedamo, zato je naš interes, da se predstavimo na tujih sejmih s čimbolj popolnim asortimentom naših izdelkov. Kot rečeno, so najboljše prilike za reprežantiranje in afirmacijo naših izdelkov veliki sejmi z med-udeležila okoli 30 sejmov in raz-vah, ki so vsako leto kar stalni ali pa občasni, pač po potrebi. Naša zunanjetrgovinska zbornica in komite za zunanjo trgovino skrbita za te sejme, analizirata, tamkajšnje potrebe in perspektive plasmana naših izdelkov ter predlagata in priporočata našim podjetjem demonstracijo tistih izdelkov, za katere je na posameznih sejmih največje .povpraševanje in za katere obstojajo pri nas resnične možnosti proizvodnje in izvoza. KJE JE LANI RAZSTAVLJALA JUGOSLAVIJA V letu 1962 se je naša država udeležila okoli 30 sejmoc in razstav v raznih državah Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na teh sejmih je maša država s samostojnim nastopom in s širokim izborom najraznovrstnejših tehničnih izdelkov, ki jih že izdeluje naša industrija, dokazala, da spada v vrsto industrijsko razvitih držav, ki imajo vse pogoje za izvoz svojih kvalitetnih izdelkov. Seveda velja to tudi za tekstil Najvažnejši teh sejmov so bili v sledečih krajih: O m d h a m — Anglija, Goethe borg —Švedska, Imsbruck — Avstrija, Solun — Grčija, Villach — Avstrija, Lausanne — Švica, Leipzig — Vzh. Nemčija, Milano — Italija, Bud apest — Madžarska, Trst — Italija, P o z n a in j — Poljska, Brno — Cehoslovaška, Dunaj — Avstrija, Casablanca — Maroko, Tel Aviv — Izrael, Phon Penh — Kambodža, Lagos — Nigerija, Izmir — Turčija, Tunis — Tunis, Damask — Sirija, Cologne — Francija, Chicago — Združene države Amerike, Toronto — Kanada itd. Tako smo lani prvič nastopili tudi na sejmu v Lausanni v Švici, ki je bil od 8. do 23. septembra 1962. Švicarji kažejo namreč veliko zanimanje za naše izdelke, pa tudi izvozne možnosti in pogoji so dokaj veliki, in ugodni. Jugoslavija si je v tem mestu postavila lastni paviljon, ki ga lahko vidite na sliki. V tem paviljonu .so bili razstavljeni razni izdelki, ki pridejo v poštev za izvoz v Švico, med drugimi tudi razni stroji, električne naprave, izdelki radio industrije, Diesel motorji, mopedi, dvokolesa, pohištvo, steklo, koža in tekstil. Več stoti-soč obiskovalcev si je ogledalo naš paviljon. NA KATERIH SEJMIH JE RAZSTAVLJALO TUDI NAŠE PODJETJE Naše podjetje se je v letu 1962 udeležilo 13 mednarodnih sejmov, in sicer: Februarja: v Oldhamu (Anglija) in Leipzigu (Vzh. Nemčija). Marca: v Casablanci (Maroko) Aprila: v Goeteborgu (Švedska) in Grazu (Avstrija). Maja: v Tel Avivu (Izrael). Junija: v Phon-Penhu (Kambodža). Avgusta: v Insbrucku (Avstrija) Villachu (Avstrija) v Solunu (Grčija) in Lausisanu (Švica). Septembra: v Lagosu (Nigerija). Oktobra: v Grazu (Avstrija). Število razstavljenih eksponatov, s katerimi smo sodelovali na posameznih sejmih je bilo različno, pač odvisno od velikosti razstavnega prostora, ki ga je vzela naša država v zakup za čas sejma (oziroma v svojem paviljonu). Velikost prostora za tekstil je na sejmih odvisna tudi od možnosti izvoza tekstilnih izdelkov. V državah, ki so v razvoju — morda šele pred kratkim osvobojene izpod kapitalizma, kjer je tekstilna industrija še slabo razvita, so možnosti izvoza naših izdelkov vsekakor večje, kakor v industrijska razvitih državah, ki imajo močno tekstilno industrijo. Zopet drugi moment, ki nas vodi, da razstavljamo tudi v visoko-razvitih državah, pa je: stagnacija tekstilne industrije v teh državah, ki niso več dovolj rentabilne. KATERE IZDELKE SMO RAZSTAVLJALI Tako smo razstavljali: V Oldhamu 10 naših izdelkov, in to predvsem boljše kvalitete. Med drugim pet popelinov na filmskem tisku. Dva satiineta na filmskem tisku, 1 vzorčni pope-lin, dekorativno blago- na filmskem tisku in strukturno tkanino za obleke. V Insbrucku in Villachu smo razstavili 8 naših izdelkov in to predvsem takih za katere se zanima nemški trg. V Solunu 24 eksponatov, in sicer: 2 kretoina, 5 popelinov, 1 satinet, 2 strukturni tkanini, 2 cica, 3 barhente, 4 finette, 3 popeline iz obr. II, ter po en duvetin in batist. V Laussannu 5 popelinov, 2 sa-tineta, 1 kreton, 6 efektnih tkanin, 2 batista, sukijanko ter 3 vzorčne papeline za letne srajce iz obrata II. V Phon-Penhu 4 popeline na rolo in filmskem tisku, 2 satineta iz rolo tiska, 2 dekorativna kre-tona, 2 strukturni tkanini, 3 batiste za perito, ter 2 vzorca za pižame. Skupaj 15 vzorcev. V Lagosu smo razstavili 15 kosov naših tkanin, in sicer: 2 dele-na, 2 cica, po en satinet, popelin, progasti batist, stanični delen, 2 strukturni dekorativni tkanini, 2 vzorca moških robcev, 2 vzorca ženskih robcev ter eno listno odejo. V Tel Avivu 6 vzorcev primernih za Bližnji vzhod. V Goeteborgu 2 bombažna dele-na, 2 popelina z rolo tiskom, 2 satineta s filmskim tiskom, 2 batista za ženske bluze, 2 dekorativna kretona, 1 tiskano platno, 2 vafel tkanini ter eno rolo satinet. Skupaj 14 desertov. V Grazu smo razstavili v aprilu in oktobru skupaj 25 vzorcev, in tu predvsem boljših tkanin, med njimi tudi 2 popelina iz obr. II. Modni sejem 1963 Kot v letih poprej, sem sejem obiskala tudi letos. Pričakovala sem, da bom prav na področju tiskanim videla veliko novega, pa moram priznati, da sem bila razočarana. čeprav je bilo razdeljenih veliko nagrad, so jih za tiskane tkanine dobila podjetja sorazmerno malo. Tudi naših 5 medalj je kaj skromen uspeh. (Dobili smo: 1 zlato, 3 srebrne in eno bronasto!). Prepričana sem, da bi naše podjetje lahko doseglo boljšo ocenitev in več odlikovanj, če bi izbrali res dobre in lepe desene oziroma variante, kakršnih nam tokrat res ne manjka. Tako pa smo poleg nekaterih res dobrih poslali tudi takšne, ki ne pridejo v poštev niti za široko potrošnjo, kaj šele za modno ocenitev. Aranžer tovariš Lenart iz Ljubljane je zelo skrbno in s posluhom izbiral desene in variante, vendar je moral razstaviti tudi neprimerne, ker kot rečeno ni imel na razpolago dovolj ustreznih. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi bili deseni ločeni po barvah ali kvalitetah, ker bi razstavljeni dajali bolj homogen učinek. Naša vrhunska modna kreator-ka tov. Eva iz Ljubljane nam je pa vendar zapisala skromno pohvalo, in sicer: »Tekstilimdus ima med mnogimi tiskanimi deseni vsaj nekaj res dobrih!« Seveda moramo upoštevati, da ona gleda desene s praktične strani krea-torke, medtem ko gledajo ostali kritiki bolj iz umetniške in so nas zato zopet kritizirali. Pravijo, da med našimi deseni ni najti- takšnih z modnimi barvami kot jih forsirajo švedski strokovnjaki. Sicer je pa pri nas že uveljavljanje bolj enostavnih barvnih kombinacij precej težavno, pa je zato razumljivo, če o takozvani švedski barvni paleti ne vemo nič. Drugače pa je bil sejem lep in tudi zanimiv, posebno čudoviti pa so bili razstavljeni izdelki iz usnja in volne. Za prihodnji sejem pa bi bilo skupina ljudi, ki bi jo sestavljali prav, če bi desene izbirala večja člani kolektiva, delno pa odgovarjajoči strokovnjaki izven podjetja. M. K. Del jugoslovanskega paviljona na mednarodnem sejmu v Chicagu »' ZDA ) maja 1962 Omenil bi še, da naše podjetje ne nastopa samostojno na teh sejmih, ampak v sklopu celotne tekstilne industrije Jugoslavije. Udeležbo našega podjetja na teh sejmih največkrat pripravi eno izmed naših uvozno-izvoznih podjetij za tekstil, in to: Jugotekstil iz Ljubljane, Centrotekstil iz Beograda, Tekstil iz Zagreba, Makotex iz Skopja itd. Ta podjetja imajo tudi nalogo, da vse eksponate posameznih tovarn zberejo, in da pripravijo primeren asortiment vseh izdelkov. Jugoslovanski paviljon na mednarodnem sejmu v Poznanju leta 1962 abe V Leipzigu smo razstavili 22 vzorcev, med drugim tudi tkanino kanavo, stanični popelin, stanični dekor, ter strukturne tkanine in -barhente. V Casablanci smo razstavili 16 živahnih vzorcev, za katere je precej zanimanja v Severni Afriki. 175 NAŠIH VZORCEV... Skupno smo na vseh teh sejmih razstavili 175 vzorcev naših tkanin, pri čemer so bili zastopani vsi naši raznovrstni izdelki in desoni. Od tega je bilo tiskanih tkanin 158, pestro ali vzorčasto tkanih pa 17. Za vsak sejem so bili vzorci skrbno izbrani, da so po okusu odgovarjali obiskovalcem sejma in tamkajšnjim potrošnikom. Vsako tržišče zahteva namreč drugačne vzorce, saj žaner dese-nov, ki gredo v Evropo ni primeren za Afriko in v Aziji hočejo nekaj drugega kot v Ameriki. Poleg standardnih artiklov, ki jih izvažamo že vrsto let; kot so: citi, kretoni, -barhenti, finetti in duvetini smo se na letošnjih sejmih pojavili tudi z našimi najboljšimi izdelki, kot so: papelini, satineti, batisti itd. Naš interes je, da bi izvažali tudi naše najboljše in najdražje artikle, kajti finančni uspeh bi bil še večji. Tudi v tem pogledu smo že dosegli prve uspehe, saj smo v letošnjem letu izvozili nekaj takih tkanin na Švedsko, v Togo, Burmo in Gano. S tem so nam tuji kupci priznali, da se lahko naši najboljši izdelki kosajo z inozemskimi. PREMALO IZ OBRATA II Vendar pa moramo ugotavljati, da je bilo med razstavljenimi eksponati sorazmerno zelo malo izdelkov iz obrata II, kar zmanjšuje pestrost asortimenta našega združenega podjetja. Delno je vzrok za to tudi drugačna organizacija vzorčnega oddelka obrata II, ki ima na razpolago le majhne količine vzorčnega materiala, kar ne zadostuje za sejemske eksponate. Tudi ti izdelki, ki so večinoma visokokvalitetni, bi gotovo našli mnogo interesentov na tujih tržiščih. Vsi ti sejmi imajo predvsem komercialni značaj in so namenjeni spoznanju industrijskih možnosti prodaje artiklov, ki so interesantni za posamezno- tržišče. Jugoslovanski izvozniki vsled tega pripravijo vso dokumentacijo o proizvodnji, namenjeno ekonomskim krogrom države, v kateri razstavljamo. Tej dokumentaciji, s katero pokažemo ekonomske in izvozne možnosti (ter splošne pogoje kooperacije, se prilagodijo tudi filmi in ostali dokazni material, če okoliščine to dovoljujejo). KAKO BO LETOS V letu 1963 predvidevajo udeležbo Jugoslavije na 17 mednarodnih sejmih in 7 specializiranih razstavah v inozemstvu. Poleg tega pa predvidevajo tudi samostojne razstave naše industrije. Kolektivno nastopanje naših podjetij na inozemskih sejmih bo letos organiziral Institut za ekonomsko publicistiko v tujini. Nastopanje na teh sejmih v Aziji in Afriki nudi našim podjetjem ■priliko, da razvijajo plodno sodelovanje s številnimi novimi. tržišči. Obiskovalci teh sejmov bodo imeli možnost, da se konzultirajo z našimi proizvajalci, medtem ko bodo fotografse repor-dukcije, dokumentarni filmi, radio in televizija še ko-mpletirali te komercialne manifestacije. Institut za ekonomsko publicistiko z inozemstvom pa izdaja ob takih prilikah tudi specialne biltene, ki ilustrirajo jugoslovansko industrijo, kakor tudi njene izdelke. Moda « Zadnje čase se celo zdravniki ukvarjajo z modo — seveda s svoje plati. Ugotavljajo, kako škodljiva je včasih moda in skušajo apelirati na 'kreatorje, da bi začeli uvajati tako moderno obleko in obutev, ki bi zdravju ne škodovala. Začeli so proučevati vsak del garderobe posebej. Prišli so do naslednjih ugotovitev. To, da je perilo iz sintetskih vlaken škodljivo zato, ker ne vpija vlage in ne pusti koži dihati, vemo že dalj časa, vendar ga ženske kljub vsemu nosimo, ker je tako perilo lahko, zèlo lepo, se lepo prilega telesu in — lepo se pere. Toda vsaj pozimi naj bi ne nosile tega perila, saj je še bombažni triko včasih prehladen. Svetujejo nam tanko volneno pletenje za vse perilo. Pletene hlačke z dolgimi hlačnicami do kolena, majice brez rokavov ali z njimi, in kotmbineže s širokimi naramnicami in minimalnim dekoltejem. Dekleta in žene, ki se takega perila bojijo, češ, da jim pokvari postavo, naj se potolažijo, ker je tako perilo še vedno zelo tanko. Spomnijo naj se raznih bolezni, ki so večinoma posledica prehlada in naj se le premislijo. in zdravje Čevlji naj bodo udobni in peta visoka od 3—5 cm — vsaj pri čevljih v katerih smo ves dan. Pravijo, da so škornji, ki so letos osvojili ženski svet, najprimernejša zimska obutev, ker zavarujejo pred mrazom tudi gležnje. Seveda pa je nezdravo, če smo ves teden v toplih škornjih, v soboto zvečer pa gremo na večerno prireditev v salonarjih, čeprav ni nič manj mrzlo, kot je še vedno lepše v elastičnih nogavicah, kot pa če prezeble spreminjajo barve v vseh mavričastih odtenkih. Ker nekatere ženske tožijo, da elastične nogavice škodijo koži, češ da so krive srbenja in raznih izpuščajev, so se lotili raziskav. Ugotovili so, da so elastične nogavice popolnoma neškodljive, nezdrava pa je včasih barva, s katero jih barvajo. Za nogavice pa velja kot za čevlje: če so noge navajene toplih nogavic, jih v mrazu ne zamenjujemo s tankimi! Kaj pa pokrivala? Izgleda, da toplim kučmam niso zdravniki preveč naklonjeni. Pravijo, da pridejo pri našem podnebju v poštev le v najhujšem mrazu, kajti za lasišče je mnogo bolje, da ga ne pomehkužimo. Svetujejo: Iz poletja v jesen in potem v zimo čim dalj razoglavi. Izgleda, da so močno vplivali na kreatorje, kajti v mnogih tovarnah perila in obutve so že povečali proizvodnjo predlaganih artiklov, ki gredo seveda tudi že dobro in hitro v promet. Skici A in B kažeta toplo kom-binežo in komplet majica — hlačke. Skici D in C pa dva modela za zvečer — enodelno plisirano obleko in komplet iz volnenega blaga. Stanka Bole Kako pregradimo prostore bilo ves teden. Noge, ki so se pri- Morda imate veliko dnevno sobo, morda izbrali kaj primernega za jemo v razdalji 10 cm vijake z vadile na topla obuvala, so mno- & vam mora služiti tudi za jedil- vaš pros,tor in okus. obročasto glavico. Skozi te obroč- go bolj občutljive za mraz. nico, morda pa želite v njej koti- ' n Najlonk bi pozimi sploh ne ce'k za vaso šolarko. smele nositi. Pravijo, da so noge Iz narisanih štirih skic boste Vitka linija., vitka.. 1. slika: Pregrada je narejena iz ke napeljemo vrv v cikcaku. Konca vrvice zavozlamo na prvem oziroma zadnjem obročku. Vitka ženska je dolgo mladostna. Za vitko in prožno postavo tudi v zrelih letih skriješ vrsto let. Debelost povzroča vedno, razen v bolezenskih primerih, neprimerna prehrana. Vsako živo bitje potrebuje za svoj obstoj moč, hi jo daje hrana. Hrana vsebuje kalorije. Čim več kalorij vsebuje brana tembolj moč- na je in bolj redi. Močno kalorična hrana je primerna za fizične delavce, posebo za tiste, ki opravljajo težaška dela. Za tiste, ki opravljajo delo sede, ni potrebno toliko kalorij. Iz razpredelnice lahko razberemo,, kakšno razmerje mora biti med prehrano delavcev, ki sede opravljajo delo in tistimi, ki opravljajo fizična dela. sede pri zmernem fizičnem delu pri težaškem delu 70 kg težak moški 2500 kalorij 2100 kalorij 3000 kalorij 2500 kalorij 4500 kalorij 3000 kalorij Čim težja je oseba tem več kalorij potrebuje. Hrano, ki jo použi-jemo, spremeni telo v energijo in jo porabi. Kaj pa če pojemo več kot pa telo potrebuje? Takrat se odvečna brana nabira v obliki sala kot rezerva. Torej, če smo med tistimi, ki ne žele imeti nobenih rezerv te vrste, pazimo, da se vam ne bodo nabrale, če pa jih že imamo, se jih lahko znebimo. Debelost preprečimo oziroma če smo že debeli, odpravimo na dva načina, ki sta oba enako učinkovita. 1. Zmanjšajmo svoj obrok hrane oziroma zvečer sploh ne jejmo. Meni se zdi drugi predlog bolj človeški, saj ga je veliko laže izvajati. 2. Jejmo enako kot sedaj, toda delajmo fizično in telovadimo kolikor le moremo. Telo bo črpalo energijo iz rezerv in shujšale bomo. Poleg tega ,pa bomo ši gibčne in vedre. Ljudje trdijo: toliko kilogramov kolikor centimerov nad enim metrom telesne višine. To pravilo navadno ne drži. Pametneje je pogledati v tabele. Kontrolirajmo svojo težo! Pazi-mo na to, da ne bomo prehitro shujjale ali se prehitro zredile. Koza v zrelih letih ni več kos takim spremembam, zato postane ohlapna in nagubana. lesenih letvic, ki jo dekorirate po želji s cvetjem. Lahko je pregrada pritrjena k zabojčku z zemljo iz katerega raste primerno zelenje (ovijalka ali kaka druga večja roža). 2. slika: Pregrado tvori konstrukcija polic plavajočih med stropom in tlom. Potrebujemo tanjše deske ali vezane plošče z dvema polkrožnima zarezama na obeh koncih, močno vrv na štiri moče kljuke (obroče). Dve kljuki privijemo v pripravljene lesene blazinice na 4. skica: Slika kaže ločitev pro* štora a zaprt drug način. Nad nizko omarico so napete tanjše vrvice, ob njih se vzpenja drobno listnato zelenje. Prispevaj tudi ti! stropu, dve pa v tla. V vsako stropno luknjo vtaknemo vrv, tako da sta konca vrvi, ki visita s kljuke, enako dolga. V višini za zgornjo polico zavozlamo med oba viseča para vrvi po eno krajšo vrv, ki bo opora za polico. Enako namestimo še druge police. Obe dalj-ši od štirih vrvi prevlečemo skozi luknje v tleh in jih zavozlamo s krajšim tik pod spodnjo polico. 3..skica: Na tla in strop pritrdimo letvi, ki se morata v barvi ujemati s pohištvom. Nanje privi- ŽENE! POŠLJITE V UREDNIŠTVO VAŠE ŽELJE IN PRIPOMBE Kaj, kje in kako delajo naše bolniške strežnice Na začetku leta je naše podjetje uvedlo tri nova delovna mesta, in sicer bolniške družinske strežnice. Pomen te nove službe in kako so za opravljanje te službe omenjene strežnice usposobljene, je bil obrazložen že v Kranjskem tekstilcu št. 2, dne 21. februarja 1962. Danes vas bomo seznanili z delom in rezultati te službe oziroma nege za prvih 8 mesecev, to je od 18. februarja do izadnjega septembra. Negovalke so bile skupno na terenu 237 dni, odnosno 1881 ur. Ostale dneve so delale v obratni ambulanti I in II in sodelovale z varnosto-socialno službo pri varstvu otrok in pri reševanju ostalih trenutno nastalih problemov v posamezni družini ali pri posamezniku. Negovalke so pomagale 73 družinam in posameznikom. Od tega so pomagale bolnemu članu kolektiva 31krat, varovale bolnega otroka oziroma zaradi bolezni staršev 46 krat, v 6 primerih pa so nudile pomoč bolnemu svojcu člana kolektiva. Člani kolektiva so iz obrata I zaposlili za pomoč v 47 primerih, od tega iz tkalnice 31 krat, iz predilnice 10 krat, iz oplemenitilnice 5 krat in iz vzdrževalnih obratov I krat. Obrat II je dobil pomoč v II primerih, in to: konfekcija »Triglav* 6 krat in splošna uprava 9 krat. Vzrok, da je bila potrebna pomoč članom kolektiva v obratu II in v konfekciji manjkrat je deloma v tem, ker tam niso imeli stalnega zdravnika, pomanjkljiva evidenca o tistih članih, ki bi pomoč potrebovali in deloma tudi, ker so se vse tri negovalke nahajale v ambulanti obrata I. Zadnji vzrok je sedaj odpadel, ker se 1 negovalka stalno nahaja v obratni ambulanti obrata II in je vedno »pri roki*. Bolniški stalež zaradi nege obolelega družinskega člana in zaradi varstva otrok ter spremstva je v prvih 9 mesecih v primerjavi z letom 1961 padel v obratu I za 39,6%, v obratu II pa — odkar je stalni zdravnik in je pojačana kontrola nad staležem ter uvedena nega na domu — je stalež manjši v primerjavi z letom 1961 kar za 60,5 °/o. V podjetju je v primerjavi z letom 1961 torej iz- gubljenih 1151 delovnih dni manj zaradi nege, varstva in spremstva. Če to množimo s planiranim narodnim dohodkom, poitem dobimo kar čedno vsoto denarja, ki smo jo prihranili družbi in članu našega kolektiva. Z uvedbo nege na domu v času bolezni in varstva otroka v času bolezni roditeljev je podjetje dejansko dokazalo skrb za bolnega člana kolektiva in skrb za varstvo njegovih bolnih otrok takrat, ko se nahaja na delu. Prepričani smo, da vsaka mati, ki ima bolnega otroka pri katerem je negovalka, sedaj veliko laže dela na svojem delovnem mestu. Z drugimi besedami povedano: njene misli so res pri delu bolj zbrane kot so bile pa prej. Da je temu tako, nam dokazujejo tudi »List obiska na domu*. Razen v enem primeru so vsi ostali dali pozitivne ocene kot n. pr.: vse v redu, pomoč mi je bila zelo koristna, hvaležna sem podjetju in podobno. Seveda vse te izjave ne smemo vzeti kot 100 %, vendar nam le dokazujejo, da se izplača imeti taka delovna mesta. Seveda so pri tem tudi senčne strani, kakor sploh pri vsaki stvari. Ena takih je bojazen člana kolektiva, ki sicer pomoč nujno potrebuje, vendar si misli: » Joj, pa nimam dovolj lepo*, ali pa: »Preveč smo revni, ' da bi tuj človek videl našo revščino.* Takim in podobnim lahko povemo, da so na svetu revni in bogati. Namen družinske bolniške nege in varstva je pa ravno ta, da se revnemu in pomoči potrebnemu pomaga. Bolj resna je zadeva s tistimi člani kolektiva, ki so poprej iskali bolniški stalež zaradi raznih drugih opravkov in jim je seveda sedaj »odklenkalo*. Taki seveda nego odklanjajo in to svetujejo tudi drugim. Ne zavedajo se pa, da s tem kopljejo jamo prav sebi, če že ne drugače pa vsaj zato, ker so prikrajšani na osebnem dohodku. Računica je popolnoma preprosta: manj ustvarjenega narodnega dohodka, manj denarja! ZAHVALE Iskreno se zahvaljujem organizaciji ZB in sindikalni podružnici za novoletno darilo. Anica Melihen SE O TEM, KAJ MORA NEGOVALKA DELATI! Nekaterim je nejasno, zakaj negovalka ne opere cele »ta velke žehte*. Da je to nemogoče je popolnoma jasno, razumljivega stališča, in ta je, da bi v tem primeru iz naših negovalk naredili enostavno perice, snažilke tal itd. Kaj mora torej delati negovalka ko pride v hišo? V hiši, kjer je bolnik, mora skrbeti da mu skuhada očisti prostor, kjer bolnik lezi, da ima bolnik čisto posteljo in čisto perilo, da mu nabavi zdravila, hrano, mleko itd. Seveda bo negovalka tudi oprala, vendar le najnujnejše. Torej vsa taka in podobna topravila naj negovalka naredi. Na bolnika velikokrat zelo dobro vpliva že samo dejstvo, da je nekdo stalno pri njem, da se z njim pogovarja itd. Bolnik ve, da ni sam in že to dejstvo je velikokrat zelo dobro zdravilo. V hiši, kamor pride negovalka in kjer je bolan otrok ali je otrok, ki trenutno potrebuje varstva, mora negovalka prvenstveno skrbeti za takega otroka ali otroke. Negovalka mora otroka negovati, ga hraniti, previjati, mu prebrati pravljice. Njeno najvažnejše delo pa je, da otroka obvaruje v času odsotnosti staršev vsake nezgode in nesreče. Vse to pa seveda odpade, če bi morale negovalke delati dela, za •katera niso predvidene. Negovalke so dolžne, da opozarjajo bolnika, da se drži zdravnikovih navodil, da redno jemlje zdravila in podobno. To je dobro iz dveh razlogov: prvič bo bolnik, ki se drži zdravnikovih navodil prej ozdravel, drugič pa vsi vemo, da so ljudje, ki zdravila dobijo, potem jih pa vskladiščijo v škatle. V času bolezni jih pa sploh ne kóristijo. Kakor torej vidite, so ta delovna mesta opravičljiva in tako za podjetje kakor za vsakega posameznika — člana kolektiva zelo koristna. Da bomo na eni strani še bolj zmanjšali stalež nege in varstva obolelih otrok in članov kolektiva in s tem povečali naš osebni dohodek, je po drugi strani to res tudi dejanska pomoč in to takrat, ko jo človek najbolj potrebuje. Negovalke pa bodo morale še nadalje s svojim vestnim delom prispevati svoj delež. Njihovo dobro in vestno delo pa je tudi najboljša pot, da se bo nege in varstva posluževalo čim večje število članov kolektiva. KJ Pravilna analiza tržišča je potrebna in nujna (Dalje s 1. str.) — Način prodaje: Tu je treba ugotoviti ali se da blago prodati direktno brez posrednika, preko trgovine, preko potnikov in podobno. Jasno je, da je mnogo cenejše, če blago lahko prodamo brez posrednikov, zato bi bilo treba prav tu uvesti načrtno analizo tudi pri nas. — Potrošnik: Tudi potrošnika je treba analizirati, saj smo ljudje zelo različni po velikosti in po duševnem stanju. To oboje pa zahteva zopet svojstven način tudi pri oblačenju. Pri tem je treba paziti tudi na to, v kakšni meri vpliva nova moda na potrošnika tu ali tam. — Cene izdelka: Stanje cen za tržišče je izredne važnosti, če z zvečano produktivnostjo podjetje uspe znižati cene svojim izdel- kom, lahko uspešno tekmuje s sorodnimi podejtji, si zagotovi povečanje potrošnikov itd. — Konkurenca: Tu je treba določiti vse faktorje, ki odločajo o trenutnem položaju podejtja nasproti konkurenčnim. Tu ni važna le količina temveč tudi cena, izbira itd., ker vse to daje pogoje za konkurenco. — Izdelek sam: Jasno je, da je tudi sam izdelek treba analizirati. Ugotoviti je treba, če odgovarja kvaliteta na izgled, če odgovarjajo barve namenom oziroma zahtevam in okusu potrošnika, če je finoča blaga ustrezna ali neustrezna, če odgovarjajo: širina, gostota in podobno. Vsi ti in še drugi elementi torej omogočajo izdelati ustrezno analizo tržišča, ki bi izredno koristno vpliva na uspeh podjetja. Nagradna križanka Vodoravno: 1. ozek pas svetilo- vito tekstilno industrijo, 14. stabe, 7. skupina ljudi, na sodišču, ki rogrški bog pesništva in glasbe, odloča o obsodbi, 13. mesto v zaščitnik umetnosti, 15. znani iz-srednji Italiji v Abruzzih, z raz- deLovalici gosli iz Creinone, 16. 1 2 3 4 5 6 L 7 8 9 10 11 12 13 ■ 14 15 Ir 16 [RŠ 17 1B m 13 K 20 '21 m 22 Ir 25 'Ih [K 25 Ir 26 H n m 2fl Ir 29 1 30 31 32 3) 34 35 Nagradna vstavljalnica po------, V------JE, — I -ADA,-----R, f---NICA, P--------N, A — --IDE, V----1, S-------S, Š------J,---« . — IH, PO----, SV-------NA, AN------, M----N, P E---K, TO--------. Črkovne skupine: CENJE, DELA, DIHU, ELIKA, EZEN, HOVO, INJI, JEV, KOPA, LAH, LJUB, NAV, PREP, REC, SNI, TUDI, URE luvrsti med dane črke ali ob nje, da dobiš besede znanega pomena. Po vrsti brane vstavljene črke pa ti dajo misel francoskega pisa-Itelja Dumasa mlajšega. prebivalec otoške države na zahodu Evrope, 17. okrajšava za starejši, 18. mesto v Italiji, južno od Torina, IS. ime nemške revolucionarke Zetkin, 20. kemični simbol za kalcij’, 21. časovna enota, 22. norveška denarna enota, 23. nočno zabavišče, 24. nota iz solmizacije, 25. vrsta barve, 26. ime angleškega dramatika Jonso-na, 27. avtomobilska oznaka za okraj Krapina, 28. glavno mesto Peruja, 29. reka na zahodu Kitajske, severno od Tiibeta, 31. skmi-na, protin, 33. ime filmske igralke Vlady, 34. vrh v Julijcih, severno od Triglava (2501 m), 35. spojina benzola, surovina za izdelavo barv. Navpično: 1. stvarnik sveta po verovanju starih Egipčanov, 2. znamenit nizozemski slikar, predstavnik baroka (1606—1669, »Nočna straža-«), 3. dolgorepa papiga, ki živi v Južni Ameriki, 4. del imena nemške vohunke iz prve svetovne vojne, 5. 'ljubkovalno žensko ime, 6. medmet, 7. reka v Argentini, 8. veliko glasbeno delo, 9. morski rt zahodno od Lisbone, 10. pijača starih Slovanov, 111, velik italijanski dirigent, ki je dirigiral v milanski Scali in Metropolitanski operi (Arturo, 1867—1957), 12. arabski junak v srednjem veku, simfonična pesnitev Rimskega-Kor-sakova, 16. reka v Slavoniji, skupaj z Lonjo levi pri,tok Save, 19. majhen trgovec, 21. čir, razjeda, 22. poganjek, kal, 23. drag kamen, zelene ali rumenkaste barve, 25. .vrsta agregatskega stanja, 26. italijansko pristanišče v pokrajini Apuliji, 29. kitajska utežna mera, 30. otok v Irskem morju, 32. nikalnica, 33. primorski vzklik. KAKO IZVESTI ANALIZO TRŽIŠČA! Je več načinov, ki omogočajo dobiti ustrezne podatke. To so: finančni in komercialni sektor v podjetju statistika proizvodje in prometa, dopisovanje s kupci in zastopniki, poročila potnikov itd. Poleg teh pa so še: statistični podatki Zavodov za statistiko, poročila komor, bank, inštitutov in podobno. K tej skupini lahko dodamo še dnevne časopise, kataloge in druge priročnike. V nekaterih momentih bi se lahko poslužili tudi telefona, skupine potrošnikov itd. To je bilo nekaj misli o sami analizi in o čedalje večji potrebi po njej tudi v našem podjetju. Razumljivo je, da te analize ni moč izvesti kar čez noč, vendar brez nje naša prodaja kmalu ne bo mogla več uspešno izvrševati svojega dela. IN ŠE ENKRAT: BREZ USTREZNE ANALIZE TRŽIŠČA V PRIHODNJE NE BOMO MOGLI DOSEGATI VEDNO BOLJŠIH USPEHOV! P. G. IZŽREBANI SO BILI: ,1.500 dinarjev — Francka PLEŠA .1.200 dinarjev — Valentin ŠKULJ 1.000 dinarjev — Bogomir ŽEN 800 dinarjev — Marjeta SITAR 700 dinarjev — Jolijana VELKAVRH 600 dinarjev — Francka ZENI REŠITVE POŠLJITE NAJKASNEJE DO 15. FEBRUARJA! Montaža turbine v obratu II Anica Rudolf nas bo zapustila Februarja nas bo zapustila Anica Rudolf — naša Ančka. Anica je v našem podjetju tajnik druž-beno-političnih organizacij, sedaj pa bo odšla v Ljubljano, ker razmere tako zahtevajo. Čeprav Ančka še ni posebno dolgo v našem podjetju, verjetno ni člana kolektiva, ki bi o njej lahko rekel eno samo slabo besedo, kar zares1 ne morem trditi niti za enega drugega člana kolektiva. Vsem se nam je priljubila, prav zaradi svoje preprostosti in ljubeznivosti ter odkritosti. Ančka pa nima samo te lepe lastnosti, temveč je res tudi pridna in vestna kot čebela. Nikoli ji ni bilo odveč narediti delo tudi izven rednega, nikoli se ni pritoževala, če je morala dan za dnem ostajati v podjetju tudi po 10, 12 in celo več ur, nikoli ni tožila, da je zanjo vse to pretežko, čeprav je bila večkrat resno bolna, čeprav je bila dostikrat zares komaj na nogah. ANICA RUDOLF Nekateri site ji pravili tudi sindikalna Ančka. Da, res je bila sindikalna Ančka v pravem pomenu 'besede, saj smo bila piri njej vsi enaki, vsi dobrodošli in vsakemu je skušala pomagati kjerkoli je le mogla Tako ženo je lahko naredila le težka pot, ki jo je morala prehoditi kot borka NOV. Le tam se ji je v srce vtisnila ljubezen do bližnjega, odkritost, ljubeznivost in pripravljenost pomagati in zopet pomagati. Taka Ančka je pač samo ena. (Kolektiv bo z njo izgubil člana, ki je zelo veliko pomenil in naredil v družbeno - političnem življenju in delu. Prepričan sem, da Se tokrat strinjate z menoj vsi in zato ji v imenu kolektiva želim mnogo sreče in zadovoljstva na novem delovnem mestu in v življenju nasploh! Urednik čoU/ićtk, Prepričan sem, da ste praznike lepo preživeli; kot podjetje inventuro. Kako lepo, če vse »štima«, mar ne? No vidite, dragi moji sotrpini, da se le da žirveti, če ima človek glavo na pravem koncu. Vsem tistim, ki imate prevroče glave bi svetoval, da jih sem in tja malo na sveži zrak postavite, .posebno takrat, kadar vam tudi jeziček nagaja. Tako se boste zanesljivo obvarovali prehlada, oteklin in podobno, pa še bolela vas ne bo. Moj nasvet poslušajte posebno takrat, ko spreminjamo, mešamo im obdelujemo Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Vam rečem, da je posebno v splošni upravi tako precizen, da /ga vsi spoštujemo in občudujemo. Veste, zadnjič sem pa zares občudoval vztrajnost članov vzdrževalnih obratov iz obrata II. Zgodilo se je pa tole: V obratu I po imeli člani obeh vzdrževalnih obratov sestanek oziroma slavnostno sejo. Seja je bila sklicana ob 11. uri. Ker pa je razdalja od obrata II do I izredno velika, in ker je sijalo ljubo sončece, res ni kazalo pešačiti, šofer iz obrata II je torej dobil ukaz, naj požene svojega konjička. Toda, glej ga spako, konjiček ni hotel niti naprej niti nazaj. Pa so ukaz prenesli na šoferja iz obrata I. Toda glej ga spako, tudi njegov konjiček ni bil sposoben za vožnjo, ker enostavno ni mogel ven iz garaže. Pred garažo je bilo namreč toliko zabojev, da še s fičotom ne bi prišel skoz. Ura pa je tekla naprej. Bila je enajst, pa četrt, na dvanajst... v obratu II pa so čakali in čakali. Pa je prometnik le našel osebni avto Chevrolet ter ga poslal po prezebajoče tovariše. Tako so ob poldvanajstih pripeljali prvih ,pet, potem pa zopet drugih šest itd. Da, možje so bili vztrajni in /samozavestni, češ: »Če se drugi lahko vozijo, se bomo pa še mi«, tako so govorili. Jaz pa pravim: zakaj enostavno, če gre komplicirano. — Tu bi še omenil, da se mi zdi zelo napačno, če izgubljajo mnogi člani kolektiva veliko časa ko hodijo večkrat tedensko sem in tja, nekateri celo dnevno. To vendar ni ekonomično! Treba bo nekako najti sredstva za kombi-avto, ki bi potem dvakrat dnevno redno vozil v obrat II. Tako bi odpadlo negativno razpoloženje tistih, ki morajo pešačiti. Sedaj pa še malo o sejmu MODA 1963. Določeno je bilo, da bo podjetje organiziralo ogled sejma. Na žalost pa so prišli v obzir le določeni člani. Avtobus je čakal nanje celo večnost, dočakal jih je pa okoli dvajset. Nekateri so se v zadnjem trenutku ■vrinili na svojo roko, potem pa ,smo jo ubrali proti Ljubljani. V Ljubljani smo si lepo kupili vstopnice, si ogledali sem in tja zanimive reči, nato pa jo zopet mahnili proti domu. Vožnja je bila prijetna, saj smo sedeli kar vsak čez dva sedeža; v mislih pa ■smo se smejali tistim, ki so želeli z nami, pa niso smeli. Kdo bi se le drenjal!? Skoraj bi vam pozabil povedati, da tudi mirna voda bregove podira. Takšno mirno vodo ima- Za novoletna darila se zahvaljujejo Od vseh, ki so bili okrog Novega leta bolni, in jih je obiskala delegacija kolektiva ter jih obdarila, smo dobili pisma, v katerih izražajo svoje veselje in zahvalo za pozornost. Nekateri pišejo, ida so bili zelo srečni in ganjeni, vsi ipa se kolektivu iskreno kahvaljujejo. Tudi uredništvo ima željo, in sicer, da bi se hitro vrnili zdravi in zadovoljni med svoje Sodelavce. Za novoletna darila se nam zahvaljujejo tudi člani našega (kolektiva, ki so trenutno pri vojakih. Poleg zahvale za darilo, pa nam je Janez Kotnik poslal še naslednje pismo: Dragi člani kolektiva Tekstilindusa! Že daleč je dam, ko sem se poslovil od družine, prijateljev im domačega kraja. Sedaj služim vojaški rok v Trebinju v BiiH. Moram vam [povedati, da sem že od prvega dne zadovoljen z življenjem (in delom, posebno pa se dobro razumem s starešinami (oficirji!). iLe-ti so vedno pripravljeni pomagati in svetovati; v vsakem trenutku. Trenutno sem na posebnem tečaju za desetarje, ki ga bom kmalu končal. Upam, da bo zaključek uspešen. V tem času, kar sem pri vojakih, sem si pridobil mnogo dobrih prijatelejv iz raznih republik. Iz dneva v dan se naše prijateljstvo (krepi in veča. Upam, da bom odšel iz JLA z najlepšimi vtisi in spomini ha včasih tudi težke, pa vendar zanimive in pestre dni vojaškega življenja. Predvsem pa se bom spominjal tovarišev, ki so mi postali dragi prijatelji prav v JA. mo tudi pri nas, le da ni podirala bregove, temveč kar smreke in drugo drevje v gozdu. Pripomniti moram, da je to potekalo !kar »na Švare«, se pravi z drugo besedo, da ga je naša tiha voda kradla. Ker pa je za vsako delo določena tudi nagrada oziroma plačilo, jo uživa tudi maš nekdanji član kolektiva, in sicer na toplem in na »gvišnem«. Jaz vsaj mu želim, da bi res prijetno preživel polletne počitnice. Tokrat bi vam vsem, ki delate v obratu I priporočil kopalnice pod prostori obratne ambulante. Moram reči .da tako »čudovitih« kopalnic res še nisem videl. Predvsem ni niti ročnih regulatorjev za vodo, pa moraš imeti s seboj klešče, če hočeš spustiti vodo, potem na vseh koncih in (krajih puščajo cevi; posebnost pa je ta, da ni nikoli tople vode, včasih pa tudi mrzle ne. Pa zato nikar ne bodite žalostni in hudi, saj marate razumeti, da je treba prej vse drugo popraviti, potem pa šele kopalnice. Ce ste že preveč /umazani, pojdite kar v reko Savo, saj je tam verjetno bolj toplo in zdravo. Bodite prepričani, da bo tudi ta zadeva enkrat urejena, saj že dolgo delamo na ,tem, kako bi začeli skrbeti tudi za člaine kolektiva in ne samo za /stroje. Je pa to seveda zagu-ljeno vprašanje in potrebuje odgovarjajoče proučitve in analize. Sreča v nesreči je ta, da že obratujejo kopalnice v zimskem kopališču v Majdičevem logu. Za nekaj let se kar tja preusmerite, če ste radi čisti in zdravi. Posebno »čudovite« pa so sanitarije pod vratamo. Tako grdih in do kraja zanemarjenih pa res še nisem videl v življenju. Mar ni zares sramotno za podjetje, če dovoli, da kaj takega sploh obstoja! Saj hodijo v te prostore vsi tujci, ki čakajo pri vratarju. Kaj /si vendar mislijo o nas in naši čistoči? če so v podejtju zaposlene čistilke, potem naj se eni odredi tudi te sanitarije. Svetujem pa, naj se to zadevo hitro reši. Slišal sem, da so tiskarji v ple-menitrinici I mislili, da sem v novembrski številki njim rekel, da so zabušanti. Veste dragi tovariši, če bi mislil vas bi pa tudi napisal tako. Takrat sem tako imenoval člane iz druge e. e., in sicer so bile to ženske. Upam, da sedaj ne 'boste več grdo gledali in se name jezili; Zadnje čase se mi urednik zopet pošteno smili. Sami veste, da je koncem leta 1962 že zares vesel in brez skrbi letal okrog, saj je vse kazalo, da mu boste krepko začeli pomagati. Pa je že tako na tem .svetu, da je vsega lepega hitro konec, kot je bilo na primer vašega sodelovanja. Prispevkov zopet ni in ni, revež pa skače od enega do drugega, prosi in grozi, pa vse nič ne pomaga. Jaz edini ga tolažim, in sicer s pregovorom; KDOR ČAKA, TA DOČAKA! Odkrito vam pa povem, da se mi zdi tudi ta pregovor hudimano žalosten in klavrn. Za danes bo kar dovolj. Vesel sem, da ste mi nekateri poslali nekaj novic, vendar bi vas prosil, da se prihodnjič podpišete, ker drugače ne upam z besedo na dan, ker se tudi jaz bojim. Leteči čolniček S tovariškimi pozdravi! /Razvodnik Janez Kotnik, V. P. 6594 — Trebiinje Dragi Janez! Dovoli /nam, da se ti kar v Imenu kolektiva zahvalim za prijazno pismo, posebno pa za tvojo pozornost. Le redko namreč dobimo kako vest iz JA, čeprav je veliko naših članov trenutno tam in tudi njim redno pošiljamo naše glasilo. Veseli me, da si z življenjem v JA zadovoljen. Tudi sam sem bil nekoč na tvojem mestu, in moram reči, da sem si prav v JA pridobil več življenjskih izkušenj, brez katerih danes ne bi bil to, 'kar sem. Vojaško življenje je včasih resnično težko, kot si tudi sam (napisal, je pa pestro in poučno, torej vedno vojaku v korist. Veseli me, da imaš dosti dobrih prijateljev, ki ti pomagajo in llajšajo predvsem domotožje, ki ga gotovo imaš. Bodi do njih vedno pošten in odkrit! Upam, da boš postal desetar, kar v vojski že nekaj pomeni. Dalje ti želim, da bi se zdrav in močnejši vrnil zopet nazaj died tvoje nekdanje sodelavce. Lepo te pozdravlja UREDNIK Pravilne rešitve zadnjih križank: Križanka: (od leve proti desni!) 1. prizma, -a, 6. tank, 7. Sn, 9. rov, 10. Tar, 12. ža, 13. eremit, 15. RK, 16. Aci, 17. nos, 19. AN, 20. aziil, -t, 22. Kanada. Zlogovnica: Vodoravno: 1. statistika, 4. tura, 5. peza, 7. Ali, 8. tango, 9. Capri, -vor, -ko, 12. Borba, 14. Lipar, 16. leto, 18. Mati, 19. Avar, 20. Jahorina. POZOR! NE POŠILJAJTE REŠITEV V PISEMSKIH OVOJNICAH! /člani vzdrževalnih obratov v obratu II. Četrti od leve je tov. Janša, Iti je januarja odšel v pokoj Vinko Janša je odšel v zasluženi pokoj 1. januarja je odšel v zasluženi pokoj naš dobri sodelavec in svetovalec tovariš Vinko Janša. V podejtju je bil zaposlen od leta 1944 kot električar specialist. Sodeloval je pri postavitvi termoelektrarne v obratu II ter pri vseh rekonstrukcijah, ki so bile izvršene v predilnici, /tkalnici i-n barvarni. Največ svojega truda je tovariš Janša vložil v termoeletramo. Želel je, da bi zgradili novo, modernejšo z večjimi kapacitetami, kar sedaj tudi izvajamo. Janša je montažo nove zasledoval z velikim zanimanjem, čeprav je bil tik pred upokojitvijo. Predno je odšel smo -mu morali obljubiti, da gabomo povabili k začetnemu obratovanja generatorja in stikalnih naprav. S svojim znanjem in izkušnjami je izzučiil mlade, ki so prihajali vpodjetej. Čeprav so že mnogi odšli jih je še vedno skoraj polovica takih električarjev v /pojedtju, ki jim je Janša dajal prve napotke in osnove o elektriki. Tov. Janšu bomo za ves njegov trud in za lep tovariški odnos hvaležni vsi sodelavci. Veseli bomo, če nas bo se min tja obiskal, da si bo ogledal razne novosti tehnike. Prepričani pa smo, da nam bo še marsikdaj pomagal tudi s svojimi nasveti in izkušnjami. Vsi sodelavci mu iskreno želimo, da bi še mnogo let zdrav in zadovoljen užival zasluženi pokoj. Električarji obr. II Maks Blažič je odšel Januarja letos se je poslovil od mas naš dolgoletni sodelavec tovariš Maks BLAŽIČ. Odšel je v zasluženi pokoj. V predilnici I je bil zaposlen tpreko 25 let, kar je skoraj od njenega obstoja. Bil je vedno dober delavec in najboljši tovariš. Svoje znanje je z veseljem prenašal :na sodèl'avce ter tako vzgojil vrsto dobrih mojstrov in drugih delavcev. Tovariš Blažič je bil preko 15 let aktivni član Prostovoljnega (gasilskega društva »Tiskanima«. (Bil je več let poveljnik, pozneje pa predsednik tega društva. V času njegovega poveljstva in pred-sedništva je naša ekipa dosegla lepe uspehe, dobila več diplom, nagrad in pokalov. Na raznih občinskih tekmovanjih je bila vedno med .prvimi, -kar je v veliki meri tudi njegova zasluga. Tovariš Blažič je bil zaradi svoje pridnosti im tovariških odnosov zelo priljubljen in cenjen pa /ga bomo tem teže pogrešali, čeprav mu vsi člani ekonomske enote iz srca želimo mnogo veselja in sreče tudi v prihodnje. Člani e. e. predilnica I Zahvale Lepo se zahvaljujem članom EE splošna uprava za venec in za ostalo pomoč. Zahvaljujem se dalje tudi vsem tistim, ki so dragega očeta pospremili na pokopališče. Martinka Urbanc 17. januarja so pokopali našega člana Janeza Kodriča. Žena Marija se zahvaljuje sindikalni organizaciji za venec, svoji [ekonomski enoti pa za vso pomoč in razumevanje. Lepo se zahvaljuje tudi vsem, -ki so šli za pogrebom. Lepo se zahvaljujem sindikalni podružnici za novoletno voščilo in darilo, želim ,da bi kolektiv v letu 1963 dosegel še lepše uspehe, predvsem pa želimo mnogo uspehov tudi predilnici. Upam, da bom tudi sam hitro okreval, da bi lahko pomagal izvršiti obveznosti podejtja v letu 1963. Ivan Mlinar