THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI. Geslo: Za £ero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. V CHICAGL NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 38. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. FEBRUARJA—THURSDAY, FEBRUARY 24, 1927. LETNIK XXXVI. Stavka premogarjev neizogibna. - Položaj v Sangliaju. PRIZADEVANJE PODODSEKA PRIVESTI DO SPORAZUMA ZA NOVO POGODBO MED PREMOGARJI MEHKEGA PREMOGA IN LASTNIKI, JE BILO ZAMAN. — OPERATORJI VZTRAJAJO PRI ZAHTEVI ZA ZNIŽANJE MEZDE. Miami, Fla. — Tudi podod-seku, ki je imel nalogo, privesti do sporazuma med lastniki premogovnikov mehkega premoga in premogarji za novo mezdno pogodbo, ni uspelo. Kakor znano, stara, takozvana jackson-villska pogodba od leta 1924 bo v veljavi še do 31. marca. Zastopniki premogarjev, katerim na čelu je predsednik United Mine Workers of America, so se sestali na skupni konferenci v Miami, Fla., z zastopniki operatorjev v svrho dogovora za novo mezdno pogodbo namesto jacksonvillske. Na konvenciji v Indianapolis so dali tamkaj zbrani delegati zastopnikom presto roko pri pogajanjih v Miami. Le to so jim naročili, da ne smejo nobene pogodbe skleniti, ki bi se nanašala na znižanje sedanje mezde. Zastopniki so na konferenci storili vse, kar je bilo v njih moči. Da ne b< do dosegli zvišanja plače, so uvideli takoj.1 Nato so odstopili od zahteve in branili to, kar imajo: sedanjo plačo. Tudi s tem niso bili operatorji zadovoljni, temveč vztrajali so pri svoji zahtevi za znižanje mezde, zakar so seveda navedli vzroke. Zastopniki premogarjev niso več mogli popustiti in operatorji niso hoteli odnehati od svoje zahteve. To je privedlo do tega, da so oddali zadevo v roke pododseka. kateremu pa tudi ni uspelo privesti do sporazuma. Ako se s pogajanji ne bo kje j drugje nadaljevalo, in če se sporazum ne bo dosegel do 31. marca, bodo organizirani premogarji na polju mehkega premoga dne 1. aprila odložili delo. Gotovo je, da bo ljudsko mnenje proti operatorjem in bo simpatiziralo s premogarji, kajti oni so storili vse, da bi preprečili katastrofo — operatorji pa ničesar. -o- BYRD POLETI NA JUŽNI TEČAJ DRUGO LETO. Chicago, 111. — Ttichard E. Byrd, ki je prvi obkrožil z letalom severni tečaj, pravi, da bo drugo leto poletel tudi na južni tečaj. Že od maja lanskega leta dela tozadevni načrt. -o- EAST CHICAGO — LAKE CITY. East Chicago se bo spremenilo v Lake City. Na glasova nje je bilo dano šolarjem, za drugo ime East Chicagi. Največ glasov je bilo oddanih za Lake City. Tako se bo toraj odslej imenovalo in ne več East Chicago. -o- NEMČIJA V TELEFONSKI ZVEZI Z NEW YORKOM. Berlin, Nemčija. — Poizkus z brezžičnem telefonom iz Frankfurta v Nemčiji z New Yorkom potom Londona, se je dobro obnesel. Priprave so v teku, da se upelje redna tozadevna telefonska služba. Iz Frankfurta se govori naj prvo v London, od tam pa v New York. MUČNO STALIŠČE INO-ZEMCEV V ŠANGHAJU. Agitatorji v Šanghaju obglavljeni. — Stavka se nadaljuje. — Delavci se veselijo prihoda Kajšeka. — Kan-tonci obstreljujejo Sanghaj. Šanghaj, Kitajsko. — Splošna stavka v Šanghaju je bila dobro zasnovana poteza Kan-toncev. Čeprav je bilo ob začetku stavke naznanjeno, da bo trajala le 18 ur, vendar traja še nadalje. S tem dajejo stavku joči pogum kantonskim četam, ki prodirajo proti mestu. V soboto in nedeljo je bilo v mestu večje število agitatorjev aretiranih. 30 je bilo obglavljenih, katerih glave so oblasti obesile na drogove, kot svarilo drugim. Navadni delavci, težaki, nestrpno pričakujejo prihoda Kantoncev v mesto. Pravijo, tako so jih namreč naučili agitatorji. da ko pride semkaj Čiang Kajšek. voditelj boljše-viških čet s svojo armado, bodo postali vsi težaki bogati. Kjer sedaj zaslužimo po en dolar, jih bomo potem deset. Tako govore med seboj. Resnica je, da so delavci, ki opravljajo najtežja dela, prav slabo — sramotno nizko plačani. Zato ni čuda, če verjamejo a-gitatorjem ; zgubiti ' tako nimajo ničesar, slabše, tako si mislijo, ne more biti pod nobeno vlado. Prebivalci Sanghaja zdaj čakajo — istočasno se pa tudi pripravljajo — sami r.e vedo na kaj — na beg ali boj. Eno bo gotovo. Inozemci se orga-nizujejo .ameriške ženske so se registrirale pri inozemskih oblastih kot strežnice, kuharice, ali kar že je; pripravljene so po svoji moči pomagati, če bo prišla sila. Po zadnjih poročilih iz Pariza posnemamo, da so Kan-tonci že zavzeli mesto, druge vesti pa pravijo, da so boljše-viške čete že blizu mesta in ga obstreljujejo. Zadeta je bila baje tudi hiša nekega Ame-rikanca. Govori se tudi, da nameravajo Kitajsko razdeliti na dva dela. Koliko je na tem resnice, bo pokazala bližnja bodočnost. -o- COOLIDCEU GLADIJO POT ZA TRETJI TERMIN. Washington, D. C. — Posla-< nec Fairchild, je predložil zbornici predlog za amendment zvezne ustave, da bi predsednik Zed. drž. lahko ostal deset let v Beli hiši. Potem bi bil predsednik lahko izvoljen, ko je že drugi termin na predsedniškem stolčku — i še v tretje. Če bo ta predlog j sprejet, ne bo nobene za-: preke v tem oziru za Cool-j idgea, če bo tudi topot imenovan za predsedniškega kandidata. ANGLEŠKI VOJAKI NA POTI PROTI KITAJSKI. Slika nam predstavlja angleške čete, ki korakajo po ulici v Portsmouth, iz katerega mesta so se vkrcali na parnik, ki jih je odpeljal proti Kitajski. Prizor je sličen onemu iz svetovne vojne. KRIŽEM SVETA. HAUGENOV PREDLOG BELI GLAVO GOOLIDGEU. ANDREWS ZAHTEVA POL MILIJONA ZA ŠPIJONE. Širite amer. slovenca Predsednik dobiva nešteto brzojavk in pisem, v katerih mu svetujejo, kaj naj napravi s Haugenovem predlogom. — Zapad pravi naj podpiše — vzhod pa, naj vetira. Washington, D. C. — Pač težko je stališče, v katerem se nahaja sedaj nas predsednik Coolidge. Vsem še Bok ne u-streže, tako pravi stari pregovor. Tudi Coolidge ne bo mogel vsem ustreči, enim se* bo gotovo zameril. McNary-Hau-genov predlog za odpomoč framerjev mu je predložen v podpis. Ta nredlog pa Coolidge ne odobruje in je bil proti njemu takoj, ko je prišel na dan. V soboto je bil imenovani predlog predložen tajniku poljedelskega departmenta — Jardinu. Pozneje ga je dobil v roke Coolidge, ki pa se je posvetoval s člani kabineta, kaj je storiti. Še predno je bil predlog predložen Coolidgeu, je prišlo v Belo hišo nešteto brzojavk in pisem, v katerem so svetovali — iz zapada, naj podpiše in iz vzhoda, naj vetira. Kaj bo storil, je danes še uganka. -o- SAMOMOR BIVŠEGA NEMŠKEGA BARONA V LOS ANGELESU. Los Angeles, Cal. — Herman Friedrich Bestmann, bivši nemški baron, ki je izgubil po vojni svoje premoženje v Nemčiji in prišel semkaj k svojemu sinu, si je končal življenje. Listek, ki ga je pustil sinu, je sledeče vsebine: "Kar si mi ti ukazal je tako mučno, da me žene v smrt. Ti si moj morilec. Bodi proklet.—Oče.'* Sin mu je namreč rekel, ako noče v njegovi hiši govoriti angleško, naj gre drugam. Sin ima tukaj kupčijo z zemljišči in je premožen. -o- — Chicago, 111. — Mrtev se je 'zgrudil po tleh 85 let stari John Mahoot, ko je stopil z voza na svoji farmi v Chicago Heights. Mahoot je bil eden izmed najstarejših naseljencev tukaj. -o Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiska! Agitirajte in pridobivajte novih naročnikov! Prohibicijski car pravi, da je forsiranje Volsteadovega zakona nemogoče brez dobro izvežbanih vohunov. — To pa stane denarja, katerega zahteva od zbornice. Washington, D. C. — Pomožni -zakladničarski tajnik, L. C. Andrews, je v pondeljek zahteval od finančnega odseka v poslanski zbornici, vsoto pol milijona dolarjev ,s katerim denarjem bi plačeval a-gente — vohune, brez katerih, tako pravi "car", ni mogoče forsirati prohibicijske postave. Seveda mu to ne bo uspelo, ker so možje v zbornici, ki ne pustijo. da bi se denar razmetaval po nepotrebnem. Vohunski sistem, kakršnega hoče Andrews, bi stal ogromno vsoto denarja — pomagalo pa ne bi prav nič — graft bi igral največjo vlogo, kakor jo danes. — New York, N. Y. — Tudi ženska se potegujejo za predsedniški stolček. "A Woman in the White House" je naslov članku, priobčenem v nekem magazinu, ki namiguje na to, da bi tudi ženska bila sposobna za predsednico Zedinjenih držav. Navaja tudi imena žensk, ki bi bile za to mesto sposobne. — Rockford, 111. — E. E. Woonser, 55, in Allen Eakin, 27 let, sta prišla ob življenje, ko sta z avtom zadela v voz cestne železnice. — Sayville, L. I. — Ponesrečila se je jadernica Bell, katero so valovi vrgli na tukajšnje obrežje. Posadko, broječo šest mož, so obrežni stražniki rešili. Prebivalci mesta so pa "rešili" tovor, obstoječ iz 200 sodčkov po 25 galon finega žganja, ki so plavali v plitvini, nekatere je pa vrglo na suho. — Springfield, 111. — John I Driscoll, star 66 let, predsednik Springfield Laundry kom-panije, je na ulici padel skupaj in umrl. Popolnoma zdrav je šel od doma, kamor se pa ni več vrnil. — Moskva, Rusija. — Ban-diti v mestu Raizan blizu Moskve, so napadli in umorili T. Kunina, njegovo ženo in pet o-trok. V Tangrog in okolici so banditi v teku enega leta umorili 150 oseb in jih oropali. Ta roparska banda je tako zverinska, da navadno svojim žrtvam povežejo roke in noge, nakar jih vlečejo na polje, kjer jih u-morijo jastrebi. — Kopenhagen, Dansko. — j Tukajšnji ameriški konzul je j naznanil policiji, da so po noči ■ vdrli tatovi v konzulat in navr- 1 tali blagajno, iz katere so od- i nesli*$130. Za tatovi ni sledu. | — Mendota, 111. — Zakaj bi ( si ne mlade, ko si še stare stri-; žejo lase. Od tukaj prihaja, vest, da si je po zadnji modi j pustila pristriči lase Mrs. Mar-' garet Bloom iz Amboy, ki je stara že 85 let. Pravi, da je nova moda bolj pripravna. — Ossining, N. Y. — Radi neprestanega deževja, je voda narastla in drla v kraje, kamor sicer ne pride. To pa je povzročilo, da so velika krdela podgan vsled vode morala zapustiti svoja skrivališča in priti na dan. Na dvorišče Sing Sing jetnišnice je prišlo te golazni vse polno, jetniki -so imeli špas, ko so jih pobijali. — Chicago, 111. — M. Roso-ne, star 59 let, 744 Foruer str., je tako nesrečno padel na sekiro, da je zadobil težko rano na glavi in je vsled zastruplje-nja krvi umrl. -o- YELLOW CAB VOZNIKI DOBILI BONUS. i Chicago, 111. —' Druga polovica leta 1926, je bila za Yellow Cab kompanijo zelo dobičkonosna. Te prosperitete so pa tudi deležni vozniki avtov. Dobili so namreč bonus v znesku $350,000. Kompanija ima zdaj zaposlenih 4000 šoferjev. Največ bonusa je dobil Nick Barsiikiewicz, ki vozi po zapadnem delu mesta in je zelo podjeten. Dobil je $204. * -o- Ne odlašaj na jutri, temveč še danes pojdi in a gi tiraj za Amer. Slovenca! Iz JugosMjs« _ NEKATERE OLAJŠAVE PRI TROŠARINAH IN TAKSAH; DAVKI V SLOVENIJI O STANEJO ISTI.— PUŠENJAK O PREOBREMENITVI SLOVENIJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slovenija še vedno plača največ ! davkov. i Belgrad. — Državni dohodki znašajo 13 milijard in pol. Pri razpravah finančnega odbora o državnih dohodkih je dr. Nikola Novakovič predlagal razna zmanjšanja določenih drž. dohodkov. Predvsem se zmanjšajo dohodki: davki na invalide, tako zvani invalidski davek, od 140 na 137 milijonov 600,000 dinarjev, izredne do-klade, 300 odstotkov. V Sloveniji se zmanjša pri osebnih davkih pridobnina 1. od 300 tisoč na 10,000 Din, 2. od 348 tisoč na 12,000 Din. Cena soli se zniža za pol dinarja na kilogram. Trošarina na riž, sveče, surogate kave in karbid se popolnoma ukinijo, enako za cikorijo. Takse, ki se plačujejo ob priliki ustanovitve delniških družb, se zmanjšajo. Posebna pozornost se je posvetila neposrednim davkom. Da bi se ustvarili čimboljši pogoji za varčevanje, se popolno-1 ma ukine davek na obrestne vloge za varčevanje. Poslanec Pušenjak je poudarjal, da se je proračun dohodkov sicer zmanjšal za 814 milijonov. To zmanjšanje ne pomeni zmanjšanje dajatev, temveč izvira cdtod, ker so se zmanjšali dohodki državnih gospodarskih podjetij. Dohodki iz neposrednih in posrednih davkov in dohodki iz monopol-ske uprave so ostali nespremenjeni, oziroma izkazujejo v primeri z lanskim proračunom neznatne razlike. Kakor kažejo imesečni izdatki, tako je govoril [Pušenjak, so se dohodki v prej-šnem proračunu pretirano visoko cenili. Isto napako je videti v predloženem računu. Glede davkov je Pušenjak rekel, da bi bilo potrebno, da bi se v proračunu znižali tudi davki za Slovenijo, ker so ti pretirano visoki. Radi neznosnih davkov davkoplačevalci propadajo. — Znižanje bi bilo potrebno radi tega, ker plačuje Slovenija poleg Vojvodine največje davke. Gotovo je, da bodo davčne o-blasti v Sloveniji v prihodnjem letu davčni vijak enako strogo ;navijale, kakor lani, ker se ni Iv proračunu nič spremenilo. — jNajveč pritožb v Sloveniji izvira odtod, ker vlada velikanska neenakost glede posameznih |davkov v posameznih pokrajinah. V 1. 1925-26 je Slovenija plačala davka na poslovni promet 46.8 milijonov dinarjev, Srbija samo 38.5 milijonov dinarjev. -o- Dve težki nesreči. V mariborsko bolnico je pripeljal rešilni oddelek dve težko ponesrečeni osebi. Posestnik Anton Laufer iz Strihovec pri Št. Ilju je po nesrečnem slučaju izgubil desno roko. Malo kasneje, ko je rešilni avto odšel v* Št. IIj, se je ponesrečil v Mariboru v neki mizarski delavnici zaposleni pomočnik Stanko Ku-mer. Stroj mu je zmečkal levo iroko. Ker je rezervni rešilni i avto v popravilu, so morali prepeljati Kumerja v bolnico z av-tom požarne brambe. -o- Poročil se je dne 20. m. m. trgovec g. Fric Gajšek, sin veletrgovca iz Loke pri Žusmu. z irdč. Tdo Kincl, hčerko znane rodbine Franca Kincla. posestnika in trgovca v Sv. Juriju oh južni ž. -o- Zanimivosti pri Sv. Jederti nad Laškim. Kruta smrt nam pobira matere na porodu. Novembra jo vzela Terezijo Očko (Tlrezo-varco), januarja pa Lucijo Hribar (Jegrišnico) in Mico Kra-šek (Motnikarco). Zdravniška pomoč jih ni zamegla of rt i.__ Vse tri so bile bogoljubne matere, zveste žene in skrb;'.' gospodinje. — V župnijo s.) se prikradle tudi ošpice, ki jih čuti zlasti rečiška s. ki. za n jimi je prišla še iz prejšnjih let dobro znana hripa, a se prika-jzuje redko. — Gospod alk< hol so prikorakali na dan vnlil-'v, ko je baje prepovedano točiti opojnine, v bližino volišra. opijanili mnoge in povzročili krvav spopad med junaškimi demokrati. VOLIVNI BOJ V CHICAGL Chicago, 111. — Primarnih volitev v torek v Chicagi za župana in aldermane se je vde-ležilo okrog 700,000 volivcev, kar je jako malo, kajti registriranih je en milijon. Kakor navacfno, tako tudi te volitve niso potekle mirno. Na večih voliščih je prišlo do spopada, v enem kraju so policisti aretirali neke razgrajače v avtomobilu, ki so bili oboroženi z revolverji in strojno puško. Policistov je bilo v službi ta dan 3200, poročilo pravi, da so imeli dovolj opravila. Aretirali so večje število izgredni-kov. Primarne volitve so izpadle ugodno za William-a Hale Thompsona, kajti dobil je 180,039 glasov več, kot pa Edward R. Litsinger. Sedaj se bo vršil boj med sedanjim županom Deverjem, ki se poteguje za zopetno izvolitev in med Thompsonom. Poleg Thompsona so zmagali na republikanski listi tudi sledeči: Patrick Sheridan, za mesto City klerka in Charles S. Peterson za mestnega zakladni-čarja. Na demokratski listi so zmagali pri primarnih volitvah sledeči: Za župana, Dever, City klerka, A?. F. Gorman in zakladničarja M. S. Scymczak. Volitve se bodo vršile, dne 5. aprila 1927. Robinzonada mornarjev. Ladja "Morava" se i o nedavno potopila blizu črnogorskega Bara. Z nje se je rešilo r» mornarjev, ki so splavali na breg. Od tam so se napotili preko črnogorskih skal in g s-a p. Ker je bil en mornar ranjen, so ga morali nositi. Kr so prišli v neko vas, so jih hoteli ljudje ubiti, ker so mislili, da so kaoa-ki. Z največjo težavo so si znova rešili življenje. Ko so kmete prepričali o svojem žalostnem položaju, so jih lepo sprejeli, nahranili in oblekli. Končno so jim dali na razpolago konje in vozove, da so se odpeljali do Sutomore. Nesrečni bro-idolomci so zgubili vse in si še poleg tega pokvarili zdravje. _rt_____ DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljate v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluiite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_________9 9.45 1,000 Din______$ 18.60 2,500 Din________$ 46.25 5,000 Din_________$ 92.00 10,000 Din_________$183.00 ' 100 lir_________$ 5.20 200 lir________$10.10 1 500 lir .........$24.25 1000 lir___________________$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti alJ pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y. Četrtek, 24. februarja 1027 'AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi ta najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen lets 1S9L The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Izhaja vsalc dan razun nedelj, Don-deljkov in dnevov 90 praznikih. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: Canal 0098, Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave? 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: Canal 0098, Naročnina: Za celo leto _i_$5.00 Za pol leta _ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__6.00 Za pol leta _ 3.00 Subscriptions: For one year________$5.00 For half a year_ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year 6.00 For half a year_____3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nemška politika napram Poljski Kaj je s Slovansko idejo? življenske, telesne sploh, ki jih zahteva vsaka, kaj še le moderna vojna. ad 3) Toda ne le priznati možnost in potrebo, da se zasigura mir, treba je tudi verovati, da se bo ta možnost udejstvila: verovati je treba, da bo beseda postala meso! Kdo izmed nas bi mogel reči, da si rte želi ;niru, da želi vojno? A kako malo nas je morda, ki verujemo v mir, v njega končno zmago. Zato pa smo vsak čas pripravljeni na vojne. Ali temu ne sme biti tako! Kdor veruje v svoj cilj, ta ga tudi doseže. Kako vendar moremo pripraviti ustvaritev mirnega sožitja narodov, ako sami v njega dosego ne verujemo? Mi moramo verovati v dosego svojega cilja, ker je dosegljiv in ker ga hočemo doseči. Mi moramo zanj smotreno delovati, obujati moramo povsodi .zanimanje za mirovni problem, razmišljati in razjasnjevati, pomagati vedno in povsodi ustvariti mentaliteto naroda in vseh na- rodov tako, da bo vse njih teženje usmerjeno za svetovnim mirom. Ce je danes res da je v nekih državah splošna narodna men-taliteia orijentirana pacifistično, pa moramo na žalost v drugih konstatirati še vedno mnogo bojno razpoloženega duha. Ko se bo pa v vseh deželah uveljavilo prepričanje, da je^yojna zlo, ki se ga more in ki ga je treba odpraviti, bo zelo težko, da pride do nje. Da danes do tega še ni prišlo, temu je v veliki meri kriva nevera, nezaupanje, da je vojne mogoče odpraviti. Ali moremo verovati, da se bo človeštverdo konca svojih dni med seboj morilo? DRUŠTVO NARODOV. (Nastanek). Teoretični temelji pacifizma so bili podani. Treba je bilo le še poklicati njega ideje v življenje, takorekoč organizirati idejo pacifizma. Tudi ta organizacija je idejno že davno obstojala, manjkalo je le še takega povoda in incijative, da se idejna organiza- (Ponatis predavanja.) Zato so od vsake vojne več ali manj prizadeti vsi narodi in zato imajo vsi pravico povedati v tem primeru svoje pravično mišljenje in varovati skupne interese. Iz tega tudi izvajam dokaz za potrebo mednarodnega sodelovanja za zasiguranje svetovnega miru. Človek ledene dobe gotovo ne bi uvide!, da nekoč ne bo odločala le moč posameznika; ali tudi mi danes ne bomo uvideli, da ne bo vedno odločala vojna sila v sporih med državami? Ali se nam, ko premišljujemo popisani razvoj, ne zazdi, de je mogoče doseči svetovni mir, ali ne spoznamo, Nekemu jetniku se jo posrečilo, da je v zidu izkopal luknjo, a v zadnjem trenutku preden je ubežal, so ga pa zasledili. "Torej," mu reče ravnatel j kaznilnice, "hoteli ste pobegniti, zakaj čemu bi vam sicer bila ona luknja." — "Ah, veste," je jetnik jecljaje odvrnil, "le ventilacijo sem si hotel zboljšati." Odnošaji med Nemčijo in Poljsko se nikakor nočejo izboljšati. Pričakovanje, da bo prinesla izboljšanje vlada maršala Pilsudskega, ki se orijentira v prvi vrsti proti vzhodu, se ni obneslo in razmerje med Berlinom in Varšavo se še neprestano slabša. Danes se poljsko-nemško nasprotje koncentrira okrog vprašanja trdnjav na nemški vzhodni meji. V Parizu se vršijo baš sedaj plenarne seje medzavezniške vojaške komisije, ki se bavijo s problemom novih trdnjav v vzhodni Nemčiji v bližini poljske meje. Gre za to, ali ostanejo te trdnjave ali se morajo uničiti. Nemško in poljsko časopisje vodi o tem srdite polemike že dalje časa; vrhunec pa doseza kampanja te dni, ko se v Parizu odloča usoda trdnjav. Obe stranki skušata vplivati na sklepe medzavezniške komisije. Gre v prvi vrsti za trdnjave okrog Kdnigsberga (Kraljev-ca) v Vzhodni Prusiji in okrog mest Glogau in Kiistrin na po-znanjski meji. Poljaki trdijo, da imajo navedene nemške trdnjave namen, služiti v prvi vrsti kot oporišča za napad proti Poljski. Proti nemški trditvi, da gre samo za brezpomembne utrdbe, to je samo za prenovljene in moderniziranje zastarelih trdnjav z defenzivnim značajem, se sklicujejo Poljaki na to, da so Nemci trdnjave v zadnjih letih temeljito povečali in razširili. Pri Kiistrinu n. pr. so tvorile stare utrdbe fronto v širini 5 km, nove utrdbe pa tvorijo v širini 45 km močno bazo za eventualne vojne operacije in pomaknili so jih za 15 do 20 km bližje k prehodom čez reko. Slično se je zgodilo z utrdbami pri Glogau. ki so se prav tako povečale in pomaknile bliže k poljski meji. Gre tedaj za to, da se dokaže imenovanim trdnjavam ofenzivni značaj, kar bi bil razlog, da se morajo odstraniti utrdbe. Vzpričo dejstva, da n. pr. Anglija v sporu za meje med' Nemčijo in Poljsko očitno simpatizira s prvo, je razumljivo, da se je polastila poljske javnosti velika nervoznost. Nemci seveda izrabljajo položaj in vrše najhujšo kampanjo zoper poljsko stališče. Nemški viri razširjajo celo poročila, da se celo Francija nagiba na nemško stran, in da se je na razgovorih v Thoirvju pariška diplomacija dala pregovoriti za koncesijo, da ne smatra nemško-poljske meje za nespremenljivo. Francoski veleposlanik v Varšavi Laroche je moral v posebni izjavil v imenu francoske vlade protestirati proti takim informacijam. Zadnje vesti trdijo, da se bo v Parizu dosegel kompromis, in sicer v tem smislu, da se bodo morale trdnjavske utrdbe v Glogau in Kiistrinu, v kolikor so se zgradile v zadnjem času, podreti, trdnjava v Konigsbergu pa bo ostala v celoti. Te vesti prihajajo sicer iz berlinskih virov, a je zelo verjetno, da se bodo uresničile. Ko je bila končana svetovna vojna, ki je prinesla vsem zasužnjenim slovanskim narodom, z edino izjemo Lužiških Srbov, svobodo, je med slovanskimi narodi prevladalo mišljenje, da je z vzpostavitvijo svobodnih slovanskih držav postala slovanska misel brezpredmetna. To mišljenje je bilo razširjeno na slovanskem jugu in na slovanskem severu. Svetovni dogodki, ki so se razvijali večinoma v protislo-vanski smeri, pa so kmalu poučili Slovane, da je njih bodočnost zasigurana sarry), ako se slovanski narodi strnejo v enotno falango in ako izvajajo slovanske države politiko, katere jedro bi naj tvorila ideja slovanske vzajemnosti. Ta preokret v političnem naziranju je nastal razmeroma prav zgodaj na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji, ki sta prvi spoznali, da je najtesnejša medsebojna zveza najboljše jamstvo za obstoj in napredek obeh držav. Tudi na Poljskem, kjer slovanska ideja ni bila nikdar posebno razširjena, in v Bolgariji so jeli polagoma^ prihajati do spoznanja, da je najboljša politika ona, ki se na- DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU. slanja na ostale slovanske narode in slovanske države. Tudi v sovjetski Rusiji, ki je bila doslej nositeljica inter-nacionalizma, je.opažati zanimiv preokret, ki(se izraža v težnji, da bi se naslonila na to ali ono slovansko državo. In nedavno tega je Čičerin, sovjetski komisar za zunanja dela, govoreč v interviewu o Jugoslaviji, ubral strune, ki so zvenele skoraj — panslavistično. Vse torej kaže Tla to, da se med vsemi Slovani vedno bolj utrjuje prepričanje, da mora biti slovanska ideja, prilagode-na sedanjemu času in sedanjim razmeram, sestavni del vladne politike v vseh slovanskih državah. Najbolj uvidevajo to Če-hoslovaki, zato tudi najintenzivneje razpravljajo o slovanskih problemih baš češkoslovaški listi. Tako je prav te dni priobčil "Venkov," glasilo češkoslovaške agrarne stranke in obenem organ ministrskega predsednika Švehle, članek "Mi in slovanske zemlje," v katerem ugotavlja, da Čehi še veliko premalo poznajo ostale slovanske narode in da je zanje nevarnost živ-Ijenska potreba, da sistematično goje čim najtesneje stike z ostalimi "Slovani ter skušajo vzpostaviti ž njimi vzajemnost ne samo na kulturnem in gospodarskem, marveč tudi na političnem polju. List je mnenja, da se ideja slovanske vzajemnosti ne samo ni preživela, marveč je danes bolj aktualna, kakor kdaj prej. Kajti ves politični razvoj današnjih dni gre proti Slovanom. Angleži vodijo na vseh linijah boj proti Rusiji, da jo gospodarsko paralizirajo. V teh načrtih se vežejo z Italijo in Nemčijo. Zato za Slovane ni izhoda, ako ne postanejo vzajemni in eden druge podpirajo, kjerkoli se kateremu izmed njih krati pravice. TO IN ONO IZ SO. CHICAGE. So. Chicago, 111. Mesec februarij pravijo, da je trd mesec. V tem mesecu je po navadi tudi za časnikarje bolj trda. Vendar predno zaključimo, kratki pa težavni februarij, se moram še oglasiti znani southchikaški poročevalec, ker se drugi nočejo poka-I zati na plan. Nekaj novic vam bom pa vendar povedal, dragi bravci Amer. Slovenca. Kar pratiko v roke vzemite, da bo šlo pošteno po vrsti, po dnevih. Dne 2. februarja je priredilo cerkveno pevsko društvo Zarja v ožjem krogu zabavni večer, kot drugoletnico svojega obstanka. Tudi harmonika se je oglašala, pa poročevalca ni zmotila, da bi se bil zavrtil s kakim "zauber" dekletom. Ta posel je za druge. Prvo nedeljo v februarju, t.j. dne 6. februarja, je priredilo žensko podporno društvo Marije Č. Sp. št. 80 KSKJ. običajno letno predpustno veselico. Bila je sijajna udeležba, zato je bil tudi dober finančni uspeh. Kot je opažati, je letošnji predpust tudi southchicaško Spelo zmešal. Ne verujem, da je Špela tako zaposlena, da ne bi mogla vsaj malo omeniti, da sta dne 10. febr. obhajala srebrno poroko, oziroma 251etni-co zakonske zveze Mr. John in Mrs. Marg. Stanko. Prijateljice imenovanih so tihoma v cerkveni dvorani slavljencema priredile "Surprise party." Okoli 100 oseb se je udeležilo tega večera. Zbrani so slavljencema poklonili krožnik amerikanskih srebernjakov, tako se je sporočilo odsotnemu poročevalcu. V nedelje, 13. febr. je bila v cerkveni dvorani ob 8. uri seja društva H. N. S., in pa volitev odbora. V priznanje, da je leta 1926 dobro deloval, je bil enoglasno izvoljen in potrjen stari odbor. V torek, 15. febr., ob 7:30 je bila cerkvena letna seja. — Zbralo se je bilo dokaj faranov in seja se je mirno vršila v splošno zadovoljnost vseh navzočih. V cerkveni odbor so bili izvoljeni: Martin Shifrer, Fr. Juvančič, John Likovič, Fr. Škulj, Frank Kapler, Fr. Bizjak, Louis Mer-gole, Martin Vidic. Kolektorjem so bili imenovani: John Progar, Kari Perko, Rudy Primožič, Tony Primožič. Povem vam, dragi čitatelji, da zadnji čas pri nas burja hudo rogovili in veter preveč gospodari. Toda mati štorklja je pa neustrašena požrtvovalka in ^e je zopet mudila v So. Chica-jgo. -Dne 13. febr. namreč smo 'pri sv. Juriju krstili malega jRajmunda Frank o iz 9710 Ew-ing Ave. j V soboto, 19. febr. sta si v slov. cerkvi sv. Jurija ob 1:3Q obljubila zakonsko zvestobo Miss Ella Gorenc in Louis Mender. Bilo srečno! i Same 251etnice pri nas doživljamo v letu 1927. Preteče-no nedeljo, 20. febr., je obhajalo podporno društvo sv. Jurija JKJ. 2oletnico svojega obstanka in sicer zelo slovesno. — Zjutraj ob 10. uri je bila peta, latinska maša za ranjke-in žive čiane. Na večer so pa v cerkveni dvorani slavili svojo 251etni-co. — Da pride poročevalec konečno do konca februarja, bo pa še to javnosti izdal, da prihodnjo nedeljo, 27* febr., bo cerkvena dvorana zelo oblegana. Zakaj pa? Ali res hočete vedeti radovedni čitatelji? — Drage in židane volje vam povem, da bo prihodnjo nedeljo zvečer zabavna prireditev slov. kat. uram. kluba sv. Jurija. Slišal sem praviti, da bodo tisti večer poskušali svet narobe postaviti. Ej, ej! Zaspani fant od fare in pa zaposleni Tone s lp-i-ba in ti, molčeča Špela, in vsi drugi, idimo pogledat, kako bodo svet obračali. Poročevalec. •-o- SREBRNA POROKA V WEST ALLISU. West AlHs, Wis. Cenjeni g. urednik:—Prosim, da uvrstite ta moj skromen dopis v predale našega priljubljenega lista Amer. Slovenra. Delavske razmere so bolj slabe, kakor menda povsod. V društvenem oziru pa jako dobro napredujemo, kakor tudi v verskem. Tukaj imamo slovenski rojaki dve sv. maši v nedeljo, pri vsaki je cerkev polna vernikov; tudi če bi bile tri maše, bi bflo pri vseh polno ljudstva. Tako je tudi po drugih cerkvah v mestu Milwaukee in West Allisu. Dne 29. jan. je obhajal 25-letnico, ali srebrno poroko, Mr. Joe Arch in njegova žena Jo-zefina, ki živita že 25 let v za- j konu v veselju in zadovoljstvu. Poročena sta bila v Chicagi v cerkvi sv. Štefana. Poročil ju i je takratni župnik Father Plev-nik, ki je sedaj župnik v Jo-I lietu. Joe Arch je bil rojen pri fari Leskovec, okraj Krško. Njegova žena, roj. Jožefa Male, je iz Škocjana. Lepo je bilo videti na srebrni poroki, ko sta korakala v cerkev s svojimi otroci, tremi deklicami in dvema fantoma. Otrok sta imela šest, ena deklica jima je umrla, ko je bila še mala. Vsi skupaj so stopili k mizi Gospodovi, . kar je bilo res lepo videti. Čast taki družini. Zvečer se je slavnost obhajala v Kralovi dvorani na 5. Ave. Bilo je kakih 150 ljudi. Pozdravni govor je imel Mr. Joe Jerent, predsednik društva sv. Jožefa KSKJ. V angleškem jeziku je pa govoril Mr. Anton Kozlevčar. Govorili so tudi drugi, kakor alderman Mr. Mike Benich, načelnik policije Vel-sor in dr. Štefar.ič. Bila je to ena najlepših srebrnih porok na West Allis, kar jih pomnimo. Res je nekaj lepega, ko živi družina v lepem krščanskem duhu, v katerem vzgaja tudi svoje otroke, kar je baš ta slučaj pokazal, ko so otroci s starši pristopili k mizi Gospodovi. Dal Bog, da bi bilo še več takih srebrnih porok. Pozdrav na vse naročnike lista in uredništvo in upravni-štvo! Eden navzočih pri sreb. por. -o- SMRTNA KOSA V PUEBLO. Pueblo, Colo. Poročati imam žalostno novico iz naše naselbine. Naša so-sestra, Mrs. Frances D. Sabo, je Ipreminula v najlepši življenski dobi, stara 38 let. Pokojna je bila blaga žena in dobra mati svojim otrokom. Kot muzikan-tinja je spadala k American Federation of Musicians Union i Local No. 69. Bila je tudi članica kat. Borštnaric in društva sv. Jožefa KSKJ. Zapušča žalujočega soproga Johna W. Sabota na 221 East Pitkin St., jdva sina ter eno hčerko. Za njo žalujejo tudi tri sestre, Mrs. j Math Jerman, Mrs. Frank Gra-hek, Pueblo, in Mrs. A. B. Clark, ki se nahaja v Denver-ju. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na East Pitkin cesti v cerkev sv. Patricka, odtam pa na Roselawn pokopališče. Blagi ženi, ki je tako lepo skrbela za svoje otroke in je bila tako dobra vsem, s katerimi je prišla v dotiko, naj bo lahka ameriška žemljica, ostalim pa naše sožalje. \ Mary Snedec, predsednica Kat. Borštnaric. IZ URADA "DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV." Denver, Colo. J Naznanjam vsem Slovencem j in Hrvatom v Denverju in oko-! lici, da priredi "Dom Slovenskih Društev" dne 27. febr. ob pol osmih zvečer zanimivo igro "Občinski Pepček." Igra je lepa tridejanka in bo gotovo vsakemu dopadia, zato ste vsi u-Ijudno vabljeni. Dolžnost članov in članic, ki pripadajo društvom, ki so del ničarji Doma, je, da se vdele-žijo prireditve. Po igri, ki bo trajala dve uri, bo ples in prosta zabava. Pomagajte blagajni s tem, da se udeležite polno-številno. j Velik je trud članov pevskega in dramatičnega kluba, ki hodijo na vaje skoro vsaki večer, zakar ne dobijo ničesar. So tudi taki, ki niso člani teh društev, pa vendar žrtvujejo svoj dragoceni čas v korist Doma. Toliko bolj je pa dolžnost članov, da pomagajo in kupijo vstopnice, ki so po 50c. Pri domu je treba popravila, i zato priskočite na pomoč. Po- j praviti se mora tako, da bo odgovarjal zahtevam. Na tej prireditvi ne bo nobenemu treba žeje trpeti, za vse bo preskrbljeno z mehko pijačo in vsem potrebnim. Pričakujemo velike udeležbe, zakar se že naprej zahvaljuje pripravljalni 0(1 bor. Dne 1. marca priredi Altar-no društvo sv. Ane maškerad-no veselico v korist cerkve Kraljice sv. Rožnega venca, ki se začne ob 7. uri zvečer. Vstopnice po 35c. Za lepe maske je določena nagrada, toraj le potrudite se. Prigrizka bo dovolj za vsakega, pridite polnoštevilno. Čisti dobiček je namenjen za našo cerkev. Bliža se tudi postni čas in bo zaključek veselic; zato se zdaj udeležite. George Paviakovič, tajnik Doma Slov. Društev. -o- NAZNANILO. Barberton, O. Naša podružnica S.Ž.Z. opozarja s tem vse članice, da se vršijo naše seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Na ustanovni seji smo sklenili, da se vrši prihodnja seja pri sestri Angeli Beg, 375 Mel-win St. v Barberton ob 7. uri zvečer. Vabijo se vse žene in dekleta, da pridejo na sejo ter postanejo članice podružnice št. 6 v Barbertonu. Za podružnico št. 6 SŽZ.: Frances Štanger, tajnica. . -o- Učitelj: Pazite sedaj. Pripo- , vedovati vam hočem sedaj o povodnjem možu. Toda če ne boste na mene gledali, si ga ne bodete mogli predstavljati." Resen kandidat. — Urednik lawndalske tetke na noben način ne misli odjenjati od kandidature za frančiškanskega komisarja, kakor to izgleda iz njegovega pisanja. Še vedno se trošta s to šaržo. On pravi, da njega ne bi primorala k rezi-gnaciji nobena stvar. Slovenski frančiškani imajo sedaj lepo priliko, da dobijo stalnega komisarja. Jože naj se pa pripravi za novicijat, nakar ga bomo slovesno utaknili v kuto. Pri tej slavnosti bodo navzoči gotovo vsi njegovi kolegi in somišljeniki. To bo slavnost fn pol! — To seveda le za šalo.— Ampak njegovo kretanje zadnjih dni je precej podobno kre-tanju svobodomiselca Vol-taire-ja, kateri je vse življenje smešil cerkev in vero, nazadnje pa so se kolesci začeli vrteti v drugo smer. Ne privoščimo kaj takega nikemur, a lahko pa se zgodi, da se bo še Jože oblačil v meniha, kakor se je Voltaire v duhovnika pred svojo smrtjo. Vse še lahko pride. Le kdor se nazadnje smeje, se smeje najbolje . . . Gordijski vozel. — Y Lav.n-diji čaka gordijski vozel, da ga kdo preseka. Dr. Grahekov dopis je poki pan za vse večne čase in baje ga ne dajo v tetko, pa magari se vsa javnost na glavo postavi. Kart na mizo rdeča gospoda ne položijo za nobeno ceno! To je, kar je. (Prispevek.) — Pisun "Vesti iz Moronije" ostane vedno isti, če mu še tako jasno dokažeš, da iz praznega lonca se ne da ničesar vzeti. Vol je vol, če mu tudi roge odbiješ. —Rev. Podbregar, Lemont. Patent na latinščino. (Prispevek.) — Peter Zgaga piše, da je Rev. Černe dobil zaslužen odgovor ter je žalostno kapituliral. P. Z. se je menda učil nekoliko latinščine v Kranju in meni je zelo všeč ta izraz "kapituliral," ker se popolnoma Ivjema z njegovim značajem. Ta izraz je v tesni zvezi z izrekom "mente captus," t. j. po domače: prsmuk . . . Zato mu Igre vse pripoznanje in dobi patent za ta izraz! . . . . Obžalujem le, da se P. Zgaga laže nii debelo in da tudi v Jolietu nisem dobil zasluženega odgovora na moje članke. Prav žalostno pa je, da morajo vas, spufane liberalce, ki ste zafučkali sklad za Zavetišče, učiti poštenosti slov. duhovniki. Celo zagrizeni rdeč-karji vam očitajo, da bi vi liberalni frakarji križali prav zagotovo kakega slov. duhovnika v slučaju, da bi on poneveril ta sklad. Gliha vkup štriha! Liberalci ste zapravili sklad Zavetišča in rdečkarji milijonski fond, oboje je bilo namenjeno za vdove in sirote. Slov. duhovniki so pa vzrok vseh ttih nesreč !—Rev. J. Č. -o- Ali si že nagovoril svojega soseda ali prijatelja, da se naroči na Ameri-kanskega Slovenca? da se mu že bližamo? ad 2) En dokaz o potrebi mednarodne organizacije za mir sem že navedel zgoraj. Povdariti hočem sedaj le še enega, ki je z navedenim deloma v zvezi. Pač mi ne bo treba posebej dokazovati, da vojna nikakor nima takih lastnosti, da bi v njej odločala pravica. Ali pa more kdo z.mirno vestjo trditi, češ ni potreba, da odloča pravica tudi na mednarodnem foru? Iz tega zopet jasno sledi, da je dosega mednarodnega miru in ž njo omogočeno pravično reševanje sporov med narodi brez. dvoma potrebno, potrebno, ker to zahteva najosnovnejši princip pravičnosti in gospodarskega - ter kulturnega napredka. Kajti še v primeru, da se zmaga nakloni res upravičeni stranki v vojni, se moramo vprašati, ali odtehtajo vsi uspehi vojne (in» koliko je med njimi le navideznih) le v majhni meri nad vse dragocene in številne človeške žrtve, moralne, cija pretvori v faktično, zunanjo. Tudi to se je zgodilo: danes imamo DN. • Svetovna vojna 1914—1918 je zasekala v organizem človeštva tako grozne rane, da akoprav se je že toliko slišalo in pisalo o njenih strahotah, ima vendar večina ljudi le slab, majhen pregled in pojem o vsem trpljenju, ki ga je prestalo na vojni udeleženo in deloma tudi neudeleženo človeštvo. četrtek", 24. febYuarj'a 1927 "amerikanski slovenec' Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shntte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 480a Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Koctcian, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. \ Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbiižnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! TO IN ONO. FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC JANUAR 1927. DOHODKI: 1. 157.22 132.3U 109.10 3.72 48.30 ___ 450.64 St. Smrt. Boln. Poškodb. & Onemog. Strošk. Pristop- dr. sklad sklad operacije sklad sklad nina Skupaj 3. 233.39 200.40 158.90 5.68 71.00 1.00 679.37 4. JO.SiS 19.00 14.10 .52 6.75 ___ 67.25 5. 153.5«! 12S.10 81.40 3.38 51.25 —.— 417.72 6. 32.27 31.80 15.90 .68 13.50 1.00 95.15 s. 143.82 100.30 87.20 2.94 38.80 _ 373.06 S. 2S.73 31.30 23.40 .78 9.75 —.— 93.96 y. 91.86 88.40 65.60 2.24 28.00 —._ 276.10 11. 2<>.54 20.10 21.70 ".74 9.25 ___ 90.33 12. 10.88 14.60 7.40 .28 4.50 —.— 37.66 13. 13.46 14.00 11.40 .38 5.00 1.00 46.14 14. 42.37 46.80 21.40 .88 11.00 1.00 123.45 15. 28.91) 24.10 13.30 .46 5.75 _._ 71.70 1<>. 142.82 128.70 101.70 3.54 46.25 ____ 423.01 17. 2/ .78 33.80 21.80 .76 9.50 —,,_ 93.64 2'). 31.06 24.50 16.00 .70 8.75 —.— 81.01 21. 54.17 60.60 33.80 1.16 15.00 ___ 164.73 11 4>0.58 N4.70 44.60 1.64 21.00 2.00 244.52 23. 42.57 42.50 27.80 .96 12.00 _,_ 125.83 24. 13.72 10.70 8.50 .30 3.75 2.00 38.97 25. 17.34 23,60 11.00 .40 5.00 —,_ 57.34 2<>. . 31.57 37.20 16.00 .00 7.50 1.00 93.87 27. 17.53 20.10 11.70 .44 9.00 1.00 68.77 2X. JK.l 1 10.30 12.80 .46 5.75 —.— 56.42 2'>. 4'».38 25.30 13.00 .78 18.95 —.— 105.31 30. 47.71 48.00 21.00 .80 1Q.00 ____ 127.51 31. 13.90 8.40 .28 3.50 ___ 37.04 32. 20.35 22.10 11.00 .40 8.50 - _ 68.35 33. 34. 8.00 11.60 5.40 .28 3.50 2.00 30.78 21.63 23.70 2.50 .40 5.00 53.23 Obresti 1040.38 1509.40 998.70 36.58 495.80 12.00 4692.86 -<1 Jf.JO.uuu.00 vre lin osti hipotek >0 6 %....... 300.00 • Slaipni < nliodki \ januarju 1927 .............. 4992.86 2795.28 Skupni i fdatki v istem času ................... ........._______ MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. 200 AKR. ob glavni cesti No. end miljo "frontage", 10 akr. totc, Memphis. G. M. Wallace, Kerr- vcfli, Tcan.__F4-*,sr,č "CHICKEN-TRUCK FARM* 20 akr., 25 milj do trga, 10 akr. šine zemlje, 7 akr. višje ležeče, 3 akr. «oz-da. Hiša 5 sob, druga poslopja, vraža. $8000. Amer. Slovenec, 1649 W. 22nd Str., Chicago, 111._73-t*sr,č PRODA 800 AKR. 460 akr. obdelanega, 130 akr. S. F. dobra poslopja, voda, telefon, 9 konjev, orodje vse kar se potrebuje. Traktor na plin in mlatilnica. $32.00 za akr. Nekaj gotovine, A. G. Moodie, Fillmore, __ Sask., Canada._ 99-č,p,5 80 AKR. zemlje okrog 50 milj do St. Paul, Webster, Hudson, Wis, __98-č,p,s ! SAMO $200.00 TAKOJ. ' 5234 S. Winchester, poslopje 2 nadstr. , Po 4 in 5 sob. elektrika. $7500 Bik. Ro-bey-5lst, A. J. Lieberman, 105 North Clark St. State 5647. 30-srdosr ZID. POSLOPJE, trgovina, proda na i 717 W. 69th blizu Halsted, 4 sobei ; flat, za vsako obrt. $12.500. 36-srdosr t PRODA trgovino, hiša 2 stan. garaža za 3 kare. "coal, express business" samo $9500. 1009 W. 69th St. [___48-č,p,s i HIŠA 6 SOB. 50x150 lota, mehka voda. elektrika, novo dekorirano, garaža. $1200. Carl Palmer, Coal City. III. 63-s,t,sr I MODERNA REZIDENCA 4. spalne sobe, 2 kopelji, porč, garaža, lota 40x125. — $12)800. — 4515 N. Monticello Ave.__81-t,sr,č HIŠA 5-6 SOB, lota 33x125, garaža 2 kari, 1922 Scoville Ave. Berwyn, 111. 78-t,sr,č DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. Aretacija "duha." Iz Ancone poročajo: Te dni se je pripetil v vasi Morro d'Alba fantastičen dogodek. Že dalje časa je strašila v temnih nočeh po vasi v belo rjuho zavita prikazen. Lahkoverni ljudje so bili vedno bolj prestrašeni, tako da si končno ni upal zlepa kdo v temni noči iz hiše. Za stvar je izvedela tudi oblast, ki je naročila karabinjerjem, da naj stvar preiščejo ter "duha," če ga srečajo, aretirajo. Prihodnjo noč, ko je bilo temno kot v rogu in je žvižgal hud vi-| har okrog hiš, so pričakali ka-j rabinjerji "duha" za grmom:.' Ko je pristopical okoli polnoči1 gravitetično mimo, so skočili j karabinjerji iz svojega skriva-! lišča in zgodilo se je čudo. Do-' čim je zbežal doslej še vsakdo1 pred njim, je zbežal pred orož-j niki on. Tekel je čim najhitreje so ga nesle noge, skakal čez! ograje, jarke itd., dokler se ni! končno izpodtaknil ter obležal z zvito nogo v precej globoki grapi. Tedaj so ga karabinjerji dohiteli, aretirali ter mu strgali rjuho s telesa. Na svoje veliko začudenje so ugledali pred seboj — žensko. Gnali so jo na poveljstvo. Tam pa jih je čakalo še večje presenečenje. Ko so namreč žensko natančnejše preiskali, so ugotovili, da je — moški. Sprva je navedel po vrsti par izmišljenih imen, končno pa je priznal, da je Nazzareno Ragni, ki je leta 1917 dezertiral, o katerem se je pa splošno mislilo, da je padel na bojišču in ki je živel, vsaj v zadnjem času pri svoji ženi — vdovi v vasi. Trije karabinjerji so ga spremili nemudoma k njegovi ženi. Ker žena ni vedela, da je mož vse priznal, je spočetka prisegala, da ga ne pozna, končno je morala priznati tudi ona. Nato so pod-vzeli karabinjerji hišno preiskavo. Pri tej priliki so našli v dezerterjevi hiši vso vojaško opremo z vojaško puško vred, vrhu tega pa še nekaj drugega orožja. Po končani hišni preiskavi so odvedli njega, pa tudi njegovo ženico v zapor. ANGLEŠKI HUMOR. Nekemu letoviščarju se je primerila nezgoda, da ga je zajela ploha. Ves premočen se je moral zateči v samotno gostilno, ki je ležala v grofiji Som-merset. "Saj to je pravcat vesoljni potop!" je dejal natakarju, ki mu je prinesel okrepčil. "Kako ste rekli?" se je začudil strežaj. "Vesoljni potop. Mar še ni- ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. o----WjS priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. NEOBHODNO potrebujem denar, prodam v zgubo les. hiš. 4-5 sob, rent prinese $42.50, blizu šole in parka. 5054 Berenice Ave., Palisade j 6518._95-č,p,S ZA TAKOJŠNO prodajo na najlepšem kraju v Alberta, Canada, 640 akr.. gotovine $105, cena $5500. J. Wareing, 2061 Rose St., Regina, Sask.. Canada. _97-č DOM V KALIFORNIJI. Imamo 12,000 akr. fine zemlje, mlekarstvo ali sadovniki, alfalfa in grozdje, hlizu mest in železnice. Lepo za kolonijo. $«5.00 akr. \V. Byron Neil, 2075 Monte Vista St., Pasadena, California.____96-č,p,a DO ERE. FARME očiščene in večina obdelane 235 akr. 1 m. do mesta. Moderne liiše, dva hleva. 2 silos. Cena nizka. Willamina State Bank, \\ illamina, Oregon._94-č,p,s H ISA 5 SOB, garaža, 33 čev.. Furnace ht. $4200. — 6632 S. Robey St. _ 90-č,p,3 BUNGALOW 3. stan., en blok od R. R. postaje, 5 milj do zaliva. — $6000, vredno veliko več. Mrs. A. Frazee, Grand Bay, Alabama. ___88-č,p,s PARME NA PR O D A J ZA MALE FARME, 100 milj do Houston, Texas, blizu mesta in železnice. Cena nizka. Geo. S. Gaylc, 1223 W. Bell Ave., Houston, Tex. __32-srdosr GLAVNI STAN za kokošjerejo. $150 deset akrov blizu Tacoma. Mutual Realty, 938>y2 Pacific Ave., Tacoma, Wash. 34-srdosr ILLINOIS FOX RIVER FARME na prodaj. Vrtnarstvo in "truck" farme blizu Elgin, 40 do 300 akr. Cena od $135 do $500 za aker, z dobrimi improvemets. Idealni prostro za kolonizacijo. Na odplč. Vprašajte W. P>. Kirkpatrick, Elgin National Bank Bid*., ElKin, 111. Phone ElKin 351. D-l srdosr 320 AKR. vse obdelano, črna zemlja, blizu mesta, dobro poslopje. Lahka odplc. Walch Land Comp., Winnipeg, Canada._40-čdoč ŽIVINOREJO in mlekarstvo proda zelo ugodno, vprašajte takoj, Clara A. Wagner, Box 56, Hornbrook, Calif. 41-čdoč Parasit. NATTSlAMilT O—Na več vPr*®anj tem po-torn odgovarjam, da popravljam HARMONIKE že od leta 1894 —uglasujem pravilno, pa tudi preglasim na nižji ali višji glas. Polagam tudi nove glasove not iz katerih črk želite. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Za naklonjenost se priporoča: JOHN WENZJEL, 1017 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio (s) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvania, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jftksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in qglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše .knjigarne. Rojakom ga prav toplo Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Arm, tp«L Brighton P*k Tel.: Lafayette 1544. Med vsemi pa raniti (zajodavci) na zemlji je trakulja najbolj nevarna. Med tem ko dragi, živijo od pridelka delavcev, se trakalja zajeda v telo človeka, ter mu s tem polagoma krajša življenje. Pomislite si. kaj ce pravi hraniti Irakuljo včasih dolgo do petdeset čevljev, ki izsesava ves dober sok iz vašega želodca namenjen zn krepčanje krvi. Tuj, sicer mali pošasti vza-l me samo malo Časa, dal izpodkoplje zdravje tudi najbolj trdega ččloveka. Nihče ne more živeti brez hrane: v tem slučaju -pa j trakulja ustavlja dobavo' krvi vsled česar postaja vedno večja; zajeda se v žclodec. kar pozroča bol-—— niku hude bolečine, včasih l>a tudi smrt. Težko je trakuljo ugonobiti ker je bolj tri>cžna kot vi : ako bi jo hoteli morda s trupom odpraviti, bi umorili tudi sebe. Je pa vjjorabljiv zelo lahek način da se iznebite te liošnsti, ki je že dosti ljudi spravila v prezgodnji ;rrol> ta preparat Laxtan, katere trn se v obče rabi. Laxtan ne umori trakuljc. ampak jo samo do nezavesti omami ter kmalu iz sistema odpravi. Ko ste enkrat prosti trakuljc, boste ne\o veseli ko boste videli svojega mučitelja. Za odpravo trakuljc se Ttc smete ustrašiti nobenih stroškov. Naročite še danes popolno I zdravilo Laxtana za $10.48; prodaja ga samo Royal Laboratory. Si) Netting Bldg.. Windsor. Ont. Ne kupujte ponarejanj, ampak naročite si pravo zdravilo; preveč poceni medicine niso dobre. _ dobra stvar pa stane denar. Laxtan je povsem nekodljiv tudi če nimate trakulje. Boljše je, da plačate nekaj več za dobro zdravilo, kakor da bi morali vaši sorodniki plačevati stroške vašega pogreba. Za zavarovanje aavitku priitejte »o 25c. Mi ne pošiljamo blaga po povzetju ali C. O. D. Tisočo moških, žensk in otrok ne zdravi za kako drugo bolezen in sicer neusiiešno, dočiro je njihova resnična bolesten pošast — trakulja. Krtovo rnanricnje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa iziruba teka 7. včasnim i z ]>c h a van jem. pokrit jezik, zgaga, bolečino v hrblu.' stegnih in nogah, omotice, glavobol, občutek orncdlovicc s praznim ie-lodcem. veliki, temni kolobarji okrog oči. tc-lodec je tciak in -napihnjen. Človek tudi čuti. kot da Be nekaj giblje do grla? Bolnik ima rmeno kožo. izgublja na teži. i mu slabo sapo, vedno pljuja, je vedno otožen da sc mu nc ljubi delati. Pošast, ki včasih doseže dolžino 50 Čevljev, povzroča božjastne napade. Ce se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. /Jr.-nebite se takoj tc pošasti dokler ne izpodkoplje zdravja. LAXTAN je tudi dober /2 akrov, s živino ali brez živine, z orodjem ali brez orodja, tijdi se lahko razdeli v dve farmi eno 20 in drugo 3$'/. krov. Vprašajte ali pišite za podrobnosti na: Ed. Barbaras. R. R. Prairie View, 111._D2-s,t,sr LASTNIK PRODA 100 akrov obsežno farmo 6 milj od Beloit, Wis. ob dobri cesti, 1 miljo od concrete ceste: velika hiša, več drugega poslopja in polje se nahaja v lepi rav- FARME V COLORADO; 25 akr. obdelane, 25 poraščene, 70 akr. paše, za mlekarstvo in kokošjerejo, sa-donosnik, 10 akr. altalta, hiša, hlevi! rezidenca 7 sob. Mesto oddaljeno 3 ni. Podnebje milo. Lovišča in ribolov. Nizka cena. Fox, 306 Ar-rayo Grive. San Gabriel, Calif. 93-čdoč 75 AKR. blizu mesta, polovica obdelane. 10 akr. gozda, ostalo paša.— C. R. Simms, Collins, Mo. 92-č "FOR SALE BY ESTATE."' Mlekarstvo 160 akr. farina, 135 akr. travnika in žita, 25 akr. hoste. in. do pošte .trgovine, šole. Illev za 30 krav, 12 konjev. 75 ton sena, silo.— $22,500 cena. 25% takoj, ostalo v 10. letih. II. T. Allan Trustee, 972 Dex-ter Horton Bldg., Seattle. Wash. 91-č PRODA OPREMLJEN dom v O-zarks, 4 sobo, 40 akr. sveta, ograjeno. sadonosnik, elektrika, 3 m. do mesta. Šole blizu. Cena $2200. N. H. Hunt, Mountain Home, Ark. __85-č 164J/J AKR. v Crystal Lake in Mc-Henrv Rd. 2-J4 m. do mesta, 3 studenci, dobra poslopja, malo gozda, vprašajte Schroeder's Garage. Crystal-Lake, 111. 214 S. Railroad St. ____________ 87-č,p,S 80 AKR. Menimonee County, Mich, najboljša zemlja za prvovrstno vrtnarstvo, pa tudi žito. Oves zraste tlo 5 čev. 8 palcev. Detelja sladka, 3 čev. S slikami dokažetno. $28.75. J. Alb črte, 296 Deleware Ave., Milwaukee, Wis. 86-č nini. Cena $100. aker. Poslopja so sama vredna tega denarja. Vpr. ali pa pišite na: A. L. Roth, Riverside dr. Beloit, Wis., R. F. D., Box 126. D3-s,t,sr 55 AKR. zemlje, hiša 8 sob, elektrika, furnace, hlev za 15 glav, 2 silos, 4l/2 ni. do Massillion, O. 30,000 prebivalcev. $12,500, polovico takoj. Hiša 12 sob, blizu ceste, šole in cerkve. 3 konji, 4 krave, 1 svinja. 5 koz. $10,500 .polovico cash. Chas Burd, 204 McClymonds Bldg., Mas- sillion. Ohio.____67-s,t.sr 80 AKR zamenja ali proda, "lake district", Sawyer okraj. Wis. 40 "rods" do jezera, zemlja dobra, 25,000 čev. stoječih smrek. Vredno $35.00 akr. G. E. Johnson, Evans- ville. Wis._66-s.t.sr 80 AKR. na ravnini. East Washington, $20.00 aker. J. Sullivan, 179— 8th Ave., San Francisco, Cal. ___80-tdot RIO GRANDE VALLEY "Citrus farme, Orchards City property". kokošjereja. Splošna prodaja zemljišč. Pišite kaj želite. J. W. Hed- rick. '\1 cremk's. Tex._84-čdoč $100.00 takoj, $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami, Fla. 83-22 DELO IN SLUŽBI DEKLE za pomoč materi, stara 15 ali 16 let, dober dom. Ph. South Shore 8490, 7749 Jcffery 1st Apt. _77-t,sr,č UGODNA PRILIKA. SALESMAN ČEDNE ZUNAJNOSTI ZA DELO V NOVEM DEPARTMENTU. Prilika za moškega vsake starosti, lahko naredi od $3000 do $5000 letno, letno. Vprašajte za KARL D. FRIEND OLIVER SALINGER & CO.. Room 660—First Nat!. Bank 'Bldg., Clark and Monroe Strs. t S2-t,sr,č Main 7779 JOS. A. SNIDER v zvezi z South 3296 Hertford Undertaking Co. 1455-57 GLENARM ST., DENVER, COLO. se priporoča svojim rojakom Slovencem za njih naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. IG. ARCHULL. 1810 West 22 nd Place, Chicago, HL priporoča svojo obrt. Popravljam čevlje trpežno. Ker imam najnovejše stroje, del© izvršim naglo. Cene nizke. Rojakom se priporočam -v naklonjenost. PRODA COUNTRY HOTEL. 13 sob na "Sunny South" ob obali. Cena $5500. Grand B^v Hotel, Grand Bay. Alabama.__89-č,p,s AVTOMOBILI NA PRODAJ. "PACKART TWIN SIX" kakor nov, naredi 90 milj na uro. Poskusite ronati gotovo vam dopade, — 5300.00 cash. 1922 W. Emerson, West 2208.____75-t,sr.č LAFAYETTE-IMPERIAL limuskie, vozil le 7000 milj. Zgleda kakor nov, ur«la takoj. 608 S. Paulina -St. ___72-t,sr.č _V NAJEM SE ODDA r. furnace lit. novo dekorirano. _ 1910 X. Ilarditie Ave^__JK)-č.n.s POHIŽTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO za jed. sobo 10 kosov, skoro novo za polovično ceno. 325 N. Kedzie Apt. 2. Ph. Kedzic 7116. ___01-č "STORAGE SALE." Nove hiine oprave prodajamo po xelo nizki ceni. Krami set pohiitva za štiri sobe samo $335.00. Pridit« si ogledat, predno kupite, prihranit« denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, '4040 North Kedzie Ave. širite amer. slovenca,! ^1 ■ ■ 1 ^■ John Jelenich, za slikanje_________3.5§ Skupni izdatki v januarju 1927 _________ 2795i28 FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.&Z. ZA MESEC JANUAR »27. dr. Vplačano vsoto 3t dr. Vplačano vsoto 24.90 26, S 3- 18.30 27. J«, i W.95 29. »40 S' 1-05 30. O20 l 2.25 31. . J5 7.95 32. 3.80 1-95 34. a2Q 14- . 1.5Q t ^ 925 Skupaj---ih.55 if- - 2.70 Preostanek 1. jan.__16S.33 20- . 3.30 ___ -3-60 Skupaj-----1774w88 2-85 Za ^imrla čl. izplačali_ 168*00 J.65 r 24' p . . ™ _ , . -60 Preostanek 31. jan. 1927_1606.88 , u Teliavec» Potopila dr. št. 3. 26. septembra 1926. Umrla 3. .leccmbra 926, stara 7 et. Izplačali njeni materi: $168.00, dne 17. januarja 1927. Vzrok smrti: Vnetje trebušne mrene. Za gl. urad Z. S. Z. ANTHONY JERŠIN, gL tajnik. SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z. S. Z. ZA MESEC JANUAR, 1B27. M.rPV/- • PheV° « °U,S ^Iarinsek- 1679, r. 33, zav. $500 in $1 k št. 3; Hnrk Matjasich, 5,r. 31 zav. $500 in $1, k št. 35. Suspendirani: Frank Silk Gor^^TZ 2426' r' ^ ZaV' $100° FrMk K št. 3. pristopil iz ml. odd.: Joseph Trontel «71 r i* «nn kar l2ni r ?Q Lo"lsT^a7usek. Suspendiram: Josephine Smere- dec igi \lr J m fL John Sever- 238S. star 44 let. Umrl 4. junifa 1921 r 38. ' ^ za $250 in $2. Pristopil k Zvezi" Od št 5 prestopili k št. 35: John Perme, 746, r. 31 zav $500 in $1- Ttilia f4TtC' Z™; smrti !' $L U7mda 22- ~ W= I 29. maja 1911, r 39." P JUCmCa- Zavarova«a ^ $500 in $1. Pristopila k Zvezi Pri št 7. susp : Mailie Svigel, 2616, r. 16, zav. $1000 in $1. Prestopila k št. 1.: Jennie Zupanc.c, 2847, r. 34, zav. $1000 in $1 Prestopila k st. Pn st. 8. susp.: Joe Tratnik, 369, r. 36, zav.'$500 in $1. Od st. 9. prestopil, k st. 11.: Matt Slanovich, 2474 r 33 zav S1000 in S2 zav. ?500 m $1, k st. 5: Mary Drobnich, 2830, r. 18, zav." $500 in $1. k st 12. pristop,la: Ursula Pasich, 3373, r. 39, zav. $250 in $i. Joseph Terlep, 989^ T™ " $500 ^ $1°°° ^ boIn' ^ * * ® i, *•> ™n od sich,r22lt r.VTaV. $°5oŽ in^f' ^ ^ 31' ^ in * Tom- bieh. Suspendirani: John Mo^cVc^^ V/STS^VU John Ho^ 3P37tr116,Zzaf-$100d0:inM$TNUrk' 33?7' ^ ^ ^ $5°° in 3378 r 30 zav $500 £ \ ? • \arnovo Pnstopil: Joseph Lanišek, Po^^yt'S^:-,^^.3380- 250 i„ $2. Zvišal bote. Pri st. 2.\ umrl Joe Alich, 336, dne 17 ian 1927 iA-MlMBl l'i«-l»it«-lf ..............................................................2197 W Preostanek 1. januarja 1927 ......................................""'"T""""""""""' 72,813.49 Preoitamk 31. januarja 1927 ..................................................................... 75 011 07 -o- STROSKI Z. S. Z. ZA MESEC JANUAR 1927. ^ , Porod. Nagrade za 'i' ,,r' »ove Čl. Operacije Onemogli Skupaj UUm —— 10.00 ____142 00 ,3- 213.00 10.00 36.00 25900 —•— 3.00 ____3 00 f; f00 3.00 __ 66^00 j • —•— 13.00 —.—____1 on l 9.00 __ 110.00 9 Vi —.— 23.00 ,, —— 6.00 —____59 50 1 15.00 -- ----■ 1 > i« 4)11 —•—' —.-h 15.00 1.1: z- 300 — — 31.00 14. Tsifici -"Z ZZ ^ 24.«, 100.00 rz 319.00 -I- 2f,0.(H) __ -T" —— 46.00 166.00 __ ZZ, 100 00 360.00 -- 29.00 __ S00 -- 172-00 24. 30.00 __ 3'00 32.00 25' 33.00 __ Z'" 30.00 26 __ • —•— 25.00 61.00 27. ___ ——3.00 28. 25!OO O0° 3.00 30. 90.00 —25-00' 31. 58.f;0 _ 300 93.00 32. 54.00 ___ ~ 58.00 33. ____ZZ —54.00 34. 5.00 . 9.00 35. __ 21.00 21.00 ----- ~~~ —■— 15.QQ 1627.50 40.00 " 176.25 200.00 25.00 2068.50 Plača tajnika Anthony Jeršin ............................................................115.00 Anton Kochevar, plača m. 1„ vozni stroški in zamudo časa____67.76 Michael P. Horvat, pol letna plača in zamudo časa ____________________________________59^00 Pritekel, pol letna plača, zamudo časa in vozni stroški_______42.76 Mary Gruin, pol letna plača in zamudo časa_________________________________16.50 (ho. Pavlakovich, letna plača in zan i.do časa __________________________________________________24.00 Dan Radovich, letna plača ..................................................................]] 5 00 In- Shustar, f>ol letna plača .............................................7^50 Xaiemnjuo pisarne .......................................................1800 Poštnina ..........................................................................~ C6lo. Badge & Novelty Co. za pečat .............................5 50 Mountain States Telephone Co...................................L.ZZZ Z I 1.79 l-ranklin Press, za knjige ........................................................ZZZZ 20^00 I .dinost Publishing Co. za glasilo zadnjega četrtletja m. 1 310^68 1-kktncna razsvetljava v gl. uradu, za šest mesecev______________________________________6.96 i vans Securities Co. za dozorele obresti na hipoteka __________ __11.33 A mer,can National Bank, za dozorele obresti na hipotekah_Z__________6.00 IZ UKADA DRUŠTVA ZDRUŽENI SLOVENCI ŠT. 27 Z.S.Z. Thomas, W. Va. Naznanjam članom, da smo na društveni seji sklenili, da vsak član zapade kazni, kateri ne pride na trimesečno sejo. — Kazen je določena na $1, ki gre v društveno blagajno. Izvzeti so le tisti, ki so na bolniških nakaznicah. Torej prosim, da se udeležite v polnem številu seje, ker imamo za rešiti več /ažnih točk, med temi tudi zadeva brata Pasarica, ker on zahteva, da bi bil prost društvene naklade. Seja se bo vršila 6. marca in potem vsako 1. nedeljo v mesecu. Udeležite se v$i. — Pozdrav! John Jurca, tajnik. Iste culi o vesoljnem potdpu, o Noetavi barki in o gori Ararat?" "Ne, gospod,je odgovoril (možak. "Že tri dni nismo dobili nobenih listov." Širite amer. Slovenca "amerikanski slovenec" Četrtek, 24. februarja 1927^ ROŽA SVETA Spisal A. R. Haggard. Tu so bili postavljeni možje s turbanom na glavi, — fedai po imenu — ki so imeli velike nože v svojih pasovih; bili so zapriseženi, morivci, ki so živeli samo, da izvršujejo u-kaze svojega gospoda, velikega Morivca. Na tem koncu dvorane je bilo še več zaves, za njimi pa zastražena vrata. Odprla so se in bili so na odprti terasi, ki jo je okoli in okoli obdajal oni veliki prepad. Na levem in desnem robu te terase so sedeli stari bradati možje, dvanajst po številu, s ponižno povej senimi glavami in v tla uprtimi očmi. To so bili dais ali svetovalci. Na vzvišenem prostoru terase pod odprtim, lepo izdelanim lesenim paviljonom sta stala dva orjaška vojaka z rudečim bodalcem na svojih belih oblačilih. Sredi med njima je bila črna blazina, na blazini pa je počivali človek, ki je nosil črn turban na svoji glavi in črno zvonasto oblačilo, speto na prsih z rdečim draguljem. Vsled svoje teže se je pogreznil globoko v mehko blazino, tako da so se videle iznad blazin gube črnega oblačila, rudeči dragulj in glava. Bil je videti kot zvita kača; tudi temne, svetlikajoče oči so bile kakor od kače. Njegovega obraza in širokega črnega turbana nista mogla videti. Prizor je bil tako strašen, da sta se brata stresla. Onadva sta bila človeka in on je bil človek, ali nasprotje med tistim sključenim kupom in med onima dvema visokima voj-ščakoma iz zapada, ki sta nosila svitle oklepe in barvaste plašče, čelado na glavi, ščit na roki in dolgi meč ob strani, je bilo nasprotje med smrtjo in življenjem. XII. POGLAVJE. Gospod smrti. Masuda plane in se vrže na tla, Godvin in Wulf pa strmita v to kopico. Masuda pa kmalu vstane in reče. "Tujca, sedaj stojita v navzočnosti Sina-na, gospoda smrti. Pokleknita in poklonita se mu." • fi Brata sta se vzravnala še bolj pokonci in nista hotela poklekniti. Vzdignila sta roko do čela v pozdrav, a nič več. Zatem je zadonel izpod črnega turbana in črnega plašča votel glas v arabskem jeziku: "Ali sta to ona dva moža, ki sta mi prinesla levovo kožo? Cujta, kaj išeta tukaj, Franka ?" Onadva pa sta molčala. "Strašni gospod," je rekla Masuda, "ta dva viteza sta šele pravkar prišla preko morja iz Angleškega in ne razumeta našega jezika." "Povej nam kaj je ž njima in kaj hočeta," reče Alžebal, "da si moremo ustvariti sodbo o njih." "Strašni gospod," odgovori Masuda, "brata pravita, da sta sinova nekega viteza, ki je v boju rešil življenje onemu, ki je vladal pred teboj, ki pa je zdaj že v raju." "Slišal sem že, da je živel ta vitez. Ime mu je bilo D'Arcy in nosil je na svojem ščitu isto znamenje — človeško lobanjo. "Gospod, tudi tema bratoma je ime D'Arcy in sedaj prihajata k tebi, da te prosita pomoči proti Saladinu." Vzpričo tega imena se Sinan zgane kot se zgane kača, kadar zasluti nevarnost, in glava se je nekoliko vzdigne pod velikim turbanom. "Kakšno pomoč in zakaj?" vpraša glas. "Gospod, Saladin je ukradel neko žensko iz njihove hiše, ki je D'Arcijeva nečakinja', in tadva viteza, njena brata, te prosita, da bi jima pomagal dobiti jo zopet nazaj." "Sporočali so mi že o tej zgodbi, a kakšno znamenje moreta ta Franka pokazati? Tisti, ki je odšel pred menoj, je podaril vitezu D' Arcyju, ki mu je pomagal v nevarnosti, nek prstan in ž njimi gotove pravice v tej deželi. Kje je sveti prstan, od katerega se je ločil v svoji neumnosti?" Masuda je prestavila njegove besede in brata sta opazivši svarilo v njenih očeh in spomnivši se njenih besedi zmajala z glavo, Wulf pa odgovori: "Našega strica viteza sira Andreja so posekali Saladinovi vojaki in umirajoč je nama naročil, da poiščeva vas. Kako bi nama mogel pripovedovati o kakem prstanu?" Glava se mu je povesila na prsa. "Nadejal sem se," je rekel Sinan Masudi, "da imata prstan, in prav iz tega vzroka, ženska, se je zgodilo, da sem ti dovolil privesti tadva viteza predse. Ni dobro, če so sveti znaki raztreseni po svetu, oni, ki je odšel pred menoj, mi je na smrtni postelji naročil, da naj jih dobim nazaj, če le mogoče. Zato naj se podasta nazaj v svojo deželo ter se povrneta s starodavnim prstanom in pomagal jim bom." Masuda je prevela le poslednji stavek, brata sta pa zopet zmajala z glavo. Topot je bil Godvin, ki se je oglasil. "Naša dežela je daleč od tukaj, gospod, in kje naj najdemo gotovo že davno izgubljeni prstan? Ne daj, da bi bila naša pot zaman* Mogočni gospod, pomagaj nam do pravice nasproti Saladinu!" "Vsa leta svojega življenja sem iskal pravice proti Saladinu," odgovori Sinan, "pa vendar on zmaguje nad menoj. Ponudbo vama stavim. Pojdita, Franka ter mi prinesita njegovo glavo ali ga vsaj usmrtita, kakor vama naročim, in potem bomo dalje govorili." Ko sta čula te besede, je rekel Wulf God-vinu angleški: "Po mojih mislih je najbolje, če greva; ta družba mi ni nič kaj po godu." A Godvin ni ničesar odgovoril. Ko sta molče stala ne vedoč, kaj bi dejala, vstopi skozi vrata tujec, se vrže na vse štiri ter se plazi skozi dvojno vrsto svetovavcev proti divanu. "Tvoje poročilo?" reče Sinan v arabščini. "Gospod," odgovori tujec, "obveščam te, da se je z ladijo zgodila tvoja volja." Nato pa je nadaljeval tako tiho, da sta ga brata komaj slišala, seveda pa ne razumela. Sinan je poslušal, zatem pa rekel: "Naj vstopi fedai, da sam poda svoje poročilo, obenem pa naj pripelje seboj svoje u-jetnike." Eden svetovalcev, tisti, ki je sedel baldahi-nu najbližje, je sedaj vstal in kažoč na brata rekel: "Kakšna je tvoja volja glede teh dveh Frankov?" ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., dt kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni fr. pengal, POZOR!!! Najbolj priznana in pohvalna zdravila po širni Ameriki, v Ca-nadi in v starem kraju, katere prodajem že nad 20 let, kakor Alpentinktura proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslintinktura proti sivim lasom, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid proti Reumatizmu, trganje in kostiboli Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, prištove, ali mozulce in drugo nečistost na koži, srbečico, lišaje, rane, opekline, bule, turove kraste, grinte kurje oči, brado-vice, prašek za potne noge itd. pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Cenik bi moral vsakdo imeti, moj cenik je že marsikateremu prihranil več kot . $10. — tako so nji pisali moji naročni- l kL 1 JAKOB WAHČXČ, 1430 E. 95th St* Cleveland, OUo." Naznanilo. \ Na opetovano povpraševanje po slo- !j venskih gramofonskih ploščah smo se!| \ odločili postreči našim čitateljem j Sj in odjemalcem s tem. da je naša knji-jj garna sprejela v svoje področje poleg slovenske glasbe na notah, tudi plošče, viktrole in vse, kar spada zraven. »i Stopili smo v zvezo z največjo fonograf kompanijo Victor Talking Mach. Co., ki ima sedaj v zalogi precejšnje število slovenskih, hrvatskih in drugih rekordov v tujih jezikih, kakor tudi največjo zalogo plošč ameriške in svetovne glasbe. . iS MASTERS VOlCK Jtf^. u.S,P.t.Qf.' Mj3i c >"urtJ lwi.it«*' Bej^traA. Izdelki te svetovno znane družbe so garantirani in boljših sploh ni. Zato z veseljem naznanjamo vsem našim Čitateljem in odjemalcem, da jim bomo lahko pošteno postregli z dobrim blagom. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: "Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica --------------$0.75 "Slovanski ples",. "Čukaričko kolo", tamburica......................— .75 "Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet.......................................v— .75 "Ljufcca moja" — "Otok Bleski", moški glas.............:--.75 "Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas—.............. .75 "Krasna Marička" — "V divni dolini", godba..........................75 "Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba-------.75 "S Velebita Klik se ori" — "Zavijaču", tamburica.......................... .75 "Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godba. ......... .75 "Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer. harmonika--------- .75 "Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna.............................75 "Mila, mila lunica" — "Slepec", moški glas....................................— .75 "Na vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas.........................................75 "Ja te ljubim", valcer — "Sjajne oči", polka..................................... .75 "Ach du lieber Augustin", valcer. "Schnitzelbank", polka----------- .75 "Kukunješče", balkanska igra,' "Žikino kolo", tamburica............ .75 "Strunam" — "Sirota", duet..................................................................75 "Micka na šrauf" — "Na maškeradi", smešne................................— .75 "La Poloma" — "Over the Waves", godba..........................................75 "To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina.......................... .75 "Always" — "Dinah'V orglje....................................................................75 "Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara............... .75 "Cherie, I love you", waltz — "Burgnudy" fox trot..................... .75 "At Peace with the world" — "Lonesome & sorry", banda.............75 "In a little spanish town" — "Kentucky", orglje............................. .75 "International polka" — "Orphan Waltz", orchestra.........................75 "Blue Danube" — "Southern Roses", waltz, banda........................... 1.25 "Poet and Peasant overture," T. S: IT. part, orchestra.................... 1.25 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KOMAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA ALI ORCHESTRA. VAŽNO!— Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. j Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mL. Ako pa naročite J manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Orthophonic Victrola je nova iznajdba, ki da poslušalcu poseben užitek ker podaja godbo, tako, kakor y koncertni dvorani % vsemi velikimi učinki o-č aru j oče glasbe in petja. Ako poslušate eno izmed tebi velikih "orto-fonik" viktrol se Vam zdi, kot da bi bili pevci in godba prav tik Vas v sobi. * Na sliki vidite inštrument št. 84. Cena $235., z električnim motorjem $270. — Kabinet je iz finega orehovega lesa, velikost 45 in. visoka in 28^4 inčev široka in 22% inčev globoka. Omara ima prostora za 60 rekordov. Za ^se druge inštrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene. Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. <>0-00<>0<><>0CM>0<>0<><> OOOOOOO OOOOOOOO o PISANO POLJE <>^00000000<>0000<>00<>00<>00<>(><>00<>