6 VELIKI INTERVJU TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE
8 TEMA MESECA UTRIP IZTEKAJOČEGA SE LETA
33 SPORT
MATEJ BURGER,
KK LASTOVKA DOMŽALE
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
29. DECEMBER 2017 | LETNIK LVII | ŠTEVILKA 12 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Domžalski čarobni december
Vstopamo v novo leto, a za nami je še en Čarobni december, ki je v naše mesto prinesel nepozabne dogodke.
Iz leta v leto bogatejši program, več dogajanja, predvsem pa zabave, s katero vsaj za nekaj trenutkov lahko odženemo vsakdanje skrbi. Čarobni december se je začel že v novembru z odprtjem nove sezone na drsališču Domžale ter nadaljeval s slavnostnim prižigom luči našega mesta in nepozabno ledno tekmo na plezalni steni v Domžalah. Obiskali so nas vsi trije dobri možje, najprej Miklavž, nato še Božiček in dedek Mraz. Vmes pa smo doživeli veliko raznovrstne zabave, od prazničnega koncerta Godbe Domžale in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, do glasbenih ritmov, ki so jih ustvarjali Siddharta, Modrijani in številni drugi glasbeniki, ki so letos obiskali naše mesto. Do konca leta nas čaka še nekaj prijetnega druženja, ki ga bomo lepo zaokrožili najprej z otroškim, nato pa še s pravim Silvestrovanjem, ki ga bodo popestrili Ognjeni mu-zikantje. Vam pa želimo - naj bo čarobno vse leto 2018!
Praznični koncert Godbe Domžale
Tradicionalni božično-novoletni koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Domžalski godbeniki na čelu z dirigentom Damjanom To-mažinom so za letošnji tradicionalni božično-novolet-ni koncert, ki je potekal v Športni dvorani Domžale ob dnevu samostojnosti in enotnosti, pripravili raznovrstni program. Vseboval je skladbe vrhunskih ustvarjalcev, v katerem niso manjkali niti božično-novoletni napevi niti napevi dobro poznanih glasbenih klasikov, ki so v letu 2017 praznovali svoj jubilej. Koncert je popestrila letošnja gostja Nuška Drašček, nagrajenka domačih ter tujih opernih in pop tekmovanj, ki je del svojega bogatega reper-
AKTUALNO
Uvodna tekma EP 2017 v lednem plezanju
Uvodna tekma evropskega pokala (EP) 2017 v lednem plezanju v disciplini težavnost je v Domžalah 2. decembra za zmagovalca okronala Italijanko Angeli-ko Rainer in Francoza Louna Ladevan-ta. Med 45 tekmovalci iz 12 držav je pred domačim občinstvom nastopilo tudi sedem Slovencev, najuspešnejša je bila Marija Jeglič na sedmem mestu. Evropska preizkušnja je bila hkrati sklepna tekma 5. odprtega slovensko-hrvaško--srbskega (SHS) pokala v lednem plezanju, v katerem sta slavila Slovenca Maja Šuštar in Jaka Hrast.	> 3
toarja - ta obsega koncertna in operna dela ter tudi številne druge žanre -, ob glasbeni spremljavi domžalskih godbenikov več kot odlično predstavila domžalskemu občinstvu.
Slavnostni govornik na prazničnem koncertu, ki ga je povezovala Mojca Kranjc, je bil župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je dejal, da je dan samostojnosti in enotnosti dan, s katerim častimo spomin na razglasitev rezultatov plebiscita: »Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?, smo odgovorili enotno, brez kakršnih koli dilem, pomislekov ali zadržkov. To je bil edinstven in neponovljiv do-
KULTURA
Plaketa Bojana Adamiča prof. Tomažu Habetu
Izteka se jubilejno leto, ki ga je Zveza slovenskih godb letos namenila 70. obletnici prof. Tomaža Habeta. Ob Koncertu generacij v Slovenski filharmoniji pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je predsednik Zveze slovenskih godb Tone Urbas prof. Tomažu Habetu za njegovo življenjsko delo na področju godbeni-štva podelil Plaketo Bojana Adamiča. Prof. Tomažu Habetu ob prejemu tega visokega priznanja Zveze slovenskih godb iskreno čestitamo!
> 24
godek, ki je dokončno utrdil prepričanje v pravilnost odločitve. Želeli smo lastno, svobodno, neodvisno in demokratično državo in to tudi dobili.«
V nadaljevanju je župan izpostavil tudi aktualna vprašanja: »Kje je Slovenija danes? Smo državljani še enotni? Sploh cenimo samostojno domovino, ki smo si jo tako želeli in do katere nas je vodila tako težka in dolga pot?« Odgovori na ta vprašanja bi bili lahko v tem, da smo izgubili mnogo vrednot, saj smo postali nezadovoljni, sebični in zavistni, poleg tega pa prepričani, da nismo dovolj močni, da premagamo ovire, ki so se v teh letih pojavile na naših poteh.
OKOLJE
Zdravljica za dušo
Zdrava samozavest nas uči: sprejmi in sprejet boš! Zato zaupaj, najprej sebi. Nezaupanje je pomanjkanje vere vase in vere v druge. Vedi, da brez zaupljivosti ni odnosa. Kdor se zapira, se ne sporazumeva in kot tak ne more imeti odnosa ter razmerja. Ljudje pa se realiziramo predvsem skozi odnos. Če hočeš biti zdrav, ne živi žalosti. Ne bodi žalost. Radost in smeh dajeta moč pri premagovanju vseh tegob ter prinašata dolgo življenje. Smejte se življenju v obraz in dobili boste silno moč nad njim!
> 31
»Zdi se, kot da smo v okviru lastne države skupaj ponosni le še na naše športnike in njihove izjemne dosežke. Takrat stopimo skupaj, se ne primerjamo in si ne nasprotujemo. Želim si, da bi bilo v današnjih časih takšne povezanosti več in da bi znova lahko pokazali, da se znamo združiti in držati skupaj. Ponovno se spomnimo, kdo smo in kaj si želimo, kot smo to znali decembra leta 1990,« je poudaril župan in dodal: »Želim vam, da v letu, ki prihaja, ustvarite tisto, kar ste snovali, da dosegate to, za kar ste se trudili in da najdete tisto, kar ste pogrešali. Predvsem pa, da živite, kot ste želeli.«
Miha Ulčar
ŠPORT
KK Helios Suns z novim direktorjem
Košarkarji Helios Sunsov so se v minulih tednih okrepili. Na igrišču bo odslej pomagal 25-letni srbski košarkar Božo Dumič. Pomembna okrepitev pa prihaja tudi v vodstvene vrste. Klub je v zadnjih letih doživel nekatere večje spremembe v sodelovanju z generalnim sponzorjem, družbo Helios. S podporo okolice in občine Domžale je uspel ohraniti nivo delovanja kot močen slovenski pr-voligaš. Da bi dosegli zastavljene cilje, se je uprava odločila okrepiti vodstvo. Na mesto direktorja kluba je bil imenovan Matevž Zupančič.	> 34
SÄ 20181
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. januarja 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. januarja 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 10. januarja 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 9. januarja 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 5 0 50.
2 | slamnik
AKTUALNO
številka 12 | december 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
zaključek nekega obdobja je vedno priložnost, da se ozremo nazaj, ocenimo preteklo obdobje in se odločimo, kako želimo naprej. V tokratni Temi meseca smo se sprehodili med obrazi, ki so Slamnik zaznamovali v iztekajočem se letu ter preverili teme in nekatere dogodke, ki smo jih ubesedili. Zavedamo se, da je to le delček vsega, kar smo zajeli, tudi delček tega, kar se je dogajalo, a pogled nazaj z mislijo na prihajajoče izzive je lahko tudi prijeten. Naj bo tako.
Decembrski Veliki intervju že tradicionalno pripada županu občine Domžale. Tako kot vsako leto smo se tudi tokrat z županom Tonijem Dragarjem sprehodili skozi leto, ki se izteka in pogledali v prihodnost. Brez čarobne krogle si je upal napovedati, kaj nam prinaša leto 2018, tudi 2019. Pestro bo!
V športnem intervjuju smo se pogovarjali z Matejem Burgerjem, ustanovnim članom Košarkarskega kluba Lastovka Domžale, ki je v letošnjem letu obeležil 20-letnico delovanja. Vse skupaj se je na pobudo mladih domžalskih igralcev košarke začelo leta 1997, najprej na rekreativni ravni ter nato tudi na tekmovalni. Med drugim je domžalska Lastovka v sezoni 2015/2016 poletela tudi v prvo slovensko košarkarsko ligo. Trenutno domžalska Lastovka na članski ravni leta v Kopru, na mladinski ravni pa v Domžalah, kjer se je vse skupaj tudi začelo.
Eden odmevnejših kulturnih dogodkov tega meseca je bil zagotovo tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Domžale ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekal v Športni dvorani Domžale. Koncert je popestrila letošnja gostja Nuška Drašček, nagrajenka domačih ter tujih opernih in pop tekmovanj, ki je del svojega bogatega repertoarja - ta obsega koncertna in operna dela ter tudi številne druge žanre -, ob glasbeni spremljavi domžalskih godbenikov več kot odlično predstavila domžalski publiki.
In ker je zaključek leta tudi čas, ko si zaželimo vse dobro v prihajajočem letu, vam priporočam, da si preberete kolumno našega sodelavca Antona Komata, v kateri nas povabi k razmišljanju o tem, kaj je v življenju zares pomembno.
Želim vam srečen prestop v novo leto 2018! Naj vam prinese veliko dragocenih in radostnih trenutkov.
Špela Trškan, odgovorna urednica
Čarobni december v slikah
Za nami je dobršen del Čarobnega decembra, ki je postregel z mnogimi dogodki in prireditvami.
Bilo je nekaj športnega, veliko otroškega, tudi kulturnega, predvsem pa največ čarobnega. Čarobna zgodba se je začela z okrasitvijo našega mesta, nadaljevala s športnim spektaklom na plezalni steni garažne hiše in številnimi koncerti odmevnih slovenskih skupin, obiski vseh treh dobrih mož, z dvema dobro obiskanima sejmoma, dobrodelnim Božičkovim tekom in pohodom do prazničnih koncertov Godbe Domžale in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik.
Vabimo vas, da nas obiščete na dogodkih, ki nas še čakajo do konca leta 2017. To so Veseljakov oder s Sašo Lendero, ansambloma Spev in Slovenski muzikantje ali pa na enem od silvestrovanj. Otroško silvestrovanje bo potekalo v Češminovem parku od 10.30 dalje, večerno pa od 22. ure dalje v šotoru pri tržnem prostoru. Čarobno naj bo!
1.	Prvega decembra smo prižgali novoletno drevo sredi mesta (Karin Božič).
2.	V parku Masljeva smo gostili EP v lednem plezanju in koncert Nipke&Trkaj&Challe Sale (Karin Božič).
3.	Miklavžev in Božični sejem sta bila dobro obiskana (Vido Repanšek).
4.	Božiček in dedek Mraz sta se letos odločila, da otroke obiščeta skupaj (Karin Božič).
5.	Pred Siddharto je nastopila predskupina Skul Band, ki jo sestavljajo učenci Glasbene šole Domžale (Karin Božič).
6.	Modrijane je pozdravil tudi domžalski župan Toni Dragar (Karin Božič).
7.	Godba Domžale se je na prazničnem koncertu ob državnem prazniku znova pokazala v velikem slogu (Karin Božič).
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK Lvil | DEcEMBER 2017 | STEviLKA 12
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Italijansko-francoska zmaga na EP Domžale 2017, Šuštarjeva in Hrast zmagovalca SHS pokala
Uvodna tekma evropskega pokala (EP) 2017 v lednem plezanju v disciplini težavnost je v Domžalah 2. decembra za zmagovalca okronala Italijanko Angeliko Rainer in Francoza Louna Ladevanta.
Med 45 tekmovalci iz 12 držav je pred domačim občinstvom nastopilo tudi sedem Slovencev, najuspešnejša je bila Marija Jeglič na sedmem mestu. Evropska preizkušnja je bila hkrati sklepna tekma 5. odprtega slovensko--hrvaško-srbskega (SHS) pokala v lednem plezanju, v katerem sta slavila Slovenca Maja Šuštar in Jaka Hrast.
Slovenci smo imeli v železu še dve tekmovalki: Sara Jaklič (AO PD Kranj) se je uvrstila na 10. (SHS pokal pa končala na 6. mestu) in Maja Šuštar (AO PD Domžale) na 12. mesto, hkrati pa postala zmagovalka slovensko-hrva-ško-srbskega pokala.
Moški finale je postregel kar s tremi vrhovi, zato je o zmagovalcu od-
Tekmovalke in tekmovalke so pohvalili smeri v kvalifikacijah in v finalu.
Uvodno tekmo evropskega pokala 2017 v lednem plezanju sta pod okriljem Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA) in pokroviteljstvom Občine Domžale organizirala Planinsko društvo Domžale in komisija za gorske športe Planinske zveze Slovenije (PZS). V Domžalah je cepine in dereze nabrusilo 45 tekmovalcev iz Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Srbije in Švice. V ženski konkurenci je bila nepremagljiva Italijanka Angelika Rainer, ki je kot edina finalistka suvereno dosegla vrh smeri. »V Domžalah je bilo odlično tekmovanje, pohvala organizatorjem in postavljavcu smeri, ki so dobro opravili svoje delo. Zelo sem vesela, da mi je uspelo zmagati,« je bila zadovoljna favoritinja domžalske tekme, tudi trikratna svetovna prvakinja. Drugo mesto si je pred glasnim občinstvom, ki je dodobra napolnilo park Masljeva pri garažni hiši, priplezala Nizozemka Marianne Van der Steen, tretje pa Francozinja Coralie Jary, četudi s štirimi šivi po poškodbi v kvalifikacijah. Med slovenskimi tekmovalkami je bila najuspešnejša Marija Jeglič (AO PD Ljubljana Matica), v kvalifikacijah celo četrta, napaka na lednem sodu v finalu pa ji je prinesla končno sedmo mesto. »Zelo sem zadovoljna, da sem bila mirna in sem lahko zbrano plezala. Smeri so bile zelo dobre, za kar gre res pohvala postavljavcu Janezu Svoljšaku, tako v kvalifikacijah kot v finalu, kolikor sem plezala, potem pa opazovala preostale tekmovalke. Bilo je težko, višje je začelo navijati, gibi so bili tehnično zahtevni, v kvalifikacijah pa se je videlo, da so imele več težav tekmovalke, ki niso navajene plezati v ledu ali lesu oziroma zabijati cepinov.«
ločal čas. Zmage se je veselil Francoz Louna Ladevant, vodilni že po kvalifikacijah. »Imenitno tekmovanje je za nami. Pred prvo tekmo v sezoni nisem bil povsem prepričan o svoji formi, zato me je zmaga zares presenetila. Pri tem so mi pomagali glasni navijači, vzdušje je bilo res odlično,« je bil navdušen francoski reprezentant, ki je ugnal srebrnega Švicarja Lukasa Goetza in bronastega Rusa Nikolaja Primerova. Najuspešnejši Slovenec Jaka Hrast (AO PD Domžale) je na 9. mestu pristal tik pod robom finala, od katerega ga je ločilo le 12 sekund, postal pa je zmagovalec slovensko-hrvaško-srbskega pokala. Slovenske barve so zastopali še Nace Grgorinič (AO PD Kranj), ki se je uvrstili na 21. mesto EP in 5. mesto SHS pokala, tik za njim, na 22. mesto Edvin Nepužlan (AO PD Železničar), sicer četrti v SHS pokalu, Uroš Grilj (AO PD Ljubljana Matica) pa je bil 27. na tekmi EP in 14. v SHS pokalu.
Miklavž za vse pridne otroke
Za marsikaterega otroka najljubši in najsrečnejši dan v življenju
»Slovenija kot alpinistična država s tradicijo in odličnimi plezalci je idealno prizorišče za odlično organizirano tekmo. Zelo smo veseli, da je vse potekalo brez zapletov, najboljši pokazatelj velika uspeha novega evropskega pokala pa je, da je že na prvi tekmi več tekmovalcev, kot smo jih pričakovali. V Domžalah se je pokazalo, kako pomembno je sodelo-
Župan Toni Dragar je čestital zmagovalki EP v lednem plezanju Italijanki Angeliki Reiner.
S poučno zgodbico, v kateri so našli svoje mesto tudi revni otroci, ki jim lahko pomagamo prav vsi, in begunci, ki tudi potrebujejo naše sočutje in pomoč, je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan začelo letošnjo čudovito predstavo prihoda Miklavža v prepolno Športno dvorano Domžale.
Nauk, ki so ga otrokom prinesli mladi igralci: Če bodo otroci bolj skromni, bo Miklavž lahko obdaril vse, so prisotni vzeli zares in pritrjevali mladi igralcem, ki so pokazali veliko igralskih sposobnosti in talenta, prireditev pa je bila pravi mu-
smo, radi ali neradi, občudovali čudovit ples črnih napihnjencev, ob katerem se otroci parkljev niso prav nič bali in so skupaj s starši občudovali njihovo pesem in ples v pravem peklenskem vzdušju. Kot čudoviti plesalci in pevci so se izkazali tudi angeli in njihovi pomagači. Otroci so bili usklajeni, ko jih je Miklavž vprašal, če so bili pridni v vrtcu, šoli, doma in pri verouku, so v en glas zavpili JA, in se prav nič bali velike knjige, v kateri naj bi bilo zapisano, ali je bilo leto 2017 pridno. Miklavž je prinesel veliko darov za vse, ki so pridni, ki ve-
zikal Glavna je bila Barbara, ki je povedala zgodbo, v kateri Miklavž po zlati lestvi ob pomoči angelov obišče prav vsako hišo, otrokom pa prinese koristne in dobre igrače. Seveda ni šlo niti brez sv. Petra in par-keljnov z neprijaznim Luciferjem na čelu. Ta je hinavec in hudoben in mu ne smeš obljubili zvestobe. Pridnim otrokom ti prav nič ne naredijo. Bolj so se otroci razveselili angelov, ki so skušali izvedeti od otrok, koliko vedo o Miklavžu in njegovem poslanstvu ter jih prositi za pomoč pri razdeljevanju darov. Najbolj ostaja v spominu odgovor, da je prihod prvega dobrotnika v decembru za marsikaterega otroka najljubši in najlepši dan v življenju.
Težko pričakovani Miklavžev sprevod se je tudi moderniziral, saj smo ob igri glasbe in svetlobe ter prijetnih pesmi opazili, da zna spremstvo uporabljati tudi mobilne telefone, še pred njegovim prihodom pa
liko razmišljajo o prijateljstvu, ljubezni in darovih, ki jih bodo prejeli in tudi podarili vrstnikom, ki nimajo toliko, kot oni sami, in če ne bodo obdarovani. In če bodo to storili, bodo srečni v srcu in duši, starši pa bodo hvaležni, da imajo take hčerke in sinove, vesel bo tudi Miklavž, ki je obdaril vse in jim zaželel vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo novo leto, ter jih povabil, da se drugo leto spet srečajo v dvorani, v lepo okrašenem mestu, kamor vedno rad prihaja.
Za čudovito prireditev v domžalski športni dvorani so poskrbeli: Župnijska Karitas Domžale, Občina Domžale, Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan, KS Slavka Šlandra, KS Venclja Perka in KS Simona Jenka.
Zapišimo še, da je bila vrsta miklavževih večerov tudi po naših krajevnih skupnostih in društvih.
Vera Vojska FOTO: VIDO REPANŠEK
vanje in ekipni duh, tako da se lahko Švica, od koder prihajam, zgleduje po Sloveniji,« je oceno podal delegat Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA) Thomas Kaehr. Pritrdil mu je tudi Andrej Pečjak (AO PD Domžale in komisija za gorske športe PZS), tehnični vodja tekme, kot mednarodni sodnik UIAA poznavalec tovrstnih tekmovanj: »Tekma evropskega pokala v Domžalah je po organizaciji zagotovo na ravni najboljših tekem svetovnega pokala. Težko bi imeli boljšo ekipo skoraj 40 prostovoljcev, ki so pomagali pri organizaciji, tekmovalci pa so nam s svojimi nastopi naredili dober spektakel. Navijači so bili 1 A, v Sloveniji še na nobeni tekmi v lednem plezanju ni bilo toliko občinstva.« Zadovoljen je bil tudi vodja tekme Matej Ogorevc, prav tako tekmovalna žirija: predsednik Nejc Šter ter sodnika v smereh Žiga Šter in Danijela Babovic.
Planinska zveza Slovenije FOTO: KARIN BOŽIČ
NEDELJA, 31. DJCEMBER OB 10.30
ČESMINOVPARK c • # « te • >
OBČINA DOMŽALE
DOMŽALE
^uit.
28 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Topla beseda in stisk roke
Čisto malo ga je še, čarobnega decembra namreč, meseca svetlečih luči in neštetih daril, meseca, ki z dobrotami krasi prenekatero slovensko mizo, in meseca, ki se bo kmalu prelevil v prvi mesec novega leta. Toliko lepih in toplih voščil sem prejel v zadnjih dneh. Resda gre za besede, vendar sem se jih razveselil bolj kot vsakega darila. Še posebej, ker so bile zapisane besede iskrene in pozitivno naravnane.
Vsi se zelo dobro zavedamo velikih negativnih stvari, ki nam jih prinaša današnji hiter tempo življenja. Vedno manj je medsebojnega druženja, časa za otroke in družino, oddih, šport in rekreacijo, veselja in skupno zabavo. Vse več je stresa v službi, socialnih, družbenih in zdravstvenih problemov ter medsebojnih trenj. Zdi se, kot da vsak gleda le še sam nase.
Mlajšim bralcem težko rečem, naj se obrnejo nazaj v svoje otroštvo in naj se ob tem spomnijo, s kako malimi stvarmi so bili zadovoljni. To veliko bolje vedo njihovi babice in dedki, od katerih lahko slišijo marsikatero poučno zgodbo. Včasih smo najraje tekali po makadamskih poteh in skakali po lužah, se veselili praznikov, ki so nam na mizo prinesli nevsakdanje dobrote, doma izdelane igrače pa so prekašale vsako današnjo plastično znanstveno fantastiko in tehnologijo, ki jo marsikdaj še starši ne dojemamo več. Vem, da se vsi starejši zelo radi spominjamo otroštva, ob tem pa se zavedamo, da je danes marsikaj drugače in tako pač mora biti. Pa vendar, poskušajmo se ponovno približati vrednotam preteklih dni, ko ni vladal materializem, temveč medsebojno razumevanje in toplina družinskega doma.
Današnji tempo je za nas vse prehud. Ustavimo se in se ozrimo naokoli. Poglejmo, kje smo in kako smo zadovoljni sami s seboj. Če sploh smo. Se še družimo s prijatelji in bližnjimi ali le vsi hitimo domov? Povezanosti med ljudmi ni več, s tem tudi ne sodelovanja in komuniciranja.
Prihaja čas obdarovanj. Bodite skromni z darili, bodite bogati s pozornostjo. Pogosto, še posebej starejšim, sta bolj pomembna kot darilo, le topla beseda in stisk roke. Ne le nekaj dni v decembru, temveč vse leto. Vsi bomo enkrat stari, vsi bomo potrebovali družbo in pozornost.
Naj vam za konec le še zaželim vse dobro, saj so pred nami dnevi, ki se jih lahko skupaj veselimo, si zaželimo zdravja, osebne sreče in pozitivno naravnano leto, ki prihaja. Poskrbimo, da bodo naši dnevi v krogu naših najdražjih predvsem udobni in čarobni.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Čebelarji iz občin Domžale in Koprivnica - združeni v skrbi za čebele in naravo
Podpisana Listina o sodelovanju prijateljstvu
Konec leta nadaljujemo z občinskimi investicijami
Ko sta se pred nekaj meseci na zelo znani koprivniški prireditvi Podravski motivi, ki je bila letos namenjena čebelarjenju in skrbi za čebele, srečala domača Pčelarska udruga Lipa in Čebelarsko društvo Krtina, Dob, sta v pogovorih kar hitro našla skupne točke, ki jih uresničujejo pri pridnem delu na področju čebelarjenja, hkrati pa tudi ugotovila, da bi skupno sodelovanje koristilo obema društvoma, občinama in ne nazadnje tudi državama.
Gostitelji so nato v Koprivnico ob prazniku, ki ga tradicionalno praznujejo ob koncu čebelje paše, povabili čebelarje iz naše občine. Delegaciji
Vse aktivnosti in programi, ki so povezani s to listino, se planirajo v tekočem letu za naslednje programsko leto.
Ta listina predstavlja temelj medsebojnega sodelovanja in skupnega nastopanja za doseganje skupnih ciljev na področju ohranjanja čebele kranjske sivke in biološke raznovrstnosti narave v naših okoljih.
Slovesen podpis listine je bil tudi v občini Domžale in sta ga društvi povezali z Ambroževo mašo, ki je bila 10. decembra v Župnijski cerkvi Dob. Slovesnost so pospremili številni prapori, obe domžalski društvi sta izrekli dobrodošlico čebelarjem iz Koprivnice, ki so občino obiskali z avtobusom. Maša je bila slovesna,
Društva čebelarjev Krtina Dob, ki jo je vodil predsednik Marjan Koderman, se je pridružilo tudi Čebelarsko društvo Domžale s predsednikom Andrejem Jusom. Sicer kratkotrajno sodelovanje čebelarjev je rodilo odločitev: skupaj bomo močnejši in uspešnejši. Sprejet je bil dogovor o pobratenju, na osnovi katerega že pridno delajo nekatera društva in organizacije iz obeh občin. Tretjega decembra so se čebelarji sestali v Koprivnici in podpisali Listino o sodelovanju in prijateljstvu med obema domžalskima čebelarskima društvoma in Pčelarsko udrugo Lipa Koprivnica, katere predsednik je Zdenko Lončarič. Pod listino sta se podpisala tudi oba župana.
V listini so zapisali, da na osnovi izkaza po prijateljstvu in sodelovanju ter želja po ohranjanju čebele kranjske sivke in bio raznovrstnosti narave, Pčelarska udruga Lipa iz Koprivnice, Čebelarsko društvo Krtina, Dob in Čebelarsko društvo Domžale ob podpori občin Koprivnica in Domžale podpisujejo Listino o sodelovanju in prijateljstvu -pobratenju omenjenih treh društev
S to listino vsa tri društva krepijo medsebojno sodelovanje na področju razvoja čebelarstva, ohranjanja čebele kranjske sivke in biotske raznovrstnosti narave, z izmenjavo izkušenj dobrih čebelarskih praks, organizacijo izobraževalnih ekskurzij, izboljševanjem medsebojnih izobraževalnih programov in drugih aktivnosti društev, ki so skladne s statutarnimi pravili in programi društev.
Postopoma uresničujemo večletni projekt urejanja rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici.
z zahvalo za letino pa tudi pohvalnimi besedami dobskega župnika Jureta Ferleža in pobratenjem praporov. Na prijetnem druženju po končani maši so čebelarji udeležence pogostili s svojimi pridelki pred cerkvijo, nato pa so se napotili v prostore Krajevne skupnosti Dob, saj je slabo vreme preprečilo, da bi listino podpisali ob čebelnjaku v parku pod Močilni-kom. Vsi trije predsedniki so ob številnih praporih ter polno sejno sobo čebelarjev ob podpisu listine izrazili veselje za sodelovanje in prijateljstvo, hkrati pa poudarili pomen skrbi za čebele, predvsem za njihovo zdravje, in naravo. Slovesnost je popestril harmonikar Blaž Otrin, član zelo uspešnega Čebelarskega krožka na OŠ Dob, prisotne pa je pozdravila tudi predsednica sveta KS Dob Marija Ravnikar. Nato so si gostje skupaj z domačimi čebelarji ogledali čebelarstvo Gregorja Lužarja v Dobu, pot pa jih je nato vodila v slovenski čebelarski center na Brdu, kjer so si pod strokovnim vodstvom Mitje Nakrsta ogledali tudi lukoviški center api terapije in domžalski čebelnjak.
Listina je torej podpisana, vsa tri društva pa trdno odločena, da s skupnim sodelovanjem in prijateljstvom krepijo medsebojne vezi, lažje vstopajo v Evropo, predvsem pa krepijo skupno skrb za čebele in naravo, zato jim samo zaželimo srečno in naj medi!
Vera Vojska FOTO: DOMŽALEC.SI
V notranjosti OŠ Preserje pri Radomljah zaključujemo z gradnjo učilnic in prenovo kuhinje.
S prenovo ceste Turnše-Dob-Češenik bomo nadaljevali spomladi.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
V	I	v
iz URADA ZUPANA | OBČINSKI SVET
24. seja Občinskega sveta Občine Domžale
V četrtek, 14. decembra 2017, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 24. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar.
Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 23. seje z dne, 16. novembra 2017, in naslednji dnevni red:
1.	Volitve in imenovanja
-	Mnenje v postopku imenovanja ravnatelja/direktorja Srednje šole Domžale - Gimnazija
-	Mnenje v postopku imenovanja ravnatelja Srednje šole Domžale - Poklicna in strokovna šole
2.	Obravnava in sprejem Lokalnega energetskega koncepta - Lek
3.	Obravnava in sprejem predloga novih cen programov Vrtca Domžale in Vrtca Urša
4.	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2018
5.	Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra
6.	Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2018
7.	Vprašanja, pobude in predlogi
1.	Volitve in imenovanja
•	Občinski svet Občine Domžale je dal v postopku imenovanja ravnatelja/direktorja Srednje šole Domžale - Gimnazija pozitivno mnenje k imenovanju vsem prijavljenim kandidatom, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
•	Občinski svet Občine Domžale je dal v postopku imenovanja ravnatelja Srednje šole Domžale - Poklicna in strokovna šola pozitivno mnenje k imenovanju vsem prijavljenim kandidatom, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
2.	Obravnava in sprejem Lokalnega energetskega koncepta - Lek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Lokalni energetski koncept občine Domžale.
3.	Obravnava in sprejem predloga
novih cen programov Vrtca Dom-
žale in Vrtca Urša
Občinski svet Občine Domžale je spre-
jel Sklep o sprejemu novih cen pro-
gramov Vrtca Domžale in Vrtca Urša.
Cene programov vrtcev, ki opravljajo
javno službo znašajo mesečno na
otroka:
OBČINI DOMŽALE IN KAMNIK
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE
NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČIN DOMŽALE IN KAMNIK
vabijo vse občanke in občane Domžal in Kamnika na
SPOMINSKO SLOVESNOST
ob 73. obletnici tragedije aktivistov OF v Rudniku, ki bo
v soboto, 6.januarja 2018, ob 10. uri
pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah.
Vabljeni in dobrodošli!
•	za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 461,42 evra,
•	za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih 3 do 4 leta je cena programa 333,74 evra,
•	stroški živil v ceni programa znašajo 32,76 evra mesečno.
4.	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2018
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Letni izvedbeni program kulture občine Domžale za leto 2018.
5.	Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o sprejemu ukinitve statusa javnega dobra. Ukine se status javnega dobra pri zemljiščih: parc.št. katastr. občina ID znak
1189/6 Radomlje 1084/3 Rova
1078/1 Krtina
19361189/6 1935 1084/3
1216/2 Radomlje 692/11 Domžale
1945 1078/1
1936 1216/2 1959 692/11
6. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2018
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2018.
6. Vprašanja, pobude in predlogi
Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: mag. Tomaž Deželak (SDS), mag. Primož Škofic (SMC), Robert Pečnik (SMC), Metod Marčun (Lista za Domžale).
Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
SILVESTROVANJE
Z OGNJENIMI MUZIKANTI
j 11 II
NEDELJA, 31. DECEMBER OB 22'. 0RI
ŠOTOR PRI TRŽNEM PROSTORU 1»
OBČINA DOMŽALE
DOMŽALE
h \
OBČINA DOMŽALE
Človek je kot majhna lučka. Ljubi, sveti, mimo gre.
•	Ko zasveti za človeka,
•	v
tfl&CAj vname se v srce.
Ni pomembna starost, vera Štejeta srce in žar. Vsakdo ju v sebi nosi. dan vsak novi da ju vdcth/.
Iskra mala naj se vname, neti najC€(h$hw/ Odstopi vanj, da te objame s srečo v novem boš obdan.
v
nAl
Župan Občine Domžale Toni Dragar


28 | slamnik
VELIKI INTERVJU
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI!
TONI DRAGAR, ŽUPAN
Leto, ki je za nami, so v naši občini zaznamovali številni projekti. Pester program tako del, ki jih srečujemo skozi vse kraje naše občine, kot tudi družbene aktivnosti izpopolnjujejo življenje v našem mestu in življenja nas samih, kolikor si vsak pač dovoli,vzeti' od ponujenega.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Klemen Razinger
Tako kot vsako leto smo se tudi tokrat z županom Tonijem Dragarjem sprehodili skozi leto, ki se izteka in pogledali v prihodnost. Brez čarobne krogle si je upal napovedati, kaj nam prinaša leto 2018, tudi 2019. Pestro bo!
Kateri so bili ključni infrastrukturni projekti naše občine v letu 2017?
Pri realizaciji projekte delimo na investicije v komunalno in družbeno infrastrukturo. Na komunalni infrastrukturi smo v letu 2017 vložili kar 3,5 milijona evrov v prenovo vodovoda
-	kanalizacijskih cevi, obnove pločnikov, cest, novogradnje, mostove, premostitvene objekte, vse tisto, kar smo si zastavili. Nekaj projektov je sicer še
v delu, a naš plan je v večini izpolnjen. Na področju družbene infrastrukture pa smo odprli novo devetletno podružnično šolo s kuhinjo v Ihanu. V tem trenutku teče investicija na OŠ Preserje pri Radomljah, kjer nastajajo prizidek, kabineti, učilnice in nova kuhinja, ki bo povezana z obstoječo. Energetsko smo sanirali OŠ Venclja Perka in telovadnico OŠ Dob, na vseh šolah se nekaj dogaja. Na družbeni infrastrukturi je bilo za 6 do 7 milijonov evrov projektov.
Če naštejemo še nekaj projektov, ki smo jih izvedli v minulem letu: prenova atletske steze, most na Podrečju, rekreacijska os, Pelechova cesta v Radomljah, ceste Goričica, Ihan-Vinje, Brezje pri Dobu, Turnše-Dob, Zabor-št-Ihan-Dol, Šolska ulica v Dobu, Opekarniška v Radomljah. Urejamo tudi poslovilne objekte, v letu 2018 nas čaka še nadstrešnica pri mrliških vežicah na pokopališču v Domžalah. Veliko aktivnosti je bilo tudi na proti-poplavnih ukrepih, kjer se je pokazalo, da tudi ob hudih neurjih Kamniška Bistrica zdaj lepo odteče. V to smo vložili skoraj pol milijona našega denarja, vsaj še enkrat toliko smo ga dobili od države in koncesionarja. Čakajo nas seveda še energetske sanacije naših javnih stavb, prva je bila na Ljubljanski 70, zdaj pa naprej, tudi občinska stavba je starejša od 100 let in potrebna prenove. Še nekaj investicij je, ki smo jih izvedli - fitnesi na prostem, izjemno dobro je bil sprejet tudi kolesarski poligon - Kolovoz. Prav tako smo odprli Krajevni dom na Studencu, kjer so dobila prostor društva s tega konca in gasilci. Pripravljamo pa še dva nova
-	v Študi in centru Domžal, da se imajo ljudje možnost družiti. Prenovili smo tudi našo občinsko spletno stran in zagnali novo visitdomzale.si. Obe že delujeta, in upam, da sta ljudem všeč.
Investicije pa potekajo tudi v bolj programski smeri, kajne? Mehki del je predvsem financiranje naših javnih zavodov, katerih ustanovitelji smo. Velik poudarek je na kulturi življenja in sloganu, ki ga uporabljamo: Prostor zadovoljnih ljudi. Seveda ne smemo pozabiti tudi na vse nadstandardne dejavnosti, od prevozov, štipendij, sociale - pomoč na domu, sofinanciranje programov v Zdravstvenem domu Domžale, kot sta mamografija in cepljenje proti klopu. Če povzamem, smo zadovoljni z nare-
jenim. Ljudje nas pogosto sprašujejo, ali so že volitve, a niso. V Domžalah praktično vsako leto delamo enako. Hkrati pa odpiramo tudi nove teme, ki so moja vsaj 10-letna travma, kot so SPB-1, Ten-ten, parkirni prostor v centru, Metalkino parkirišče. Kar nekaj stvari se bo premaknilo, a ne, ker je volilno leto, ampak ker je stvar pač dozorela. Pričakujemo sodelovanje lastnikov, morda tudi države, predvsem pa morajo občinske službe narediti svoje, da bomo rešili tudi te probleme. Hkrati rešujemo še težave domžalskega prevoza - LPP, prihoda mestnega prometa v Domžale in okolico. V pripravi pa je tudi rešitev t. i. osmice, kjer bi avtobus vozil po naših krajih in vsaki dve uri prišel na isto mesto.
Imamo 59 področij dela, ne pozabljamo na nikogar, niti na mlade, starejše, na kakovosti življenja srednje generacije, predvsem v smislu
zagotavljanja rekreacijskih poti, trim steze, Šumberka, Kamniške Bistrice, telovadnice, vse, kar si srednja generacija želi početi. Ob tem občanom ponujamo tudi stvari, ki jih posnemajo po Sloveniji, od cenejšega bazena, brezplačnega drsališča in kina na prostem. Ponujamo veliko športnih dogodkov ter ljubiteljske in profesionalne kulture v okviru naših zavodov. Skratka leto 2017 je bilo pestro, bogato z dogodki, vsakdo je lahko našel kaj zase. Seveda pa vedno obstajajo tudi takšni, ničesar ne izberejo in modrujejo, da se nič ne dogaja.
Omenili ste SPB-1, Ten-ten, kakšne premike lahko pričakujemo na tem področju?
V Ten-tenu se pogovarjamo z lastnikom, a je težava, ker ima sedež v tujini in je malo prisoten. Naša ideja je, da bi na tem območju naredili družbeni program. Bomo videli, če bo lastnik pripravljen sodelovati ali ne. Se pa stvari premikajo. Bolj optimističen sem glede energetske sanacije večsta-novanjskega objekta SPB-1. Skupaj z upravniki in prebivalci smo izbrali projektanta, in veseli me, da smo stopili skupaj. V tej največji zgradbi v Sloveniji je treba prenoviti streho, stavbno pohištvo, prehode, vključno s fasado. Vemo, da ne bo šlo vse hkrati, a je treba začeti. Upam, da se bodo stvari dejansko premaknile, ko bodo projekti narejeni. Preverjali smo tudi možnosti sofinanciranja iz različnih skladov za večstanovanjske objekte. Tukaj smo potrebovali precej časa, da smo prepričali upravnike, podjetnike in prebivalce, da je potrebna ureditev, sicer se lahko kaj zgodi.
Prav tako se pogovarjamo s Tušem, ki je lastnik makadamskega parkirišča v centru. Imajo svoje želje, tudi mi jih imamo, parkirišče je zelo funkcionalno, ni pa nam v ponos, saj je brez reda, v vsakem dežju se nabira voda. Zato vedno povemo, da če bi bilo v naši lasti, bi bilo drugače. Enako velja za ploščad pred veleblagovnico, kjer je tudi vhod v Športno dvorano in kjer smo solastniki. Poskušamo se dogovoriti, da bi jo občina odkupila in tudi uredila. Pogovore bomo nadaljevali takoj po novem letu.
Še eno področje so parkirišča pri kulturnem domu (bivša Metalka), kjer smo vložili vlogo za razlastitev, saj lastnik, ki sicer zdaj živi v Dominikanski republiki, ne želi prodati zemljišča. Zato smo se odločili za postopek, ki je možen v vsaki demokratični državi, saj gre za javni interes, ker potrebujemo izjemno število parkirišč za vse
naše službe, ki so tam, kulturne dejavnosti, glasbeno šolo, pa tudi parkirišče za tiste, ki se odločijo sprehoditi skozi Domžale. Tam je predviden tudi prizidek kulturnega doma, saj si Domžale s 36.000 prebivalci, z razvejano kulturo, kinom in ostalimi prireditvami zaslužijo dvorano, ki bo večja od obstoječe s 180 sedeži. Danes moramo veliko stvari izvesti v kulturnih domovih v Radomljah ali na Viru, kar ni slabo, a vseeno potrebujemo tudi tukaj dvorano in prostore. Prav tako je vodstvo kulturnega doma in uredništvo Slamnika v kleti, v relativno slabih pogojih. Menim, da si zaslužijo nove prostore. Res ne gre za investicijo v smislu 10 milijonov, ampak racionalno, kot to v Domžalah počnemo.
Kar me od vsega najbolj žuli pa je naš Občinski prostorskih načrt, kjer imamo 26 od 27 soglasij. Težave imamo na ministrstvu za kmetijstvo, kar se tiče širitve Leka na sever, pa 100-milijonske investicije na Krumper-ku, različne cone, širitve podjetnikov, ki bi na svoji zemlji želeli postaviti nekaj novega, pa ne pridemo skupaj z namembnostjo.
Občina Domžale (p)ostaja mesto zadovoljnih ljudi, to ni več le slogan, ampak dejansko udejanjanje želja. Kaj Domžalčane dela najbolj zadovoljne?
Predvsem tisto, kar že dolgo vemo: Domžale so bile in upam, da bodo tudi ostale sinonim za prijetno, bogato življenje v smislu raznovrstnosti, ko imajo ljudje vse naše sisteme in podsisteme na dosegu rok. Ko smo delali anketo, so ocenjevali vse, od standardov v predšolski vzgoji, šole, ceste, vodo, štipendije, pomoč na domu. Ocena je bila skoraj odlična, kar je tudi podjetje, ki je izvajalo anketiranje povedalo, da je malce prehudo, saj težko še kaj popraviš, pač pa le vzdržuješ stanje, kar pa seveda tudi stane. A bistvo je, da želimo delati tisto, za kar menimo, da smo tukaj. Potem so tukaj še priznanja, od katerih so mi najbolj pri srcu tista, za katera niti ne vemo, da jih bomo dobili, seveda nam vedno godijo, a so hkrati tudi obveza. Dejstvo je, da smo druga indeksno najmanj razvojno ogrožena občina v Sloveniji, prvi je Trzin, ki je tudi del naše nekdanje občine, na 7. mestu je Mengeš, okoli 15. mesta pa še Lukovica in Moravče. Če se vrnem, ljudem so sicer najbolj všeč uvedeni standardi, saj poleg tega, kar je predpisano, počnemo še mnogo več, kar je v dobro ljudi.
Zdi se, da se Domžale počasi začenjajo oblikovati v strukturirano celoto. Močni smo na področju kulture, športa, tudi gospodarstvo ni zanemarljivo, kako ocenjujete posamezna področja? Pohvalil sem že naše podsisteme, imamo nadstandardno vodooskrbo, kanalizacijo, čiščenje na čistilni napravi. Mislim, da smo edina občina v Sloveniji, ki ima vsa pokopališča v upravljanju javnega podjetja, odvoz smeti je žal v Ljubljano, smo pač v regiji in del sistema, kjer ceno določajo drugi. Se pa trudimo zmanjšati stroške tam, kjer je naša pristojnost. Če pregledamo naše javne zavode, Kulturni dom Franca Bernika ima skupaj z galerijo, Mena-čenkovo domačijo in Slamnikarskim muzejem lepo število dogodkov, Zavod za šport in rekreacijo Domžale je naslednji, šport je v Domžalah lepa panoga, državne prvake imamo v praktično vsaki panogi, ki jo zastopamo, teh pa
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
siamnik@kd-domzaie.si
slamnik | 11
VELIKI INTERVJU
JANUAR
2018
MESEČNI KINO SPORED
Domžale so bile in upam, da bodo tudi ostale sinonim za prijetno, bogato življenje v smislu raznovrstnosti, ko imajo ljudje vse naše sisteme in podsisteme na dosegu rok. Ko smo delali anketo, so ocenjevali vse, od standardov v predšolski vzgoji, šole, ceste, vodo, štipendije, pomoč na domu. Ocena je bila skoraj odlična, kar je tudi podjetje, ki je izvajalo anketiranje povedalo, da je malce prehudo, saj težko še kaj popraviš, pač pa le vzdržuješ stanje, kar pa seveda tudi stane.
je prek 25. Prednjačita seveda NK Domžale in KK Helios Suns, ki sta tradicionalno v vrhu slovenskih prvenstev. Ne smemo pozabiti niti novoustanovljenega Centra za zaščito in reševanje - gasilcev, kjer je skoraj 40 zaposlenih, ki varujejo in pomagajo. Ustanovitev tega zavoda se je pokazala kot dobra, čeprav so bili zagonski stroški malce višji, pa glede na to, da dobro delajo na trgu, servisirajo vse požarno ogrožene tovarne v okolici (Lek, Količevo Karton, Helios), avtoceste, predore, verjamem, da bo zavod uspešno deloval. Res pa je, če se bomo tako širili, bo treba izobraziti in zaposliti nove gasilce. Center za mlade je bil v preteklosti namenjen boju in ozaveščanju proti drogi, svetovanju in podobno. A to ni CZM, ki si ga želimo. Poskušamo ga prekvalificirati v dejanski center za mlade, zato komisija za mlade pripravlja strategijo, za katero upam, da bo zaživela. Verjamem, da so na tem področju še perspektive, a mnogokrat smo že poskusili, vsakokrat je trajalo, dokler so bili določeni kadri zraven, nato pa pridejo novi, z drugimi idejami. Upam, da nam relativno kmalu uspe postaviti CZM, kot si želimo. Ne smemo pa pozabiti niti na skupne zavode, kot je naša knjižnica, ki je ena najlepših v Sloveniji, skupaj z več kot 1000 obiski in številnimi dogodki. Potem je tukaj še Zdravstveni dom (ZD) Domžale, za katerega lahko rečemo, da deluje brez napake, dejstvo pa je, da bo v naslednjem mandatu potrebna nova urgenca, Nujna medicinska pomoč, satelitski center, parkirišča, skratka sanacija ZD. Gre za skupni projekt vseh petih občin, ki imajo ZD v lasti.
Pa je lažje, če ima več občin v upravljanju oziroma lasti zavode, ali je to včasih tudi ovira?
Skupni zavodi so večkrat ovira kot prednost, ne samo za nas, tudi za druge, predvsem manjše občine. Skupni imamo tudi obe podjetji, Prodnik je v skupni lasti petih, čistilna naprava pa šestih občin (Domžale, Trzin,
Mengeš, Kamnik, Komenda, Cerklje). Včasih je treba skupne zadeve reševati na svetih zavodov, a če so sogovorniki pametni, se da vse dogovoriti. Lastnina je tudi breme. Še en skupni projekt je pred nami - sanacija Osnovne šole Roje, ki je šola za otroke s posebnimi potrebami in je v lasti petih občin. Sicer pa z župani dobro sodelujemo, dobivamo se enkrat mesečno, vsakič v drugi občini, skupaj odpiramo in rešujemo teme.
Pa turizem v Domžalah? Turizem smo želeli v Domžalah rešiti dolgoročno. Domžale, hoteli slišati ali ne, niso turistična občina v smislu Izole, Bleda, Kranjske Gore, smo satelit Ljubljane in bi kot taki morali odpeljati nekaj ljubljanskih turistov v naš konec. Smo tudi del RRA LUR, potem LAS-a severne 'ob-Ljubljane'. Kar se tiče turizma, smo imeli več idej, od ustanovitve javnega zavoda, do d. o. o. v 100-odstotni lasti občine. Ogromno je idej, a na koncu smo se odločili, da gremo po isti poti, kot smo šli z ostalimi zavodi. Tako smo najprej v uradu župana ustanovili službo, ki je začela z aktivnostmi, prevzema funkcije in organizacijo prireditev, pripravo promocijskih materialov, odprli smo spletno stran www.visitdomzale.si. Za zdaj sta dve zaposleni, ekipa počasi obvladuje kontekst, za naprej pa imamo že načrte, kako privabiti turiste, predvsem v povezavi s turističnimi društvi in hotelirji. Se pa izogibamo imena TIC, saj si želimo biti služba za turizem, ki pripravlja prireditve, dogajanje, ne pa le pisarna, kjer se zbirajo informacije. Na tem področju smo začeli tudi sodelovanje s Kamnikom, saj eni drugim lahko marsikaj ponudimo. Naša regija ima 100.000 prebivalcev, skupaj smo močnejši, naš potencial pa v znamenitostih, kulinariki, športnem turizmu ...
Leto 2018 je leto lokalnih volitev, lahko pričakujemo kakšne velike premike, projekte?
Kdor misli, da lahko volitve dobi v zadnje pol leta, se seveda moti. V Domžalah imamo načelo, da se dela vse leto, tudi mi načrtujemo že delo za leto 2019, torej po volitvah. Življenje se ne more ustaviti, pripravljeni moramo biti na nadaljnje akcije. Sicer pa v 2018 ne bomo počeli nič posebnega, v načrtih razvojnih programov imamo kar nekaj investicij, predvsem na komunalnem področju. Čeprav pravijo strokovnjaki, da je vse, kar 'daš pod zemljo', stran vrženo, pa jaz trdim, da ni tako. Pri nas smo nad-standardno opremljeni, pijemo vodo iz pipe, urejeno imamo kanalizacijo, prenavljamo mrliške vežice . Nekaj vložkov bo tudi v športno infrastrukturo, predvsem nas čaka odločitev, kaj bo z bazenom.
Kaj pa bo z bazenom?
Obstaja pobuda, da naša regija zgradi pokriti bazen v Kamniku, moje stališče je jasno - nismo za to. Naši otroci, ki se učijo plavanja, sedejo na avtobus in se odpeljejo na plavanje v Ljubljano, Kranj, Kamnik, to pa nam nič ne pomaga. Zato si želimo ureditev obstoječega kopališča za svoje občane, z olimpijsko dolžino bazena, nadstandardi, od opreme, toboganov, fitnesa in podobno. To bo ena od večjih investicij v naslednjem mandatu. Seveda imamo v načrtu še kar nekaj stvari, od športnih parkov, športne dvorane do kulturnega področja. Zagotovili smo že sredstva za prenovo strehe in ogrodja na letnem gledališču na Studencu. V letu 2018 se bo delalo toliko kot vsa leta doslej. Na tem mestu se vseeno opravičujem, da se cest ne da graditi po zraku, ko delamo, so razkopane, a gledamo na to, da se vse, kar spada pod cesto, naredi hkrati - od kanalizacije pa tudi telekomunikacije, elektrike. Prenovljene bodo praktično vse občinske ceste, razen državnih, delamo pa tudi na križiščih, javni razsvetljavi. Res bo volilno leto, a delalo se bo kot običajno.
Mogoče je pa čas za leto počitka?
Mogoče v letu 2019, a ko prevzameš funkcijo, za katero si se sam odločil, izbrali pa so te ljudje, delaš po 300 do 320 ur mesečno, ob sobotah, nedeljah, ob večerih. Biti moraš povsod, sicer ti zamerijo, pa še tekoče delo je treba opraviti. Nekateri rečejo, da na občini dela samo ventilator, a v resnici je to odgovorna zadeva. Če ne drugega, imamo vsako leto 20.000 računov, številne pogodbe in ogromno odločitev.
Ampak energije imate pa za vsaj še en mandat, kajne?
Z ekipo smo se odločili, da gremo v še en mandat, seveda pa bomo tudi potem pripravili ustrezno rešitev za naprej. En mandat bom še lahko župan, glede na to, da to delam že praktično 16. leto, bom zaokrožil lepo številko in končal z županovanjem. Energije je dovolj, želja tudi, projektov kolikor hočemo, denarja ni nikoli dovolj, imam odlično ekipo, skorajda nobenih afer. Prav tako smo ves čas nadzorovani s strani državnih in občinskih organov. Seveda se najde kakšna napaka, so stvari, ki bi bile lahko boljše, a glede na to, da vsako leto upravljamo 30 milijonov evrov, se mi zdi, da občinska uprava in občinski svet delujeta tako, kot morata. Pride tudi do kakšne težave včasih, se skregamo, a hitro zmenimo. Torej, energije je dovolj, ekipa bo ostala večinoma enaka, saj nimam razloga, da bi vse zamenjal, pa tudi tak človek nisem. Še bomo delali za Domžale.
Kateri pa so veliki projekti, ki jih še želite uresničiti v naslednjem mandatu?
Dobili smo sklep občinskega sveta, da pri zaključnem računu pokažemo realizacijo sprejete strategije. Povem lahko, da je večina stvari narejenih. Kateri bodo večji projekti, se bomo odločili, a to so odločitve v smislu prizidka kulturnega doma, šole in pokopališča na Viru, obrtna cona, funkcioniranje vseh naših sistemov. Delali bomo tudi ob Kamniški Bistrici, kolesarske poti, upamo, da nam z evropskim denarjem uspe narediti povezave s sosednjimi občinami (Moravče, Mengeš, Kamnik, Ljubljana). Tukaj je še oživitev tržnice kot enega mesta dogajanja, spoznavanja, nov center, kar smo poskušali že na različne načine, zdaj poskušamo s tržnico, Češminovim parkom, Sla-mnikarskim parkom ob občini, Kolodvorsko. Prihodnje leto bo tudi naložba v drugi del Kolodvorske ulice, potem ploščad . Veliko stvari za zadovoljitev naših občanov.
Čarobni december je v polnem zamahu. Pred nami je še zaključek leta. Se tudi letos vidimo na Silvestrovo?
Zadnje čase sem praktično na vseh silvestrovanjih. Dan začneva s podžu-panjo na otroškem silvestrovanju, kjer ob 12. uri zapojemo Silvestrski poljub. Letos pripravljamo tudi posebno presenečenje - muzikal Sneguljčica. Zvečer sledi glavno silvestrovanje, letos z Ognjenimi muzikanti, in upam, da bo vreme, kot je treba. Tudi letos bom ob novem letu voščil vsem prisotnim. Tretjega januarja že sledi služba in vse obveznosti. Pri nas bo prva novoletno kosilo z nekdanjimi župani in predsedniki izvršnih svetov, nato pa nas čaka proslava na Rudniku. Že prvi teden bo deloven.
Za konec pa še tisto, kar nas najbolj zanima, županove osebne želje za naprej?
V bistvu potrebujemo samo zdravje, saj premalo naredimo vsak zase. Potrebujemo kanček sreče in tisti mir, ko greš zvečer spat in lahko brez težav zaspiš, da imaš mir v glavi. Ne vem, ali me ljudje razumejo, a običajno rečem, da upam, da je bilo doslej tako in naj tako tudi ostane. Ne samo ob koncu leta, ampak da smo vse leto srečni, saj je življenje kratko. Torej, naj bo leto srečno, zdravo, in da boste tudi bralci Slamnika radi prišli, ostali in živeli v Domžalah. □
MestniKino Domžale
kriminalna drama /Molly's Game/režija: Aaron Sorkin/scenarij: Molly Bloom, Aaron Sorkin/Igrajo: Jessica Chastain, Idris Elba, Natalie Krili, Michael Cera, Kevin Costner, Chris O'Dowd, Rachelskarsten, Madison McKinley, Jon Bass, Joe Keery, Graham Greene, Sami Isler, Angela Gots/2017, ZDA /14ff Resnična zgodba o Molly Bloom, ki je celo desetletje organizirala najekskluzivnejše nezakonite partije pokra. Njeni Igralci so bile filmske zvezde, slavni športniki, poslovneži In ruska mafija, dokler na njena vrata niso nekega večera potrkali agenti FBI-a. Molly je bila nadarjena smučarka, kije po neuspešnih kvalifikacijah za olimpijske Igre športno kariero obesila na klin in postala natakarica. Nezadovoljna z navadno službo, je ustanovila nezakonito igralnico.
	IdL 1 r*^ J
H î'ÉÉI aiilr" .	
drama /The Florida Project/režija: Sean Baker/scenarij: Sean Baker, Chris Bergoch / igrajo: Willem Dajoe, Brooklynn Kimberiey Prince, Bria Vinaite, Valeria Cotto, Christopher Rivera, Caleb Landry Jones /2017, ZDA/115'
Moonee je živahna šestletnica z bujno domišljijo. Z druščino prijateljev Izkoristi vsako priložnost za novo potegavščino, ki ob živce spravljajo sostanovalce. Njeno vedenje začuda ne moti njene mlade mame Halley, s katero prebivata v pisanem motelu v bližini floridskega Disneylanda. Moonee lahko s prijatelji zgolj sanja o pravljičnem svetu obilja, medtem ko skuša Halley s preprodajo ukradene robe, malimi prevarami In občasno prostitucijo zaslužiti za najemnino. Zgodba o ljudeh s socialnega roba, ki prebivajo vzanikrnem motelu sredi s soncem obsijane Floride.
dokumentarni film /The Family / režija: Rok Biček / nastopajo: Matej Rajk Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Boris Rajk, Milja Rajk, Ivka Gruden, Emanoela Škulj, Robert Krese, AJeksej Kastelec, Estera Dvornik Gabrijela Simetinger/2017, Slovenija, Avstrija/107' Matej odrašča v družini oseb s posebnimi potrebami v zakotni vasici zakotne dežele, a je sam povsem drugačen. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbništvo, vse dokler se Matej ne odloči za radikalen izhod iz začaranega kroga. Film brez scenarija, a s številnimi soscenaristi, človeškimi In nečloveškimi. Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, kije odraščal vzelo neobičajni družini. FIlm je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu.
biografska zgodovinska drama/The Post/režija: Steven Spielberg / scenarij: Elizabeth Hannah, Josh Singer/igrajo: Meryl Streep, Tom Hanks, Alison Brie, Sarah Paulson, Bruce Greenwood, Jesse Plemons, Bradley Whitford, David Cross, Carrie Coon, MichaelStuhlbarg, Deirdre Lovejoy, 2017, ZDA/ 115' Steven Spielberg se loteva škandala „pentagonskih dokumentov" in vloge, ki so jo pri razkrivanju resnice odigrali mediji. Zgodba se osredotoča na objavo dokumentov Iz Pentagona v Washington Postu, s pomočjo katerih so novinarji tega časopisa leta 1971 razkrili resnico o vietnamski vojni. Dotičnl dokumenti so niz uradnih zapisov ameriškega obrambnega ministrstva, kijih je novinarjem takrat predal vojni analitik Daniel Ellsberg.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si/kino
B I slamnik
ŠTEVILKA 12 I DECEMBER 2ol7 | LETNIK LVII
TEMA MESECA
SLAMNIKOV DOMŽALSKI UTRIP LETA 2017
Leto 2017 je prineslo svojevrstne izzive, ki jih je vsak človek doživljaj po svoje. Tudi Slamnik se je skozi leto spreminjal, a ne toliko po obliki kot po vsebini. Poleg tega, da poskušamo biti aktualni, kolikor je to mogoče, za vas, dragi bralci in bralke, odpiramo teme, za katere verjamemo, da nam ne le širijo obzorja, ampak tudi pomagajo skozi vsakdanje izzive.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: arhiv Slamnika
r . ■T-
Andreja Humar, ravnateljica Glasbene šole Domžale, učiteljica flavte
mgzmmij.
st&flH
v »iS: I
Srdjan Živulovič, fotoreporter in prejemnik Pulitzerjeve nagrade
i
Metka Zupanek, dolgoletna predsednica društva Lipa Domžale
v • JfifjUfc
Mag. Primož Škofic, ravnatelj gimnazije in direktor Srednje šole Domžale
Andrej Hauptman, kolesar
Tokrat se bomo sprehodili med obrazi, ki so Slamnik zaznamovali v iztekajočem se letu in preverili teme ter nekatere dogodke, ki smo jih ubesedili. Zavedamo se, da je to le delček vsega, kar smo zajeli, tudi delček tega, kar se je dogajalo, a pogled nazaj z mislijo na prihajajoče izzive je lahko tudi prijeten. Naj bo tako.
Slamnikovi obrazi leta 2017
V iztekajočem letu smo predstavili številne ljudi, 12 med njimi v velikem intervjuju, še veliko več tudi v krajših predstavitvah. Leto smo začeli z velikim intervjujem z Matejem Primožičem, ki je leto poprej prevzel vodenje domžalske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V intervjuju nam je med drugim zaupal, da pogreša več solidarnosti med samimi društvi. »Predvsem, da bi obiskovali prireditve in dogodke drug drugega. S tem se bolj podpiramo med seboj in hkrati širimo naše poslanstvo.« Hkrati pa nam je razkril, »da društva ocenjujejo, da imajo tisti, ki odločajo, premalo vpogleda v dejansko stanje in aktivnosti v praksi, da gre za preskromno poznavanje njihovega dela, konkretnih projektov, predstav, dogodkov, ki se jih ne spremlja med letom. Tako ni pravega vsebinskega spremljanja dela, temveč prevelik poudarek na birokratskih pravilih in statistikah, čeprav so merila sicer korektna.« V januarju smo se pogovorili tudi z domžalskim župnikom Klemenom Sveteljem, ki ga odlikuje odprtost, rad dela z mladimi in ima izostren čut za sočloveka. V športnem intervjuju smo se po nogometnih zelenicah sprehodili z direktorjem NK Domžale Matejem Oražmom.
Februarski Slamnik je zaznamovala kultura. Poleg glasbene uprizoritve ob 70-letnici skladatelja, glasbenega pedagoga, violinista in dirigenta Tomaža Habeta smo se pogovarjali tudi s prejemnikom Pulitzerjeve nagrade za fotografijo, ki so si jo razdelili fotografi New York Timesa in medijske agencije Reuters za fotografije o evropski begunski krizi. Med nagrajenci, ki so 13. oktobra lani v New Yor-ku prejeli to ugledno nagrado, je tudi domžalski fotograf Srdjan Živulovič. Njegov življenjski moto je 'nič ni nemogoče', zato tudi njegova poklicna zgodba govori o človeku, ki je videl Življenje. Pogovarjali smo se tudi z Maxime Ros in Danielom Levcem, prostovoljcema, ki sta sodelovala z ekipo Centra za mlade Domžale, ter Alešem Florjančičem, lastnikom jazz kluba Blunout, ki je v Domžale pripeljal čisto nov klubski veter.
Osrednji intervju je tokrat pripadel ravnatelju gimnazije in direktorju Srednje šole Domžale Primožu Škoficu, ki je med drugim povedal: »Srednje šole se moramo nekako 'tržno obnašati', v to nas sili način financiranja, ki temelji izključno na številu dijakov. Poln oddelek dijakov prinese približno 90.000 evrov na leto. Zadnja leta je pri nas vpis zelo stabilen, okoli 650 dijakov in dijakinj. Glede na demografske podatke pričakujemo v prihodnosti
rahel porast. S tem številom normalno preživimo, seveda pa tega ni brez truda - nič se ne zgodi samo od sebe. Opozarjati moramo nase, biti prepoznavni.« Spomnil je tudi na leto 2006, ko so domžalski srednješolci izvedli t. i. 'ulično telovadbo', ki je deset let pozneje končno prinesla želeni rezultat - novo telovadnico. O življenju v glasbi smo se pogovarjali s Katjo Šulc, ki z glasbo raziskuje, eksperimentira, preizkuša nove pristope, predvsem pa razvija svojo glasbeno pot med sodobno elektronsko glasbo in etno-folk glasbo. Pozabiti pa ne smemo niti na Uroša Slavinca, dolgoletnega športnega delavca, ki je zasluženo prejel nagrado za življenjsko delo na področju športa.
»Občutek otroka, da starša stvari, ki jih počne resnično in iskreno zanimajo, je nenadomestljiv, in prekaša vsa znanja glasbene teorije ali nakupe dragih instrumentov,« nam je v aprilu zaupala Andreja Humar, ravnateljica Glasbene šole Domžale. Preden je prevzela to vlogo, je poučevala flavto, z nami pa je delila tudi pomen razumevanja otroka in posluh za njegove potrebe. Skoz glasbeno ustvarjanje nas je popeljal tudi Matej Mijatovic,
šansonjer, pesnik, pisatelj in režiser.
Po več kot 20 letih vodenja domžalskega društva Lipa je v letošnjem letu predsedovanje predala Metka Zupanek. Univerzo za tretje življenjsko obdobje je zaključila z lepimi spomini. »Srečevala sem veliko ljudi, ki so imeli bogate sposobnosti in znanja, ki bi jih želeli posredovati drugim. In tudi take, ki so z upokojitvijo zapadli v depresijo, osamo, ker niso vedeli, kaj naj počno s časom, ki ga je naenkrat v izobilju. Ker sem radoveden človek, ki išče vedno kaj novega, boljšega, koristnejšega zase, za družino, prijatelje, je bil potreben samo korak, da smo začeli z aktivnostmi za ljudi v tretjem življenjskem obdobju.«
Kdo bi si mislil, da je kolesarstvo v bistvu dokaj smešen šport, nam je v junijskem intervjuju zaupal Andrej Hauptman, nekdanji odlični profesionalni kolesar, lastnik najboljše slovenske uvrstitve na svetovnem kolesarskem prvenstvu, trener, menedžer in selektor slovenske članske kolesarske reprezentance. »Voziti z najboljšimi kolesarji, ki so se v takratnih časih pojavljali v časopisih in na televiziji, so bile moje sanje. Ko pa si dejansko tam, pa želiš vedno več, boljši rezultat.
Takrat nisi več ponosen ali srečen, ker samo gledaš, kaj boš naredil še bolje. In to se dogaja velikim vrhunskim športnikom, kar je po eni strani dobro, ker v nasprotnem primeru se ustaviš in si zadovoljen, nisi nič več motiviran, pod drugi strani pa je problem to, da sploh ne veš, kaj si naredil,« nam je med drugim zaupal. Pogovarjali smo se tudi z Nevenko Nakrst iz strokovnega združenja Aleana, ki pravi, da je avtizem biološko pogojena razvojno-nevrolo-ška motnja, v stanju katere možgani drugače delujejo. »Ljudje z motnjo avtističnega spektra zahtevajo posebno obravnavo in ne glede na to, da prinašajo našemu svetu potrebo po prilagajanju, te spremembe lahko pomenijo dober vpliv na človeštvo. Konec koncev obstajajo predvidevanja, da so bili avtisti tudi nekateri najpomembnejši misleci, znanstveniki.« »Za zmago v življenju nam ni treba premagovati drugih, premagovati moramo le lastne notranje ovire,« pa nam je v intervjuju zaupala Alenka Ivančič, avtorica knjige Lovilka sanj.
»Vsaj enkrat v življenju prideš do točke, ko ugotoviš, da pa bi moral še kaj storiti, poskusiti kaj novega in da moraš najprej najti še kakšno drugač-
no, drugo pot. In ker imam kar nekaj vodstvenih in strokovnih (pravniških) izkušenj v državni upravi in lokalni samoupravi ter ogromno pozitivne energije, je bila kandidatura za vodenje velike upravne enote neke vrste logično nadaljevanje moje karierne poti,« nam je v intervjuju zaupala Ivica Vozelj, nova načelnica Upravne enote Domžale. Dotaknili smo se tudi srčne želje Martina Močnika, Domžalčana, ki si, preden dokončno oslepi, želi prehoditi Camino de Santiago, medtem ko mladi violinist Gal Juvan pravi, da ga nihče ni prepričeval, naj igra violino. To je v roke prijel že pri dveh letih, tako da je odtlej njegova spremljevalka in prijateljica.
V letošnjem letu je Teniški klub Domžale praznoval 40. obletnico delovanja, že skoraj 20 let pa ga vodi Marjan Ogrinc, ki se je z nami sprehodil skozi delovanje kluba. »Menim, da starši otrok v ospredje postavljajo rezultate v času, ko so najpomembnejši motorika in tehnika ter vzljubitev igre. Otroci morajo imeti veselje do igranja, potem jim ne bo težko delati,« nam je med drugim zaupal. Pogovarjali smo se tudi z mladim domžalskim izumiteljem Marcelom Piršem,
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik | 11
TEMA MEsEcA
ki je s prijateljem Nejcem Osolnikom izumil pripomoček, ki bo slepim in slabovidnim močno izboljšal njihovo mobilnost. Ajda Stina Turek je
simpatična 23-letna pevka, ki se vsako leto za tri mesece vrne domov v Domžale iz Bostona, kjer na Berklee College of Music študira petje - jazz performance.
»V gospodarsko cvetočem obdobju domžalskega gospodarstva je vladala parola: dedek Mraz v vsako vas. In smo gostovali okoli, skupaj z igrico, ki so jo pripravile mlade bodoče vzgojiteljice, po krajevnih skupnostih in tovarnah. Sem pa ob tem tudi doživel veliko
četudi v manjšem številu kot pred desetletji, ne bodo izginili. Še več, obrtništvo se bo ohranjalo, tako skozi tradicijo kot skozi nove obrtniške in predvsem podjetniške ideje. To dokazujemo skozi inovativne projekte, nove produkte in obujanjem starih obrti, prilagojeno sodobnemu času. O pogledu na obrtništvo v Domžalah in širši regiji, potencialu ter možnostih širitve domžalskih idej in znanja tudi izven meja smo se pogovarjali z direktorico Obrtne zbornice Domžale Karolino Vrtačnik. »Moja vizija in cilj sta, da 'hišo' odpremo navzven, da podjetniki vedo, da za širše območje Domžal, kar se tiče podjetniških
jenja, smo zagotovo izbrali pravega sogovornika. Mlad, a izkušen, predvsem pa z veliko ljubezni do hribovitega sveta in vsega, kar je z njim povezano. »Plezalna stena na garažni hiši je še en objekt, ki je primeren za rekreacijo občanov, za društvo pa je to enkratna promocija dejavnosti. Plezanje je daleč najbolj zanimiv del planinstva. Treba se je tudi kar potruditi, da prideš na vrh. Je pomemben objekt za naše društvo, z vidika promocije, pa tudi rekreacije nas samih.«
Govorili smo tudi s Sabino Bur-keljca, knjižničarko in prejemnico priznanja slovenske sekcije IBBY za promotorje mladinske književnosti in
moči - urgence Zdravstvenega doma Domžale, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Pozabiti ne smemo niti na veliko občinsko zaščitno-reševal-no vajo Domžale 2017, ki je še enkrat dokazala, da je zaščitno-reševalni sistem v občini dobro razvit, ekipe so usposobljene, opremljene in izkušene.
Odpravili smo se tudi raziskovat, zakaj imamo v Domžalah več kot 200-odstotno podražitev omrežnine za plin, kjer smo ugotovili, da se je pavšal za odjemalce, ki imajo porabo zemeljskega plina od 1501 do 2500 Sm3 resnično povišal za 248 odstotkov.
Projekt Štartaj Domžale, s katerim spodbujamo v Domžalah podjetniško
Marjan Ogrinc, dolgoletni predsednik Teniškega kluba Domžale
Janez Hafner, amaterski igralec
'preobrazbo'. Do takrat sem vse to delal prostovoljno in brezplačno. Ob tej akciji pa so me kot najstarejšega določili za mentorja vseh dedkov Mrazov in tako sem to vlogo učil tudi pokojnega 'mladinca' Zvoneta Slovnika, poznejšega 'izvršnika' Jožeta Leniča in zdajšnjega župana Tonija Dragarja. Prav ti so me podučili, da bi moral za to kaj zaslužiti: češ, da nisi nič vreden, če se sam ne ceniš,« nam je svoje spomine zaupal Janez Hafner, ki smo ga obiskali ob 75.
obletnici. Režiser, igralec in recitator po duši je v svojem bogatem življenjskem opusu nanizal prek 560 različnih nastopov in upodobil več kot 80 različnih gledaliških likov.
V osemdesetih letih, ko je Jani Ko-vačič začel izdajati svojo glasbo na vinilnih albumih, se je svet nekajkrat obrnil in vsaj na videz močno spremenil. Prav tako so se spreminjali modni glasbeni trendi, pa vendar Janijeva glasba iz tistega časa, če jo poslušamo danes, ostaja enako sveža in enako mimo glasbenih mainstreamov, kot je bila v času nastanka, smo izvedeli v pogovoru s pesnikom.
Domžale so bile nekoč poznane kot obrtniško mesto. Časi se spreminjajo, a obrtniki na našem koncu,
mm
in obrtniških vprašanj, vso potrebno podporo dobijo na zbornici pri nas na Viru. Res sem vesela vsakega člana posebej, in upam, da tudi oni to čutijo. Takoj ko sem prevzela dela, sem povsod objavila svoj stik, kadar koli me lahko pokličejo, četudi imajo težave ob šestih zvečer. Zavedam sem, da se vedno ne da počakati na uradne ure, zato želimo biti na voljo,« nam je ob tem povedala. Ob 50-letnici prve domžalske cvetličarne, Cvetličarne Omers, pa smo se pogovorili tudi z njeno lastnico Ivanko Omers.
Že nekaj časa smo načrtovali pogovor z našimi planinci, nepozabna ledna tekma, ki smo jo gostili v Domžalah, pa je bil pravi izgovor, da smo se le-tega lotili zdaj. Seveda je pogovor potekal o vseh štirih letnih časih v hribovitem svetu, skozi katerega se je v besedi z nami sprehodil Matej Ogorevc. Je aktivni član Planinskega društva Domžale, vodnik Planinske zveze Slovenije, vodja poletnih taborov za mladino in tudi sicer sodelavec Planinske zveze Slovenije. Če smo od koga lahko izvedeli ne le izkušnje, ampak tudi konkretne informacije o prihajajoči tekmi, pa tudi siceršnjih aktivnostih na področju planinar-
branja za leto 2017.
Pa decembrski obrazi? Te pa lahko prepoznate in poiščete tako, da prebrskate tokratno številko Slamnika!
Teme, ki so zaznamovale mesece
Kakšna starost čaka današnjo domžalsko mladino, smo se spraševali na začetku leta. V Domžalah imamo danes za dva odstotka manj starejših kot velja za celotno Slovenijo, imamo pa tudi, glede na slovensko povprečje, višji delež najmlajših do 14 let. Domžalsko prebivalstvo torej ni 'najstarejše' v državi, je pa dejstvo, da je naša mlada populacija tista, ki se bo čez nekaj deset let soočila z odločitvami, ki jih odločevalci sprejemajo danes. Pomembno vlogo bo odigrala tudi 'finančna kondicija' naše občine, ki smo jo seveda preverili.
Vsaka tema seveda ni pozitivna, tako smo se letos večkrat srečali tudi z vandalizmom, pred katerim si res ne smemo zatiskati oči. Eno od takih dejanj je zažiganje komunalnih zabojnikov na ekoloških otokih, ki so vse prepogosto tarča požigalcev. V občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovi-ca in Moravče, kjer gospodarsko javno službo zbiranja, odvoza in ravnanja z odpadki izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik, so sicer številni ekološki otoki, kjer je možno ločeno zbiranje odpadkov, ki se lahko reciklirajo: papir in steklo. Gre za lep primer in tudi zgled preostalim občinam v državi pri ločevanju odpadkov.
Marca smo v Slamniku predstavili vrhunske domžalske športnike in številne priložnosti za rekreacijo občanov, saj smo poročali o podelitvi nagrad športnikom in športnim delavcem za preteklo leto. V aprilu so bila podeljena občinska priznanja, med katerimi je zlato priznanje pripadlo Pavlu Pevcu. Predstavil smo tudi delovanje službe Nujne medicinske po-
ustvarjalnost, je pritegnil k sodelovanju več kot 100 mladih Domžalčanov in prebivalcev okoliških krajev. Po seriji start-up delavnic je sledil finalni izbor zmagovalcev in odprtje vrat Generatorja, ki sta jih 8. junija 2017 slovesno odprla župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Domžale Zoran Poljšak.
Poletni meseci so Domžalam prinesli Turistično-informacijski center, saj imamo v Domžalah veliko ponuditi, kot nam je povedala vodja TIC-a Domžale Mira Bečan. Preverili pa smo tudi kako požarno (ne)varen je največji po-slovno-stanovanjski kompleks v 'enem kosu' v Sloveniji - domžalski SPB-1.
V Domžalah je kar nekaj objektov, stanovanjskih hiš in vrtnih ut, pri
katerih gradbeni materiali vsebujejo azbest. Pomembno je, kako ga odstranjujemo in seveda, da ga odstranimo. Občina Domžale se je na področju oskrbe s pitno vodo v letu 2009 usmerila v menjavo azbestnih in dotrajanih cevovodov ter priključitev hiš v naseljih na obstoječi vodovod, a azbest ni eno od prednostnih področij naše občine, smo ugotovili v avgustu.
September je zaznamovalo novo šolsko leto in odprtje razširjene podružnične osnovne šole v Ihanu, ki se ji je pridružila tudi krajevna knjižnica Ihan.
V	naše uredništvo pogosto pricur-ljajo kakšne informacije, ena od njih vezana tudi na šolske prevoze v naši občini. Šli smo po poteh različnih govoric, mnenj, izkušenj, težav in dobrih praks domžalskih osnovnih šol, da bi preverili, kako 'dobra' je zakonodaja v praksi in kako se v resnici izvaja praksa šolskih prevozov v naši občini. Moramo priznati, da smo naleteli na zanimive situacije, nekatere informacije pa so nas, iskreno, presenetile.
Na Ljubljanski cesti 88 v Domžalah smo v letu 2017 doživeli edinstveno razstavo - na ogled so postavili okrog 50.000 primerkov žuželk iz domačih in eksotičnih krajev. Srečali smo se s koordinatorjem projekta Stanislavom Gombocem, ki nam je povedal marsikaj zanimivega.
V	oktobru smo se razveselili odprtja dnevnega centra za mlade s telesno ali duševno motnjo. »So ljudje s svojimi potrebami, kot mi vsi in tudi z željami po uveljavitvi. Potrebujejo samo spodbudo, toplo besedo in nekoga, ki jih vodi in jim stoji ob strani,« smo ob tem zapisali.
»Na progi Domžale-Kamnik je bila za rekonstrukcijo železniške postaje Domžale z gradnjo podhoda v decembru 2016 izdelana projektna dokumentacija - idejna zasnova (IDZ), na podlagi katere potekajo z Občino Domžale dogovori glede najprimernejše variante in faznosti gradnje peronske infrastrukture in podhoda ter deležev financiranja. Trenutno je v usklajevanju predlog sporazuma. V nadaljevanju sledi izdelava Izvedbenega načrta (IZN),« nas je jeseni presenetila novica, ki smo jo izvedeli na Direkciji RS za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo. Gre namreč za podhod pod glavno železniško postajo v Domžalah.
Vse bolj se tako posamezniki kot podjetja zavedamo moči medsebojnega povezovanja, ki je v svetu individu-alizma močna vrednota. Da je ta vrednota lahko tudi finančno učinkovita, kažejo domžalski in okoliški podjetniki, združeni v BNI Bistrica, smo zapisali v novembru, ko smo pisali tudi o uspehih plesalcev Plesnega kluba Miki, ki so na letošnjem svetovnem prvenstvu na Češkem priplesali na sam vrh.
Pa december? Ta je bil v našem mestu čaroben. Nekaj čarobnosti je ostalo še za konec in le glejte, da je ne zamudite. Ujemite jo in ohranjajte vse
OBČINA DOMŽALE
28 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Raziskovalni izzivi v živinoreji 2017
Skrbništvo
Področje skrbništva je v Sloveniji urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Poleg navedenega zakona skrbništvo ureja tudi Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil. Skrbništvo je opredeljeno kot posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi. Po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih država zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti skrbeti za svoje pravice in koristi. Poznamo več vrst skrbništva. Ločimo skrbništvo nad mladoletnimi, skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (stalno skrbništvo) in skrbništvo za poseben primer. Pristojnost za odločanje v skrbniških zadevah zakon podeljuje centrom za socialno delo. Že vsa leta je skrbništvo opredeljeno kot častna in prostovoljna funkcija, tako da imenovani skrbniki ter skrbniki za poseben primer za svoje delo ne prejemajo plačila.
O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo, pa so dolžni center za socialno delo obvestiti matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer, najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti.
Skrbništvo za mladoletnike pride v poštev takrat, ko imamo opraviti z mladoletnikom, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Takšnega mladoletnika center za socialno delo postavi pod skrbništvo. Namen skrbništva za otroke je usposobitev za samostojno življenje in delo ter zavarovanje premoženjskih in siceršnjih pravic posameznika.
O stalnem skrbništvu govorimo takrat, ko gre za odraslo osebo, ki ji je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Takšno osebo postavi center za socialno delo pod skrbništvo. O tem odloča center za socialno delo z odločbo. Postavitev pod skrbništvo kot tudi prenehanje skrbništva se vpiše tako v matični register o rojstvu, to dejstvo pa se zaznamuje tudi v zemljiški knjigi, v kolikor ima varovanec nepremičnine. Center za socialno delo pa ima pri skrbništvu tudi dolžnost, da odredi popis in ocenitev premoženja varovanca. Skrbništvo ima namreč tudi namen, da se zavarujejo premoženjske koristi posameznikov, kar se izvaja z upravljanjem varovančevega premoženja. Popis premoženja varovanca kot tudi popis terjatev in obveznosti varovanca pa center za socialno delo odredi s sklepom v skladu z določili Pravilnika o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil.
Popisano premoženje varovanca se izroči v upravljanje skrbniku. Popis premoženja opravi center za socialno delo oziroma s strani centra za socialno delo imenovana komisija. S popisanim premoženjem varovanca upravlja imenovani skrbnik. Pri tem pa ima skrbnik omejitev v tem, da mora pridobiti za posle, ki presegajo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja, dovoljenje centra za socialno delo.
Pri skrbništvu za poseben primer center za socialno delo postavi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa ta nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.
Center za socialno delo ima pri vseh navedenih vrstah skrbništva tudi dolžnost, da nadzira opravljanje skrbniških nalog. Tako lahko center za socialno delo kadarkoli zahteva skrbni-kovo poročilo in račun o upravljanju premoženja. Poleg navedenega tudi pregleduje letna skrbniška poročila, ki jih morajo imenovani skrbniki pripraviti in posredovati centru za socialno delo do 15. februarja vsako leto. Center za socialno delo v okviru nadzora skrbništva skrbi za odpravo manjših nepravilnosti in uvede postopek za razrešitev skrbnika, če so ugotovljene nepravilnosti večje. Letno skrbnikovo poročilo pa mora vsebovati podatke o premoženju varovanca, dohodkih, izdatkih in podatke o ukrepih, ki se nanašajo na varstvo varovančeve osebe ter podatke o upravljanju varovanče-vega premoženja.
V bodoče bo skrbništvo urejeno v že sprejetem Družinskem zakoniku. Zakonik bo stopil v veljavo v aprilu 2019. Ureditev prinaša nekaj sprememb tudi na področju skrbništva. Družinski zakonik odpravlja dosedanjo ureditev podaljšanja roditeljskih pravic staršem za otroke po njihovi dopolnjeni polnoletnosti. Prav tako v novi zakonodaji ni več instituta odvzema poslovne sposobnosti. Na novo pa se ureja institut zagovorništva, ki je namenjen otrokom. Zagovorništvo za otroke se sicer v dosedanji praksi že pojavlja, vendar se zdaj izvaja kot projekt v okviru Varuha človekovih pravic. Tako glede skrbništva za mladoletne otroke kot postavitve odrasle osebe pod skrbništvo Družinski zakonik določa, da o tem odloča sodišče. Tako bodoča zakonodaja prenaša pristojnost odločanja v nekaterih skrbniških zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. Sodišča bodo v skrbniških zadevah odločala v nepravdnem postopku. Skrbništvo za poseben primer pa še naprej ostaja naloga centrov za socialno delo.
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA DOMŽALE
VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO
v sredo, 10. januarja 2018, in v četrtek, 11. januarja 2018, med 7. in 13. uro v Domžalskem domu
Hvala, ker darujete kri in rešujete življenja. Naj vam vaša plemenitost na vse življenjske poti prinese veliko hvaležnosti.
Biotehniška fakulteta, ki v letu 2017 praznuje svojih 70 let, in oddelek za zootehniko, ki je letos praznoval 50 let, odkar je na tej lokaciji v Domžalah, sta organizirala v sredo, 6. decembra, na Rodici 4. znanstveni posvet Raziskovalni izzivi v živinoreji 2017 z mednarodno udeležbo.
Letos jeseni je minilo namreč 50 let, odkar je v prostore nekdanje Višje gospodinjske šole na Rodici prišla in začela z delom Raziskovalna postaja Rodica, in kmalu zatem ji je sledil celotni oddelek za živinorejo, zdaj oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete.
Oddelek organizira enkrat letno znanstveni posvet, tako imenovane Ločniškarjeve dneve, v spomin na dolgoletnega predstojnika prof. ddr. Franca Ločniškarja s prikazom znanstvenega dela in najnovejših rezultatov oddelka.
Tema tokratnega posveta je bila Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v živinoreji. Posveta sta se udeležila tudi dva tuja vabljena predavatelja prof. dr. Max F. Rothschild z Iowa State University, Ames, ZDA, ki je imel zanimivo predavanje z naslovom Vloga genetike in genomike v izboljšanju prašičerejske proizvodnje in dr Rebeka Zsoldos iz Universität für Bodenkultur z Dunaja, ki je imela predavanje z naslovom Uporaba informacijski tehnologije v znanosti o konjih. Na posvetu sta imela predstavitve o svojih rezultatih in gledanjih na IKT tudi naša predavatelja prof. dr. Milena Kovač in doc. dr. Dušan Terčič z Biotehniške fakultete. Predavatelja sta
podala svoja dognanja in izkušnje na področju genetike in učinka informacijsko komunikacijskih tehnologij na proizvodnjo v prašičereji, konjereji in perutninarstvu.
Noviteta tega posveta je bila, da je v drugem delu posveta svoje doktorate predstavilo pet mladih znanstve-
ni stres pri brojlerijh, Jana Obšteter s Testiranjem različnih modelov geno-mike pri majhnih populacijah govedi, Tanja Tesovnik z Imunsko izraženi genski ekspresiji pri čebelah, tretira-nih z neonicotinoid thimethoxamom.
Viteška dvorana je bila polna radovednih, mladih poslušalcev in stro-
Povabljeni tuji predavatelji prof. Max F. Rotschild, dr Rebeka Zsoldos in predstojnik prof. Peter Dovč ter naši doktoranti, ki so na posvetu predstavili svoja raziskovanja.
nikov s področja znanostih o živalih. Predstavitve in dela so bili podani v angleščini in jih je ocenjevala strokovna komisija. Najboljša dva sta bila nagrajena s sofinanciranjem udeležbe na enem od znanstvenih kongresov v letu 2018.
S svojimi deli so se predstavili Ida Djurdjevič z Raziskavami barvnega vzorca pri postrvi, Tina Flisar s Socialno genetskimi vplivi na rastnost pri skupinsko vhlevljenih živalih, Jakob Leskove c z Vplivom vitamina E, C in selena na prehransko povzroče-
kovnjakov iz prakse in zavodov iz različnih koncev Slovenije. Materiali posveta so bili zbrani in predstavljeni v priročni publikaciji, lahko pa jih najdete tudi na domači strani oddelka za zootehniko. Po koncu posveta, ki je bil organiziran ob 70. jubileju Biotehniške fakultete, je bilo krajše družabno srečanje vseh udeležencev z neformalnim klepetom o prikazanem raziskovanju in izmenjavo mnenj in izkušenj.
BEsEDILo IN Foto: prof. dr. Franc Habe
Lumarjev gorniški večer z dr. Tadejo Trošt Sedej
Planinsko društvo Domžale je v decembru v Knjižnico Domžale povabilo biologinjo, dr. Tadejo Trošt Sedej (1970), docentko na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica številnih prispevkov, ki se je za študij tega področja odločila, ker ima naravo rada in bi jo rada razumela, se ukvarja predvsem z ekologijo in preučuje odziv rastlin na stresne razmere, kot so človekovi posegi, povečano sevanje, onesnaženje, segrevanje in drugi negativni pojavi. Borut Peršolja je številnim poslušalcem na kratko predstavil gostjo, ki je z grafi konkretno predstavila napovedi povečevanja segrevanja ozračja in posledice, hkrati pa poudarila, da morda povišanje za 3 stopinje v 100 letih ni veliko, vendar niti slučajno ni zanemarljivo, saj zgodovina kaže, da povečevanje temperature zelo vpliva na ves svet, enako kot tudi povečevanje toplogrednih plinov, metana in dušikovega dioksida, kar vse je povezano z našim načinom življenja. Prisluhnili smo tudi vzrokom in posledicam spremenjenega padavinskega režima, posebej tudi sevanja, zračne vlage, vetrov - tudi v posameznih letnih časih.
Sogovornika sta poudarila, kako pomembno je, da so rastline zelo prilagodljive, kako se same branijo pred izumrtjem in zavarujejo svoj obstanek Zanimiv je bil podatek, da je na svetu 15.000 rastlinskih vrst, v Sloveniji 3200, med njimi je že izumrlih več kot 20 avtohtonih. Slovenija je glede rastlinstva izredno pestra, zato tudi zanimiva. Rastline se prilagajajo okolju, tudi spreminjajo in morda celo dobijo novo ime. Pogled na zgodovino Zemlje kaže, da so se spremembe dogajale več desetletij, morda tudi stoletja Sogovornika sta predstavila posamezne rastlinske pasove in značilnost, posebej pa sta se ustavila pri gozdu, ki je po mnenju dr. Tadeje Trošt Sedej stabilna družba, ni tako ranljiv eko sistem, saj se drevesa počasi prilagajajo novim pogojem, gozd se tudi sam celovito obnavlja, ta gozd bomo še
dolgo uživali, kakor tudi ob pogledu na nekatere cvetlice (npr. planika, avrikelj svišč), ki se tudi prilagajajo razmeram, v katerih rastejo. Tovrstno prilagajanje je počasno, premalo ga poznamo, tudi sicer rastline premalo opazujemo - morda bi si lahko pomagali z mrežo amaterskih opazovalcev, kar pa najbrž ne bi prineslo celovitih rezultatov, posebej tudi zato, ker je za preučevanje rastlin manj interesa kot pri živalstvu. Največ besed je bilo namenjenih posledicam podnebnih sprememb segrevanja ozračja, 'selitvi' rastlin, kar je znano vse od ledene dobe, pa mu
iz planin, pomenu govorništva. To ni le športna dejavnost temveč napolni dušo in odpre poklicne poti.
Prijeten gorniški večer, tokrat namenjen predvsem rastlinam, se je končal s pogledom v znamenitega Malega princa in njegovo razmišljanje o cvetlicah, ki sta ga sogovornika dopolnila z mislimi, da so cvetlice prijazne, niso šibke, temveč zelo prilagodljive in v svoji vztrajnosti človeka celo prekašajo. Nobena rastlina ne živi sama, se varujejo in dopolnjujejo in vse to je bilo lepo izhodišče za zaključek večera, pravzaprav tudi želja oziroma novoletno voščilo: Človek je
namenjamo premalo skrbi, tudi premalo raziskovalcev. Ob tem pa se ugotavlja, da tovrstne posledic včasih pomenijo tudi nove organizme, pozitivne spremembe, tudi več hrane za živali, narava svoje poti pelje naprej
Sogovornica je tudi ugotavljala, da je zanimanje za naravo pri otrocih zelo veliko, radi obiskujejo učne poti, botanične vrtove, skalnjake, ob tem se moramo potruditi, da jih dodatno motiviramo - s tablami zanimivo literaturo in možnostmi raziskovanja, pri katerem bi lahko sodelovala tudi planinska društva. Ta so s svojim mentorskim delom že veliko prispevala k ozaveščanju o skrbi za planinsko cvetje, odnašanju smeti
del skupnosti, ki se mora zavedati, da bo s sodelovanjem, enako kot narava, svoje poti peljal naprej. Dr. Tadeji Trošt Sedej pa hvala za njeno skrb za naravo ter veliko prijetnih poti v gore z družino.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
OBČINA DOMŽALE
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Ta veseli dan kulture v Arboretumu Volčji Potok
Zveza prijateljev mladine Domžale za srečno otroštvo
Prešernov rojstni dan je postal tradicija in kulturni praznik, ki ljubitelje kulture vabi, da z njo preživijo lepe trenutke. Ker je Arboretum Volčji Potok pomemben del naše kulture -tudi z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine, že kar nekaj let 3. decembru namenjajo posebno skrb in tradicionalni ogled svetovno znanega parka združijo s kulturnimi vsebinami. Tudi letos je bilo tako. Za udeležence, med katerimi so bili tudi potomci družine Souvan, ki so do vrha in čez napolnili predavalnico v pristavi, so pripravili zanimivo predavanje z naslovom Souvani in njihov park v Volčjem Potoku ter ga povezali z odprtjem razstave na enako temo.
Rdeča nit imenitnega predavanja Matjaža Mastnaka, obogatenega s številnimi fotografijami, katerih del so prispevali tudi Souvanovi, je bil pomen družine Souvan, ki je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev v Ljubljani. V povezavi z Ar-
jih slišali od še živečih ljudi, ki so v njihovih obdobjih živeli in jih poznali ter o njih vedo največ.
S predavateljem Matjažem Ma-stnakom smo se na začetku vrnili v konec 18. stoletja, ko je bil v Novem mestu rojen Franc Ksaver Sou-van, začetnik te znamenite družine, ki je spisal zgodbo o uspehu in tlakoval začetek poti družine, ki je še danes tesno povezana z Arboretu-mom Volčji Potok. Bil je zelo pomemben gospodarstvenik in politik, njegovo vsestransko prizadevno delo -tudi za slovenstvo, pa so nadaljevali tudi njegovi potomci, zadnji so se ob koncu predavanja tudi iskreno zahvalili vsem, ki kakorkoli še danes prispevajo, da Souvanovi niso pozabljeni. Nato smo sledili življenjskim potem družine, njihovim tesnim povezavam s pomembnimi rodbinami, predvsem pa se je Matjaž Mastnak osredotočil na življenjsko pot Leona Souvana in na njegov pomen za današnji arboretum.
boretumom Volčji Potok je bilo izpostavljeno dejstvo, da so Souvani na novo uredili parkovne površine okoli graščine v Volčjem Potoku in s tem bistveno zaznamovali pozneje ustanovljeni arboretum. Svoje predavanje je avtor obogatil s številnimi življenjskimi zgodbami posameznikov iz družine Souvan, opozoril na informacije, ki so jih prispevali tudi okoličani, hkrati pa poudaril, da bi bilo zelo pomembno, če bi zgodbe in dogodke, povezane z družino Souvan, raziskovali še naprej, predvsem pa
Hofer in Rotary club Domažale z igračami razveselila otroke iz materialno šibkih družin
V tem zimskem prazničnem obdobju, ko je čas čarobnih bitij, druženja in obdarovanja, smo v Centru za socialno delo Domžale prejeli kopico lepih, novih igračk, ki jih otroci obožujejo in s katerimi so v podjetju Hofer in Ro-
H -■ «	'. J
ri 1-B—J C > M	-.JI
¡aia-: - 3
i' .-.-1 i .xv.	■■ ■
Za začetek lahko napišem, da bodo dedki in babice ter vsi drugi letos prejeli zelo veliko prisrčnih novoletnih čestitk, ki so bile izdelane v dveh delavnicah Zveze prijateljev mladine Domžale v domžalski knjižnici. Predšolski otroci in tudi starejši so v dveh ustvarjalnih delavnicah v začetku de-
lahko naši otroci, ki jih je ZPM Domžale pogostila z jabolki in pomarančami.
Ob obeh delavnicah je Zveza prijateljev mladine Domžale pripravila tudi vrsto brezplačnih obiskov različnih filmskih predstav in drugih kulturnih prireditev v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Dom-
cembra pod vodstvom mentorjev izdelali številne voščilnice z novoletnimi motivi. Prepričana sem, da jih bodo veseli prav vsi, ki jih bodo prejeli in se tako prepričali, kako ustvarjalni so
žale. Prav vse so bile odlično obiskane, saj so polepšale otrokom in njihovim staršem praznični čas.
Družine in posamezniki potrebujejo pomoč tudi v oblačilih in toplih če-
vljih, kar so spoznali tudi v znani Alpini, kjer dnevno prejemajo prošnje iz različnih dobrodelnih organizacij, od družin in posameznikov, ki prosijo za kakšen par čevljev, da si zagotovijo normalno življenje. Tako so sklenili, da v okviru akcije Podari svoj par do-nirajo toplo obutev za zimo in k sodelovanju povabijo tudi širšo javnost. Ta je prispevala jesensko in zimsko obutev, ki so jo očistili in popravili, če je bilo potrebno, hkrati pa je Alpina podarila 300 parov obutev za družine v stiski. Del tako zbrane obutve je prejela tudi ZPM Domžale in jo razdelila vsem, ki jo potrebujejo.
V decembrskih dneh so lahko socialno ogrožene družine na ZPM Domžale prejele tudi hrano, ki je bila sicer zbrana v okviru ZPM Moste-Polje, vodi jo Anita Ogulin, s katero domžalska ZPM zelo dobro sodeluje, med drugim tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za plačilo položnic.
Zveza prijateljev mladine Domžale je vesela vseh akcij za pomoč socialno ogroženim otrokom, tako tudi akcije bencinskih servisov Petrol, o kateri bomo več napisali v eni prihodnjih številk, do tedaj pa vsem iskrena hvala za vsakršno pomoč in srečno 2018.
Vera Vojska
Če želite izvedeti več o njem ter njegovi življenjski in delovni poti, vas vse do pomladi na stebrih arkad pristave Arboretuma Volčji Potok čaka razstava, povezana z družino Souvan in njenim pomenom za arboretum.
Kot smo že pisali, je Arboretum Volčji Potok odprt tudi v zimskih mesecih, v decembru bo še posebej prazničen, zato dobrodošli, uživajte v njem tudi v letu 2018.
Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok
Dobrodelni december
Prazniki, ki so tu, za mnoge ne bodo čas praznovanja, ker njihovi dnevi minevajo v pomanjkanju. Čeprav morda marsikoga med njimi srečujemo vsak dan, za mnoge največkrat ne vemo, kako težko se prebijajo iz dneva v dan. Vsem tem bi na Rdečem križu Slovenije, v njegovem okviru pa tudi v območnem združenju RK Domžale, v teh dneh radi pomagali doživeti vsaj nekaj trenutkov praznične čarobnosti. Za to pripravljajo različne dobrodelne akcije in ob tem lahko ugotavljamo, da če v katerem mesecu, lahko zapišemo, da je dobrodelni, potem je to december, v katerem smo ljudje še posebej razpoloženi za različno pomoč vsem, ki jo potrebujejo.
Vse to je pokazala tudi zadnja dobrodelna akcija, ki je pod naslovom Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? potekala prvo soboto v Mercatorju. Tudi tokrat so nakupovalci pokazali veliko plemenitost in dobrodelnost, saj so s svojimi darovi napolnili vrsto vozičkov in s tem omogočili, da bodo praznični dnevi tistih, ki najbolj potrebujejo našo pomoč, lepši. Ob tem se Bra-
Dobrodelno akcijo Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? so pomagali izvesti prostovoljci KO RKS Vir in Dob. Na fotografiji Prostovoljki Silva in Mojca, KO RKS Dob, s predsednikom RK Domžale Branetom Kosmačem.
ne Kosmač, predsednik, in Majda Mernik, sekretarka območnega združenja Rdečega križa Domžale iskreno zahvaljujeta vsem donatorjem in prostovoljcem krajevnih organizacij Rdečega križa Vir in Dob za njihovo pomoč.
Hkrati Rdeči križ obvešča, da imajo v celotnem decembru postavljeno košaro za morebitne donacije v trgovini Lidl v Domžalah. Hvala vam!
Ob koncu leta pa še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali območnemu združenju Rdečega kri-
ža Domžale, posebej hvala prostovoljcem in krajevnim organizacijam, krvodajalcem in vsem ostalim.
Prav vsak vaš prispevek je neprecenljiv in pomaga nekomu, da lažje živi, vsem vam pa občutek sreče in zadovoljstva, da ste lahko nekomu pomagali.
Naj vas ti občutki spremljajo vse leto 2018, v katerem vam območno združenje RK Domžale želi vse dobro.
Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale
tary clubu Domžale poskrbeli za veselje med otroki iz materialno šibkih družin.
V imenu vseh obdarjenih hvala za prijazno dobrodelno dejanje.
Marta Tomec
www.dacia.si
*Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in informativni izračun dnevnega zneska, ki je del mesečnega obroka je na voljo na www.dacia.s **Brezplačni paket 4 zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih vozil, ki so fizične osebe ali lastniki malih podjetij. Dacia Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik
AVTO SET d.o.o. - SETNIKAR, DRAGOMELJ 26, 1230 DOMŽALE
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 041/648 166, Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5-8,2 1/100 km. Emisije CO: 90-155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083 - 0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0 - 0,00066 g/km. Število delcev (x10n): 0 - 30,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM^ ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si.
28 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Miklavževanje na Homcu
Tudi na Homcu so pridni otroci dočakali prihod sv. Miklavža, ki jih je, kot je Že v navadi, obiskal in obdaril v župnijski kapeli. Skupina otrok iz homške veroučne šole je pripravila igrico z naslovom Miklavževa pošta. Otroci so lahko videli, kako so angelčki na vso moč hiteli, da bi pravočasno prebrali vsa pisma,
je angele prijetno presenetil paket, ki ga je neki deček namenil sv. Miklavžu. Želel je, da njegovo najljubšo igračo podari otroku, ki je bo vesel. Angela pisarja je to tako ganilo, da je vse otroke spodbudil, naj bodo tudi sami podobni temu fantu - naj bodo mali Miklavži. Nato so skupaj poklicali sv. Miklavža in ta jim je rade vo-
Miklavž in Rotary club Domžale z otroki iz rejniških družin
Otroci iz rejniških družin so skupaj z otroki in vnuki članov Rotary cluba Domžale preživeli prelep Miklavžev večer, v torek, 5. decembra 2017, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Po prijaznem pozdravu predsednika Rotary cluba Domžale Marka Pod-
bevška se je pričakovanje otrok, združeno s posebnim veseljem in vznemirjenjem, stopnjevalo. Vemo, da ta dobri mož po izročilu prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe.
S pevko Alenko Kolman in ljubko Pujso Pepo smo rajali, prepevali, telo-
vadili, umivali zobe, ponovili dneve v tednu, se smejali Pepinim dogodivščinam in klicali sv. Miklavža. Čakanje nanj je bilo lepo.
Prišel je z dolgo belo brado, v zlatem plašču, s prelepo kapo, belimi rokavicami in zlato škofovsko palico. V spremstvu angelčka je pozdravljal otroke, jim povedal o svojem izročilu, kako lepo je delati dobro in jih povabil, da mu kaj zapojejo. Odziv otrok je bil izjemno prisrčen: najmlajši so bili najpogumnejši za nastopanje. S pozdravom staršem, ki ustvarjajo otrokom varen dom, je obdaril tudi odrasle. Srčnosti in dobrote je bilo ta večer čutiti v obilju.
Obdarjenih je bilo 112 otrok, od tega 58 dečkov in 54 deklic. Že tradicionalno mu vse od leta 1998 zelo lepa in uporabna darila za otroke pomagajo sestaviti dobri ljudje iz Rotary clu-ba Domžale.
V Centru za socialno delo Domžale se v imenu vseh obdarjenih iskreno zahvaljujemo Rotary clubu Domžale, še posebej Miklavževi pomočnici Martini Oražem.
Marta Tomec
nakupili vse potrebno in zavili darila za vse otroke. Angel kurir je ves upehan prinašal nove in nove torbe, polne otroških želja angelu pisarju, ki se je komajda videl iz nepregledne množice pisem. K sreči so mu na pomoč priskočili mali angelčki in kmalu je bilo vse pripravljeno za obdarovanje. Med vsem hitenjem pa
lje ustregel. V spremstvu angelov in dveh strašnih parkeljnov je vstopil mednje, jih kratko nagovoril in jim razdelil darila.
Miklavževanje je tudi tokrat pripravila župnija Homec, za obdarovanje pa je poskrbelo Kulturno društvo Jožeta Gostiča.
AŠ
Božiček za en dan
V decembru se vsi veselimo obiska dobrih mož, še posebno pa tri strice z belo brado nestrpno pričakujejo otroci. Center za socialno delo Domžale je tudi letos priskočil na pomoč Božičku, ki je v okviru projekta Božiček za en dan obdaril otroke družin, katerih življenje je ubralo nekoliko drugačno pot. Veseli smo, da je Center za socialno delo Domžale lahko del tega čudovitega projekta, in verjamemo, da smo s podarjenimi darili prižgali mnogo iskric v otroških očeh.
Hkrati se iskreno zahvaljujemo Vrtcu Urša Domžale, otrokom in njihovim staršem za igračke, ki jih vsako leto nesebično podarijo. Na Centru za socialno delo Domžale poskrbimo, da podarjene igračke pridejo do otrok in s tem jim vsi skupaj polepšamo praznične dni.
Vsem želimo mirne in čarobne praznike ter srečno v letu 2018.
srečno 2018

Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 15-18 sobota: 9-12
^SOIKNA OČALA^ - 60%
Snežne kepe sreče za nepozabno zimovanje otrok
Prav v teh prazničnih dneh se je začela dobrodelna akcija Snežne kepe sreče. V akcijo so vključeni vsi kupci proizvodov Persil, Silan in Somat, ki bodo nakup opravili na katerem koli Mercatorjevem prodajnem mestu po vsej Sloveniji. Po zaključku akcije bo Zveza prijateljev mladine Slovenije otroke, katerim starši ne morejo privoščiti zimskih radosti, odpeljala na nepozabno zimovanje in s tem uresničila enega od svojih pomembnih ciljev: dvigniti kvaliteto življenja otrok, mladine in njihovih družin.
Pri tem pa ZPM ne pomaga le otrokom iz socialno šibkejših okolij, otrokom z zdravstvenimi težavami in posebnimi potrebami, temveč skrbi tudi za zanimive raziskovalne projekte, športne in kulturne programe ter zabavne in ustvarjalne dejavnosti, kjer otroci preživljajo svoj prosti čas in ustvarjajo najlepše otroške spomine.
Zbrana sredstva akcije Snežne kepe sreče bodo v celoti predali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki bo otrokom omogočila uživanje v trenutkih, ki jih prinese sankanje, izdelovanje snežakov, snežnih angelov in norčavo kepanje - vse kar sive zimske dni v očeh otrok spremeni v nepozaben letni čas, poln veselja in radosti.
Vabimo vse, da se akciji pridružijo, saj so bili v preteklih letih in bodo tudi letos tovrstnega zimovanja deležni tudi otroci z območja, ki ga pokriva Zveza prijateljev mladine Domžale. Vsem iskrena hvala!
ZPM Domžale
Novoletno druženje članov Obrtne zbornice Domžale
Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Domžale (OOZ Domžale) je v četrtek, 7. decembra, potekalo 1. novoletno srečanje članov podjetnikov, ki prihajajo iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
Družabni dogodek, ki se ga je udeležilo blizu 70 podjetnikov, je bil odlična priložnost za neformalno medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj. Zbrani podjetniki so bili z dogodkom zelo zadovoljni in so obenem izrazili željo, da postanejo tovrstna druženja tradicionalna. Članom so ob tej priložnosti predstavili tudi celoviti pregled dogodkov, ki so se zvrstili na zbornici v letošnjem letu.
Foto: Andreja Gregorič
Odlično vzdušje na 1. novoletnem srečanju članov Obrtne zbornice Domžale
Domžale so znova gostile mednarodno izmenjavo
Center za mlade Domžale je med 30. novembrom in 6. decembrom gostil mednarodno mladinsko izmenjavo Goodbye, intolerance! Hello, respect and acceptance!. Izmenjave se je udeležilo 20 mladih iz Slovenije, Estonije, Turčije in Španije. Skupaj so raziskovali, kaj je nestrpnost, kako se kaže v družbi in kakšne izkušnje imajo z njo.
učenke 7. razredov pripravili delavnico na temo strpnosti v družbi, predstavili pa so jim tudi svoje kulture. Odziv učencev je bil neverjeten. Z veseljem so sodelovali in se sporazumevali po angleško, tisti, ki obiskujejo španski jezik, pa so mlade iz tujine, predvsem Španije, navdušili tudi z znanjem le-tega.
Podelili so tudi izkušnje iz domačih okolij, kjer so pred izmenjavo potekale lokalne akcije, organizirane s strani sodelujočih organizacij.
Mladi so bili ves čas izmenjave nameščeni v hostlu Hiša na travniku, kjer so potekale delavnice. Dva dopoldneva pa so obiskali tudi Osnovno šolo Dob, kjer so za učence in
Izmenjava je del več kot pol leta trajajočega projekta, ki ga vodi Center za mlade Domžale. Projekt se je začel s treningom mladinskih delavcev, ki je konec avgusta in začetek septembra potekal v Domžalah, udeležilo pa se ga je 12 mladinskih delavcev iz omenjenih štirih držav. Mladinski delavci so takrat razisko-
vali nestrpnost v družbi, osredotočili pa so se tudi na Domžale. Sprehodili so se po centru Domžal in pripravili fotografsko razstavo na temo nestrpnosti v Domžalah, ki je bila mesec dni razstavljena v prostorih Centra za mlade Domžale. V okviru treninga so pripravili tudi ideje za ulične akcije. Prvo ulično akcijo so ob prvem šolskem dnevu izvedli v centru Domžal, polni novih idej pa so lokalne akcije izvedli še v oktobru in novembru v domačih okoljih.
Te akcije je izvedel tudi Center za mlade Domžale. Novembra so ob koncu pouka zaposleni in prostovoljci po centru Domžal nagovarjali mlade in jih spodbujali k udeležbi v mednarodnih priložnostih, hkrati pa so širili tudi sporočilo strpnosti.
Projekt se v prihodnjih mesecih zaključuje. Razstava, ki je nastala, gostuje v Španiji in Estoniji, v pripravi pa je tudi elektronski priročnik z idejami za ulično delo z mladimi, ki ga bo izdal Center za mlade Domžale.
Projekt je v celoti financiran s strani Evropske komisije, programa Era-smus+.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. januarja 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. januarja 2018, do 12. ure.
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
STAREJŠI
50. obletnica mature dijakov TSUGŠ v Domžalah
Neki filozof je dejal: »Dajte mi oporo in premaknil bom svet.« Jaz bi ga uporabila za to, da bi upočasnila vrtenje našega planeta, kajti, glejte, dragi prijatelji, kot da je bilo včeraj tisto popoldne, ko smo se veselili opravljene mature in obljubljali, da se bomo večkrat srečali.
Nekajkrat smo resnično uspeli dogovoriti snidenje in zmeraj nam je bilo lepo. Pa ne misliti, da je bilo teh naših srečanj preveč, le leta se nam prehitro lepijo na pleča in teh se ne da otresti kot drevo listja v jeseni ...
Leto 2017 nam piše 50. obletnico, odkar smo zapustili šolske klopi. Srečali smo se maturanti - usnjarji in galan-teristi. V tistem času smo v Domžalah obiskovali tehnično srednjo usnjarsko, galanterijsko šolo dijaki iz vseh republik bivše Jugoslavije. Naša šola je bila priznana kot najboljša strokovna šola za obdelava usnja in izdelave usnjenih izdelkov v vsej Jugoslaviji ter tudi prek meja, kar je potrjeval številčen vpis šolanja iz tujih držav. Tradicija tehniške srednje usnjarske šole v Domžalah se je začela že 9. septembra 1956. Poleg šole je bil tudi inštitut za usnjarstvo, industrijski obrat, dijaški dom ter strokovna komisija za mojstre in pomočnike usnjarske stroke. Štiri leta pozneje, 22. avgusta 1961, je šola dodala izobraževanje oddelka galanteristov in zato novo ime - Tehniška srednja usnjarsko galan-
terijska šola Domžale (TSUGŠD). Začetek šolanja galanterijskega kadra s tehniško srednjo izobrazbo je pomenil velik napredek za galanterijsko industrijo. Šolanje se je začelo v šolskem letu 1960/61, čeprav je takratni direktor ing. Ivan Vizovišek izdal odločbo o ustanovitvi galanterijskega oddelka že 1. oktobra 1958. Pridobiti je bilo treba veliko finančnih sredstev in časa za pripravo. Ogromno pomoči za začetek šolanja je bilo financirano s strani pobudnika - tovarne TOKO, ki je zagotovila strokovni kader, pripravo prostorov, strojev in opreme za praktični pouk. K sponzorstvu in pokroviteljstvu galanterijskega oddelka sta poleg Toka pristopili tudi priznani tovarni: Usnjeni izdelki (Galant) in Torbica Ljubljana. Kvalitetni pedagoško strokovni kader je bil garant za renome šole in za uspeh pri izobraževanju dijakov v TSUGŠ Domžale, ki so se ob zaposlitvi dokazali kot uspešni v evropskem merilu.
22. septembra 2017 smo se zbrali bivši sošolci pred 'našo' (beri bivšo TSU-GŠ), zdaj Srednja šola Domžale , da bi si
Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu
Marica Klemen s Krtine
Osmega decembra 2017 je 90. rojstni dan praznovala Marica Klemen, dolgoletna tajnica krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, ki je kljub visokemu življenjskemu jubileju še vedno čila in zdrava, vselej pripravljena poklepetati, izmenjati dober nasvet, te nasmejati s kakšno šalo, še vedno pa najde tudi energijo za ročna dela.
Njen rojstni kraj je Obrežje pri Zidanem Mostu, kraj na levi strani Save, kjer se je rodila očetu železničarju in mami gospodinji, skromni družini z veliko razumevanja in topline. Bila je najstarejša med petimi otroki, ki se jim je leta 1942 pridružila hči materine sestre, ki so ji umrli starši in je tako postala šesti otrok v ljubeči družini. »Ena velika revščina, zelo skromno, vendar prijetno,« se spominja otroštva jubilantka. Družina se je 1935 zaradi očetove službe preselila v tretjo čuvajnico na progi med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Do osnovne šole je imela štiri kilometre in prav toliko nazaj, vendar je rada hodila v šolo. Dobro se spomni začetka druge svetovne vojne, ko jim je učiteljica povedala, da je šole konec in naj počakajo doma. Vojna je prinesla številna bombardiranja pomembnega železniškega križišča, strah pred bombami, ko je ležala na mostu in ni vedela, kdaj jo bo zadelo. Morala je obiskovati nemško osnovno šolo, 'arbajndistu' pa se je izognila zaradi mamine prošnje tedanji oblasti, da pomaga pri številni družini. Naključno se je šla učit za frizerko, pa ji je nemška učiteljica pomagala pri pripravi na sprejemni izpit in vpisala se je na neke vrste nemško ekonomsko šolo, jo uspešno zaključila, vendar ni želela v nem-
ško službo. Ostala je doma in mami pomagala pri zvezah s partizani, o čemer drugi domači niso vedeli nič. Na bližnjo javko je nosil hrano, zdravila, tudi informacije, in večkrat gledala smrti v oči.
Po koncu vojne jo je tedanja oblast že 20. maja 1945 klicala v službo pri okrajnem načelstvu narodne zaščite v Trbovljah, danes je to oddelek ministrstva za notranje zadeve. Rada je hodila v službo, bila zelo prizadevna in se posebej odlikovala s pisanjem zapisnikov. Vmes je na eni od številnih prireditev srečala moža Antona, na videz sta se poznala že prej z vlaka, se leta 1952 poročila in z njim preživela skoraj šest desetletij prijetne življenjske poti. Hčerki Sanda in Janja sta ji podarili vnuke, Tomaža, Mojco, Jako in Špelo, ti pa prav-nuke in že tudi prapravnuke. Veliko sta se zaradi moževe službe selila, na Krtino pa prvič prišla leta 1969 in počasi, a z veliko ljubeznijo zgradila dom, kjer ju radi obiščejo domači. Vse ima zelo rada, najbolj ponosna pa je na vnuka Jako La-
Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu Hedi Jež in Nandetu Starinu
KOZB - Ihan vsako leto posebno pozornost nakloni starejšim članom naše organizacije, predvsem članom, ki praznujejo okrogle obletnice (80,90,100 ali več let). Do letošnjega leta smo slavljence obiskovali na domu ter jih obdarili s šopkom in skromnim darilom. Z letošnjim letom pa smo sklenili, da slavljence in še starejše (90 in več let) člane povabimo na druženje z malico. Poskrbeli smo za prevoz in nismo obremenjevali svojcev slavljenca.
ogledali pridobitve, ki smo jih mi pogrešali, in razveseljujejo zdajšnje dijake.
Sprejel nas je nadvse prijazni direktor, ravnatelj gimnazije mag. Primož Škofic, ki nam je razkazal nove prostore ob temeljitem opisu prizadevanj, ki so obrodili 'sadove', da je šola pridobila novo telovadnico, plesno dvorano in sodobno učilnico za učenje tujih jezikov. Ob zaključku ogleda smo se zahvalili Primožu Škoficu za prijaznost in podarjeni čas. Vsak od nas je prispeval ljubek nasmeh, da smo posneli skupinsko sliko, ki nas bo spominjala na lepo doživetje. Odšli smo na prigrizek ter težko pričakovano druženje in klepet. Zanimalo nas je, kakšno družino ima sošolka, sošolec, gledali smo slike otrok in partnerjev. Navdušeni smo bili, ker smo se po dolgem času srečali. Zadovoljstvo, srečo smo vlili v pesmi iz bivših republik naše bivše domovine, in smo še dolgo v noč prepevali ob spremljavi kitare.
Obljubili smo si, da s sledečim srečanjem ne bomo čakali 50 let.
Za lep spomin,
Marija Majhenič
V letošnjem letu sta v KOZB - Ihan praznovala okrogli jubilej, 80 let, Heda Jež in Nande Starin. Oba jubilanta sta nas očarala, saj sta bila v pogovoru na druženju še vedno zelo iskriva in domiselna. Seveda jima tudi po stasu ne bi nihče prisodil osemdeset let. Heda nam je pripovedovala o življenju in prihodu njene družine v Ihan:
»V Ihan se je naša družina (Narat je dekliški priimek Hede) mama, oče in jaz priselila leta 1941. Tedaj sem imela štiri leta in bili smo nekakšni begunci. Pred tem smo šest let živeli v Beogradu, kjer si je oče kot mizarski mojster dokaj dobro uredil življenje. Med bombardiranjem Beograda
stvu dobrih in slabih spremljevalcev. In parkljev sem se zelo zelo bala. Prav panično sem trepetala ob njihovem rožljanju z verigami in se skrivala za maminim hrbtom. Na ves glas sem jokala in prosila mamo, naj vendar odidejo. Še danes se sprašujem, čemu je bilo treba otroke tako plašiti. Če je bil namen dobrega moža otroke osrečiti, potem je vsa ceremonija s hudički in angelčki otrokom veselje samo zagrenila,« je zaključila pripoved.
Z našim drugim jubilantom Nan-detom sva razpredala, kaj napisati, kar ni bilo vsaj dvakrat napisano v letošnjem Slamniku ob njegovem jubileju. Odločila sem se, da napišem samo tisto, zaradi česar imamo
koviča, enega najbolj prepoznavnih slovenskih košarkarjev, danes pa uglednega pomočnika trenerja, ki je svojo srečo našel s Španko Eleno, in staro mamo, ki jo rad obišče, razveselil s pravnukoma Luko in Paulom.
Jubilantka Marica se rada spominja njegove poroke v Barceloni in svojega darila mladoporočencema. Skvačkala je čudovito 'sliko' z dvema golobčkoma in imeni ter datumom poroke, vse skupaj pa okrasila s slovenskim šopkom nageljnov in slovensko zastavo. Svatje so bili navdušeni, tudi matičarka, ki jih je pozdravila v slovenščini. Nepozabni trenutki, ki jubilantki tudi danes ob gledanju fotografij lepšajo dni.
Rada se spominja domačih, ljubečih staršev, ki so poskrbeli, da so otroci dobili pomembne poklice in bili uspešni v življenju. Po upokojitvi in prihodu na Krtino je prevzela tajniška dela pri borčevski organizaciji, sodelovala pri turističnem društvu, večkrat obiskala šolo na Krtini in učila otroke ročnih del, s katerimi si še danes krajša čas. Prej z možem, ki ga zelo pogreša, danes pa sama, skrbi za spominska obeležja, posebej jih obišče ob dnevu spomina na mrtve.
Ima veliko prijateljev, najbrž tudi zato, ker sama vzame ljudi takšne, kot so, z vsemi napakami, brez katerih ni niti sama. Z vsemi živi v sožitju in se veseli svojih pa tudi njihovih uspehov. »Rada živim, da bi bilo le zdravje,« pravi jubilantka Marica Klemen, ki ji ob 90. rojstnem dnevu iskreno čestitamo, se ji zahvaljujemo za vso pomoč, srčnost in prijaznost, ki jih nikoli ne manjka, in želimo vse dobro - predvsem zdravja.
Vera Vojska
Z leve: Marija Majhenič, Heda Jež, Nande Starin, Janez Narat, Pavla Peterka in Srečo Kržan
smo izgubili vse in pribežali smo nazaj v Slovenijo, od koder smo bili prišli. Oče je bil sicer doma v hribih nad Kamnikom, za Ihan se je odločil, ker mu je tu neki mizarski kolega omogočil, da skupaj odpreta obrtno delavnico. Ihanci so ga, prišleka, takoj krstili za 'Tišlarja' in tako se je poslej hiši, v kateri smo stanovali, tudi reklo - pri Tišlarjevih. S hvaležnostjo lahko povem, da so nas Ihanci lepo sprejeli in nam v težkem vojnem času velikodušno ponudili zavetje. Še posebej je njihova srčnost prišla do izraza, potem ko je 22. maja 1943 oče padel v partizanih, bratec Janez pa se je rodil 7. novembra 1943 in mama je ostala sama z dvema otrokoma. Povem naj, da nam je 'stric' Lovro, terenski aktivist iz Domžal, (op. p. odbor OF je zbiral obleko, hrano in denar za družine, ki so ostale brez sredstev za preživetje) vsake toliko časa priskrbel nekaj hrane, obleko, včasih tudi denar, da je bilo mami lažje. Naj ob tem dodam še to, da je bila mama Hrvatica, danes bi se reklo južnjakinja, a se Ihanci na to niso ozirali. Še danes naju imajo z bratom za svoja!
Iz tistih ihanskih časov se rada spominjam tudi miklavževanja. Ko se je približeval veseli december, smo začeli pisati pisma z željami, da ne bi bil Miklavž v zadregi, kaj nam naj prinese za darila. Na predvečer smo na okenske police postavili jerbase in čakali, da se dobri mož pojavi. A Miklavž nikoli ni hodil sam. Vedno je bil v sprem-
Nandeta radi in smo veseli, da je član krajevne organizacije ZB Ihan, ker je zanesljiv in predan. Nande je dolgoletni član Gasilskega društva Ihan, strokovno usposobljen, tako teoretično kot praktično. Ob organizaciji proslav potrebujemo sodelovanje s PGD Ihan, in če je v ekipi Nande, smo prepričani, da bo vse teklo brez težav. Tudi ob smrti naših članov, Ihancev, Nande nikdar ne zavrne prošnje, da sestavi spoštljiv, verodostojen govor, kjer oriše življenje pokojnega v Ihanu. Z vsem spoštovanjem mu ga tudi pove ob zadnjem slovesu. Moram poudariti, da čeprav je Nande naš član, je aktivno dejaven pri gasilcih, upokojencih, lovcih (mogoče sem še kaj pozabila) in kadarkoli sem ga prosila, naj pomaga za društvo ZB, me ni nikoli zavrnil z izgovorom, da nima časa. Pri realizaciji programa dela KOZB Ihan bomo na Hedo in Nandeta še računali, čeprav sta dopolnila 80 let.
Želimo jima zdravja in bistrosti.
Marija Majhenič
OBČINA DOMŽALE
14 I slamnik	številka 12 | december 2017 | letnik lvii
__	„_._ _	slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Bogastvo mokrišča - varujmo naše zeleno srce
Poročilo o delu
Obdobje konca novembra in prve polovice decembra je najbolj zaznamovalo vreme, še posebej v naši širši okolici, kjer so mraz, veter, dež in sneg naredili veliko škode in za nekaj dni življenje praktično postavili na glavo. Naša in sosednje občine so se težavam relativno dobro izognile in tako tudi poklicni gasilci CZR Domžale nismo imeli veliko dela z odpravljanjem posledic. Tudi statistično gledano, tehničnih intervencij, ki so ob vremenskih neprilikah najpogostejše, niti ni bilo posebej veliko. Konkretno smo zaradi omenjenih vremenskih težav posredovali petkrat. Veter je dvignil kritino na strehi stanovanjske hiše v Študi, zaradi dotrajanih strešnikov pa je puščala streha hiše na Prešernovi v Domžalah. Prek ceste na Podrečju se je podrlo drevo in v Mlinščici vzdolž Ihana podrla bre-žina, kar je povzročilo poplavljanje okolice. Najslabše jo je odnesla občanka v Zaborštu, ki je ob čiščenju snega padla z balkona in se težko poškodovala. Takrat smo priskočili na pomoč reševalcem pri oskrbi in prenosu do reševalnega vozila.
Precej nenavaden klic smo prejeli 6. decembra, ko je občanka na ribniku v Turnšah opazila poškodovano račko. Po tem ko je poklicala na več možnih naslovov, so jo na koncu seveda usmerili k nam, k poklicnim gasilcem, ki smo nesrečno račko ujeli in jo predali lastniku, ki je medtem že prišel na kraj dogodka.
Požarov je bilo pet: na parkirišču na Pšati je ponoči zagorelo kombinirano vozilo, zaradi napake v napeljavi je zagorela transformatorska postaja v Jaršah in ob pomoči neznancev tudi dvakrat komunalni zabojniki. V kletnih garažah blokov na Slamnikarski ulici je bil ob našem prihodu k sreči le gost dim, ogenj pa se še ni razvil. S hitrim in z ustreznim ukrepanjem smo mogoče preprečili dogodek, ki bi zagotovo najbolj zaznamoval ta prispevek, če bi se zgodil. V soboto zvečer, 16. decembra, so v kleti stanovanjskega bloka na Miklošičevi ulici stanovalci zaznali močan vonj po plinu. Takratna nočna izmena je z meritvami hitro določila izvor nevarnosti -puščajočo plinsko jeklenko, ki se je nahajala za zaklenjenimi kletnimi vrati. Gasilci so odstranili ključavnico, na prosto prenesli jeklenko s pokvarjenim ventilom in dobro prezračili kletne prostore.
Glede na ostale mesece smo posredovali v kar veliko prometnih nesrečah, devetkrat na lokalnih in osemkrat na avtocesti. Slabše razmere na cesti in krajši dan zagotovo povečajo možnost za nesrečo. V vsaj dveh primerih pa je bila nesreča tudi posledica predhodnega decembrskega 'praznovanja'.
Vabimo vas, da naše delo spremljate na spletni strani www.czr-domzale.si in na naši Facebook strani ter vam želimo prijeten in varen konec leta in nenazadnje še srečno in zdravo 2018.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPA
Pančur d.o.o.
v stavbi zdravstvenega doma Domža e)
anje nohtov ter odstranjevanje trde kože
na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala?
Srečno 20(S!
Pobuda za ohranitev zelene oaze občine Domžale
terra anima Konec oktobra sem bila povabljena na škotski mednarodni festivalu pripovedovanja v Edinburgh. Letošnja 'zelena nit' je bila ekologija. V okviru globalnega srečanja pripovedovalcev, ki so se ga udeležili najbolj poznani pripovedovalci z vsega sveta, sem tudi sama vodila delavnico. Uvod vanjo je bila kratka zgodba o šotnem mahu, ki je nastala v našem lokalnem mokrišču, v Bla-tah in Mlakah. Zvečer sem nastopila v družbi velikih pripovedovalcev iz vse Evrope in povedala zgodbo o Bukvi, tudi ta je plod povezovanja z naravo v naših gozdovih. Bukev Dobravka, ki je del učne gozdne poti Blate-Mlake, je pomagala pri nastajanju te zgodbe.
Na neformalnem delu srečanja sem klepetala z angleškim pripovedovalcem, okoljevarstvenikom in učiteljem Malcomom Greenom. Zanimalo ga je, od kje sem doma, pa še bolj natančno, iz katerega predela in seveda, kakšna je narava, kjer sem doma. Pri-sežem, da so se njegove oči ob odgovoru Ob mokrišču orosile. Zasanjano se je zagledal vame, zasanjano in otožno obenem, in me vprašal: »Se pravi imate kačje pastirje?«
Hrepenenje v vprašanju mi je dalo vedeti, da kačjih pastirjev v Angliji ni več veliko, nadaljnji pogovor je to potrdil. Še dolgo po pogovoru se nisem mogla prav pomiriti. Obenem presrečna in ponosna nad bogato biotsko pestrostjo našega lokalnega okolja ter pretresena nad možno resnico, da kačjih pastirjev za naše zanamce ne bo več. Kako veliko darilo je, da živimo ob mokrišču, smo v društvu Terra Anima začele sporočati že s knjigo Kako ozeleni Srce, poslan-
stvo pa še vedno nadaljujemo s pripovedovanjem zgodb po šolah, alternativnim vodenjem po gozdni učni poti in z delavnicami, ki jih organiziramo na tem območju. Ena takih, ki nam je vlila upanja in dala zagona, je bil projekt Gozdna knjiga, v katerem je skupina mladih od 7. do 16. leta spoznavala edinstveni eko-sistem mokrišča, še več, tekom srečanj so prek izkustev, doživetij in umetniškega ustvarjanja spletli pristno vez s tem čudovitim blatnim kraljestvom. Videla sem, kaj lahko stori opolnomočenje otrok v stiku z lokalnim naravnim okoljem in kakšen vpliv ima na otroke, zato verjamem, da je skupna skrb za ohranitev okolja, ki izhaja iz zavedanja in spoštovanja le-tega, ključna za zdrav in uspešen razvoj lokalne skupnosti.
Da živimo ob mokrišču, je veliko darilo, poleg znanih prednosti, tudi iz energijskega smisla, saj so mokrišča, kot veliki kotli življenjske energije, ki nam dajejo zaleta in moči.
In prav ta veliki kotel življenja, Bla-te in Mlake, potrebujejo našo pomoč. Iz leta v leto se, zaradi takih ali drugačnih razlogov, degradira vedno več gozda, zeleno srce naše občine se krči. Da bi ustavile smer v katero potujemo, smo v okviru društva Terra Anima sestavile pobudo za zaščito celotnega območja Češeniških gmajn. Leta 2010 je bila vzpostavljena Civilna pobuda za zavarovanje Češeniških gmajn, predvsem zaradi načrtovanega uničenja gozda južno od Rove, ki je preprečila načrtovano gradnjo soseske na zavarovanem
območju. Da bi se izognili prihodnjim posegom in navzkrižjem interesov med naravo in izkoriščanjem, ponovno obujamo težnjo po zavarovanju območja.
Želimo si, da gozd pridobi status zavarovanega območja. Občina Domžale dejansko nima zavarovanih območij -ima ekološko pomembna območja, Na-turo 2000, varovalne gozdove in naravne vrednote. Vsi imajo omejeno pravno varstvo, ker so mehke oblike varovanja.
Zavarovana naravna dediščina je velik zaklad, s katerim se je vredno ponašati, zato verjamemo, da bi bila ravno Češeniška gmajna edinstven in lep primer, kjer bi lahko razglasili krajinski park z naravnim rezervatom Mlake.
Gozd spi zimsko spanje, čas je za sanjanje novih sanj za prihodnost. Bogata energija mokrišča daje zalet tudi našim sanjam in lahko vam namignem, da bo v Mlakah spomladi pestro: Raziskovali bomo potencial prave super hrane na našem območju in se učili o divjih užitnih rastlinah. Poslušali bomo pravljice pod krošnjami dreves v gozdu, pripravili delavnice za spoznavanje energijskega potenciala in 'gozdne cross treninge' za divje po srcu. Še pred tem (februarja, marca) pa se nam lahko pridružite pri pomoči žabicam na njihovem ljubezenskem popotovanju, za gladek potek tega skrbimo že od leta 2011.
Ostanite povezani, z naravo in s seboj, pa tudi z nami, da skupaj kaj čarobnega in divjega zakuhamo. Srečno in zeleno 2018 vsem. Naj vas spremljata prijaznost in srčnost na vseh poteh!
Špela Kaplja
Terra Anima, društvo za poglobljeno ekologijo Foto: Špela Kaplja
Primorska tudi pozimi prijetna Slovesnost ob 20-letnici TKD Rova
Radi se družimo.
Ker je v Strunjanski dolini okoli 30 odstotkov vseh nasadov kakija v Sloveniji, saj blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke, ni nobeno presenečenje, da domače turistično društvo prireja sredi novembra tradicionalni praznik kakijev, na katerem že nekaj let ne manjkamo tudi Domžalčani.
ri imenujejo hrana bogov - zanesljivo zaradi njegove prehranske in zdravilne vrednosti ter sladkega okusa, predvsem pa bogate vitaminske in mineralne vsebnosti. Dobro založeni z zabojčki sladkih sadežev smo ob obisku in pogledu na številne stojnice prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, kar nekaj pa se nas je
Ko konec oktobra kazalce pomaknemo za uro nazaj, marsikoga kaj hitro ujame mrak. A poznopopoldanska ura je 9. novembra dvorišču gostilne Pirc dala prav poseben čar - tam se je namreč odvijala slovesnost ob praznovanju 20-letnice TKD Rova.
tkd rova Po uvodni Zdravljici je prisotne najprej nagovoril predsednik društva Robert Pavlič, ki se je svojim članom zahvalil za podporo, pomoč in vse delo, ki ga pridno opravljajo. Na oder je stopila tudi Brigita Rode, predsednica KS Rova, ki je med drugim poudarila dobro sodelovanje med skupnostma.
Občinstvo se je s povezovalko sprehodilo po pestri preteklosti društva in njegovem 20-letnem delovanju. Mnogi se dobro spomnijo, kako so pred leti krajani svoje moči in spretnosti med seboj merili na Vaških igrah, društvo pa je nekajkrat, ko je v dolini zapadlo malo več snega, uredilo tudi smučarsko tekaško progo, organiziralo pa celo tečaj teka na smučeh. Leta 2006 je 22 amaterskih navdušencev na Kolov-cu uprizorilo odlomke Kersnikovih Ro-kovnjačev. Predstava je bila poplačana z velikim številom zadovoljnih obi-
skovalcev, leta 2007 so jo v razširjeni izvedbi ponovili še dvakrat, leta 2009 pa je prejela tudi občinsko priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Od preteklih dogodkov smo se pomikali v sedanjost, saj je ravno na ta dan luč sveta ugledala razglednica, ki so si jo krajan-ke in krajani že dlje časa želeli.
S pesmimi je naša ušesa pobožala klapa Sidro iz Lukovice, dlani smo si ogreli s ploskanjem plesalcem country plesov KK Pik in folklorni skupini iz FKD Lukovica. Kulturni program smo zaključili z glasbo, ki nas je vseskozi spremljala; svoji harmoniki sta spretno raztegnila Vid Kostanjšek in Rok Pavlič. Prijeten večer se je nadaljeval s pogostitvijo v gasilskem domu. Obiskovalci in gostje so ob mladem vinu in pecivu pokramljali med seboj, za konec pa so v domu še enkrat zapeli glasovi klape Sidro, ki so s pesmijo odšli v noč Anita Urbanija
Tudi letos smo napolnili avtobus in se, po mnenju meteorologov, na najlepši jesenski dan odpeljali proti Primorski. Naša prva postaja je bil grad Socerb z zelo zanimivo zgodovino in s čudovitim pogledom na morje. Čeprav iz različnih društev (Društvo izgnancev Domžale, krajevna organizacija za vrednote NOB Dob - Krtina in prijatelji) smo ustvarili prijeten petek in ga popestrili z obiskom koprske tržnice ter centra mesta, ki slovi predvsem po svojih palmah. Seveda ni manjkalo predstavitve bogate zgodovine mesta.
Prijetno mestece Strunjan nas je pozdravilo s kakiji, ki ga nekate-
z vlakcem, nato pa peš napotilo po strunjanskih solinah, se seznanilo s postopkom pridobivanja soli, dobrodošla pa je bila tudi informacija o tem naravnem parku, ki smo jo dobili ob ogledu filma, ob katerem ni manjkalo niti sporočil o pomenu soli za vsakdanje življenje, predvsem niti sedanjosti strunjanskih solin.
Prepričali smo se, da je obisk Primorske tudi pozimi lahko čudovit in da je Praznik kakijev prireditev, ki jo je mogoče obiskati večkrat, saj organizatorji vsako leto pripravijo drugačen program.
Vera Vojska
/
/
*


LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
društva
Društvo Sinica je začelo s tečaji predelave tekstila
V Društvu za medgeneracijsko povezovanje Sinica smo s tečaji po programu Šivankarice predelujemo oblačila in tekstil, ki se kopiči v domači omari, začeli v maju in še potekajo.
Srečno, jubilanti
društvo sinica Šest tečajnic iz občine Domžale se je udeležilo tečaja, skupaj so opravile 140 ur. Šest tečajnic iz drugih občin je opravilo skupaj 262 ur, v svoje in naše zadovoljstvo. Znanje, ki so ga pridobile na tečaju uporabljajo doma in drugje.
Zahvaljujemo se vsakemu posebej in vsem skupaj, ki ste kakorkoli pomagali, nas podprli pri prizadevanjih in pri obveščanju. Za finančna sredstva se zahvaljujemo Občini Domžale. Za soorganizadotorstvo in za ob-
hvaljujemo vodstvu Menačenkove domačije KDFB Domžale, Osnovni šoli Dragomelj, Osnovni šoli Venclja Per-ka in župniku Župnije Domžale. Za obveščanje na zato določenem mestu se zahvaljujemo tudi: trgovini Vr-tičkar Domžale, društvu Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, Mercator Centru Domžale, Mer-cator Marketu Domžale, Kemični čistilnici in pralnici Bembič Albert, s. p., Domžale ter Knjigarni in papirnici Domžale.
Dogodki v decembru
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob - krtina
Vodstvo krajevne organizacije za vrednote NOB Dob - Krtina je na zadnji seji v letu 2017 ugotovilo, da so naloge uresničene, ugodno je bila ocenjena organizacija in izvedba vseh prireditev (Hrastovec, dve komemoraciji, prireditev ob dnevu žena), hkrati pa je bil sprejet sklep, da se v prihodnje nameni še več skrbi obveščanju članstva o spominskih prireditvah po vsej Sloveniji. Veseli smo bili tudi novih članov, sodelovanja z obema krajevnima skupnostma in donatorji - tako KS kot njim se za vso pomoč iskreno zahvaljujemo.
Sicer pa je bila druga polovica decembra v znamenju obiskov vseh članic in članov, starejših od 80 let. V dneh pred novim letom smo namreč
obiskali blizu 30 naših najstarejših članov in članic ter jim zaželeli srečno, predvsem pa zdravo novo leto ter prijetne praznike v letu 2018. Obiskali smo jih tako v njihovih domovih kot v domovih za starejše občane ter jim izročili priložnostna darila.
December je bil tudi priložnost za srečanje jubilantov, to je naših članov in članic, ki so v drugi polovici leta 2017 praznovali okrogle življenjske jubileje. Med njimi so bili Tatjana Gregorin in Jože Štok, ki sta praznovala sedem desetletij prijetnega življenja, Janez Vrhovnik, ki je praznoval 75. rojstni dan, 80 jih je dopolnil Engelbert Lederer, 85. rojstni dan je v letu 2017 praznovala Danica Marinček, ki je, skupaj z Marico Klemen, članica vodstva krajevne organizacije. Marica Klemen je v
decembru dopolnila častitljivih 90 let in je ena naših najstarejših članic. Posebej smo ji hvaležni za več desetletij uspešno opravljeno dela tajnice organizacije. Devetdeset let je v tem obdobju praznoval tudi Edvard Cerar, ki smo ga obiskali na domu. Srečanje je minilo v prijetnem vzdušju, kjer so prevladovali spomini na otroštvo in mladost, čisto drugačni, kot jih preživlja današnja mladina. Kljub skromnosti se vsi jubilanti prav teh obdobij najraje spominjajo, nenazadnje jih prijetni spomini in še vedno pridno delo ohranjajo mladostne in čile. Zlasti starejši jubilanti so se spomnili tudi dni druge svetovne vojne, ki je pomembno vplivala na njihova mlada življenja. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o delu organizacije, prijetnih izletih in prostovoljnem delu, ki spremlja večino jubilantov še v jeseni življenja. Vsem jubilantom še enkrat iskrene čestitke!
Vodstvo krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob - Krtina je sprejelo tudi izhodišča in konkretne zadolžitve za delo v letu 2018, ko bomo še naprej krepili vrednote NOB, pripravljali spominske slovesnosti in komemora-cije, obiskovali različne spominske prireditve, hkrati pa z obiski naših članov in članic lepšali njihova življenja.
Vsem našim članom in članicam želimo prijetno in zdravo 2018 ter jih vabimo, da se nam v naših aktivnostih čim večkrat pridružijo.
Vera Vojska
Tečajnica kroji poletno obleko.
jave vabila v občinskem glasilu Slamnik se zahvaljujemo vodstvu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Za fotokopiranje vabila in dovoljenje za obveščanje na zato določenem mestu se zahvaljujemo Centru za socialno delo Domžale in Zavodu RS za zaposlovanje, Urad za delo Domžale. Za najem prostora za tečaj šivanja se za-
Vsem tečajnicam in vsem navedenim, ki so nam pomagali, želimo prijetne in mirne božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 2018. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Joži Kokalj Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica Foto: Joži Kokalj
DRUŠTVO ZA MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE SINICA
VABI NA
Tečaje predelovanja oblačil in tekstila, ki se kopiči v domačih omarah
Pogoji: Od kandidatov ne pričakujemo predznanja, zaželen šivalni stroj, ki pa ni pogoj za udeležbo.
Termini: januar in februar
Šivalnica Dragomelj: ponedeljek in sreda - od 16.00 do 20.00,
torek, četrtek in sobota - od 9.00 do 13.00, Župnija Domžale: petek - od 16.00 do 20.00.
Kdo se lahko prijavi: Brezplačna udeležba za občane občine Domžale, ki izpolnjujejo naslednje pogoje - ki nimajo ali pa imajo nizke dohodke in so v slabem materialnem stanju:
•	brezposelne osebe in njihovi družinski člani (12 oseb)
•	udeleženke in udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije v letu 2017 in v letu 2018 (12 oseb)
•	rejniške družine in njihovi člani (12 oseb)
•	starostniki (12 oseb)
•	enostarševske družine in njihovi člani (12 oseb)
•	osnovnošolci, srednješolci, dijaki, študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravičeni do pomoči na Centru za socialno delo (12 oseb)
•	osebe s posebnimi potrebami - z okvaro sluha (z občasnim spremstvom prevajalca) (12 oseb)
Prijavite se z izpolnjeno prijavnico in s potrdilom ali sklepom, s katerim dokazujejo upravičenost do brezplačne udeležbe na tečaju. Vse tečajnice in tečajniki iz ranljive skupine ob mesečni predložitvi potrdil si podaljšajo mesečno brezplačno udeležbo na tečaju.
Društvo se je prijavilo na Javni razpis za sofinanciranje programov druž-beno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij v letu 2018 Občine Domžale.
Zaposleni - 2 meseca (64 ur) / 240 evrov, osnovnošolci - 2 meseca (64 ur) / 100 evrov, študentje in upokojenci - 2 meseca (64 ur) / 190 evrov.
Prijavite se: tel: 068 602 136,
e-naslov: sinica.jozi@gmail.com
Društvo mladih Jarše praznuje že 10 let obstoja
Ob 10-letnici delovanja so v Društvu mladih Jarše 10. decembra 2017 pripravili slovesno akademijo.
društvo mladih jarše Ideja o društvu je med mladimi Jaršani rasla skozi leta, razvila pa se je iz želje po povezovanju otrok, mladih in odraslih skozi pripravo različnih projektov. Društvo mladih Jarše je bilo ustanovljeno 27. avgusta 2007.
Od ustanovitve naprej so si člani društva vsako leto zadali več projektov, ki so jih tudi uspešno izvedli. Najbolj prepoznaven projekt društva je zagotovo Oratorij Jarše, ki je letos potekal že devetnajstič. Enotedenskega počitniškega programa se vsako leto udeleži prek 100 otrok in 30 animator-jev, članov DMJ.
Vedno bolj prepoznaven postaja tudi tako imenovani Gala ples, ki ga pripravljajo navadno enkrat letno, na njem pa lahko obiskovalci zaplešejo v ritmih klasičnih plesov in se sprostijo ob zabavnem spremljevalnem programu. Letos so se ga prvič odločili organizirati tudi na prostem in tako je nastal Gala ples pod zvezdami, ki je potekal letos poleti (26. avgusta 2017) v Če-šminovem parku.
Vsako leto organizirajo tudi dobrodelno prireditev Podarimo božič, kjer zbirajo sredstva za dobrodelni namen.
Največkrat pomagajo socialno ogroženim družinam iz Domžal ali okolice.
Člani društva pa so zelo ponosni tudi na Guinessov rekord, ki so ga julija 2010 dosegli z najdaljšim ristancem na svetu. Narisan je bil po jarških ulicah ter pločnikih in v dolžino meril kar
5283,99 m!
Na slovesni akademiji, ki so jo pripravili ob okrogli obletnici delovanja društva, smo se lahko spomnili na vsa pretekla leta uspešno izvedenih pro-
jektov, ki vedno znova poživijo dogajanje v Jaršah in širši okolici. Praktično so vse ure, ki so vložene v izvedbo in pripravo projektov, prostovoljske ure članov društva, projekti pa so naravnani izrazito družbeno odgovorno. Le želimo si lahko, da se bo delovanje društva uspešno nadaljevalo še naprej in tako prenašalo zavest o pomembnosti tovrstnega druženja naprej na mlajše rodove.
Tomaž Kastelic
Krajevna skupnost!
Spoštovani krajani,
želimo, da v novem letu z radostjo ustvarite vse zastavljene cilje, se veselite s svojimi bližnjimi in imate najboljše sosede. Srečno in zdravo novo leto 2018!
Vir, Čufarjeva20/a,1230 Domžale 01 724 66 13 / 041 490 260 / www.kont.si
28 | slamnik
društva
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
O Špelcah in Jankotih, ki rešujejo življenja otrok
Kot smo lahko že večkrat prebrali, je obiskovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, na kratko Društva Lipa, ki ga po Metki Zupanek vodi Marjan Ravnikar, postalo pravo gibanje, vanj se vključuje čedalje več slušateljev.
Tudi invalidi smo državljani EU
Invalidi včasih potrebujejo več podpore s strani širše skupnosti, da dosežejo enake življenjske pogoje kot ostali državljani. Na takšno podporo ne smemo nikoli gledati kot na privilegij, to je človekova pravica.
Invalidi, ki so se udeležili okrevanja v termah Radenci.
društvo lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje Pa
ne samo tistih, ki na tak način koristno preživljajo jeseni življenja. V številnih programih domžalske univerze za tretje življenjsko obdobje (več kot 20 jih je) najdemo tudi mlajše, ki na tak način izpolnjujejo svoje sanje ali želje, ki jih spremljajo na življenjskih poteh. Med najuspešnejšimi je skupina, katere rdeča nit je dobrodelnost - posebej do otrok. Dekleta namreč že 14 let izdelujejo punčke iz cunj in so ene najbolj delavnih v mreži Unicefovih prostovoljcev v Sloveniji. Njihove Špelce in Jankoti, to smo prebrali na spletni strani, spadajo med najlepše tovrstne stvaritve, kar kaže, da je vsaka izdelana s srčnostjo, ljubeznijo in mislijo, da bo pomagala enemu izmed več milijonov ogroženih otrok, predvsem v tretjem svetu, ki potrebujejo cepivo ali drugo pomoč, ki jim bo olajšala ali celo rešila življenje.
S
->
Predstavitev v Cankarjevem domu
Dekleta, ki se srečujejo ob petkih in izdelujejo Špelce in Jankote, se pri delu med seboj dopolnjujejo, nekatere so postale prave specialistke za izdelavo oblačil, slikanje obrazov, izdelavo pričesk, copatk ipd. Veliko pa delajo tudi doma, saj za izdelavo ene od teh sicer tradicionalnih igrač otrok po vsem svetu porabijo od deset do petnajst ur. Doslej so izdelale že več kot 2600 Unicefo-vih punčk, se predstavile na več deset razstavah, posebej pa dekleta rade povedo: »Delamo z velikim veseljem, polne smo idej za kreacije oblačil, pričesk, pletenih copatk. Vsaka punčka dobi tudi unikatno narisan obrazek, ki se z upanjem v rešitev otroka smeji v svet. Ob tem, ko ustvarjamo punčke, se tudi prijetno družimo, izmenjujemo šiviljske izkušnje, občudujemo nove kreacije in ob delu tudi zapojemo. Ob vsaki izdelani punčki se v nas zbudijo materinska čustva.« Od vsake tako izdelane punčke
se težko ločijo, ko jo odkupi dobrodel-než in jo pravzaprav posvoji, hkrati pa so vesele, saj vsaka prodana punčka pomeni možnost za pridobitev finančnih sredstev, s katerimi pomagajo otrokom. Posebej so vesele, če jim posvojitelji vrnejo kartico, ki jo vsaka Špelca vzame s seboj, saj se na tak način vedno znova prepričajo, da je v dobrih rokah.
Vsako leto imajo več razstav, tradicionalna je tudi v prostorih društva Lipa, pred kratkim pa smo njihove punčke lahko kupili v Kamniku in na Ljubljanskem gradu, Dekleta vabijo vse, ki imajo veselje do šivanja, da se jim pridružite, vesele vas bodo.
Šolsko leto v društvu Lipa že skoraj tri mesece letošnjega leta prinaša slušateljem nova znanja, nove spretnosti in prijetne trenutke, ki jih želijo deliti tudi z drugimi. Tako so v decembru poleg že omenjenih razstav Unicefovih punčk pripravili novoletni bazar, kate-
rega nosilec je bil likovni krožek, med najbolj zaposlenimi so bile citrarke Siničke in kitaristke Strunice, pa tudi druge glasbene skupine, saj so pripravile vrsto glasbenih dogodkov, obiskale so Dom upokojencev Domžale, in tudi sicer s svojimi nastopi lepšale božično-novoletno vzdušje. K temu sta prispevala obiska adventnih Gradca in Zagreba. Vedno zaželene plesalke Češmin-ke so se srečale s plesalkami iz Tržiča, predstavljen je bil izlet v Vietnam, ki je na vrsti v letu 2018, v Knjižnici Domžale pa so oblikovalci gline pripravili razstavo Plečnik v keramiki, seveda pa se je vsaka skupina posebej potrudila, da so bili praznični dnevi leta 2017 prijetni in veseli.
Če bi tudi vi radi v letu 2018 preživeli dneve v prijetni družbi, kjer nikoli ne manjka novega znanja, vabljeni v društvo Lipa. Veseli vas bodo!
Vera Vojska
medobčinsko društvo invalidov domžale Ko so leta 1992 Združeni narodi z resolucijo 3. december razglasili za mednarodni dan invalidov, so poskrbeli za družbeno spodbujanje razumevanja invalidnosti, zavzemanja za dostojanstvo, blaginjo in pravice invalidov ter zavedanja o koristnosti vključevanja invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Vsako leto mednarodni dan invalidov poteka pod posebnim geslom in letos se le-to glasi: Smo državljani EU. Evropska unija je tako kot Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki določa, da države pogodbenice te konvencije priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej. Seveda pa sama konvencija ne reši vsega, če se je ne upošteva, zato nas od kvalitetnega življenja invalidov loči še kar nekaj zakonov in ukrepov.
V Medobčinskem društvu invalidov Domžale za dobrobit invalidov ne skrbimo le 3. decembra,temveč na vsakodnevni bazi z izvajanjem osmih posebnih socialnih programov že več kot 42 let. Društvo šteje prek 1700 članov, ki se redno udeležujejo naših dejavnosti, poleg tega pa z nami letujejo v Simonovem zalivu, Termah Čatež,
Termah Banovci in društvenem apartmaju v Izoli. Usposabljamo jih za aktivno delo in življenje, saj se z nastankom invalidnosti oseba znajde na preizkušnji, kako z le-to zaživeti, saj se jim omejijo možnosti izvajanja življenjskih funkcij. Pomagamo jim pridobiti spretnosti, da lahko premagujejo ovire in samostojno izvajajo aktivnosti, pridobijo praktično pomoč pri integraciji v družbo in premagovanju problemov. Preprečujemo in blažimo socialne in finančne razlike, ki so posledica invalidnosti. Prizadevno se tudi borimo za enakopravno obravnavo invalidov brez diskriminacij. Organiziramo interesne skupine in skupne dejavnosti, s katerimi invalide spodbujamo, da se zavejo svojih sposobnosti na različnih področjih izražanja.
Najmočnejši in najbolj razširjen izmed teh programov, tako po udeležbi kot po stroškovni strani, saj se vanj vključuje prek 60 invalidov, je program Ohranjanje zdravja. Z njim že več kot 30 let namenjamo posebno skrb težkim invalidom, ki si iz različnih vzrokov ne morejo privoščiti rehabilitacije v zdraviliščih. S tem programom podaljšamo samostojnost invalidov oziroma njihovo neodvisnost od tuje pomoči pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti in jim pomagamo pri ponovni vključitvi v družbeno okolje.
Delo na društvu se opravlja vsak dan in je prostovoljno. Opravljajo ga
prostovoljci na terenu in brez njih naše društvo ne bi moglo delovati. Prostovoljci vsakega našega člana invalida obiščejo najmanj dvakrat letno, zato smo dobro seznanjeni z njihovimi tegobami, ki jih potem na društvu lažje rešujemo. Upamo, da jim z našim delom lahko v čim večji meri pomagamo. Vsako leto opravimo prek 20.000 prostovoljnih ur. Kako zelo pomembno je prostovoljstvo, so prepoznali tudi Združeni narodi, ko so leta 1985 razglasili 5. december za Mednarodni dan prostovoljstva, ki organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce, omogoča, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja.
V	društvu se zavedamo, da s tem, ko dajemo, dobivamo. To nas bogati in osrečuje ter vedno znova spodbuja k prostovoljnemu delu. Na naših poteh srečujemo dobro in slabo, srečo in nesrečo, zadovoljstvo in nezadovoljstvo ter hude stiske invalidov. Društvo bo zato tudi v prihodnje ostalo prostor, kjer se bomo srečevali vsak s svojimi težavami, skušali razumeti drug drugega in si pomagali.
V	prihajajočem letu želimo vsem, še posebej pa našim članom in članicam, obilo zdravja in vse dobro!
Za MDI Domžale Nejc Lisjak
Občni zbor ŠD Domžale
Boštjanu Grošlju podaljšali mandat
šahovsko društvo domžale Na
občnem zboru Šahovskega društva Domžale so potrdili finančne dokumente za poslovanje v minulem letu in ocenili delo v letošnjem, pa seveda začrtali smernice za delovanje v letu 2018. Potem ko je bilo lani društvo zelo dejavno zaradi številnih prireditev ob 70. obletnici šaha na Domžalskem, je bil letos med odmevnejšimi prvi spominski turnir Vide Vavpetič, potem ko je minilo leto dni od njegove smrti februarja lani. Spominski turnir bo društvo organiziralo tudi v prihodnjem letu. Na občnem zboru so dali poudarek predvsem udeležbi na različnih državnih prvenstvih, kjer so predvsem mlade zasedbe dosegale zelo odmevne uspehe. Prav mladim namerava društvo v prihodnje nameniti največ pozornosti, saj je očitno, da
starejši igralci čedalje manj nastopajo na turnirjih oziroma manj igrajo. Trenutno potekajo v okviru društva kar tri šahovske šole za mlade, posebej pa velja omeniti že tradicionalni poletni šahovski tabor mladih. Na zboru so ponovno podaljšali enoletni mandat predsedniku Boštjanu Grošlju, ki je sicer izpolnil že dva štiriletna mandata, vendar doslej v društvu niso našli kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti vodenje društva. Boštjan je sicer poudaril, da mu je v veliko oporo upravni odbor, ki šteje sedem članov, saj je dejavnost društva zelo obširna. Decembra je bilo že tradicionalno prednovole-tno srečanje članov društva, kjer so poleg druženja odigrali tudi krajši prijateljski turnir.
Jože Skok
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Sveti Miklavž na Pšati
Skoraj 100 najmlajših otrok s Pšate in iz Dragomlja je letos pred gasilskim domom na Pšati pričakalo prvega od treh dobrotnikov, sveti Miklavža.
Sveti Miklavž v Groblje vedno rad pride
Kulturno društvo Groblje je letos stopilo v 25. leto delovanja in je ponosno na vse svoje sekcije, ki delujejo v tem društvu - od pevskih zborov do dramske skupine.
pgd pšata DRAGOMELJ Prišel je v spremstvu angelčkov in samo enega parkeljna, saj je znano, da so naši otroci pridni, tako da za strašljive spremljevalce tokrat ni bilo dela. Obdarovanje s skromnimi darili in izkazano Miklavževo željo, da bodo tudi najmlajši sledili poslanstvu gasilcev, je minilo v prijetnem vzdušju.
Organizatorji sprejema, člani PGD Pšata Dragomelj, so tako letos pripravili še eno druženje s krajani in s pre-
senečenjem najmlajšim vse skupaj popeljali v praznični december.
Ob tej priložnosti se gasilci zahvaljujemo vsem krajanom, dobrotnikom in našim prijateljem za izkazano nesebično pomoč v minulem letu. Voščimo vam lepe praznike, v prihajajočem letu pa zdravja, osebnega zadovoljstva, družinske sreče in mnogo prijetnih trenutkov v družbi gasilcev in so-krajanov.
PGD Pšata Dragomelj
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE
Zvezda stalnica našega dela je tudi vsakoletno miklavževanje. V tem koncu naše občine je namreč obilo pridnih otrok, zato sv. Miklavž že več kot 20 let rad prihaja v Groblje.
Tudi letos je Kulturno društvo Gro-blje pripravilo miklavžev večer. Prijetno igrico so zaigrali otroci verouč-ne skupine župnije Jarše pod mentorstvom Mete Plaznik. Potem so še zapeli in z močnim klicanjem povabili sv. Miklavža v dvorano. Prihod sta spremljala še angela ter tudi miroljubni parkelj.
Sv. Miklavž s spremstvom je otrokom pričaral prijeten večer in jim zaželel, naj se imajo radi med seboj, kakor tudi z ljudmi, ki nas obkrožajo. Otrokom je razdelil darila, ki so jih že nestrpno pričakovali, za katera je poskrbelo kulturno društvo s pomočjo prispevkov staršev. Sv. Miklavž je vsem prisotnim zaželel veliko pri-
jetnih trenutkov v božično-novole-tnih dneh, ob postavljenih jaslicah in okrašenih jelkah.
Obisk sv. Miklavža s spremstvom je sledil še v Naši hiši v Grobljah, kjer so
ga varovanci že težko pričakovali. Bili so zelo veseli njegovega obiska, kakor polnega koša daril.
Ivanka Košenina Foto: Viljem Kaker
Med nas je spet prišel stari, dobri dedek Mraz
Člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša smo se zbrali v soboto, 9. decembra 2017, v Kulturnem domu v Radomljah na novoletnem druženju z obiskom dedka Mraza.
Miklavževanje v enoti Naša hiša v VDC INCE
Decembrski prazniki so za osebe z motnjo v duševnem razvoju pomembni. Z njimi ohranjajo zaupanje v prihodnost ter prebudijo spomine na otroštvo in družino.
Pridružili so se nam gostje: župan občine Kamnik Marjan Šarec, župan občine Komenda Stanislav Poglajen, podžupan občine Mengeš Božo Ropotar in direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya.
Predsednica dr. Tatjana Novak je navzoče pozdravila in se zahvalila vsem, ki sodelujejo v društvu, tako staršem, skrbnikom, rejnikom kot strokovnim delavcem, spremljevalcem in prostovoljcem, ki s svojo predanostjo in podporo omogočijo, da se v društvu izvedejo vse načrtovane akcije ter še več, kar prispeva, da se člani
društva z veseljem udeležujemo društvenih aktivnosti. S košarico dobrot nam je kamniški župan Marjan Šarec zaželel prijetno praznovanje. Prav tako sta nam želela vse lepo in dobro v novem letu komendski župan Stanislav Poglajen in mengeški podžupan Božo Ropotar. Mateja De Reya nas je seznanila z novostmi v zakonodaji, ki se dotikajo naših članov.
Ogledali smo si igro Jazbec in njegovo petje v izvedbi KD Mlin Radomlje, avtorice Nine Mav Hrovat, in se prijetno zabavali.
V Varstveno delovnem centru INCE v enoti Naša hiša se na praznike začnemo pripravljati že konec novembra z okraševanjem hiše, s peko piškotov in peciva, čaj pa zadiši po klinčkih, janežu in cimetu.
V organizaciji Kulturnega društva Jarše pod vodstvom Toneta Košeni-ne naše uporabnike v začetku decembra vsako leto obišče sv. Miklavž s svojim spremstvom. Prišel je skupaj z angeli in parkeljni. Obisk sv. Miklavža je za uporabnike neprecenljiv, sprejmejo tudi parkeljne, jim postrežejo piškote in čaj.
Iz starega ljudskega izročila izhaja, da sv. Miklavž pridnim prinese darilo, ostalim pa prinese palico. Uporabniki to dobro vedo in se tudi pošalijo, da
bodo pa morda letos dobili palico. Seveda so nato zelo veseli darila, ki jim ga prinese sv. Miklavž.
Sv. Miklavž z angeli predstavlja dobre 'duhove' in dobroto, parkeljni pa s svojim ropotom odganjajo zle zimske duhove. Uporabniki iz obiska sv. Miklavža črpajo moč vse leto. Daje jim občutek varnosti in sprejetosti. Težko si predstavljamo, da nas naslednje leto sv. Miklavž ne bi obiskal.
Zahvaljujemo se Kulturnemu društvu Jarše za sodelovanje pri pripravi miklavževanja. KUD Jarše ohranja našo kulturno dediščino živo, toplo in pristno, tako kot je bilo nekoč.
Simona Tičar, Vodja enote Naša hiša v VDC INCE
Prejeli smo tudi posebno donacijo v višini 1600 evrov, ki so nam jo na pobudo Nedja Pevulje, poslovodje servisa v Domžalah 1, namenili Petrolovi bencinski servisi Domžale 1 (Nedjo Pevu-lja), Trzin (Dean Malkoč), Voklo 1 Šenčur (Anja Mandelj), Primskovo 1 Kranj (Simon Čebul), Primskovo 2 Kranj (Gašper Golob), Zlato polje 2 Kranj (Simon Čebul), Domžale 3 (Miha Slapnik) in Rakovnik Ljubljana (Matija Avšič). Predsednica se je za donacijo toplo zahvalila in povedala, da bodo sredstva porabljena za izvedbo zimskega tabora in učenja za življenje članov društva, oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Po obisku dedka Mraza in obdarovanju smo se družili v preddverju kulturnega doma, kjer so nas čakale sladke dobrote, ki so jih pripravile članice, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Veseli smo prisluhnili mlademu ansamblu z zanimivim imenom Bele gate, ki so nam popestrili praznovanje (njihova povprečna starost je 12 let). Seveda smo se ob njihovih zvokih tudi veselo zavrteli.
Prijetno se je bilo spet srečati z znanci in prijatelji, se pogovoriti, pokramlja-ti, izmenjati informacije in izkušnje ter si zaželeti vse dobro. Naj nam leto 2018 nameni obilo zdravja in veselja ter mnogo prijaznih in prijetnih trenutkov. Srečno!	Metka Mestek
Lekarna Vir
Cufarjeva 23, 1230 Domžale
Naše počutje in zdravje je izraz naših misfi.
Vefiko pozitivnih misfi in radosti žefimo v letu 2018!
T: 01 724 45 82 // Delovni cas: pon-pet: od 7.45 do 19.15 in sob: od 7.45 do 12.15
18 | slamnik	številka 12 | december 2017 | letnik lvii
__	_____ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
Praznovali osmi rojstni dan
Vsak trenutek je lahko nov začetek.
ZNOT, zimsko nočno orientacijsko tekmovanje
2. in 3. december, Dol pri Ljublani
šola zdravja dob To je misel, ki jo dobro poznajo prav vsi, ki so se in se še vključujejo v Šolo zdravja, ki je v Sloveniji in občini Domžale postala pravo gibanje, ki za marsikaterega udeleženca oziroma udeleženko ne pomeni le vsakodnevne rekreacije, temveč tudi priložnost za prijazen klepet, skupno praznovanje rojstnega
selo je, ko drug drugemu čestitajo ob prihodu vnukov in vnukinj, marsikateri dan pa obogatijo tudi s čisto navadnim klepetom ob kavi (ali tudi brez nje), v katerem izvejo vse novosti in se veselijo uspehov drug drugega.
Osmi rojstni dan Šole zdravja Dob, katere osnovni namen je, da posameznik dobi osnovne podatke, kako do-
dne ali le prijazno vsakodnevno srečanje, na katerem vedno znova potrjujejo tudi reku Zdrav človek je zdrava družba, oboje pa zdrava država.
Osnovna aktivnost društva Šola zdravja Dob, ki je v prvih decembrskih dneh praznovala svoj 8. rojstni dan, je jutranja telovadba na prostem. Tako dekleta in fante v oranžnih jopicah in majicah lahko vsako jutro srečate, ko hitijo v Športni park Dob, kjer ob lepem in toplem vremenu telovadijo na prostem, ob slabem vremenu pa jih najdete v bližnji večji dvorani, ki je sicer v osnovi namenjena balinarjem. Šola zdravja Dob je bila med prvimi v naši občini, pod svojo streho pa jo je vzelo Društvo upokojencev Naš dom Dob, ki še zdaj vzorno skrbi za nekaj več kot 20 aktivnih rekreativcev, ki jim obisk Šole zdravja pomeni prijeten začetek dneva, ko pod vodstvom Mojce, Feliksa ali Tatjane opravijo številne vaje in jih zaključijo s pozdravom soncu. Seveda pa je vsakodnevno srečanje tudi priložnost za praznovanje rojstnih dni in drugih praznikov. Ve-
seči čim boljše življenje, tudi z vsakodnevno rekreacijo, so praznovali na prijetnem srečanju, kjer so se dogovorili, da tudi v prihodnje Šola zdravja Dob za njih ostane navada, predvsem za priložnost za boljše počutje in zdravje, zato bodo tudi v prihodnje vsako jutro veselo prihajali v Športni park Dob in poskrbeli tako za zdrav duh kot za zdravo telo. Ob tem pa poskrbeli tudi za sodelovanje z mlajšo generacijo. Tako so že povabili k vadbi učence Osnovne šole Dob kakor tudi otroke iz vrtca v Dobu. Pa tudi sami so obiskali in telovadili v vrtcu ter jim predstavili svojo organizirano rekreacijo.
Ob obletnici se iskreno zahvaljujejo Društvu upokojencev Dob Naš dom za pomoč in Športnemu društvu Dob za prostor. Hkrati pa vabijo vse, ki si želijo prijetne rekreacije, da se jim pridružijo vsak dan - razen sobote in nedelje - ob 8. uri (poleti ob 7.30) v Športnem parku Dob. Pa ne pozabite: Sami lahko največ naredimo za svoje zdravje!
Vera Vojska
Foto: Šola zdravja Dob
taborniki Težko pričakovani december s svojimi radostmi, je končno prispel in prva v nizu mnogih dogodivščin je seveda vsakoletni ZNOT, letos že kar 20. po vrsti. To tekmovanje je, za vse tiste, ki ne veste, nočno orientacijsko tekmovanje, organizirano s strani domžalskih tabornikov (Rod Skalnih Taborov). Povezuje znanja s taborniškega in orientacijskega področja. GG-ji, PP-ji, RR-ji in Grče dokazujejo spretnosti, kot so poznava minskega polja oziroma za mlajše bomb, prihod pod kotom in skica terena. Dogajanje pa popestrimo z zabavnimi in spretnostinimi kontrolnimi točkami, kot so poligon oziroma labirint, presenečenje in IQ testi. Odgovornost organiziranja takšnega tekmovanja RST-jevci prevzemamo že 20 let in ožja tako kot širša ekipa organizatorjev je polna zagnanih in motiviranih PP-jev, RR-jev ter Grč, ki vsako leto veliko popoldnevov porabijo za planiranje tako masovnega tekmovanja.
Če stopimo v čevlje aktivenga PP--ja domžalskega rodu, prvi vikend v decemebru izgleda približno takole ... »Ko sem zjutraj postavljal KT, me je osupnil pogled na s snegom oblita debla smrek in borov ter nekaterih listavcev. Bilo je preprosto čudovito. Čeprav sem vstal že zgodaj zjutraj, da sem pravočasno postavil mrtve KT, se je izplačalo. Ne samo, da je urnik bil natančen, doživel sem še en najlepših možnih scenarijev ... čas se mi je ustavil in v hladni glavi sem se znašel v nekem drugem svetu. Žal me je čakalo še kar nekaj KT-jev, tako da sem sanje odrinil na stran in se posvetil realnosti . Tisti čas so prvi tekmovalci že vneto pisali topoteste, medtem ko sem se sam še vedno podil po divjini. Skozi gosto listje se je do poti komaj prebijala lunina svetloba, a sta v kombinaciji s snegom prav prijetno osvetlila pot. Končno sem se iz gozda umaknil na toplo v center, mojo navžočnost v gozdu pa so nadomeščali tekmovalci. Bilo je okoli desete ure in sam sem žepreizku-
šal ustreznost večerje. Nakar je sledilo množično komuniciranje in dodeljevanje nalog. Te smo zaključili tako, da so na koncu sestavili popolno celoto - uradne rezultate.«
Kako izgleda biti del ožje ekipe ZNOT-a?
»Z organizacijo ZNOT-a se vsako leto spopade ožja ekipa. Same priprave na
tekmovanje trajajo tam nekje od sredine septembra. Biti del ožje ekipe, je odgovorno delo, seveda se vsako leto trudimo, da nam bi stvari tekle tako kot morajo. Vsak član ožje ekipe ima pred in na samem tekmovanju veliko dela, ki pa ga moramo potem še usklajevati med seboj. Včasih se nam kakšna stvar vseeno zalomi, a takrat s skupnimi močmi poskrbimo, da se ta čimprej popravi.«
Znano je, da je na ZNOT-u precej mrzlo. Le kako se kontrolorji spopadajo s hladnim vremenom?
»Kako pa kontrolorji zdržimo na mrazu več kot 12 ur? Z veliko smeha, dobre volje, pridnih rok, prepovedanega kurjenja ogja in izmučenih obrazov tekmovalcev, ki se jim zasvetlijo oči, ko uzrejo svetlečo prizmo in znano savico. In zato, ker vemo, da bomo s skupnimi močmi izpeljali še eno največje tekmovanje daleč naokrog! En velik MMM za vse tekmovalce, še večjega pa za organizatorje!«
Kakšne misli prevevajo kontrolorje po tekmovanju?
»Blo je fajn, tut otroc so večina bli vredu, drgač je pa prov lepo laufal ... Vsaj na moji KT točki.«
»Na znotu smo uživali tko kot vedno, vsako leto bolj. Organizirano je bilo odlično. Srečo smo imeli pa to, da ni blo takega mraza, kot je bil napovedan.«
»Top kuhna, top ekipa, top hrana!«
»Če si imel na kontrolni točki pravo družbo, tako kot jaz, ti ni bilo dolgčas. Najbolj nas je utrudilo to, da smo bili od 16.00 pa do 6.00 na KT-ju. Še dobro, da smo imeli ogenj, ker brez njega bi zmrznili.«
Seveda pa ZNOT-a ne bi bilo brez naših tekmovalcev, ki so se tudi letos, kot vsa prejšnja leta, pogumno, drzno in z nasmešni na obrazih podali na progo. Po naporni noči napenjanja možgančkov so se ekipe ponovno zbrale na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, kjer so prespali noč. Zjutraj pa jih je že tradicionalno zbudil vonj sveže ocvrtih trojanskih krofov. Po zajtrku je sledil zbor in razglasitev rezultatov. Vsi zmagovalci so prejeli čudovite nagrade, za katere smo hvaležni vsem našim številnim in velikodušnim sponzorjem.
Alja Tekavc U.
Foto: Alja Tekavc U.
SPOROČILO
Društvo izgnancev Domžale obvešča, da bodo uradne ure v januarju, februarju in marcu vsak ponedeljek od 9. do 10. ure v prostorih krajevnih skupnosti Domžale (vhod nasproti Pekarne Kancilija). V času uradnih ur lahko poravnate članarino, prispevek za Vestnik in za izo-braževaanje ter se prijavite za aktivnosti v letu 2018. Hkrati se iskreno zahvaljujemo za pomoč Občini Domžale in krajevnim skupnostim z območja mesta Domžale.
Vsem želimo prijetne praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto - tudi v naši družbi.
DIS Domžale
Prijetno potovanje in kuharski tečaj
Društvo podeželskih žena Domžale že več kot štiri desetletja združuje žene in dekleta, ki na podeželju, nekatere pa tudi ob robu naših večjih krajev, skupaj z domačimi, skrbijo za svoje kmetije in domačije, pri tem pa posebno skrb namenjajo sobivanju z naravo in pridelovanju zdravih kmetijskih pridelkov.
društvo podeželskih žena domžale Ob koncu 2017 so ugotovile, da so v celoti uresničile program. V njem ima pomembno mesto izmenjava izkušenj in nasvetov, ki jo prinašajo mesečna srečanja, predstavljanje dela in dobrot na različnih prireditvah, pridobivanje novih znanj z ekskurzijami po Sloveniji, kjer najraje obiskujejo kmetije odprtih vrat, sodelovanje s sosednjimi društvi podeželskih žena, z Osnovno šolo Dob, vsako leto pripravijo tradicionalni kuharski tečaj, letošnje leto pa so obogatile tudi s piknikom, ki je bil tudi priložnost za pogovor o njihovem delu.
Če so spomladi obiskale eno od kmetij, ki se lahko pohvali z bogato vinogradniško tradicijo, so se jeseni odločile za manj strokovni obisk bližnje Madžarske in Lendave, leto pa prav ob koncu novembra zaključile s kuharskim tečajem, ki je bil namenjen uporabi žit v vsakdanjem gospodinjstvu. Zanimiv tečaj, povezan tudi z novimi znanji o pomenu kvalitetnih žit v prehrani, je pripravil kuhar Robert Mer-zel, vse skupaj pa je potekalo v Osnovni šoli Dob, ki se ji za gostoljubje najlepše zahvaljujejo.
Udeleženke tečaja so o uporabi žit vedele že marsikaj, pa vendar so bile za marsikatero informacije o uporabi riža,
ajdove kaše, pire, ovsa in drugih žit novost, posebej, ko je prijazni kuhar konkretno pripravljal jedi, v katerih je uporabljal predvsem domačo zelenjavo, vse vrste zelišč, hkrati pa poseben poudarek namenil tudi uporabi ostankov posameznih žit, zelenjave in mesa v drugih jedeh, kar je pomenilo, da se ne zavrže prav nič hrane, kar je na vseh naših kmetijah tudi nenapisano pravilo. Zanimive so bile izkušnje, ki so jih udeleženke posredovale ob pripravi posamezne jedi, saj ima prav vsaka svoj način priprave, ki bo morda našel mesto v posodah prijaznega kuharja in drugih udeleženk. Po poglejmo, kaj vse so se članice društva naučile kuhati: žita z gomoljno zelenjavo in popečenim mladim sirom,
žitno rižoto s perutnino; ajdovo kašo s krompirjevo kremo, mlečno peno kostanjem, ješprenj s pečenico, češnjevim paradižnikom in zelišči; piro, peso, jabolka in med v pergamentu ter narastek iz žit s pečenimi jabolki.
Prijeten večer, v katerem je bilo mogoče vso pripravljeno hrano tudi preizkusiti, je prinesel nova spoznanja in nove recepte, ki so jih dekleta v decembrskih prazničnih dneh z veseljem pripravile tudi domačim.
Vsem članice Društva podeželskih žena Domžale želijo dobro leto 2018 ter se zahvaljujejo za finančno pomoč Krajevni skupnosti Dob, za sodelovanje pa Osnovni šoli Dob.
Vera Vojska
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
iz naših vrtcev in šol
Moderna Sneguljčica polepšala Makovi cvetovi
dan učencem	Tehniški dan za devetošolce OŠ Venclja Pevka
V sredo, 6. decembra 2017, je bil za učence OŠ Roje prav poseben dan.
oš roje Ze tako se jih je večina zjutraj zbudila v pričakovanju majhnih pozornosti, ki so jih prejeli od Miklavža, a niso vedeli, da jih bo prvi decembrski dobri mož obiskal še enkrat.
Po malici so se prav vsi učenci naše šole, tudi tisti, ki zaradi svoje ovira-nosti včasih nimajo možnosti obiska gledališča, odpravili proti Kulturnem domu v Grobljah. Tam smo si ogledali muzikal Sneguljčica, ki ga je pripravila mag. arti. Alenka Gotar skupaj s svojimi učenci. Takšne izvedbe te znane pravljice pa res še nismo videli, saj je bila prikazana na povsem moderen način. In ne samo to, predstava je bila muzikal in lahko smo prisluhnili številnim znanim napevom v drugačni preobleki.
Otroci so v predstavi uživali in je bila darilo že sama po sebi, zato so
bili presenečeni, ko je po bučnem aplavzu, ki so si ga zaslužili nastopajoči, na oder stopila naša učiteljica Tjaša. Pozorno smo jo poslušali, ko nam je namignila, da je prišel še nekdo zelo poseben in na oder je prišel nihče drug kot Miklavž. Otroke je pozdravil, nato pa čisto vsakemu podaril majhno pozornost. Učencem je s tem zagotovo polepšal dan in se ga bodo še dolgo radi spominjali. Tudi učitelji in ravnateljica smo bili presrečni, ko smo opazovali svetleče otroške oči, ko so prejemali darila, zato se še enkrat zahvaljujemo mag. arti. Alenki Gotar in njeni ekipi, ter Frizerskim salonom Dok in gospe Mirjani, ki so nam prireditev podarili in s tem polepšali praznični december.
Ajda Lalič, OŠ Roje
Drug drugega bogatimo
V Vrtcu Dominik Savio smo se z otroki ves mesec pogovarjali o čutilih in z različnimi igrami ugotavljali, zakaj so vsa čutila tako pomembna, a vendar so za nas, ki jih imamo, nekaj samoumevnega.
vrtec dominik savio Zadnji dan novembra smo v vrtcu gostili Ladko Hu-njet. Ta obisk je bil za nas nekaj posebnega, saj je gospa Ladka slepa. Otrokom je predstavila, kako se brez vida znajde v posameznih situacijah, katere stvari lahko opravlja samostojno in kje mora biti še posebej pozorna in previdna. Otroci so lahko z Ladkino pomočjo prei-skusili hojo s palico za slepe (oči so imeli pokrite s posebnimi očali, da niso ničesar videli). Tisti, ki so se preizkusili v tem, so občutili, kako težko je, če si slep in ne vidiš ničesar okoli sebe. Gospa Ladka nam je nato prebrala pravljico v Braillovi pisavi, pokazala nam je družabne igre za slepe ter nam odgovarjala na naša vprašanja. Otroke je zanimalo njeno vsakdanje življenje; kako se obleče, kako si skuha juho, ali se lahko vozi s kolesom in avtomobilom, kako ve, kaj ima oblečeno in kako prepozna barve. Po pogovoru z njo smo spoznali, koliko stvari zna narediti na svoj, prilagojeni način, da je lahko kar se da samostojna
oš venclja perka Na bojnih črtah med Belgijo in Francijo je v prvi svetovni vojni vladalo veliko opustošenje. Prva stvar, ki je zrasla na sivih poljih, so bili rdeči makovi cvetovi. Cvetovi so se dotaknili nekega kanadskega vojaka, da je napisal pesem Na Flandrijskih poljanah. Tako so makovi cvetovi postali simbol prve svetovne vojne. Pomenijo spoštovanje tisočev padlih vojakom na zahodni fronti. Ob obletnici konca vojne v novembru marsikje izkažejo spoštovanje in hvaležnost do padlih vojakov. Pripnejo si rdeče makove cvetove in jih tudi zasadijo, da nikoli ne bi pozabili.
V šoli smo imeli dan na temo prve svetovne vojne, kjer smo o njej izvedeli veliko zanimivosti in makovi cvetovi so bili ena izmed njih. Odločili smo se, da jih izdelamo in to precej dobro uspelo. Cvetove smo zelo hitro izdelali, ob tem smo se zabavali in se zraven še veliko naučili. Ugotovili smo, kakšen pomen lahko imajo določene stvari, za katere si sploh nismo mislili, da so pomembne.
Hana Peterca, 9. c OŠ Venclja Perka
Sejmarjenje na OŠ Venclja Perka
Na Osnovni šoli Venclja Perka smo v sodelovanju vseh učencev in učiteljev pripravili vrhunsko sejmarjenje.
oš venclja perka Bilo je veselo in seveda dobrodelno, saj je vsak evro, ki so ga starši in učenci zapravili, odšel v šolski sklad. Na prodaj so bili najrazličnejši izdelki: od svečnikov do kopalne soli, saj je imel vsak razred svojo stojnico, a so bile - kot vsako leto - najbolj priljubljene srečke. Učenci 6. b razreda smo en teden pred sejmarjenjem izdelovali izdelke za prodajo. Pri delu sta nam pomagala razrednik Jože Račič in sorazredničarka Bojana Vodnjov. Izdelovali smo sveče, ki smo jim sami dodali gumbe, figurice ... Sveče, ki so bile kupljene, smo okrasili z barvicami, trakovi in bleščicami. Izdelali smo tudi lončke za svinčnike in ko smo končali, smo iz volne spletli kapice za smreko. S prodajo smo zaslužili 105 evrov. Najbolj prodajane so bile sveče, ki smo jih sami izdelali. Prodali smo skoraj vse izdelke.
Letos je bila glavna nagrada na sre-čelovu kolo in vsi smo se borili zanj, saj smo samo s srečkami zbrali več kot 2000 evrov. Bila pa je tudi stojnica s prostovoljnimi prispevki, ki se je imenovala Gostilna pri Jelki ter je ponuja-
la čaj, kavo in različne piškote. Radi bi se zahvalili staršem za res velik odziv ter Avtohiši Šubelj za donirano kolo.
Po mojem mnenju so bili vsi starši oziroma otroci po koncu sejmarjenja ponosni, saj so z nakupom tudi poma-
gali otrokom, ki si ne morejo privoščiti šolanja in šolskih potrebščin. To sej-marjenje je bilo zabavno in koristno. Vid Božnik in Belmina Dedič, 6. b OŠ Venclja Perka
in neodvisna. Gospa Ladka je med pogovorom večkrat pojasnila, da potrebuje tudi pomoč asistenta, ko sama česa ne zmore postoriti in kako pomembna je zanjo pomoč nekoga drugega.
Z otroki smo se odpravili tudi v Med-generacijski center Bistrica v Domžalah, kjer smo preživeli prijetno urico, ki nas je vse prisotne napolnila z nepojasnjenim žarom. Otroci so za starejše, ki bivajo v domu, pripravili krajši nastop, gospod Janez pa je prebral pravljico Šivilja in škarjice. Ob koncu druženja smo skupaj zapeli še nekaj ljudskih pesmic. Lepo je bilo opazovati druženje obeh generacij, saj je bilo čutiti, da smo drug drugega obogatili in si tako polepšali dan. Z otroki smo si pod vodstvom prijaznega osebja pred odhodom v vrtec ogledali še prostore doma, in spoznali, da vsak človek, naj bo velik ali majhen, zdrav ali bolan, star ali mlad, potrebuje toplino in pomoč bližnjega.
Barbara Likovič, dipl. vzg. predšolskih otrok
Božični sejem na OŠ Rodica
V ponedeljek, 4. decembra 2017, je bil na OŠ Rodica čisto poseben dan.
oš rodica Ze dopoldne je bilo čutiti posebno vzdušje in vzhičenost učencev, proti koncu pouka pa so se iz razredov slišali petje in zvoki raznih glasbil. Potekale so namreč priprave na popoldanske razredne prireditve za starše in božični sejem.
Ob 17. uri se je šola začela polniti. Hodniki so bili polni staršev, v avli in telovadnici pa so učitelji postavljali še zadnje izdelke na mize. Čez eno uro smo odprli vrata sejma, kjer smo učenci prodajali izdelke, ki smo jih izdelali na tehniškem dnevu. Prodajne mize so krasile raznovrstne voščilnice, okraski za smrečico, sladki sne-žaki, kreme za obraz, sivkine punčke, svečniki, adventni venčki itd. Najbolje sta se prodajali domača marmelada in božična trava. Obiskovalci so bili zelo navdušeni nad pestro izbiro izdelkov in nad tem, da smo jih prodajali kar na treh mestih, in sicer v avli, ki jo je krasila novoletna smrečica, v lepo okrašeni telovadnici in po razredih.
Letošnja novost na sejmu je bil sre-čelov, ki je bil izredno uspešno izpeljan - prodane so bile namreč skoraj vse srečke. Tudi nagrade so bile zelo dobre oziroma priročne.
Vsa zbrana sredstva so bila namenjena šolskemu skladu in našemu nekdanjemu učencu, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči.
Letošnji sejem je bil resnično uspešen. Vsi so se zelo zabavali, prijetno vzdušje pa je bilo popestreno z glasbo. Zato vsi komaj čakamo prihodnje leto, ko se bomo spet srečali na sejmu.
Učenki šolskega novinarstva OŠ Rodica Lena Oberwalder Zupanc, Živa Hrovat
28 | slamnik
Dogaja se ...
1. januar, ponedeljek
KD Franca Bernika
10.00 | PO MOTIVIH LJUDSKIH PRAVLJIC: SEVERNI SIJ
V okviru festivala Bobri na potepu Živa risanka za vrtce in šole / Kulturno društvo Pripovedovalski Variete / trije pripovedovalci, en risar, en glasbenik in tri pravljice iz severnih dežel, ki v živo nastajajo pred mladim občinstvom / brezplačne vstopnice.
Mestni kino Domžale 15.00 | BIKEC FERDINAND
Animirana komična pustolovščina / sinhronizira-no, 6+ / zgodba o miroljubnem bikcu Ferdinandu, ki ga ni zanimala bikoborba, ampak Je najraje posedal pod drevesom in duhal cvetlice.
17.15 | VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI
Znanstveno fantastični akcijski film / 150' / po prvih korakih v svet JediJev se Rey pridruži Luku Skywalkerju, Lei, Finnu in Poeju na avanturi, ki bo razkrila skrivnosti Sile in razjasnila dogodke iz preteklosti.
20.00 I LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN
Romantična komedija /120' / romantična drama, posneta po resnični zgodbi v Pakistanu rojenega stand-up komika Kumaila, ki se po enem od nastopov poveže s simpatično Emily.
2« januar, torek
Mestni kino Domžale
16.00 | MEDVEDEK PADDINGTON 2
Družinska komedija / 103' / sinhronizirano, 6+ / igrano-animirana družinska komedija, nastala po knjižnih klasikah Michaela Bonda.
18.00 | POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA2
Dokumentarni film / 82' / sinhronizirano, 6+ / na Antarktiki posnet film Luca Jaqueta, ki Je za istoimenski prvi del filma prejel oskarJa za najboljši dokumentarec.
20.00 | NAJVEČJI ŠOVMEN
Biografska glasbena drama / 110' / Hugh Jackman v biografskem muzikalu o najbolj poznanem šov-menu na svetu, P.T. Barnumu, ki mu pravijo kar oče šovbiznisa.
3* januar, sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Ustvarjalne delavnice za mlade med 8. in 12. letom starosti / prijave sprejemamo na info@czm-dom-zale.si ali 040 255 568.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Ustvarjalne delavnice za mlade med 13. in 30. letom starosti / priiave spreiemamo na info@czm-
^Ku^ t j!
Odprtje razstave, Danica Šraj: Skozi priprte oči
16.00 | KNJIGOVEŠKA DELAVNICA
Ustvarjalna delavnica za otroke od 5. leta dalje / obvezna prisotnost staršev ali skrbnikov / prijava na oddelku za otroke in mladino / izvajata: Igor Kužnik in Vojka Sušnik / org.: Vojka Sušnik, Igor Kužnik, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | DO ZADNJEGA DIHA
Glej opis pod 5. januar.
20.15 1150 MILIGRAMOV + POGOVOR O FILMU Z ANTONOM KOMATOM
Cerkev sv. Jožefa na Viru
18.30 | BOŽIČNI KONCERT GŠ DOMŽALE
Koncert učencev orgel in petja Glasbene šole Domžale / mentorici: Urška Urbanija Žun in Veronika Šareč / vstop prost.
9* januar, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale
17.00 | NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOŠČINE
Tečaj francoskega jezika za mlade med 15. in 30. letom starosti / vodi diplomirana profesorica francoskega Jezika in književnosti Tanja Manigoda Stanojevič / prijave sprejemamo na info@czm-do-mzale.si ali 040 255 568.
Menačenkova domačija
18.00 | DANICA ŠRAJ: SKOZI PRIPRTE OČI
Odprtje razstave nagrajenke likovnega natečaja / predstavitev avtorice: Janez Zalaznik, akad. slikar in publicist / kulturni program: Nejc Pirnat, kitara / postavitev razstave: Roman Kos / pokrovitelj odprtja: Vinska klet Vidmar Domžale / razstava bo odprta do 27. januarja 2018 / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | DR. NOAH CHARNEY: FINANČNA PISMENOST SLOVENCEV
Slovenologija / gosta: Jure Ugovšek, dr. Aleš Berk Skok / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | THOMAS BERNHARD: PRED
UPOKOJITVIJO
Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Drama / Prešernovo gledališče Kranj / režija: Mateja Koležnik / igrajo: Borut Veselko, Darja Raichman, Vesna Jevnikar / drama o nemški duši, trikratna nagrajenka lanskoletnega Borštnikovega srečanja: za režijo, igro (Vesna Jevnikar) in celostno vizualno podobo.
10. januar, sreda
Coprnica Zofka
Kulturni dom'naMofclIñikú, 14! januar
Galerija na potepu
8.30 | ZAGREB: UMJETNIČKI PAVILJON
Strokovna ekskurzija / prijave in vplačilo akontacije (44 evrov): KD Franca Bernika do 10. Januarja / strokovno vodstvo Juri) Smole / informacije 01722 50 50.
Mestni kino Domžale 16.00 | VAMPIRČEK
Glej opis pod 7. januar.
18.00 | VELIKA IGRA
Glej opis pod 5. januar.
20.30 | KRČENJE
Drama /135' / pronicljiva družbena satira ponudi domiselno rešitev za prenaseljenost: namesto da bi zmanjšali svoje apetite, se pomanjšajmo kar sami / otvoritveni film Beneškega filmskega festivala.
14. januar, nedelja
Kulturni dom na Močilniku DOB 16.00 | COPRNICA ZOFKA
Za ABONMA in IZVEN
Coprnico Zofko izda njena čarovniška metla, ki je noče več nositi, saj se je preveč zredila, zato se mora Zofka peš odpraviti na dolgo pot, medtem pa metla uganja vse mogoče vragolije / gostuje Gledališče Toneta Čufarja Jesenice / rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 17.30 | KRČENJE
Glej opis pod 13. januar.
20.00 | PROJEKT FLORIDA
Drama /115' / režiser neodvisnega hita Tangerine tokrat prinaša zgodbo o ljudeh s socialnega roba, ki prebivajo v zanikrnem motelu sredi s soncem obsijane Floride. Pisane barve, otroška igrivost in družinske zdrahe prekrivajo manj barvito stvarnost.
15* januar, ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | ZIMSKI ŠPORTI ZA VSE GENERACIJE
Dan za zdravje, šport in rekreacijo / predava: Marko Erhart / vstop prost / org.: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika 20.00 | LETNI ČASI...
Abonma koncertni MODRI in IZVEN Program: Vivaldi, Piazzolla, Čajkovski, standardi v obdelavi Jake Puciharja / nastopajo: abonmajski orkester, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Biščevič.
16 • januar, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 9. januar.
19.00 | DR. MARKO ŽEROVNIK: OPOJNOST
številka 11 | NOVember 2017 i letnik lvii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ januar
Koncert: Uroš Perič in Primož Grašič
19* januar, petek
Odprtje razstave Jurija Smoleta - prošnje in molitve
r BBE&
25* januar, četrtek
31* januar, sreda
Generatorjevi podjetniški večeri, Štartaj Domžale Knjižnica Domžale, 31. janua
Knjižnica Domžale
17.00 | GIBALNA IGRALNICA
Za malčke od 18. meseca do 3. leta starosti / gibanje in igra / obvezna prisotnost staršev oz. odrasle osebe / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ MIKI, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | ZAMOLČANI DOKUMENTI
Biografska zgodovinska drama /115' / Steven Spiel-berg s filmom o novinarjih ki so leta 1971 odkrili in kljub pritiskom objavili resnico o vietnamski vojni, ki so Jo skrivali t. i. 'pentagonski dokumenti'.
20.15 | DRUŽINA
Glej opis pod 16. januar.
Blunout klub
20.00 | UROŠ PERIČ IN PRIMOŽ GRAŠIČ
Koncert / Uroš Perič izjemen glasbenik, pianist, avtor, vokalist in interpret, ki Je svojo glasbeno dušo potešil ob igranju jazza, bluesa, gospela in count-ryja. Primož Grašič, virtuoz na kitari, skladatelj, glasbeni aranžer, producent in učitelj, ki Je v karieri igral in sodeloval z velikimi svetovnimi imeni jazza.
20. januar sobota
KD Franca Bernika
10.00 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Kratki anim. filmi z ustvarjalnimi delavnicami / Čas za netopirje, Miriam in izgubljeni pes, Glavo pokonci!, Tiger, November, Majcena lisička, Neumiti pingvin, Rokavička / distribucija: Društvo dva koluta / 40' / izbor kratkih animiranih filmov s festivala Ani-mateka, ki jih pospremimo še z ustvarjalnimi delavnicami, s katerimi spoznavamo principe animacije.
Menačenkova domačija
16.00 | DELAVNICA: ALI ZNAM NAREDITI
KOT NEKOČ?
Izdelovali bomo izdelke, narejene s pridihom tradicije, prenesene v zdajšnji čas - podstavki iz vrvi / vodi Marjeta Malešič, etnolog. / 3 ure / kotizacija: 10 € (odrasli), 5 € (otroci 8+) / št. omejeno / obvezne prijave do 15. 1. 2018 na info@kd-domzale.si ali 01722 50 50 (KDFB).
Mestni kino Domžale 18.00 | OBUPANA
Drama /106' / ko Katjina mož in sin umreta v bombnem napadu, se njeno življenje sesuje. Ker storilci niso obsojeni, vdova pravico vzame v svoje roke.
20.15 | ZAMOLČANI DOKUMENTI
Glej opis pod 19. januar.
Blunout klub
20.00 | UROŠ PERIČ IN PRIMOŽ GRAŠIČ
Glej opis pod 19. januar.
. iani nprlolia
KD Franca Bernika
9.30 | KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Abonma OTROŠKI in IZVEN Glej opis pod 23. januar.
11.00 | KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Glej opis pod 23. januar.
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 4. januar.
19.00 | PLETEMO SPOMINE Z LOJZETOM STRAŽARJEM
Še pomnite, Domžalci? / gost: Lojze Stražar / pogovor vodi: Andreja Čoki / vstop prost / org.: TIC Domžale, Andreja Čoki, Knjižnica Domžale.
26 • januar, petek
Knjižnica Domžale 16.00-18.30 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | PROJEKT FLORIDA
Glej opis pod 14. januar.
20.15 | NAJTEMNEJŠA URA
Abonma filmski PETEK
Biografska zgod. drama / 125' / resnična zgodba iz začetka druge svetovne vojne, ko se novi predsednik britanske vlade Winston Churchill zoperstavi mirovnim pogajanjem z Nemčijo in napove vojno, ki se bo končala z zmago »za vsako ceno«.
Blunout klub
20.00 I GWEN HUGHES
Koncert / Gwen Hughes je ameriška Jazz pevka, te-kstopiska in igralka, ki za sebe pravi, da je fuzijski umetnik - fuzija rock n 'rolla in jazza.
27* januar, sobota
Galerija Domžale
10.00 | MINIGALERIJA- USTVARJALNA DELAVNICA
Raziskovanje področja kiparstva / po ogledu razstave del kiparja Jurija Smoleta bomo spoznali različne kiparske materiale in orodja / vodi likovna pedagoginja Lučka Berlot.
KD Franca Bernika
10.00 | MIRO GAVRAN, MIHAEL STARBEK: UGRABLJENI ZAJČEK
Sobotna otroška matineja /za IZVEN Predstava za otroke / KD Jožef Virk Dob / režija: Mihael Starbek / 35' / 4+ / zajček po gozdu išče svojo mamo, in čeprav mu dom ponujajo številne druge živali, vztraja, dokler ne najde prave.
KD Franca Bernika, Domžale 12.00 | SLAVNOSTNO ODPRTJE LITERARNEGA FESTIVALA BRALNICE POD SLAMNIKOM
Vodi Juš Milčinski / letošnja rdeča nit festivala: Novi začetki / častni gost: nizozemski pisatelj Toon Tellegen / vstop prost.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | ZAČETNI/NAD. TEČAJ ŠPANŠČINE
Glej opis pod 24. januar.
Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: VLASTA MLAKAR - RASTLINA JE SVETA OD KORENIN DO CVETA
Pogovor o slovenskem etnobotaničnem izročilu / pogovor vodi Cveta Zalokar / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | ŠTARTAJ DOMŽALE - OD STRASTI POSLOVNE IDEJE DO ZMAGE: MIHA HROVAT
Generatorjevi podjetniški večeri / vstop prost / org.: Obrtna zbornica Domžale, Knjižnica Domžale.
Razstave
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev Franceta Ahčina
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava Galerija Domžale CANKAR V STRIPU
Razstava stripov bo na ogled od še do 12. januarja.
JURIJ SMOLE: PROŠNJE IN MOLITVE
Razstava bo na ogled od 24. jan. do 8. februarja. Knjižnica Domžale
KNJIGOVEŠTVO SKOZI ČAS: IGOR KUŽNIK
Razstava fotografij in izdelkov Je na ogled še do 13. januarja.
ZGODBE MORAVŠKIH ROK: ČLANI DRUŠTVA ROKODELSKI CENTER MORAVČE
Razstava fotografij in izdelkov bo na ogled od 15. Januarja do 3. februarja.
ZLATE HRUŠKE 2017: RAZSTAVA KNJIG
Razstava mladinskih knjig iz leta 2016, ki so prejele znak za kakovost Zlata hruška bo na ogled od 3. do 21. januarja.
MALI INSTRUMENTI IZ NARAVNIH IN ODPADNIH MATERIALOV: VRTEC URŠA, DOMŽALE
-domzale.si ali 040 255 568.
£\m januar, četrtek
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN
GOGHOVA SKRIVNOST
Biografska drama / 94' / s slikarsko tehniko Vin-centa van Gogha hodimo po sledeh zadnjih dni slikarskega mojstra in ljudi, ki so ga obkrožali.
20.00 | NAJVEČJI ŠOVMEN
Glej opis pod 2. januar.
5* januar, petek
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Mestni kino Domžale 18.00 | DO ZADNJEGA DIHA
Biografska romantična drama / 117' / resniCna zgodba o Robinu in Diani Cavendish, pustolovskem paru, Cigar življenje se je spremenilo, ko so Robinu diagnosticirali otroško paralizo.
20.15 I VELIKA IGRA
Kriminalna drama /140' / resniCna zgodba o Molly Bloom, vrhunski smučarki, ki je po koncu športne kariere zaCela organizirati igre pokra z visokimi stavami in tako postala tarCa FBI-a.
Blunout klub
20.00 I JARC GREGORIN TRIO
Koncert / prekaljeni glasbeniki z zavidljivo kilometrino izhajajo iz Črnskega bluesa, ki ga v svojem ustvarjanju moCno križajo z drugimi zvrstmi.
6. januar, sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | BIKEC FERDINAND
Glej opis pod 1. jamar.
18.00 | Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN GOGHOVA SKRIVNOST
Glej opis pod 4. jamar.
20.00 I VELIKA IGRA
Glej opis pod 5. jamar.
7* januar, nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | VAMPIRČEK
Animirana družinska pustolovščina / 83' / sinhro-nizirano, 6+ / zgodba o mladem vampirCku, ki mu v napeti pustolovščini iz težav pomaga njegov novi prijatelj Tony, navadni smrtnik.
18.00 | NAJVEČJI ŠOVMEN
Glej opis pod 2. jamar.
20.00 I VELIKA IGRA
Glej opis pod 5. jamar.
8. januar, ponedeljek
Center za mlade Domžale 18.00 | FOTO DELAVNICE
Delavnice fotografije za mlade med 15. in 30. letom starosti / prijave sprejemamo na info@czm-dom-zale.si ali 040 255 568.
18.00 I VEČER KOMEDIJE
Comedy jam / predstavitev komedije kot metode za delo z mladimi na podroCju samoizražanja.
Knjižnica Domžale
15.00 | VODENI OGLED PO RAZSTAVI KNJIGOVEŠTVO SKOZI ČAS
Razstava prikazuje razliCne sklope knjigoveškega dela - od materialov, ki se uporabljajo pri vezavi in popravilu knjig do orodja in raznih pripomočkov za delo / vodi knjigovez Igor Kužnik.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
Knjižnica Domžale 17.30 | BRAINOBRAIN
Delavnica in spoznavnica / za otroke od 4. do 14. leta starosti / izvaja: Uroš SinkoviC / prijave na: tanja@brainobrain.si, 040 416 682 / org.: Braino-brain Domžale, Knjižnica Domžale.
19.00 | MATJAŽ COREL: S SEDEMLETNIKOM PO ČAROBNI INDIJI - LADAKH IN RAJASTHAN
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | THOMAS BERNHARD: PRED
UPOKOJITVIJO
Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 9. januar.
11. januar, četrtek
Knjižnica Domžale
15.00 | VODENI OGLED PO RAZSTAVI KNJIGOVEŠTVO SKOZI ČAS
Glej opis pod 8. januar.
16.00 | KNJIGOVEŠKA DELAVNICA
Glej opis pod 8. januar.
17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 4. januar.
Kulturni dom Radomlje 18.00 | KONCERT GŠ DOMŽALE
Koncert uCencev Glasbene šole Domžale, ki prihajajo iz radomeljskega okoliša / vstop prost.
KD Franca Bernika
20.00 | THOMAS BERNHARD: PRED
UPOKOJITVIJO
Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 9. januar.
Blunout klub
20.00 | AT-LASTIC TRIO JAZZ
Koncert / zaznamovani s funky-jazz skladbami legendarnega saksofonista Joshua Redmana / zasedba: Jani Šepetavec, Nejc Škofic in Matjaž Skaza.
12. januar, petek
Knjižnica Domžale
17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET
Glasbena urica / za otroke od o do 5 let s starši ali skrbniki / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: dr. Veronika Šareč, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | THOMAS BERNHARD: PRED
UPOKOJITVIJO
Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 9. januar.
Blunout klub
20.00 | KONTRABANT
Koncert / združuje kakovostno akustiCno etno, folk, country in druge zvrsti glasbe v slovenskem, madžarskem, srbohrvaškem, romskem, židovskem in angleškem jeziku, s pridihom teh tako razliCnih kultur.
13* januar, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | GUSARSKO GLEDALIŠČE KAPITANA DADE
Sobotna otroška matineja /za IZVEN Predstava za otroke / režija: Vida Cerkvenik Bren / igrata: Nika Gabrovšek, Grega MoCivnik / 30' / 4+ / kapitan brez barke in posadke, namesto z desno vstaja z levo nogo, bo skušal najti skriti zaklad.
GORA
Predstavitev knjige / vstop prost / org.: dr. Marko Žerovnik, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 | ČUDO
Abonma filmski DOPOLDANSKI Drama /113' / podnapisi, 12+ / filmska priredba istoimenskega romana o deCku s hudo deformacijo obraza, ki se prviC odpravi v redno šolo.
17.45 | PROJEKT FLORIDA
Glej opis pod 14. januar.
20.00 | DRUŽINA
Dokumentarni film /107' / Rok BiCek (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniCa, ki je odrašCal v zelo neobiCajni družini / film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in ve-sno za najboljši celoveCerec v Portorožu.
Center za mlade Domžale
17.00 | NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOŠČINE
Glej opis pod 9. januar.
17* januar, sreda
Knjižnica Domžale
10.00 | ANDREJA SEMOLIČ: PEDOKINETIKA
Biba leze ... cikel sreCanj za starše z dojenCki / vstop prost / org.: Andreja SemoliC, Simona Gla-van, Knjižnica Domžale.
17.00 | ZIMSKI VEČER PRI PIKI
Pikina Čajanka / za otroke od 5. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj TuršiC, Knjižnica Domžale.
19.00 | ZGODBE MORAVŠKIH ROK
Odprtje razstave / vstop prost / org.: Rokodelski center MoravCe, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
KD Franca Bernika
20.00 | SVETLANA MAKAROVIČ Z GOSTI: MAČJE OČI
Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN VeCer šansonov / nastopajo: Svetlana MakaroviC (vokal, povezovanje), Joži Šalej (klavir), Jelena Ždrale (violina), Blaž Celarec (tolkala), Nino de Gleria (kontrabas) in gosti / nepozaben veCer šansonov, ki ga bo s posebnimi gosti priCarala Svetlana MakaroviC, kot je še ne poznate.
18 • januar, četrtek
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 4. januar.
18.00 | DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK
Alzheimer catfe / pogovori o demenci / gost: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologi-jo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik kliniCnega oddelka za bolezni živCevja na ljubljanski Nevrološki kliniki / vstop prost / org.: Cveta Za-lokar, Dom upokojencev Domžale, Knjižnica Domžale, Društvo SpominCica, podružnica Domžale.
Center za mlade Domžale 19.00 | AZIJSKA AVANTURA
Potopisno predavanje o potovanju po Aziji z razstavo in kulinarično predstavitvijo / vodijo Živa Smole, Darja Remc in Manca KovaCiC.
KD Franca Bernika
20.00 | SVETLANA MAKAROVIČ Z GOSTI: MAČJE OČI
Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod ij. januar.
Mestni kino Domžale 16.00 | BIKEC FERDINAND
Glej opis pod 1. januar.
18.00 | ZAMOLČANI DOKUMENTI
Glej opis pod 19. januar.
20.15 | OBUPANA
Glej opis pod 20. januar.
22« januar, ponedeljek
Knjižnica Domžale
18.00 | IRENA ŠTAUDOHAR: MAGIJA ZA REALISTE
SreCanja z ustvarjalci / pogovor z novinarko in pro-nicljivo kolumnistko Sobotne priloge Dela bo vodila Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 18.00 | FOTO DELAVNICE
Glej opis pod 8. januar.
23* januar, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 9. januar.
KD Franca Bernika
9.30 | KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Abonma OTROŠKI in IZVEN Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Ljubljana / režija: Ivana Djilas / avtorica likovne zasnove: Donna Wilson / igrajo: Urška Hlebec, Maja KunšiC, Iztok Lužar / 35' / nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže raCek, ki že od samega zaCetka misli, da je medved.
11.00 | KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Glej opis zgoraj.
Center za mlade Domžale
17.00 | NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOŠČINE
Glej opis pod 9. januar.
Alternativa-zdravje Radomlje 17.00 | GLASBENI MALČKI (1-5 leta)
BrezplaCna predstavitvena glasbena urica / za malCke od 1. leta dalje po metodi Musikgarten / informacije in prijave na info@glasbeni-svet.si.
24. januar, sreda
KD Franca Bernika
9.30 I KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Abonma OTROŠKI in IZVEN Glej opis pod 23. januar.
11.00 | KATJA GEHRMANN: MEDVED IN MALI
Glej opis pod 23. januar.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 3. januar.
18.00 | ZAČETNI/NADALJEVALNI TEČAJ ŠPANŠČINE
TeCaj španskega jezika za mlade med 15. in 30. letom starosti / vodi univ. dipl. hisp. in soc. kulture Irena Grmek / prijave sprejemamo na info@czm--domzale.si ali 040/255-568.
Knjižnica Domžale
19.00 | KULTURNO DRUŠTVO JANKO KERSNIK LUKOVICA
Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale.
Galerija Domžale
19.00 | ODPRTJE RAZSTAVE PROŠNJE IN MOLITVE
Razstavlja Jurij Smole / z umetnikom se bodo pogovarjali Cveta Zalokar in obiskovalci / razstava bo na ogled do 8. februarja.
Mestni kino Domžale 17.30 | KRČENJE
Glej opis pod 13. januar.
20.00 | VES DENAR SVETA
Zgodovinska drama, kriminalka / 132'/ zgodba o ugrabitvi 16-letnega Johna Paula Gettyja III in obupanem poskusu njegove mame, da bi njegovega dedka, milijarderja Jeana Paula Gettyja prepriCala, naj plaCa odkupnino.
Blunout klub
20.00 | LUKA SEŠEK IN PROPER
Koncert / zmagovalec šova Znan obraz ima svoj glas in skupina Proper, ki ustvarja avtorsko glasba, ki je plod iskanja svojega prostora pod glasbenim nebom, raziskovanja svojega zvoka in želje po ustvarjanju kvalitetne glasbe.
28 • januar, nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI
V	okviru festivala Bobri na potepu
Animirani film / 75' / sinhronizirano, 4+ / lutkovni muzikal, posnet po norveški književni klasiki, ki nas nostalgiCno spomni na Zverinice iz Rezije.
Mestni kino Domžale
15.30 | POPOTOVANJE CESARSKEGA
PINGVINA2
Glej opis pod 2. januar.
17.30 | VES DENAR SVETA
Glej opis pod 27. januar.
20.00 | ZAMOLČANI DOKUMENTI
Glej opis pod 19. januar.
29* januar, ponedeljek
Glasbena šola Domžale, oddelek MENGEŠ 17.30 | MINI KONCERT ZA MINI POSLUŠALCE
Kratek koncert, namenjen malCkom od 1. do 5. leta v spremstvu staršev / vstop prost.
Mestni kino Domžale 18.00 | OBUPANA
Glej opis pod 20. januar.
20.15 | NAJTEMNEJŠA URA
Abonma filmski PONEDELJEK Glej opis pod 26. januar.
30. januar, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 9. januar.
16.00 | ROČNA DELA: KVAČKANJE
Delavnica roCnih del / vodi: Valbone Bajrami / vstop prost / org.: Valbone Bajrami, Knjižnica Domžale
19.00 | PRAVLJICE & PRIPOVEDI
Pravljice za odrasle / vstop prost / org.: Silva Lam-precht, Ira Zorko, Knjižnica Domžale.
Menačenkova domačija 10.00 | EP O MARTINU FIERRU
V	okviru festivala Bobri na potepu
Galerijska uCna ura za šole / mentorica: Katarina Rus Krušelj / 60 min / OŠ 2, 3, SŠ
Mestni kino Domžale 9.30 | RDEČI PES: MODRI
V	okviru festivala Bobri na potepu
Mladinski film / 88' / podnapisi, 9+ / film o družini, avanturi ter prijateljstvu med mladim deCkom in potepuškim psom posebne vrste.
18.00 | KRČENJE
Glej opis pod 13. januar.
Center za mlade Domžale
17.00 | NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOŠČINE
Glej opis pod 9. januar.
Razstava izdelkov bo na ogled od 22. januarja do 11. februarja.
OD KUBIZMA DO ABSTRAKCIJE: LIKOVNO DRUŠTVO SENOŽETI
Razstava slik je na ogled še do 19. januarja.
BRALNICE V GALERIJI: ZALOŽBA MIŠ
Razstava slik likovnega in literarnega nateCaja Bralnice pod Slamnikom bo na ogled od 22. januarja do 16. februarja.
Tečaji, natečaji
7. LIKOVNI NATEČAJ: LETO 2018 - LETO KULTURNE DEDIŠČINE
To leto se bomo vsebinsko posvetili aktualni temi, ki v letu 2018 praznuje raznolikosti in bogastva evropske kulturne dediščine. Ozrli se bomo v domače kraje - v Domžale in okolico, ki nudi poglede na najrazličnejše arhitekturne bisere, tako ohranjene kot propadajoče. Pričakujemo slike, risbe, grafike s podobo nepremične kulturne dediščine na območju občine Domžale. Na natečaju lahko sodelujejo avtorji/ice, ki so starejši od 18 let in se bodo prijavili do 14.12018. Likovni natečaj bo potekal od 15.1. do 15. 2. 2018. Vabimo vas, da si pravila natečaja in razpisane nagrade ogledate na spletni strani www.kd-domzale.si, kjer je dostopna prijavnica. Pokrovitelj natečaja: Art Ljubljana, d. o. o., trgovina z umetniškim materialom.
COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
Brezplačno izob. za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 01724 12 04, Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič.
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
Knjižnica Domžale za svoje člane organizira brezplačen rač. tečaj za začetnike, lepo vabljeni predvsem seniorji. Seznanili se boste z osnovno uporabo računalnika in intemeta. Tečaj traja en mesec in poteka dvakrat tedensko (sreda in petek) od 10.00 do 12.00. Obvezne prijave sprejema Helena Dakič Prelc na tel. št. 0172412 04. Število mest je omejeno.
NADALJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Knjižnica Domžale vas vabi na nad. rač. tečaj, namenjen vsem članom knjižnice, ki so se že udeležili rač. tečaja za začetnike. Spoznali boste e-pošto, facebook, skype, viber. Vabljeni vsako drugo soboto (8.00-9.30) in tretjo soboto (9.00-12.30) v mesecu. Obvezne prijave sprejema Helena Dakič Prelc na tel. št. 0172412 04 ali e-naslov: helena.prelc@dom.sik.si.
VARNI NA INTERNETU IN UPORABA E-NAPRAV
Knjižnica Domžale vabi starejše, začetnike in nevešče na organizirano predavanje o varnosti na internetu. Ura in datum predavanja bosta znana naknadno. Izobraževanje bo organizirano, ko bodo zapolnjena mesta. Obvezne prijave sprejema Helena Dakič Prelc na tel. št. 0172412 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.
PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ
Vsem, ki želite izpopolniti znanje uporabe računalnika, v Knjižnici Domžale nudimo Prvo računalniško pomoč. Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro vam nudimo brezplačno pomoč pri uporabi računalnika, osvojite pa lahko tudi osnove drugih vsebin informacijske tehnologije, ki uporabnikom omogočajo samostojno uporabo knjižnice (katalog COBISS in Moja knjižnica). Prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek na tel. št. 0172412 04.
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v februarju 2018 pošljite do 15. januarja na naslov: koledar@kd- domzale. si.
28 | slamnik
iz naših vrtcev in šol
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Roje
Tretji petek v novembru je v naši lepi in z naravnimi lepotami bogati deželi dan za projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.
oš roje Na naši šoli je ta dan postal že kar praznik. Vsako leto določimo rdečo nit na temo slovenske tradicije. Včasih podoživljamo stare običaje, drugič jim spet nadenemo sodobnejšo preobleko. V vsakem primeru pa želimo učencem približati bogato in pisano tradicijo ter kulturno dediščino domačih krajev in naše domovine.
Prav tako vsako leto na zajtrk povabimo domžalskega župana Tonija Dragarja. Tudi on se že kar tradicionalno odzove vabilu in z veseljem pride med nas. Tudi v petek, 17. novembra 2017, je bilo tako. Letos smo v goste povabili še lukoviškega župana Mateja Kotnika, ki je, mimogrede, tudi čebelar. Z njim je prišlo pet čebelarjev z vsemi možnimi pripomočki, ki jih uporabljajo pri delu s čebelami, kar se je lepo uskladilo z našo letošnjo temo.
Torej, letos smo se posvetili čebelam. Učenci iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja so izdelovali, risali in kiparili takšne in drugačne čebele. Pri tem so imeli proste roke pri izbiri materiala, iz katerega so ustvarjali. Z veseljem napišem, da so uporabili veliko odpadne embalaže in recikliranih materialov, kar je v sozvočju z ekološko usmerjenostjo naše šole. Ne bi si mislili, da iz pločevinke lahko nastane prelepa kranjska sivka. Učenci do četrtega razreda so risali panj-ske končnice. Ker te najlepše pridejo do izraza na čebelnjaku, so učenci pri urah tehnike izdelali maketo le-te-
podružnična šola krtina Na
stojnicah smo na dvorišču šole ponudili pester izbor izdelkov: voščilnic, venčkov, okraskov, svečnikov in predpasnikov, za vsakogar nekaj.
Učenci in učitelji smo izdelke pripravljali pri likovnem pouku in na tehniškem dnevu. V tednu pred sejmom je po šoli prijetno dišalo po piškotih in sivki. Šolska okna so dobila zimsko podobo.
Končno je nastopil semenji petek. Kot prodajalci so se letos preizkusili nekateri starši in videti je bilo, da so se odlično zabavali. Stojnice so se hitro praznile. Naši venčki in piškoti so postali že skoraj slavni in nakupoval-ci so največjo vrsto naredili prav na teh dveh stojnicah. A tudi druge niso samevale. Otroci so se sladkali s palačinkami pekarne Pečjak. Srečke za
Velik uspeh Glasbene šole Domžale
Po zadnjih novičkah je možno sklepati, da so Domžale 'glasbeno' mesto, neke vrste Meka in zibelka izvrstnih mladih glasbenikov iz naše regije, in večina jih prihaja iz Glasbene šole Domžale.
ga. In ta prelepi izdelek je krasil zbornico šole. Zdaj verjetno marsikdo razmišlja, kaj ko bi prav takšnega, čisto pravega imeli na našem vrtu ... Učenci od petega do devetega razreda pa so raziskovali, kako je sestavljena čebelja družina, kakšne nevarnosti pretijo čebelam v okolju, v katerega preveč agresivno posega človek, kakšne vrste
glasbena šola domžale Kika Szo-mi Kralj, ki je učenka te šole (in po novem tudi OŠ Domžale), je dosegla odmeven mednarodni uspeh na tekmovanju klarinetistov, ki je bilo v Novem Sadu konec novembra 2017. Kika je na nastopila v nedeljo, 26. novembra, in očarala občinstvo z izvedbo skladbe Romantique, ameriškega džezista Lennieja Niehausa, ter z drznim in nenavadnim izborom Zgodbe predmestja, slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča. Tekmo-vane je sodilo sedem prestižnih sodnikov iz Evrope (Francija, Hrvaška, Italija, Srbija, Bolgarija, Slovenija - prof. Tadej Kenig). Na koncu tekmovanja so padale čestitke sodnikov, ki so nagrado žirije za najboljšo interpretacijo dodelili prav Kiki Szomi Kralj, ki pa je ob ponovnem glasovanju (zaradi perfekcije dveh enakovrednih tekmovalcev) zasedla drugo mesto v kategoriji Junior, takoj za tekmovalcem iz Hrvaške.
In kdo so tisti, ki ob glasbeni šoli stojijo ob mladi glasbenici? Zagotovo
moramo pri tem pohvaliti celotno njeno ekipo, na prvem mestu njenega učitelja klarineta prof. Dimitrija Lederer-ja in korepetitorja prof. Miho Nagode-ta. V obeh je Kika našla izjemna mentorja, glasbena prijatelja, ki njen talent pilita do izjemnosti, Miha in Kika pa se na odru zlijeta v eno in skladbe odigrata s tako mogočnostjo, da človeku pogostokrat kar vzame dih.
Kika je bila letos, kot ena izmed redkih osnovnošolk, tudi sprejeta v
EMARS Masterclass prof. Jožeta Ko-
tarja, rednega profesorja z ljubljanske Akademije za glasbo. Težko pa bi našli človeka s takšnim zanosom, kot je Dimitrij Lederer, ki je ob akustični vaji v Novem Sadu kar dirigiral in poplesaval po parterju, saj Kiki daje vso možno podporo pri njenem napredku in glasbeni izraznosti. Hvala tudi Glasbeni šoli Domžale, ki je Kiki omogočila, da zdaj pod vodstvom še enega odličnega pedagoga prof. Blaža Puciharja obiskuje tudi njegov razred klavirja na 'glasbeni šoli s posluhom'.
Za vas poroča stalni član njene ekipe in ponosni oče, ki skupaj s Kikino mamo daje vse od sebe pri razvijanju njenega glasbenega daru in muzikalno-sti. Da pa o navedenem ne bodo priča le besede, vas vabimo, da si Kikin nastop (skladbo Romantique) v Novi Sadu ogledate na naslednji povezavi: https://youtube/EiRVoKE8knI.
Bêla Szomi Kralj Foto: Primož Černe
medu dobimo od čebel, kako se toči med, in nenazadnje, kaj poleg medu še dobimo od čebel. Svoje ugotovitve so predstavili ostalim učencem in gostom. Na koncu smo dobili pohvalo čebelarjev, da smo dobro opravili svoje delo in se veliko naučili.
Nato je sledil zajtrk. Zagotovili smo lokalno pridobljeno hrano. Mleko in maslo smo dobili s kmetije Kocjančič iz moravškega konca. Med smo kupili pri čebelarju Viktorju Svetlinu z Vira. Jabolka smo naročili pri zadrugi Jari-na, ki trži živila lokalnih pridelovalcev iz osrednje Slovenije. Kruh pa so spe-kli v Žitu, kjer so nam zagotovili, da je pšenica slovenska in so to tudi potrdili s certifikatom. Hrana nam je teknila, res je bila odlična. In vse je bilo sladko (zaradi medu) in je teklo gladko, ker je bil kruh namazan z odličnim domačim maslom in poplaknjen z domačim kravjim mlekom. Tako je bilo letos pri nas na ta vseslovenski praznik. Seveda ni manjkala pesem Lojzeta Slaka Čebelar, ki smo jo skupaj z gosti zapeli točno ob deseti uri.
Ida Zupanc
Diamanti na Krtini
Letos enoto Mavrica obiskuje 108 otrok prvega in drugega starostnega obdobja.
OBČINA DOMŽALE
Miklavžev sejem na Krtini
Na prvi večer prazničnega decembra smo na Podružnični šoli Krtina pripravili tradicionalni Miklavžev sejem.
vrtec urša, enota mavrica Ko
poletni žarki počasi izgubljajo moč, v vas Krtina počasi, nevede, prihaja jesen. Takrat vrtec Urša, enota Mavrica, spet počasi dobiva svojo podobo. Otroci se vračajo s poletnih počitnic in tako polnijo zgradbo s svojim smehom, dobro voljo in razigranostjo pa včasih tudi z žalostjo in solzicami v očeh.
Letos enoto Mavrica obiskuje 108 otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Najmlajši, ki so letos prvikrat prestopili vrtčevski prag, počasi delajo prve korake in sledijo prijateljem, ki so v vrtcu drugo, tretje leto, za nekatere pa je letošnje leto zadnje leto sobiva-nja med nami, saj jih že v prihodnjem letu čaka nov izziv - vstop v prvi razred. Čisto blizu si bomo, saj gradimo trden in prijeten odnos skozi celo šolsko leto tudi s PŠ Krtina, učenci in strokovnimi delavci, ki nas navdihujejo s prebiranjem zgodbic in obiski. Vez, ki jo tako skupaj gradimo, premosti strah pred šolo, ki ni noben bav bav. Pravzaprav imeti ob sebi za sosede vedoželj-ne glave, polne znanja, je res odlično.
Ko se tako počasi, tiho poslavljamo od leta, ko polni veselja stopamo novemu letu naproti, se ponosno oziramo nazaj. Koliko lepega vsak dan pre-živimo skupaj, koliko prijaznih mimoidočih nam nameni nasmehe, poglede in pozdrave. In kako smo lahko veseli, da nas z dobro voljo in svojim prosto-voljstvom bogatijo gasilci PGD Studenec, upokojenski mešani pevski zbor Moravče, Čebelarsko društvo Dob Kr-
tina, TD Rača in mnogi starši, dedki in babice, ki svoje bogate izkušnje prenašajo na mlajši rod.
Mavrične misli in želje pošiljamo v novo leto vsem. Prav vsak dan naj bo napolnjen s pozitivno energijo, s čarobnimi iskricami v očeh in otroško navihanostjo. Mi pa se bomo, kot vsak
še posebno doživetje praznikov, hkrati pa jih bogatili s slovensko ljudsko glasbo in plesom, s tradicijo.
Obenem pa se zavedamo pomena dobrih odnosov, zato otroke navajamo in jih skušamo že v predšolskem obdobju ozavestiti, da je prav vsak človek zaklad, diamant, ki mu v praznič-
dan v letu, potrudili osrečevati otroke, jih vzgajati in jim biti popotnica v življenju. Skupaj se bomo sprehodili skozi majhno, bogato diamantno vas po pravljici Diamant v snegu, ki smo ji letos namenili rdečo nit čarobnega decembra in tako otrokom pričarali
nih dneh in skozi vse leto namenimo majhno, a skrbno izbrano pozornost. Objem.
Leto, ki že piše letnico 2018, pa naj bo zdravo, nasmejano. Srečno!
Strokovni delavci vrtca Urša, enota Mavrica
srečelov so bile skoraj razgrabljene v slabi uri. Zbrana sredstva bomo namenili za šolski sklad.
Ob šestih se je na odru začel kulturni program. Učenci krožka modernega plesa so razgibali gledalce s poskočnimi ritmi, pevski zbor pa je ogrel srca s prisrčnimi pesmicami. Z zadnjo so na oder povabili sv. Miklavža in njegovo spremstvo. Vsak otrok je dobil drobno darilo in topel stisk dobrega moža. Najpogumnejši so mu zapeli tudi pesmico.
Po odhodu zimskega botra so se počasi razšli tudi obiskovalci. Ostal je dober občutek, da smo tudi letos naredili nekaj dobrega ter s svojim delom in prispevki pomagali obogatiti šolski sklad in omogočiti kakšno posebno dogodivščino našim učencem.
Anja Kokalj
Prvošolčkov dan 2017 na OŠ Preserje pri Radomljah
V četrtek, 16. novembra 2017, so bili učenci prvih razredov OŠ Preserje pri Radomljah slovesno sprejeti v šolsko skupnost.
Prireditev je potekala v Kulturnem domu Radomlje. Učenci so se predstavili s prisrčnimi razrednimi točkami. Vezna nit so bile slovenske pravljice in ljudska pesem, skozi katere so učenci prikazali povezovalne navade, ki jih živimo na naši šoli. Prvošolci so si z veseljem ogledali še gledališko predstavo Gozdni možic Fric išče snežno lilijo, ki so jo za njih pripravili učenci višjih razredov pod vodstvom učiteljic Tanje Kastelic in Jasmine Pogačnik.
Monika Pogačar in Barbara Črnak Rešek Foto: Miha Gruden
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
kultura
JANUAR
2018
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
torek, 9. januar/20.00 abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN sreda, 10. januar/20.00 abonma gledališki RUMENI in IZVEN četrtek, 11. januar / 20.00 abonma gledališki RDEČI in IZVEN petek, 12. januar / 20.00 abonma gledališki ZELENI in IZVEN
Thomas Bernhard: PRED UPOKOJITVIJO
drama / Prešernovo gledališče Kranj / režija: Mateja Koležnik / igrajo: Borut Veselko, Darja Reichman, Vesna Jevnikar / Drama o nemški duši, trikratna nagrajenka lanskoletnega Borštnikovega srečanja: za režijo, igro (Vesna Jevnikar) in celostno vizualno podobo.
sobota, 13. januar /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN
GUSARSKO GLEDALIŠČE KAPITANA DADE
predstava za otroke / režija: Vida Cerkvenik Bren / igrata: Nika Gabrovšek, Grega Močivnik/ 3(7/4+ / Kapitan brez barke in posadke, ki namesto z desno vstaja z levo nogo, bo skupaj s publiko skušal najti skriti zaklad.
ponedeljek, 15.januar/20.00/abonma koncertni MODRI in IZVEN
LETNI ČASI...
program: Vivaldi, Piazzolla, Čajkovski, standardi v obdelavi Jake Puciharja / nastopajo: abonmajski orkester, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Biščevič
sreda, 17. januar/20.00/abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN četrtek, 18.januar/20.00/abonmaglasbeno-scenski DRUGI in IZVEN
SVETLANA MAKAROVIČ Z GOSTI »Mačje oči«
večer šansonov / nastopajo: Svetlana Makarovič (vokal, povezovanje), Joži Šalej (klavir), Jelena Ždrale Violina), Blaž Celarec (tolkala), Nino de Gleria (kontrabas) in gosti / Nepozaben večer šansonov, ki ga bo s posebnimi gosti pričarala Svetlana Makarovič kot je še ne poznate.
sobota, 20. januar /10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN
LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
kratki animirani filmi z ustvarjalnimi delavnicami / Čas za netopirje, Miriam in izgubljeni pes, Glavo pokonci!, Tiger, November, Majcena lisička, Neumiti ping/in, Rokavička/distribucija: Društvo dva koluta/40!/ Izbor kratkih animiranih filmov s festivala Animateka, ki jih pospremimo še z ustvarjalnimi delavnicami, s katerimi spoznavamo principe animacije.
sobota, 27. januar /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Miro Gavran, Mihael Starbek: UGRABLJENI ZAJČEK
predstava za otroke / KD Jožef Virk Dob / režija: Mihael Starbek / igrajo: Sara Stih, Mihael Starbek Janja Grošelj, Eva Otrin, Vid Potočan, Helena Stih, Neža Otrin, Ema Nemec/ 35V4+/Zajček po gozdu išče svojo mamo, in čeprav mu dom ponujajo številne druge živali, vztraja, dokler ne najde prave.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Ana Schnabl
Razvezani : kratke zgodbe
Beletrina,2017
ANA SCMÇfABL
HAZViïANl
Prva knjiga Ane Schnabl, ki je na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, nam prinaša 10 zelo iskrenih in življenjskih zgodb, v katerih spoznamo like, ki so iz različnih razlogov ranjeni, obremenjeni, zaznamovani, zafrustrirani, prestrašeni, pozabljeni ... Vsi pa bi radi zaživeli bolj polno, radi bi se ponovno povezali s tem svetom, radi bi bili sprejeti, ljubljeni. Ana Schnabl uspe različne zgodbe povedati v različnih jezikih, od katerih vsakega čutimo kot najbolj pristnega za določeno zgodbo in z izrazito eksplicitnim opisovanjem telesnosti svojih protagonistov, te naredi še prepričljivejše, da nas toliko lažje nagovorijo. Izstopajo zgodbe Veliki voz (daleč najdaljša, za katero le stežka še velja oznaka kratka zgodba), v kateri se prvoosebni pripovedovalec zaveda svojih nevroz, ampak je prešibek, da bi se nanje ustrezno odzval, Edinec o materi s poporodno depresijo, v kateri se (mitični?) materinski (na)gon ne prebudi, in Banana split, zgodba o staranju. Te tri v bralcu pustijo največ tistih usedlin, iz katerih nato nastajajo nove misli in spoznanja, ki širijo polje empatije.
Jan-Werner Müller
Kaj je populizem
Mladinska knjiga, 2017
Avtor sistematično pristopi k razpletanju populističnih vzorcev v politiki in pokaže, kako populizem ogroža demokracijo. Za populi-stični diskurz velja, da je poln besednih puhlic, poenostavljanj in nagovarjanj nizkih strasti in predsodkov. Populizem nikakor ne ponuja alternativ demokraciji, ampak se hrani z njenimi neuresničenimi obljubami, z neizpolnjenimi iluzijami. Mullerja zanima, kaj pravzaprav populistični politiki govorijo, kaj počnejo, ko vladajo, in morda najpomembneje to, kako se takšni politiki in politikom zo-perstaviti. Knjiga se bere kot poziv, da se demokratične ideale na vseh nivojih družbenega na novo premisli in začne resneje in odgovorno živeti.
Thomas Bernhard
Pripovedi
Beletrina,2017
'-KIMAESIiiij^,
PRI POVE
Knjiga Pripovedi enega najpomembnejših avstrijskih in nemških pisateljev 20. stoletja zajema dvanajst krajših in daljših pripovedi, objavljenih med letoma 1961 in 1971. Avtor slovi po briljantnem smislu za črni humor. V pripovedih prepleta avtobiografsko s fiktivnim in se kritično spoprijema s pojmom družine, medčloveškimi odnosi, temnimi stranmi avstrijske preteklosti in sedanjosti ter tragikomičnostjo človeške eksistence. V teh pripovedih se njegovi zabavno-godrnjavi liki sprehajajo po zakotnem avstrijskem podeželju, po Dunaju, po italijanski Tirolski, in se sprašujejo, kot pravi eden od naslovov: 'Je to tragedija? Je to komedija?' Svet, ki ga slika znameniti avstrijski pisatelj Thomas Bernhard, je izrazito temen in poln črnega humorja. Za svoja dela je prejel številne nagrade.
Matt Haig
Zakaj je vredno živeti
UČILA, 2017
Nif run W
ZMAJ j
ä vredno
7WCT1
Resnična izpoved mladega fanta, ki pri štiriindvajsetih zboli za depresijo. Eden od znakov depresije je občutek, da nimaš nobenega upanja, nobene prihodnosti. Kot predor, ki je zadelan na obeh koncih. Sti-gmatizacija je za depresivne ljudi še posebej kruta, saj vpliva na razmišljanje, depresija pa je ravno bolezen mišljenja. Depresivni ljudje se počutijo osamljene. Zaprejo se vase. Ko pa se o tem pogovarjajo z drugimi in o tem pišejo, jih to povezuje s svetom in z njimi samimi. Ljudje radi prikrivamo resnico. Sramujemo se samih sebe. Lahko pa se rešimo in o tem govorimo, pišemo, beremo. In mnogi so se rešili iz brezna brezupa ravno z
branjem in s pisanjem. Včasih je res treba zbrati več poguma za življenje kot za smrt, je napisal že dolgo nazaj Albert Camus.
knjige za otroke in mladino
Nataša Konc Lorenzutti
Nisem smrklja
Mladinska knjiga, 2017
P
Osemletna Polona nam v prvi osebi pripoveduje o vsakdanjem življenju v veliki družini. Ima dva starejša	0 ' * A
brata, in ker je edina punca v družini, se mora boriti za svoj prostor pod soncem. Pravi, da je rada punčka, ni pa smrklja, kot jo včasih ozmerja mami. Skozi njene oči spoznavamo vsakdan sodobnega otroka: vesele in žalostne trenutke, njen razred in odnose v njem, smrt sošolke, Nejca, ki ji je všeč, babico, ki ima zobe v kozarcu, njeno veselje do majhnih reči, navdušenje nad naravo in glasbo ... Prisrčno in hudomušno pripoved krasijo odlične ilustracije Ane Zavadlav, ob knjigi pa bodo še posebej uživali bralci prvega triletja osnovne šole.
Založba Zala je izdala odlično slikanico priznane kanadske pisateljice z naslovom Moja veja. Deklica po hudem ledenem neurju na tleh najde svojo odlomljeno vejo. Zelo je žalostna, saj je to veja, na kateri je sedela, se na njej igrala, bila je njen grad, njeno skrivališče ... Sosed Frenk, ki vidi stisko male deklice, ji pove, da ima njena veja 'velik potencial', zato jo je vredno obdržati. Iz vsakega polomljenega kosa lesa lahko nastane kaj novega. Potrebuješ samo dobro voljo, načrt in malo domišljije. Domišljija in delo namreč ustvarjata čudeže.
Erin Frankel Nihče!
Grlica, 2017
Slikanica Nihče! obravnava tematiko, za katero se zdi, da ji čas in velike tehnološke spremembe zadnjih desetletij ne morejo do živega. To je medvrstniško nasilje in ustrahovanje v šolah, ki je trdoživo in vztrajno in ki ga je verjetno do neke mere vsak izmed nas izkusil na svoji koži, nekateri izmed nas pa so seveda tudi tisti, ki so ga proizvajali in povzročali. Spreminjajo se vzroki in okoliščine, vsebina vedno ostaja enako boleča. Nekdo svojo vrednost želi povečevati in utrjevati na račun nekoga drugega. In tovrstno nasilje gre lahko tako daleč, da ne samo, da zaznamuje posameznikovo otroštvo in mladost, pogosto človeka lahko zaznamuje za celo življenje. Ravno zato je zelo pomembno o tem brati, se pogovarjati in se učiti, kako se odzivati na ta pojav. Kako se mu zoperstaviti kot žrtev in kako se mu zoperstaviti kot priča. Ravno molk, neodziv in/ali pogosto celo sodelovanje prič medvrstni-škega nasilja (klasično sodelovanje je smejanje žrtvi), so namreč ponavadi ključni za njegovo vztrajanje in hranjenje. Odločen odpor in zavrnitev takega vedenja ter zaščita in obramba žrtve pa mu kaj hitro lahko naredijo konec. Nadvse potrebna in koristna slikanica.
medioteka
DVD
Razkrito (The Paperboy)
Blitz, 2013
Zgodba filma se dogaja na južni Floridi v 60. letih prejšnjega stoletja. Preiskovalni novinar se s svojimi prijatelji navidez naivno loti razkrivanja ozadja umora lokalnega šerifa, za katerega že sedi na smrt obsojeni morilec. Film je nabit z nasiljem, rasizmom, seksom, homoseksualnostjo, tudi erotiko. Morilska vročina ameriškega juga in zahrbtne floridske močvare še stopnjujejo zatohlost lokalnega vzdušja, kjer protagonisti vsak po svoje verjamejo v preživetje in ameriško pravljico. Igralska zasedba je vrhunska in gladko opravičuje vse nominacije in prejete nagrade.
28 | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
LENART ZAJC
kolumna • odtis človečnosti
NOVOLETNO VOŠČILO
Priznam, težko pišem voščila! Pač, od človeka mojega poklica se nekako pričakuje, da bom na voščilnico napisal kaj posebnega in pod pritiskom te zahteve mi običajno ne pade na pamet prav nič bolj posebnega od tistega, kar itak pišemo večinoma vsi, kadar pišemo voščila.
Vendar moram na tem mestu posebej izpostaviti, da me ta voščilniška blokada ne zagrabi toliko zaradi pritiska pričakovanj, kot me zagrabi zaradi retrospektivnega razmisleka. Ko se človek zazre v minulo leto, vidi, kaj vse je šlo narobe in kje vse smo ga polomili tako kolektivno, v smislu kolektivne polomije človeštva kot individualno, se pravi v smislu vseh lastnih neumnosti, ki smo jih naredili v minulem obdobju. Se pravi, ko nekomu na voščilnico napišem: »Srečno novo leto ...«, me spreleti misel, ki bi lahko voščilo nadaljevala z: »... pa brez neumnosti tokrat!« ali pa recimo: »... in upam da ga bo človeštvo kaj manj biksalo.«
Prvo se seveda ne spodobi, drugo pa zveni preveč brezosebno in tako ne napišem ne prvega ne drugega. Ker se kar ne morem odločiti, kaj bi napisal izven običajnih voščilniških okvirov, se običajno na koncu vdam in ta opravek prepustim ženi, ki ga seveda sprejme z godrnjanjem o bosi kovačevi kobili. Seveda mi samoljubje ne da, da bi na to ne kar tako pristal, in poglobim se v tuhtanje.
Na pamet mi hodi vse sorte, ampak le malo vzpodbudnega. Recimo ena od stvari, ki me zadnje čase žre, je dejstvo, da vodenje naše družbe vse bolj prevzemajo birokrati. V nekem trenutku sem opazil, da je na odločujočih položajih kup ljudi, katerih razum deluje popolnoma brez domišljije. Imajo kup šol, kup papirjev, če hočete, ki dokazujejo njihovo izobrazbo in s tem opravičujejo njihovo poslanstvo na birokratskem delovnem mestu. Žal pa hitro ugotovimo, da vsem papirjem navkljub v veliki večini niso sposobni kreativnega razmisleka. Včasih se celo zdi, da ne premorejo niti toliko kreativnosti, da bi bili sposobni oditi na toaleto, ko je čas za to, če nimajo pri roki kakega akta, ki natančno določa pod kakšnimi pogoji, kako in za koliko časa se lahko lotijo takšnega opravka. Ne bi me čudilo, če ob koncu delavnika te opravke opišejo tudi v svojem dnevnem poročilu. Sarkastičen sem, vem. Pa vendar, če nas je preveč sproščeno vodenje družbe pred dobrim desetletjem in več pahnilo v naročje klientelizma in nepotizma ter kleptokratskih elit, smo zdaj na milost in nemilost prepuščeni do skrajnosti dolgočasnim birokratom. Pač, da bi se zavarovali pred ponovitvijo napake, smo tako mi v Sloveniji kot seveda tudi v naši širši evropski domovini sprejeli kup zakonov, podzakonskih aktov in drugih birokratskih uredb, ki naj bi predstavljale varovalko pred samovoljo bolj ali manj mogočnih in iznajdljivih posameznikov. Verjetno so ti akti do neke mere v resnici predstavljali točno takšno varovalo, potem pa so, kar naenkrat, prerasli v orodje, ki predvsem opravičuje delovna mesta prej omenjenih birokratov, klepto-kratska elita pa je še bolj ali manj še kar trdno ugnezdena tam, kjer je bila.
Vsak, ki je kdaj sodeloval pri projektih, ki so kakorkoli povezani z evropskimi finančnimi sredstvi ali pa pri projektih, ki jih razpiše to ali ono ministrstvo, se je srečal s to jaro gospodo, mnoštvom izpolnjenih obrazcev in pisanjem neskončnih poročil o delovanju na projektu, ki pa nimajo nobene druge smiselne utemeljitve, kot da opravičujejo obstoj birokratovega
Plaketa Bojana Adamiča prof. Tomažu Habetu
Počasi se izteka jubilejno leto, ki ga je Zveza slovenskih godb letos namenila 70. obletnici prof. Tomaža Habeta.
delovnega mesta. Dober primerek takšne bebavosti se je zgodil prijatelju pred letom dni, ko je na Javno agencijo za knjigo RS ob obveznem poročilu o svojem delovanju v elektronski obliki, poslal tudi zahtevek za izplačilo honorarja, ki ga je podpisal s pripetim posnetkom svojega podpisa. Narobe, slednji bi moral prispeti po klasični pošti, na papirju, podpisan lastnoročno. Seveda ga je birokratka takoj poklicala in mu pojasnila, kako in kaj. No, ko ji je odvrnil, da zares dvomi, da bo kdo v Bruslju forenzično preverjal njegov podpis na natisnjenem zahtevku za 250 evrov in tako dokazoval, da je bil podpis natisnjen na tiskalniku in ne napisan z roko, je bila birokrat-
H V 2018 ne bodite pridne mravljice, pač pa dobri ljudje!
Življenjsko delo našega občana prof. Habeta, skladatelja, dirigenta, aran-žerja in avtorja številnih učbenikov za glasbene šole ter pedagoga, sega od otroških pesmi do zborovske, komorne in godbene ter zabavne glasbe pa vse do simfonične glasbe. Redko srečamo v našem današnjem glasbenem prostoru avtorja s tako široko paleto glasbenih del. To je pokazal tudi bogat koncertni repertoar številnih srečanj in koncertov, ki so bili posvečeni njegovemu jubileju in delu. Ti so potekali od Filharmonije (Koncert generacij) pa do občinskih godb, ki so izvajale njegova dela, napisana posebej za pihalne orkestre, do seveda kar nekaj koncertov, posvečenih njemu v naši občini. Tu naj omenimo le koncert in predstavitev knjige o njegovem delu z naslovom Srce v glasbi, glasba v srcu, ki bo izšla v naslednjem letu (avtor mag Marko Repnik) in o katerem smo že poročali, ter zgoščenke Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Obenem velja omeniti tudi uspela koncerta Ženske-
Jubilantu je priznanje in plaketo izročil predsednik Zveze slovenskih godb Tone Urbas.
ga pevskega zbora Staneta Habeta in Moškega zbora Radomlje, ki sta bila namenjena njegovemu jubileju, kjer so izvajali predvsem njegove skladbe.
Ob njegovem jubilejnem letu mu je Zveza kulturnih društev Maribor podelila plaketo za devetnajstletno sodelovanje na revijah Ciciban poje in pleše:
Ob Koncertu generacij, ki je bil 7. septembra v Slovenski filharmoniji pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, pa je predsednik Zveze slovenskih godb Tone Urbas prof. Tomažu Habe-tu za njegovo življenjsko delo na področju godbeništva podelil Plaketo Bojana Adamiča. To visoko priznanje Zveze slovenskih godb je Tomaž Habe prejel za svoj bogat skladatelj-ski opus, napisan prav za slovenske godbe, ki ga je posebej obogatil zlasti v zadnjih nekaj letih. Od njegovega bogatega opusa okoli 650 del je dobršen del (61 del) napisan in prirejen prav za naše pihalne godbe.
Tomažu ob prejemu tega visokega priznanja Zveze slovenskih godb iskreno čestitamo!
Dr. Franc Habe
Cankar na obisku v Domžalah
Približuje se leto 2018, ko bomo počastili 100. obletnico smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
ka seveda globoko užaljena in mu ni hotela izplačati honorarja, češ da bi s tem zavestno kršila naložena pravila. Vztrajala je, da bo denar, ki mu ga je bila Javna agencija za knjigo dolžna, dobil le, če bo popustil in ji poslal ta isti dvovrstični zahtevek za izplačilo denarja na način, kot je zahtevano. Ker je moj prijatelj trmast in načelen človek, zraven tega pa še eden ugle-dnejših slovenskih ustavnih pravnikov, se je zadeva razpletla drugače od birokratkinih pričakovanj in je popustila ona, on pa je dobil, kar mu je pripadalo, ne da bi moral zato hoditi na pošto. Za povrh pa še v Bruslju ni nihče pregledoval njegovega podpisa. Zgodbo sem opisal kot ilustracijo raz-človečenega birokratskega uma.
No, in ko takole vidim, kako se birokracija vse bolj zažira v našo družbo in ji kot rakava celica ubija kreativnost, inovativnost in podjetnost, me to navaja s hudim nelagodjem. Da se razumemo: seveda tudi sam hočem, da imamo zakone in varovala, ki preprečujejo mafijskim samodržcem, da bi nam povsem zavladali! Pa vendar naj bodo ti zakoni učinkoviti, ker -roko na srce - za zdaj se mi, ne glede na to, da je Igor Bavčar v zaporu, ne zdijo. Učinkovitost lahko dosežejo le tako, da bodo za njihovo izvajanje skrbeli dobri ljudje. Tu ne mislim na srčno dobroto oziroma dobrotljivost. V mislih imam predvsem dobro v so-kratskem dojemanju dobrega, ki se nanaša na kvaliteto človeka, na človečnost. Se pravi, človek je v resnici dober šele, ko je človeški, ko razmišlja in razume, kaj počne, ob čemer uporablja vse dimenzije svojega superior-nega uma, tudi fantazijo, brez katere ne more biti kreativen. In na takšnem mestu, ki ga trenutno zasedajo birokrati, ki so jim akti in pravila ohromili um, potrebujemo kreativne ljudi, ki bodo znali zakone uveljavljati tako, kot je prav. Ne potrebujemo povprečnih, pač pa dobre ljudi.
In tako sem prituhtal tudi do svojega letošnjega novoletnega voščila:
V 2018 ne bodite pridne mravljice, pač pa dobri ljudje! □
galerija Domžale To je priložnost, da temeljito premislimo o našem odnosu do velikega pisatelja, pravijo snovalci projekta Cankar v stripu. Med popotovanjem po Sloveniji se je gostujoča istoimenska razstava ustavila tudi v Galeriji Domžale od 14. decembra do 12. januarja.
Cankar v stripu je plod sodelovanja številnih strokovnjakov, avtorjev in ustanov ter predstavlja dosežek intenzivnega raziskovanja Cankarjeve dediščine ter timskega dela piscev in ilustratorjev. Trije avtorji so sprejeli velik izziv in odgovornost za sodobno inter-
pretacijo treh izbranih poglavij iz obsežnega Cankarjevega opusa in nastale so tri drzne stripovske interpretacije v sodelovanju s tremi ilustratorji: Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premlevala Hlapce in ustvarila strip Hlapci - ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc -Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica.
Projekt Cankar v stripu je namenjen predvsem mladim bralcem, zato se zdi strip najbolj aktualna oblika sporočanja, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste - zgodovinske, kulturne in politične. Avtorji so zagotovo dobro opravili svoje delo, ker vse tri knjige delujejo kot zaokrožena celota ter bralce pritegnejo k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil. V veliko pomoč bodo tudi pedagogom pri približanju in aktualiziranju Cankarjeve literature mladim bralcem in njeni interpretaciji. Tudi na pobudo Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale, ki upravlja Galerijo Domžale, je steklo sodelovanje z domžalskimi šolami, ki se bodo udeležila dodatnih pedagoških programov.
Tako kot strip je postavljena tudi razstava v Galeriji Domžale - stripo-vske ilustracije iz knjig se vrstijo v animirani tekoči pripovedi. Dodane so ji videoprojekcije, med njimi tudi zanimiva predstavitev, kako so stripi nastali (video prispevek sta pripravila Lena Jevnik in Tim Grilc). Vsekakor je razstava vredna ogleda, priložnost jo je videti vse do 12. januarja!
Katarina Rus Krušelj
»Diagnoza: vse bo v redu.«
Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale
Dežurni lekarn
MESTNE LEKARNE
mupjajym
Lekarna Kamnik Lekarna Domžale
od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017:
, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 ned in prazniki: 9.00 - 12.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
kultura
Srečanja z ustvarjalci
Dr. Katarina Habe: Čarobni učinki glasbe
knjižnica domžale Pravzaprav ni generacije družine Habe iz Domžal, v kateri ne bi bilo zaljubljencev v glasbo. Med mlajšimi je dr. Katarina Habe, doktorica psihologije, ki se je v svojem doktorskem delu posvetila raziskovanju vpliva glasbe na kognitivno funkcioniranje, kar je trenutno še vedno njena poglavitna znanstveno-raziskovalna dejavnost. Predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Pedagoški in filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, po potrebi pa jo srečamo tudi na drugih fakultetah, vsi pa jo že dve desetletji zelo dobro poznamo kot ustanoviteljico, voditeljico in pevko v uspešni pevski skupini Katrinas. Na svoje domžalske korenine je zelo ponosna.
S študijem je pokrila področji očeta glasbenika in mame psihologinje ter se, kot je na Srečanju z ustvarjalci v domžalski knjižnici povedala gostiteljici Cveti Zalokar, težko odločila za tovrstni študij, saj so jo zanimali tudi mikrobiologija, muzikologija in jeziki. Delovna pot jo vedno znova potrjuje, da se je prav odločila, pri tem pa je pomembno, da jo še vedno zanima veliko stvari, da se še vedno rada uči ter hoče odkriti vse, česar ne pozna. S sogovornico sta se najprej pogovarjali o psihološkem vplivu glasbe, kjer je dr. Habetova prisotne spomnila, kako je preučevala vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru K.448 na možgane, da se optimalno usposobijo za reševanje nalog. Sonata je kot možganski fitnes, ki pomaga, da se naši možgani optimalno razgibajo. Ob tem se rada pošali, da je Mozartova sonata zanjo ob študijah možganskega valovanja neke vrste čarobni opoj. Analiza sproščenosti in napetosti skladbe je namreč pokazala, da prinaša najbolj
VIMUZEJU Januar 18
optimalno razmerje med obema. Dotaknili sta se tudi harmoničnosti v glasbi, njenega vpliva na počutje človeka, opozorili pa tudi na posledice zvočnega onesnaženja in poudarili, nam ne bi smelo biti vseeno, kaj poslušamo. Posamezna vrsta glasbe ima velik - vendar zelo različen vpliv na človeka, zato je pomembno: Prava glasba v pravem trenutku na pravega posameznika.
V pogovoru sta se dr. Habetova in Cveta Zalokar dotaknili tudi spretnega manipuliranja z glasbo, govorili o njeni pristnosti in iskrenosti, o glasbi, ki je lahko velika uteha pa tudi motivacija za lažje izvajanje fizične dejavnosti, pa tudi o vplivu glasbe na zdravljenje nekaterih bolezni. Opozorili sta tudi na povezanost glasbe z naravo. V manj glasbenem pogovoru smo izvedeli, da trema ob nastopih, v življenju dr. Habe-tove jih ne manjka, ni nič slabega, če se je lotimo na pravi način in jo izkoristimo za pozitivne namene. Trema je namreč izvor pozitivne ustvarjalne energije. Zanimiv je bil tudi pogovor o pozitivnih vibracijah med nastopajočimi in publiko, ki te ponese v višave, spodbuja energijsko odprtost in omogoča doživljanje zanosa, ki ga je sama že večkrat doživela - predvsem na koncertih klasične glasbe, ki ji je najbližja. Posebej se je dr. Habetova dotaknila svojih preda-
Nocoj praznuje pesem
Moški pevski zbor Radomlje v prazničnem decembru
moški pevski zbor radomlje Prijatelji, ljubitelji kulture, glasbe in petja, predvsem pa Moškega pevskega zbora Radomlje, ustanovljen je bil leta 1970, smo se tudi letos z veseljem odpravili v Kulturni dom Radomlje, kjer so pevci prvi dan decembra pripravili vsakoletni koncert in ga naslovili Nocoj praznuje pesem. Posebej so ga namenili znanemu Domžalčanu, skladatelju, pedagogu, dirigentu in profesorju - jubilantu Tomažu Habetu, ki je vodil številne pevske zbore različnih zasedb, bil dolgoletni dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, in tudi eden izmed prvih zborovodij Moškega pevskega zbora Radomlje. S koncertom, ki ga je vodil Igor Lipovšek, so pevci prispevali svoj delček v mozaik pravzaprav vseslovenskega praznovanja življenjskega jubileja profesor Tomaža Habeta, hkrati pa so se mu zahvalili za vse njegovo umetniško ustvarjanje, ki ga je in ga še vedno deli z vsemi ljubitelji glasbe.
Najprej smo prisluhnili kratki zgodovinski poti zbora, ki ga zdaj vodi Primož Leskovec, za začetek pa so nam pevci zapeli prav jubilantovo Pozdra-
vljeni ter z njo najavili prijeten pevski večer. Njihovo petje, to je bilo večkrat poudarjeno, prihaja iz srca, z njim krepijo prijateljske vezi med vsemi, hkrati pa prispevajo k bogatejšemu življenju v Radomljah, ki so že dolgo znane po bogati kulturni ljubiteljski ustvarjalnosti.V prvem delu smo tako prisluhnili jubilantovi Morje, moja si ljubezen ter Dom, dom je nekje, Dve let in pol, Dekle je na pragu stalo ter Sijaj mi sončece - vse v priredbi profesor Tomaža Habeta. Večer je s svojimi skladbami od renesanse, do operete, plesa in ene najbolj znanih ameriških skladb ter dodatkom na željo občinstva imenitno popestril Trobil-ni kvartet Godbe Domžale, v katerem so na koncertu igrali: Danijel Savnik, Mihael Kozjek, Matevž Zlatnar in Damjan Tomažin.
V zadnjem delu koncerta so nas pevci v narodnih nošah presenetili z izvrstno zapetimi narodno-zabavnimi skladbami, predvsem iz bogate zakladnice Lojzeta Slaka in bratov Avsenik. Ubrano in z veliko ljubezni so nam pod vodstvom pevovodje Primoža Leskov-ca zapeli Kadar srečam te, Kadar bom
vanj, s katerimi želi usmerjati in opozoriti na potencial, obenem pa poudarja pomembnost graditve samega sebe, da rasteš in to pozitivno vpliva na ves svet. V vsakem človeku je nekaj dobrega, le vzpodbuditi ga moramo, da bo to dobro izkoristil, poskrbel za srčne odzive ...
Ob odgovoru na vprašanje, kaj je zanjo še pomembno, so se ji oči zaiskrile in postala je tisto, kar je povedala: odbit, radoveden, iskriv, spontan, radoživ, navdušen otrok, ki se čudi življenju in vse skuša početi s pozitivno energijo, ki si jo deli z domačimi in drugimi. Vse to jo navdaja z zadovoljstvom. Kar videli smo jo, kako pleše, lahko tudi sama, in peče piškote in še in še .
Zanimiva sogovornica veliko piše in si želi napisati knjigo. Ta bo, nekoč, ko bo imela čas. Knjiga namreč zahteva mir in zbranost. Tega pa ji manjka. Ne pa energij: ustvarjalne, kreativne, glasbene, znanstvene, raziskovalne. Ob vsem tem pa najde čas za pisanje glasbe in besedil, kar ji je bolj naravno. Tu pomembno vlogo igra tudi navdih, ki jo spremlja že od majhnega. Ampak verjamem, da knjiga bo, do tedaj pa srečno, dr. Katarina Habe, in veliko prijetnih trenutkov ob glasbi ali psihologiji.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
MENACENKOVA DOMAČIJA Torek, 9. januar 2018, ob 18. uri
Odprtje
Danica ŠRAJ
Skozi priprte oči
Razstava | 9. - 27. januar 2018 Vstop prost.
MENACENKOVA DOMAČIJA Sobota, 20. januar 2018, ob 16. uri
Delavnica: ALI ZNAM NAREDITI KOT
■V
NEKOČ? Marjeta Malešič
3 ure /kotizacija: 10 eur (odrasli), 5 eur (otroci 8+) /št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 15. januarja na e-naslovinfo@kd-domzale.siali 01-722 50 50 (KDFBD).
SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 31. januar 2018, ob 18. uri
Vlasta MLAKAR
Rastlina je sveta od korenin do cveta
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
Stalna razstava 300 LET
SLAMNIKARSTVA NA DOMŽALSKEM
Obiščite tu-d-i /našo
'i-^^t-zejsko trgovi-n-ol
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
vandrav, Pod to goro zeleno, Tri planike, V gozdni samoti in s skoraj znamenitim Čebelarjem zaokrožili pravi ad-ventni venec, manjkalo pa ni niti iskrenega voščila za prijetne božične praznike in srečno novo leto ter povabila, da se še velikokrat srečamo. Ob koncu so se jubilantu, ki je med drugim osem let učil tudi glasbo na OŠ Preserje pri Radomljah in z njihovim pevskim zborom dosegal odlične uspehe, zahvalili s fotografijo zbora, sam pa je pevce in pevo-vodjo obdaril s knjižico pesmi za moške zbore, ki jo je napisal ob 10-letnici smrti očeta Staneta Habeta.
Koncert se je nadaljeval z druženjem, v katerem ni manjkalo spominov na delo zbora, pohval in čestitk za odličen koncert, pa tudi želja za prijetne praznike in novo leto.
Moški pevski zbor se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem, s katerimi že dolga leta sodeluje in jim pomagajo uresničevati njihovo kulturno poslanstvo. Vsem želijo uspešno novo leto, prijateljem njihovih pesmi pa tudi, da jim te polepšajo leto 2018.
Vera Vojska
Menačenkova doma ;ija razpisuje
■■■ \ «i. ■ J ■ I - '
7. likovni natečaj LETO 2018 - LETO
kulturne dediščine
To leto se bomo vsebinsko posvetili aktualni temi, ki v letu 2018 praznuje raznolikosti in bogastva evropske kulturne dediščine. Ozrli se bomo v domače kraje - v Domžale in okolico, ki nudi poglede na najrazličnejše arhitekturne bisere, tako ohranjene kot propadajoče. Pričakujemo slike, risbe, grafike, reliefe s podobo nepremične kulturne dediščine na področju Občine Domžale.
Vaša likovna dela pričakujemo od 15. januarja do 15. februarja 2018. Odprtje razstave v okviru razpisanega natečaja bo predvidoma v začetku marca 2018 v razstavišču Menačenko-ve domačije v Domžalah.
Vabimo vas, da si pravila natečaja in razpisane nagrade ogledate na spletni strani www.kd-domzale.si. Tu bo dostopna tudi prijavnica. Prijave sprejemamo do 14. januarja na e-naslov menacenk@kd-do-mzale.si ali KD Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale (pripis: Za likovni natečaj).
Na fotografiji risba Milana Merharja »Univerzalen. Iz arhiva ga. Marjete Vodnik.
M
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
28 | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
V Dobu gostili Milijonarja
Z odra tržiškega Kulturnega centra se je sredi novembra 2017 v organizaciji Kulturnega društva Jožef Virk Dob preselila komedija Marjana Marinca z originalnim naslovom Srečka v izvedbi Humoristične skupine Smeh Mladinskega gledališča.
Intima v Kulturnem domu Mengeš
Zadnjo likovno razstavo v letošnjem letu, ki jo je Likovno društvo Mengeš pripravilo za praznični čas, je v Kulturnem domu Mengeš postavilo na ogled v sredo, 13. decembra 2017 z naslovom Intima.
kulturno društvo jožef virk
dob Mnoge obiskovalce je presenetil dober obisk lahkotne komedije z naslovom Milijonar v režiji Borisa Kuburiča, navdušila pa jih je tudi vsebina komedije, v kateri glavni ju-
zahvalili z bučnim aplavzom. Seveda hvala kulturnemu društvu, ki ob otroškem abonmaju s festivalom gorenjskih komedijantov in gostovanji poskrbi za vse generacije ljubiteljev gledališče dejavnosti.
likovno društvo mengeš V nagovoru je Binca Lomšek pozdravila navzoče in na kratko predstavila to občutljivo temo.
Kaj je intima? Je eden najbolj napačno razumljenih pojmov, so vsi naši odnosi, ne le partnerski. Intima je vse, kar je globoko v nas, čustva, želje, sanje, hrepenenje. Občutki sprejetosti,
razstavo z naslovom Intima v prazničnem decembru ter tako razgalili in odprli likovni svet tega občutljivega področja, kot so ga upodobili umetniki.
Miran in Anastazija Juvan sta v kulturnem programu v preddverje kulturnega doma vnesla pravo glasbeno intimo, pianist Miran in Anastazija s svojim čudovitim glasom sta mar-
strostjo motivov, njihova ocena je bila zelo pohvalna.
Ob 20. obletnici Špas teatra je društvo čestitalo ob jubileju, ki ga v letošnjem letu obeležujejo ter se zahvalilo za gostoljubnost in dobro sodelovanje ter Špas teatru podarilo sliko Lojzeta Kalinška.
Razstavo je odprl župan Franc Jerič
Glavni junaki Ugrabljenega zajčka povsod navdušujejo.
nak David, izumitelj, ves svoj čas namenja frekvenčnim stimulatorjem, ob tem pa pozablja na vse okoli sebe - tudi ženo. Vse se spremeni, ko mu loterijska srečka prinese milijon -kar naenkrat je hiša polna (ne)zna-nih sorodnikov, vsakega s svojimi značilnostmi, ki si obetajo korist od novopečenega milijonarja. Konec je srečen, kakšen drugačen pa - v komediji. Srečka je uničena - ampak ne prava, sorodniki razočarani, David z ženo pa srečen - dobitek mu bo omogočil nadaljevanje dela, ampak najprej je na vrsti družina.
Gledalci smo bili navdušeni in smo se mladim in manj mladim Gorenjcem
Ob tem pa zagotavlja, da si njihove domače predstave poleg Dobljanov in okoličanov lahko ogledajo tudi drugi. Tako so tudi letos veliko gostovali. Predstavo Odlikovanje za vsako ceno so si lahko ogledali v Velenju, Moravčah, na Vikendu smeha v Križah in v Kulturnem domu v Bohinjski Bistrici. Otroška skupina pa je z Babičino marmelado gostovala v Kranjski Gori, z letošnjo predstavo Ugrabljeni zajček pa na Visokem pri Kranju ter v kulturnih domovih v Trzinu in Kranjski Gori.
Vabljeni tudi v letu 2018 na pestro kulturno dogajanje v Dobu in srečno!
Vera Vojska
Miran in Anastazija Juvan
pripadnost in povezanost nam dajejo zagon v odnosu ne glede na dimenzijo ali vrsto intime, sicer nekaj manjka. Intima ne sme imeti maske, je proces razvoja v odnosu. Resnična intima je temelj zdravih odnosov. Strah pred intimo je strah pred lastno ranljivostjo in prizadetostjo.
Prav brez strahu so člani Likovnega društva Mengeš pripravili likovno
sikateremu prisotnemu vzbudila željo po intimi, plesu v dvoje, po praznikih v družinskem okolju ...
Na stenah je razstavljeno 17 likovnih del velikosti 80 krat 80cm, ki jih je upodobilo 17 članov in članic društva pod mentorstvom Lojzeta Kalin-ška. Številni obiskovalci so razstavo sprejeli z navdušenjem, še posebno so bili pozitivni presenečeni nad pe-
in izrazil veselje, da je razstava v prazničnem času, ko smo vsi bolj željni intime. Pohvalil je delo likovnega društva in vsem zaželel srečno v letu 2018.
Razstava bo na ogled do 14. januarja 2018 ob sredah med 10. in 12. uro ter med 18. in 20. uro. Ogled je možen tudi ob dnevih predstav eno uro pred predstavo. Vabljeni!
Binca Lomšek
Letna bera fotografij FKVK Mavrica
Foto, kino in videoklub Mavrica je 11. decembra v Kulturnem domu Radomlje odprl razstavo Darovi jeseni.
n
iTCi

"J
sreda ob 18. uri v Centru za mlade Domžale
*
C5f0fL
za mlade od 15. do 30, leta
1V71
Tečaj obsega: 30 šolskih ur i 15 srečanj Prispevek znaša: 4SCI osebo ob minimalno Šestih udeležencih
Prijave sprejemamo za začetni in nadaljevalni tečaj. Izvedel se bo tisti, za katerega bomo prijali več prijav.

Delavnice vodi: Irena Grmek, uni. dipl. hisp. in soc. kulture
Obvezne predhodne prijave na
info@cznn-clomiale.si. 0*0 155 56S, 01 722 56 00.
i
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesla 58, Domžale, 040 255 568, 01.722 66 00, www.czm-domzale.si,info@czm-domzale.si
foto, kino in videoklub mavrica Razstave, na katerih se predstavijo vsi fotografi, imenujejo letne pregledne. Na letošnjo je svoje fotografije poslalo 15 fotografov. Izmed 128 fotografij sta izbor opravila Toni Iglič in Karol Steiner. V dveh kategorijah sta podelila zlati, srebrni in bronasti nagradi ter 6 diplom. V kategoriji Darovi jeseni so odličja prejeli Matevž Cerar, Mojca Popelar in Mateja Absec, diplome pa Alojz Popelar, Jan Rojc in Peter Rojc. V kategoriji Prosto so najboljše fotografije prispevali Klavdija Štajdohar, Mateja Absec in Milan Jazbec; z diplomami so nagradili Petra Rojca, Jožeta Kraglja in Jana Rojca. Nagrade in diplome sta podelila Mira Kavčič in Metod Mar-čun, predsednik KS Radomlje, ki je poleg čestitke nagrajencem namenil tudi zahvalne in spodbudne besede Mavrici, saj krepi kulturno poslanstvo in nosi ime kraja po domovini in svetu že 49 let.
Filmski program je obiskovalcem ponudil 5 filmov, starih med 35 in 10 let. Vezani so bili na predpraznični in zimski čas. Videosekcija se je predstavila z dokumentarnim filmom Žive jaslice v Ligojni; Mavrica je namreč v Ligojni, kraju blizu Vrhnike, v hladnem decembrskem večeru in noči posnela večurno božično predstavo, ki si jo ogleda več tisoč ljudi. Dedek Mraz prihaja je na celuloidni trak ohranjeni 30 let star film Braneta Bi-tenca, posnet v Mengšu v sodelovanju z Mengeško godbo. Polnočna gosta, film Janeza Kosmača iz leta 1990, je duhovit, na nek način pa tudi vizi-
onarski igrani film, ki prikazuje srečanje dedka Mraza in svetega Miklavža ob spremembi političnega sistema v Sloveniji - ko je prvi v javnem zatonu, drugi pa v vzponu. Vloge so imenitno odigrali Janez Hafner, Miha Kav-
dokumentarca Dobrote Ivanke Bro-dar, v katerem je Janez Kosmač zabeležil cvrtje okusnih krofov - dobrot, ki po navadi tudi v resnici ne manjkajo na prireditvah Mavrice.
Besedilo in foto: Igor Lipovšek
Na fotografiji: Peter Rojc je iz rok Metoda Marčuna prejel dve diplomi; v prosti temi in Darovih jeseni.
čič in Nena Radmelič ter pokojni Stane Maselj, ki se je z igranjem odlikoval tudi v poletnem gledališču na Studencu. Vaško vzdušje, ki krepi duh Planice, je na Homškem hribu posnel Toni Iglič; film je naslovljen Planica na našem hribu. Program so zaključili z bo-žično-novoletnim voščilom obiskovalcem, obvestilom o filmskem večeru, ki bo 6. januarja v Mengšu; in ogledom
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. januarja 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. januarja 2018, do 12. ure.
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
kultura
V Radomlje prihaja zlata kočija s Pepelko
Kulturno društvo Ihan in Kulturno društvo Mlin Radomlje z zadovoljstvom napovedujeta premiero čarobnega muzikala Pepelka, in sicer 19. januarja 2018 v KD Radomlje.
JANUAR / C ■ 8
'< . tli ï r -i c ni,.Rd (.: o m ! 1
kulturno društvo IHAN IN kulturno društvo mlin Radomlje Po uspehu uprizoritev muzika-lov Moje pesmi, moje sanje in Annie se je taista kreativna ekipa ponovno zbrala, da v svojem značilnem slogu na odrske deske pripelje brezčasno zgodbo o preobrazbi preprostega dekleta v princeso. Na čelu zasedbe bo stopal vsem dobro poznani glasbeni in romantični par Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa.
Pepelka je eden izmed številnih muzikalov, ki sta jih napisala skladatelj Richard Rodgers in tekstopisec Oscar Hammerstein II, ki sta tudi avtorja muzikala Moje pesmi, moje sanje. Muzikal pripoveduje o Pepelki -lepem mladem dekletu, ki po materini smrti postane služkinja zlobni mačehi ter novima sestrama. Priča smo trpljenju, zatiranju, upanju in dejstvu, kako dobro zmeraj premaga zlo. Predstava vključuje vse elemente izvirne Pepelke - bučo, steklene čeveljce, banket, poleg tega pa še številna druga presenečenja, ob katerih gledalec težko ostane ravnodušen. Ta klasična pravljica se bo s svojo šarmantnostjo in romantičnostjo dotaknila src vseh ljudi.
Muzikal režira izkušen režiser,
igralec, prevajalec in pevec Nejc Lisjak, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Glasbeni vodja je akadem-
ska glasbenica Uršula Jašovec, koreografijo vodi plesalka in mojstrica hip hopa Petra Vegelj, scenografija je delo magistrice inženirke arhitekture Urške Gregorič, številne bogate pričeske bodo nastajale pod budnim očesom fenomenalne frizerke Mateje Gradišek, odgovornost za ko-stumografijo pa je prevzela izkušena Marija Zajc Jašovec. Izvirni scenarij predstave je napisal Oscar Hammerstein II.
Tjaša Hrovat bo nastopila kot Pe-pelka in Uroš Steklasa kot njen princ. Za kemijo na odru je dobro poskrbljeno, saj se njuni poti prepletajo na več ravneh, ne samo odrski. Poleg tega, da sta srečno zaljubljeni par, sta tudi rojena na isti dan, delata z ljudmi s posebnimi potrebami, oba sta se glasbeno kalila pri na-rodno-zabavnih ansamblih, ukvarjata se s sinhronizacijo risank, zadnje dobro leto pa delujeta kot duet z imenom Uroš in Tjaša. Preostali del za-
sedbe, ki šteje prek 25 igralcev, pevcev in plesalcev, pa so tudi Uršula Jašovec, Natja Levec, Gaja Sorč, Tadej Pustotnik, Edita Stegnar Dodič in Nejc Lisjak. Muzikal spremlja več kot 25-članski orkester.
Pepelka je bila premierno uprizorjena na televiziji leta 1957, ko je glavno vlogo odigrala Julie Andrews, njenega uspeha pa se ni dalo zanikati. Leta 2013 je bila prvič predstavljena na Broadwayju, kjer je spet očarala ljudi vseh generacij. Odrska priredba bo s svojo toplino in z več kot obilico humornosti zagotovo očarala tako otroke kot odrasle, sanjače pa znova opomnila, da se sanje spolnijo.
Vstopnice za muzikal so na voljo preko spletne strani www.mojekar-te.si, na Petrolu, OMV bencinskih črpalkah ali preko telefonske številke 068 686 199. Vse podrobnosti o predstavi in številnih ponovitvah spremljajte na njihovi Facebook strani Pepelka - muzikal.
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Knjigoveštvo skozi čas
V Knjižnici Domžale je od ponedeljka, 18. decembra 2017, naprej na ogled razstava Knjigoveštvo skozi čas.
knjižnica domžale Razstava prikazuje različne sklope knjigoveškega dela - od materialov, ki se uporabljajo pri vezavi in popravilu knjig do orodja in raznih pripomočkov za delo.
Na razstavnem prostoru so v vitrinah prikazani materiali in različne vrvice za šivanje knjižnih blokov, sledijo jim zelo stara ročna orodja, ki pa so
še vedno uporabna pri knjigoveškem delu. V nadaljevanju so predstavljeni različni načini vezav - koptska, spiralna, japonska in druge. Razstavljena je zelo lepo obnovljena Knjiga vzorcev kit iz slamnikarske tovarne bratov OberWalder iz leta 1912, prikazani so zlatotisk, stroj za tanjšanje usnja in različni unikatni izdelki.
V januarju bo knjigovez Igor Ku-žnik imel tudi vodeni ogled po razstavi, in sicer 8. in 11. januarja ob 15. uri. Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled do 13. januarja 2018. Vabljeni!
VojKA SušNIK Knjižnica Domžale Foto: Janez Dolinšek
vrhunska dela modernistov zbirke maeght moderna galerija
Galerija na potepu Vas tokrat vabi v Zagrebški Umjetnički paviljon, kjer si bomo ogledali razstavo del modernistov iz prve polovice 20. stoletja, znamenite zbirke Maeght iz Provanse. Vrhunec razstave so dela Georgesa Braqua, utemeljitelja in izumitelja kubizma, sicer pa so dela vrhunskih umetnikov Chagalla, Balthusa, Barbare Hepworth in ameriških umetnikov osupljiva in za ta čas nenavadno aktualna in pomenljiva. V Zagrebu so nedavno odprli novo Moderno galerijo, katere zbirko si bomo ogledali v drugem delu potepanja. Strokovno vodstvo na obeh razstavah je zaupano Juriju Smoletu. Ker je romantična Provansa za Galerijo na potepu malo predaleč, ne zamudimo priložnosti za ogled v naši bližini!
vrnitev je načrtovana v večernih urah. Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: 20 do 25 oseb: 44,00 eur / 26 do 30 oseb: 38,00 eur / 31 do 35 oseb: 33,00 eur / 36 do 40 oseb: 28,00 eur / 41 oseb in več: 24,00 eur Prijave osebno v KDFB ali po telefonu 01/722 5050 z obveznim vplačilom akontacije 33 evrov na Agencijo Lacosa FK, Cesta II 22, 3320 Velenje, TRR: SI56 6100 0000 3521 447 (Referenca SI00 1111, Namen: KDFBD ZAGREB + PRIIMEK) sprejemamo do vključno srede, 10. januarja 2018. Na avtobusu bomo opravili obračun glede na število potnikov in doplačila za vstopnini v znesku 60 kun (Umjetnički paviljon 40 kun in Muzej moderne umetnosti 20 kun).
Odhod avtobusa izpred KDFB ob 8.30 uri, prijazno VABLJENI!
Informacije: www.kd-domzale.si I tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Be mika
Domžale
»Sreča ni mesto, kamor potujemo, temveč način potovanja.«
Torquato Tasso
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Srečno potovanje skozi 2018!
PROŠNJE IN MOLITVE 24. 1. - 8. 2. 2018
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v sredo, 24 januarja 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnikom se bodo tokrat pogovarjali Cveta Zalokar in obiskovalci.
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
GL
GD
28 | slamnik	številka 12 | december 2017 | letnik lvii
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Kofutnikova domačija odstira skrivnosti življenja prednikov
Rejništvo je bilo na našem območju prisotno že v 19. stoletju.
Johan Giovanelli starejši z ženo Marjano in otrokom; Johan Giovanelli in Marjana Habjan iz Domžal sta se poročila leta 1879. Najstarejši otrok se jima je rodil leta 1882 (hči Frančiška Giovanelli, por. Pirnat), najmlajši pa je bil Johan Giovanelli mlajši, rojen leta 1894. Kateri od otrok je na sliki, ni znano. (arhiv KDFBD)
V prejšnjih številkah Slamnika smo predstavili vsebinski načrt Kofutnikove domačije iz Srednjih Jarš, ki naj bi postala nov domžalski eko muzej. Tokratni predstavljamo prvo izmed izbranih osmih zgodb, ki nam jih ta domačija s svojo zgodovino pripoveduje.
Kakor je znano, se je rejništvo na našem območju razmahnilo v 20. stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni, posebno znan po tem je bil Črni graben. Manj znana pa je prisotnost rejništva v naših krajih v 19. stoletju. O tem priča nekaj raziskav, npr. za okolico Kuma in Škofje Loke, zgodovina Kofutnikove domačije pa dokazuje, da je bilo rejništvo v 19. stoletju prisotno tudi na našem območju.
Nekaj značilnosti o rejništvu v 19. stoletju povzemamo po Borisu Golcu, ki je v reviji Kronika, v časopisu za slovensko krajevno zgodovino, leta 1989 (št. 37) objavil prispevek Tržaški in ljubljanski najdenčki v Kumljanskih hribih.
Jožefinska doba je s povečano skrbjo za socialno varstvo prinesla poleg novih deželnih bolnišnic, porodnišnic in ubo-žnic tudi za tisti čas moderno organizacijo najdenišnic. Njihov namen je bil sprejemati zapuščene in najdene otroke ter jih oddajati v plačano rejo na podeželje. Ljubljana je dobila najdenišnico z majhno porodnišnico leta 1788, v isti čas pa spada tudi ustanovitev najdenišnice v Trstu. Izraz najdenček za oddane sirote sicer ni najustreznejši, saj je bilo število najdenih otrok med njimi zanemarljivo majhno. Gre le za uradni naziv, ki je bil edini v rabi ves čas obstoja obeh najde-nišnic in se je uveljavil tudi med ljudmi. Skoraj vsi v porodnišnici rojeni otroci so bili nezakonski, njihove matere pa so se iz različnih razlogov odločile, da bodo obdržale službo, ne pa otroka. Med materami, ki so rodile v Ljubljani zunaj porodnišnice, so bila neporočena mestna dekleta, zapornice, igralke, vdove pa tudi revnejše poročene predmestne ženske in oficirske žene. Matere otrok s podeželja so bile neporočene kmečke hčere in vdove, ki so hotele prikriti nezakonsko ali izvenzakonsko nosečnost, ki je bila v tistem času pojmovana kot sramota.
Postopek za oddajo otroka v rejništvo je bil preprost. Uprava najdenišni-ce je materi izročila potrdilo, mati pa je najdenišnici morala plačati le najnižjo predpisano takso. Ker večina mater tudi tega ni zmogla, je najdenišnica izterjala oskrbnino za otroka od okraja, kamor je spadala otrokova mati. Tudi za najdenč-ka je bila takso dolžna plačati okrajna oblast, kjer so otroka našli.
Najdenišnica je delovala kot spreje-mališče prehodnega značaja. V najkraj-
šem času, pogosto še isti dan, je izročila otroka stranki, ki se je ogl asila v ustanovi. Rejnik in najdenišnica sta ob tem sklenila pogodbo. Kmečke družine rejen-cev niso jemale iz človekoljubja, temveč zato, ker so zanje prejemale rejnino, ki je predstavljala redni vir dohodka v denarju. Rejnino so rejnikom, praviloma zakoncema, posredovali župnijski uradi, ki so sicer hranili tudi rejniške pogodbe, rejence so vpisali v matične knjige in urejali vse zadeve ob vrnitvi otroka svojcem ali predaji drugim rejnikom. Ko je rejenec dopolnil osem let, so obveznosti države do rejnikov prenehale, otrok pa je bil lahko dotedanjim rejnikom prepuščen v nadaljnjo brezplačno oskrbo. Primeri, ko so rejniki še pred iztekom rejniške dobe izročili otroka nazaj najdenišnici, so bili redki. Še največkrat se je to zgodilo zaradi smrti enega ali obeh rejnikov.
Koliko tržaških in ljubljanskih naj-denčkov je bilo v 19. stoletju na slovenskem podeželju, bi bilo mogoče ugotoviti z načrtnim pregledom ohranjenega gradiva obeh najdenišnic. Ljubljan-
skih najdenčkov je bilo vsaj 10.000, še znatno več pa tržaških. Ti so imeli večinoma italijanske priimke, ljubljanski slovenske, z leti pa so bili vse številčnejši slovenski priimki med tržaškimi. Iz tržaške najdenišnice so prihajali tudi otroci s furlanskimi, nemškimi, poljskimi in hrvaškimi priimki, med ljubljanskimi najdenčki pa najdemo nekaj nemških in hrvaških priimkov ter še več italijanskih. V 90. letih 19. stoletja se je za tržaške najdenčke v matičnih knjigah namesto dotedanje oznake Triester Findhng pojavilo ljudsko poimenovanje 'tržašk' oziroma 'tržaška'. Že odraslim najdenčkom so namreč pravili 'tršk' in 'trška', o ljubljanskih najdenčkih, ki jih je bilo zelo malo, pa niso kaj dosti vedeli. Z neslovenskimi priimki si niso belili glave, saj so najdenčka poznali bolj po imenu. Na vprašanje, zakaj ima nekdo nenavaden priimek, je bil odgovor preprost: »Ker je tršk.« Ker so bili tržaški in ljubljanski najdenčki oddani samo v rejo, so jih njihove matere ali poročeni starši lahko zahtevali nazaj. V rejo pa
Nekdanji Kofutnikov rejenec, ki je nasledil domačijo: Johan Giovanelli starejši z vnukinjo Pepco leta 1931, ko je bil star 79 let. (arhiv KDFBD)
je bilo oddanih le malo nezakonskih otrok. Večina njih je kljub doživljenjski stigmi živela s svojimi materami.
Trški je bil tudi Kofutnikov Johan Giovanelli starejši. Sredi 19. stoletja so na Kofutnikovi domačiji živeli Mačkovi, sestri Marija (Mici) in Marjana ter brat Jernej. Leta 1852 sta odšla Mici in Jernej Maček po otroka v Trst. Zapis o tem naj -demo v raziskovalni nalogi Tee Grad in Karmen Moneta z naslovom Življenje v Kofutnikovi hiši (OŠ Rodica, 2011). Zapisali sta pripoved Kofutnikove Pepce Giovanelli, poročene Žebovec.
Po otroka v Trst
Kofutnikova Pepca je opisala, kako sta šla njena prednika Mici in Jernej Maček po otroka v Trst. »Dedek ni imel sorodstva, ker so ga kot dojenčka prinesli iz Trsta. Pri Mačkovih so takrat živeli brat Jernej in dve sestri Marija (ali Micka) in Marjana. Brat in ena sestra sta šla v Trst peš po tega fantka. Ker ni bilo denarja, so takrat mnoga dekleta hodila v Trst služit. Tam se je dobilo tudi otroke za rejništvo, za kar so ljudem plačevali. Nekateri od teh sirot so se vrnili nazaj v Trst, večina pa nikoli več. Mačkova sta dobila fantka bogate rodbine. Njegov oče je bil izvenzakonski sin grofa Giovanellija, ki ga je imel z guvernanto, vendar je moralo ostati prikrito. O tem mi je pripovedoval dedek, ko sem bila še majhna. Mačkova sta vso pot do Trsta in nazaj hodila peš. Čevlje sta dala 'pod pajsko', da se niso izrabili, zato sta hodila bosa. V tistih časih so vsi tako hodili. Če sta imela srečo in jima je kdo ustavil, sta sedla na voz in se malo peljala. V tržaške trgovine so vozili furmani, a se ni nikoli vozil en sam, ker so jih napadali in okradli. Ker doma ni bilo kruha, sta s seboj vzela lončke s kuhanim fižolom in trdo kuhan ješprenj. To sta jedla na poti. Ko sta Mačkova prišla v Trst, nista imela denarja, da bi kje prenočila, na ulici pa ni-
sta smela biti. Zato sta šla v cerkev in tam sedela vso noč. Mežnar ju je pustil notri, ko sta mu povedala, zakaj sta prišla. Zjutraj se je pripeljala krasna kočija, v kateri je fina mlada gospa pestovala dojenčka. V rokah je imela mošnjo ali 'pumpandur-co', kakršne so imele takrat bogate gospe namesto današnjih torbic. Otroka je poljubila, ga stisnila k sebi in vzela iz mošnje škatlico ter ga z mazilom dolgo mazilila po glavici. Včasih so bogataši na ta način zaznamovali svoje ljudi, da so jih pozneje lažje prepoznali. Dedek je imel zato do svoje smrti belo liso v lasišču. Tudi moj oče je imel na temenu liso, ki pa je bila precej manjša kot dedkova. Mačkova sta se iz Trsta vrnila domov vsa ožuljena, lačna in žejna. Otrok, ki sta ga prinesla s seboj, je potem živel pri njih, tukaj je hodil v šolo in odraščal. Ko so Mačkovi trije ostareli, so mu prepustili kmetijo. Brat je bil starejši in je že prej umrl. Dedek Johan Giovanelli se je poročil z Marjano Habjan, Škrabarjevo iz Zgornjih Domžal. Že takrat se je hiši reklo pri Kofutnik.«
Pepca je povedala tudi o poizvedovanju njenega deda po starših: »Ded je imel zelo hudo zlato žilo in zaradi tega je moral iti na več operacij. Ko je bil v bolnišnici v Celju, mu je doktor pripovedoval, da je bil tik pred njim v bolnici nek Gio-vanelli, ki je bil grofovskega stanu. Če bi bil tam malo prej, bi mogoče našel svoje korenine. Doktor Kremžar ga je stalno nagovarjal, naj posloveni priimek. Giovaneli bi bilo po slovensko Janežič. Dedek pa je govoril: 'Ah, a se splača?'«
Zadnja predstavnica Mačkovih na Kofutnikovi domačiji je bila Marija (Mi-ci) Maček, ki je umrla leta 1922, stara 81 let. Kofutnikovi družinski člani so se potem pisali Giovanelli po nekdanjem re-jencu Johanu, ki je umrl leta 1933. Zadnji prebivalec Kofutnikove domačije je bil Lovrenc Giovanelli, ki je na domačiji živel do leta 2012, umrl pa je leta 2015, star 87 let. Z njegovo smrtjo je iz naših krajev izginil tudi priimek Giovanelli.
Rejništvo v 19. stoletju na našem območju še ni bilo raziskano, a s preučitvijo pisnih virov v Ljubljani in Trstu, bi bilo mogoče pridobiti podatke in podrobneje preučiti razširjenost rejništva v tej dobi na našem območju. Sklepamo lahko, da je revščina večinskega kmečkega prebivalstva prispevala k temu, da so ljudje hodili po rejence. Po dopolnjenem osmem letu starosti rejenca je bila to tudi možnost pridobitvepoceni delovne sile, saj so nekdanji rejenci svoje bivanje poravnali z delom. V primeru Kofutnikovih pa je rejništvo prineslo tudi nasledstvo na domačiji.
Delovna skupina za vsebino KoFutNIKovE domačije
In uni|*pjh iKfiiho*
_A DOMŽALE
NASTAJA NOVA MUZEJSKA RAZSTAVA:
O; TOKO DOMŽALE
Ste morda delali v nekdanji domžalski usnjeno-galanterijski ta varni? Ali morda hranite znamenite TOKO torbice, kovčke in druge usnjene izdelke? Ali se v vašem foto albumu skrivajo fotografije iz časa delovanja tovarne?
Veteli bomo vašega sodelovanja pri zbiranj j gradiva za razstavo. Ki bo spomladi 2013 v Slamnikarskem muzeju. Razstava bo zasnova na kol vsebinska rad' gradnja razstave Na Se tovarne, naš ponos, ki srno jo pred lelom dni pripravili z gorenjskimi muzeji na lemo gorenjske industrijske dediščino.
Slamnikar&ki mu rej Domžale Kullurnl dom Franca Bernlka Dom i a le Ljubljanska cesla 61, DomJnle T 01 722 50 5C (KDFBD) Eiiamnikafiki.iriuioj@*d-<iomz9ie.ii www.kd-domza1e .si
Toko
Renault MEGANE
Tehnologija na tvoji strani.
RENAULT
Passion for life
0%
obrestno mero*
. 500C
>6-1 staro za no\
ZIMSKE
pnevmatike*'
*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ** V kolikor želite zamenjati svoj stari avtomobil, vam ob nakupu novega modela znamke Renault priznamo 500€ bonusa. Odločitev o sprejemu vašega rabljenega vozila v račun je diskrecijska pravica posameznega pooblaščenega distributerja. ***Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si
Poraba pri mešanem ciklu od 3,7 - 6,3 l/100 km. Emisije CO2 95 - 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0074 - 0,0459 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002 - 0,00103 g/km. Število delcev (X1011): 0,01 - 19,12. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
Renault priporoča C/fC	DQB@IQ renault.si
AVTO SET d.o.o. Setnikar
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166
Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567
E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomej 26, 1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
POGLED V DOMŽALSKO PRETEKLOST
730-letnica vasi Brezje, Škocjan, Studenec in Prevalje
Za razmeroma majhne vsi, ki spadajo v Škocjansko sosesko - Škocjan, Brezje, Studenec in Prevalje, ni ravno običajno, da bi obstajali zelo natančni pisni viri o kupčijskih pogodbah za zemljo in drugih zapuščinah nekaterih takratnih posestnikov za prav daleč nazaj. Tako je zapisal kronist Stane Stražar v svojih knjigah in na vabilu za proslavo ob 700-letnici, ki je bila za takratne razmere izvedena zelo slovesno na Studencu v poletnem gledališču. Prireditev je bila 3. oktobra 1987 popoldne in smo jo poimenovali Večer pod lipami. Ob koncu 80. let je že bila vse bolj prisotna velika želja po osamosvojitvi in ločitvi Slovenije od nekdanje države, zato je bila izbira takega naslova prireditve samoumevna. Lipov list je bil tudi osamosvojitveni simbol, zato smo se vsi snovalci prireditve le-te lotili še bolj slovesno z veliko volje in samozavesti.
Malijeva domačija v Brezju
Trideset let po tej slovesni prireditvi se lahko vprašamo, ali ni že močno splahnela želja po tem, da bi kaj več vedeli o ljudeh in vaseh naših prednamcev. Lahko si očitamo, da nismo tudi letos, ob jubileju 730 let od prve omembe vasi, podobno kot takrat stopili skupaj in se na podoben način poklonili temu dogodku. V teh tridesetih letih se je veliko spremenilo v vseh štirih vaseh. Izginile so številne stare simpatične lesene hiše, ki jih je bilo ob takratnem praznovanju še veliko, so pa zato zrasle nove, lepo urejene hiše in poslopja, ki s svojo urejenostjo tudi krasijo vasi. Vsekakor pa ima danes prednost pri gradnji hiš in objektov le funkcionalnost in vsestranska izkoriščenost, manj pa zunanji videz objektov, kaj šele da bi se ozirali na izgled celotne vasi in zaselkov.
Po tolikih letih od prve omembe teh vasi smo lahko veseli dveh večjih pridobitev za vaščane in širšo okolico - v vasi Studenec je zraslo poletno gledališče in v letošnjem letu tudi dom krajanov, vključno z gasilskim domom.
Upajmo, da bo v naslednjih desetih ali dvajsetih letih, ko se bo praznovala še imenitnejša obletnica prve omembe, zgradilo še več ljudem koristnih objektov, takih da bi bilo prebivalcem še lepše živeti v teh simpatičnih vaseh.
Lojze Stražar
S fotografijo stare Malijeve hiše iz Brezja, ki je bila nekoč gostilna, smo takrat vabili na prireditev, s katero smo želeli opozoriti na preteklost in delček ohranjene zgodovine iz teh vasi.
Stane je z zanimivimi podatki iz zgodovinskih virov opremil vabilo za to prireditev, ki ga v celoti povzemam:
»Škocjanska soseska praznuje 700 let! Vas Brezje, ki je svoje ime dobila po z brezami poraščenemu hribu, je v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1287. Tedaj so kar trije plemeni-taši iz Brezja, bratje Gerlachus, Si-fridus de Pirch in Bertoldus de Pirch omenjeni v listini, izdani v Kamniku.«
Bertoldus de Pirch ali Jernej iz Brezja je kot priča omenjen tudi v listini iz leta 1301, ko je opat Vulfing za samostan v Gornjem Gradu kupil hišo in zemljišče na Klancu pri mestnih vratih v Kamniku. Najbrž sta isti Jernej iz Brezja - Perchtolt der Pyrcher in njegov sin Gerloch kot priči omenjena v listini iz leta 1304. In kje naj iščemo stari, že povsem pozabljeni grad Brezje?
Po tradiciji so zaradi obrambe v srednjem veku gradove ali utrdbe postavljali na vzpetinah. Tako se za to zdi najbolj primeren hrib na vrhu Brezja. Po ustnem izročilu naj bi nanj spominjalo hišno ime Urbas, ki naj bi nastalo po starem urbarju.
Četrtič je Brezje skupaj z Vačen-berkom, ki so ga pred leti preimenovali v Račni Vrh, in cerkvijo sv. Kancijana, omenjeno v listini iz leta 1309. Bratje Herman, Erazem in Nikolaj, sinovi Herbarta iz Kamnika, so upravniku kamniškega špitala in špi-talu med drugim prodali tudi desetino od hube (kmetije) - 'Auf dem Wal-chsperg und cze Pirch nahen pey des guoten sand Kancianus chirchen'. Brezje leži v soseski cerkve sv. Kanci-jana, ki je dala ime tudi naselju, in je bila tedaj tako pomembna, da so po njej imenovali tudi širše območje.
Pod škocjanski zvon in v staro škocjansko županijo že od nekdaj spadajo tudi bližnje Prevalje, ki so svoje ime prevzele po morfološko značilno izoblikovanem prevalu. Prevalje so v do zdaj znanih listinah prvič omenjene leta 1383.
Star zaselek, ki je na prisojni legi v zatišju gozda Rohanta prevzel svoje ime po bistrem studencu, Studenec, se v zgodovinskih virih pojavi šele leta 1640, medtem ko se, kot kaže, hišna imena že prej omenjajo skupaj s Škocjanom.
Tako kot nekatera celo 600 let stara hišna imena je zanimiva tudi stara cestna povezava z bližnjim Krumperkom. Stara cesta je potekala od Romenta mimo Malija naravnost proti Poklecinu, katere del je še vozen, nato se je spustila po globokih ulicah proti Podlipcu, mimo Pukla, po ulicah proti Škocjanu in Preva-ljam, do zdaj že opuščene ceste Pre-voje-Moravče, pod Prevaljami pa se je odcepila tudi proti Studencu.
Studenec
Pozneje so vasi, ki jih obsega škocjanska soseska, vse pogosteje omenjene v raznih urbarjih in zgodovinskih virih.
Tako prebivalci škocjanske soseske letos praznujejo že 700 let, odkar je bilo krajevno ime Brezje v zgodovinskih virih prvič omenjeno. Okrog leta 1400 je imel Škocjan celo svoje županstvo?
Pred dvesto leti, ko je cesar Jožef Škocjancem ponudil župnijo ali točneje lokalije, je bila vas za tedanje razmere kar velika. Kot je znano, se je soseska zbala velikih stroškov in je ponudbo zavrnila.
Ko so na začetku 19. stoletja izdelovali franaciscejski kataster, pa je bil Studenec tako pomemben, da so katastrsko občino imenovali po njem in tako imamo še zdaj katastrsko občino Studenec.
Če moremo za priimke ugotoviti, da se razmeroma hitro spreminjajo, selijo od hiše do hiše, nekateri povsem izginejo in se pojavijo novi, lahko za domača ali hišna imena rečemo, da so precej bolj stalna.
Nekatera domača imena iz omenjene ustave v škocjanskem županstvu lahko primerjamo z nekaterimi današnjimi hišnimi imeni. Očitno je hišno ime Kompare enako današnjemu domačemu imenu Kompare v Škocjanu. Mikušeja in Mihelna bi lahko enačili z zdajšnji-
1
Prevalje
ma domačijama Mrkuš in Mihec. Povsem nespremenjeno je ostalo hišno ime Lebar.
Tako kar za štiri hišna imena lahko ugotovimo, da so samo nekaj več kot sto let mlajša kot prva omemba
kraja Brezje. Štiristo let so stara imena Oštir v Škocjanu, Mate na Studencu, Župan na Prevaljah, kjer starejši domačini še pokažejo mesto, kjer je bila županova domačija, medtem ko bi Synadolca in Resnaverja morda
lahko primerjali z današnjim Odol-čenkom in Romentom v Brezju.
Ob izdelavi franciscejskega katastra v letih 1825 in 1827 so poleg imen in priimkov hišnih gospodarjev zapisali tudi domača hišna imena. Tako so v Škocjanu in Brezju poleg že omenjenega Kompareta in Oštirja še imena: Miklavževec, Oprešnik, Brna-dovc, Tomažek, Senčar, Olavf, Pukva (hiša stoji na pukli), Orehovc ali Urh-ovc, Podlipec, Urbas, Vovk ali Krznar, Šimenček, Poklecin, Mali ali Malija in Udolčenk. Ker je bil prejšnji gospodar Opatenk rokovnjač in je bila domačija za smešno nizko ceno prodana, je tako prišel novi gopodar Najpaver. Rokovnjač Opatenk pa je svoje ime dal delu Brezja, tako še zdaj stari ljudje Brezje imenujejo tudi Opatce.
Na Studencu so poleg že omenjenih imen Mihca, Mrkuša in Mateta več kot 160 let stara domača imena Šin-
kovec, Svetlin, Žnidar in Kramar. Na prostoru, kjer je zdaj letno gledališče, so včasih rekli pri Grdavu. Tam, kjer je Mihevčev novi hlev, je bilo včasih pri Pavelnu, medtem ko je nekoliko mlajše ime pri Lesičku nad vasjo že po-
zabljeno. Na Prevaljah so poleg 600 let starega Lebarjevega hišnega imena še: Papež, Starc, Boštjanovc in Vojska.
Iz ohranjene listine o sporu med Račani in Škocjanci zaradi nameravane gradnje mostu čez Račo na dan sv. Marjete leta 1416 izvemo, da so bili Škocjanci podložniki celjskim grofom oziroma njihovim fevdnim imetnikom. Pozneje so imeli tu svojo posest in podložnike krumperški gospodje. Še zdaj je živo izročilo, da je krumper-ška grofica za škocjanski navček z letnico 1621 v zlitino stresla pehar cekinov. Med znamenitimi starinami naj omenim še star gotski kelih z letnico 1607, ki ga hrani škocjanska cerkev. Zanimiva je tudi ugotovitev, da krajevno ime Brezje kmalu po izumrtju brezijskih gospodov skoraj povsem izgine iz zgodovinskih listin. Kraj so nato poimenovali po zavetniku soseske v Škocjanu. □
28 | slamnik
POLITIČNE STRANKE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
metod marčun / lista za domžale
Domžale 2017: obilo dogodkov in manj vlaganj v nove projekte
V preteklem letu so se zvrstili številni dogodki, tako v mednarodnem okolju kot v Sloveniji, kar se je posledično odražalo tudi v našem delu. Pogled nazaj, pregled zastavljenih in uresničenih ciljev in že je novo leto pred vrati. Povedano drugače: ni bilo časa za počitek, skozi vse leto je bila potrebno delovanje!
Ponovno pogrešam uresničevanje večjih projektov, zapisanih v občinski razvojni strategiji. Res je bilo proti koncu leta odprto veliko novih gradbišč. Še vedno je osrednja stična točka vseh predvsem servisiranje nujno potrebne cestne infrastrukture, vodovodnega omrežja ... Kot je že v 'navadi': (in tudi letošnje leto ni izjema) vse več betona in asfalta, kar je napoved v novo volilno leto, ki že trka na vrata.
Da ne bo zvenelo kot opravičilo: nekaj svetlih točk pa tudi kakšen meteor se tudi opazi. Veliko skrbi in sredstev namenjamo zagotavljanju socialne varnosti naših najmlajših in tudi starejših, ki sta najranljivejši skupini. Prebudil se je TIC Domžale, ki naj bi pripomogel k razvoju turizma v občini, vendar se je tu zgodba o vlaganjih in privabljanju novih investitorjev ustavila. Še vedno pa nimamo sprejetega niti težko pričakovanega občinskega prostorskega načrta.
sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds
Če sem tvoj, pospravi kakec za menoj (predvolilni slogan ob Kamniški Bistrici)
M V božičnem času vam želim veliko tihe sreče, naj vam novo leto prinese novih uspehov, energije in volje za reševanje prihajajočih izzivov ter svež zagon.
Nove naložbe, nižja stopnja brezposelnosti, rast plač, gospodarsko okrevanje ., same spodbudne napovedi spodbudno tudi za naslednje leto. Svoj pečat družbi jutrišnjega dne nesebično dajemo v različnih projektih, ki so trajnostno in razvojno naravnani, humanitarne narave, znanstveno, kulturno ali športno usmerjeni. Upam, da vsaj delček tega občutimo tudi v naši občini, za kar si bo prizadevala Lista za Domžale.
V božičnem času vam želim veliko tihe sreče, naj vam novo leto prinese novih uspehov, energije in volje za reševanje prihajajočih izzivov ter svež zagon. Zahvaljujem se vam za vso podporo in upam, da v prihodnje nadaljujemo v tako prijetnem ritmu.
Srečno 2018!
Si predstavljate, da ima kateri izmed kandidatov za župana tak predvolilni slogan? Ta pa bi imel jajca. Vstopamo v leto 2018 in zato moramo opozoriti, da ima župan, ki na občini vedri in oblači več kot enajst let, v Zavodu za šport pravi Avgijev hlev (poln kakcev). Morda ste na spletnem naslovu www.domzalske-novice. si/2oi7/o6/22/kralj-sporta-in-korupcije/ zasledili članek g. Geriča, ki opisuje katastrofalno stanje v tem zavodu. Piše o razširitvi števila zaposlenih za več kot 100 %, o porabi 30 tisočakov za prenovo pisarn, 6 tisočakov za novo kuhinjo, zasaditvi malin za 4 tisočake in spremembi računovodskega servisa s 100 % podražitvijo. Ker nisem zasledil odgovora, sem na občinskem svetu zastavil naslednja vprašanja: Ali se na zavodu elektronsko evidentira prisotnost vseh zaposlenih? Ali imate zaposlene zunanje izvajalce? Koliko jih je teh izvajalcev? Zakaj je bil izbran veliko dražji računovodski servis? Ali so vse pogodbe na zavodu sklenjene v zakonsko predvidenem roku in ali imajo veljavno sistemizacijo? Ter kako se obračunavajo plače, če ni elektronskega evidentiranja? In odgovori (zaradi prostorske omejitve bom zapisal samo enega): »Na zavodu se prisotnost javnih usluž-
<4 Komentar glede zavodovih kakcev prepuščam vam in obenem vam v letu 2018 želim vse dobro!
bencev vodi ročno, torej v fizični obliki. Elektronsko evidentiranje za javne uslužbence ni obvezno, hkrati pa bi bila odločitev za nakup oziroma najem programa za elektronsko evidentiranje, glede na število zaposlenih, negospodarna.« Negospodarna?! In to pove nekdo, ki da za maline 4 'jurje'. Po tej logiki je gospodarno, da najamemo dražje računovodstvo, da ne vemo, koliko plačujemo podizvajalce, da kupimo predrago kuhinjo, da uredimo kraljevske prostore (glede na ceno) in da ga 'serjemo', kakor hočemo. Po načelu sej smo 'ablast', kaj nam pa morejo?! Dragi Tone, to pa moraš še sam priznati, da je cela štala! Komentar glede zavodovih kakcev prepuščam vam in obenem vam v letu 2018 želim vse dobro!
Nsi / ANDREJA šuSTAR
Ohranjajmo upanje, pričakovanje in veselje
lista reza / rok grašič, generalni sekretar
Leto se je približalo koncu in spet se oziramo na prehojeno pot, na uspehe in neuspehe, na težave, ki smo jih premostili in so nas okrepile, na izgubljene in dobro izkoriščene priložnosti . In najpomembneje: na vse, kar smo se novega naučili ter na upanje, ki smo ga ohranili. Naš pogled je še vedno usmerjen naprej, imamo vizijo in pričakovanja. Imamo vrednote, ki so zanesljive in nas ohranjajo na začrtani poti.
Pričakovanje je nekaj zelo velikega in pomembnega. V nas prebuja in ohranja upanje, veselje, nas spodbuja k čuječnosti in nas motivira za doseganje ciljev. Znati pričakovati in ustvariti vzdušje pričakovanja je v današnjem času prava umetnost, saj ljudje večino stvari dobijo prehitro, vse je preveč na dosegu roke, otrokom se želje izpolnjujejo, še preden si karkoli resnično zaželijo. Šele pomanjkanje nečesa nas namreč lahko privede do spoznanja, kaj potrebujemo in koliko je to zares vredno. Danes žal marsikdo ni več sposoben potrpežljivega čakanja na izpolnitev želja. Tako kratkotrajno veselje ob še tako velikih darilih hitro splahni, obdarovani pa že hoče nekaj novega, da ponovno, vsaj za trenutek, spet občuti vznemirjenje, ki bi ga sicer podarilo pričakovanje.
Bogataši
Zato vsem občankam in občanom v imenu OO NSi Domžale želim, naj ne bo leto 2018 le leto izpolnjenih želja, ampak tudi pričakovanja, upanja in veselja!
Ohranjanje upanja, pričakovanja in veselja, teh tako preprostih, osnovnih in vsakdanjih, a vendarle vse manj samoumevnih vrednot, je zelo pomembno. Potrošniška družba je danes iz-votlila pomen božičnih praznikov. A ravno vsebina adventa in božiča nam odgovarja na vprašanje izvira naše sreče. Uči nas vztrajati (temo počasi, a vztrajno premagujemo s svetlobo - štiri sveče na adventnem vencu), uči nas pričakovati (prihaja Bog, ki bo svet rešil teme), uči nas veseliti se (stopnjevanje pričakovanja vse do vrhunca - edinstvenega dogodka božične noči, ko je izpolnjeno naše upanje).
Zato vsem občankam in občanom v imenu OO NSi Domžale želim, naj ne bo leto 2018 le leto izpolnjenih želja, ampak tudi pričakovanja, upanja in veselja! Blagoslovljen božič, srečno novo leto ter ponosen dan samostojnosti in enotnosti!
Vse, od oken do parketa, se kar lesketa od čistoče. Celo nas, mladino, so starši nekako uspeli prepričati, da uredimo svoje sobe, v katerih se spet vse leto ne bomo znašli in bomo vsepov-prek tarnali, da ničesar ne najdemo. Bolj ali manj smo pospravili tudi vso kramo, ki se je tekom leta nabrala po hiši. Pravzaprav vseh teh spominkov, posodic, škatlic in daril svojcev, ki ne vedo, kaj prinesti za rojstni dan, nismo vrgli v smeti, temveč smo, ker bomo enkrat še vse to krvavo potrebovali, večji del zgolj spravili v tisto posebno sobo za ropotijo, ki si jo lasti vsako, tudi 'uglednejše' gospodinjstvo.
Iz zaprašenih omar smo na plano spravili ves porcelan, s katerim se bo mama spet hvalila, in skrbno zloščili pribor, namenjen zgolj posebnim priložnostim.
Nekateri so šli z očetom v hosto in posekali drevesce, ki bo zdaj zdaj odvrglo svoje iglice, da bo mama spet tožila, zakaj ne moremo imeti plastičnega, medtem pa smo drugi s podstrešij izvlekli jelko, ki se je, zaradi prahu, čudežno obarvala na sivo, in jo pozneje obogatili z raznimi okraski, pisanimi lučkami in svetlečimi trakovi, da se že pošteno šibi pod vso težo.
Otroci so z babicami spekli piškote in - četudi so polovico zažgali, ker so med tem poslušali 'še nikoli slišano' dedkovo zgodbico o služenju
46 Vsa stranka Lista Reza bi vam ob teh dneh rada zaželela obilo sreče, zdravja in veselja tudi v letu 2018. Naj bo še lepše, kot je bilo 2017. Pa na zdravje!
vojaškega roka -, jih zdaj, ko so prazniki, res ne moremo grajati, zato jih bomo z navideznim užitkom pojedli in jih za tovrsten dosežek tudi pohvalili.
Za češnjo na vrhu torte nam bo mama pripravila silvestrsko večerjo in, ker bo med tem vsaj dvakrat ponovila stavek: »Ali sem res vaša služkinja?«, ji bomo po razkošnem obedu rekli, da tako imenitne pojedine še ni pripravila, in tako bo tudi ona dobila svoj kos pogače.
Dragi moji, vedite, da smo, če se nam je pripetilo vse to, zelo bogati. Pravzaprav nas po bogastvu, če je merilo sreča, ne more nihče več preseči.
Vsa stranka Lista Reza bi vam ob teh dneh rada zaželela obilo sreče, zdravja in veselja tudi v letu 2018. Naj bo še lepše, kot je bilo 2017. Pa na zdravje!
desus / marija pukl, predsednica oo
Prazniki so tu
Prazniki so stari toliko, kot je staro človeštvo. Ko smo bili mladi, smo se jih še posebej veselili, saj so bile takrat na mizi domače dobrote, vse je dišalo po potici, po mesu in klobasah. Veselili smo se podarjenih pomaranč, koščka čokolade in ro-žičevega stroka. Obiskovali smo se in si podarjali majhne pozornosti iz domače pridelave. Otroci smo na skrivaj z božičnega drevesca potegnili kakšen, v barvni papir zavit sladkorni bonbon, ki nas je privabljal v skušnjavo.
Danes je vsega toliko, da se znotraj ponudbe v trgovinah niti več ne znajdemo. Ta množica artiklov, namenjena nečemu, mnogi med njimi pa ničemur, so balast za medčloveške odnose in obremenitev Zemlje z odpadki. Trgovci napovedujejo večji promet. A ga državljani Slovenije resnično potrebujemo v obsegu, kot ga nekdo želi od nas. Zakaj sledimo vsej tej evforiji? V ospredju praznovanj so pogosto le zunanja forma in pridobitniški odnos do simbolnih predmetov in dogajanj, povezanih s praznovanji. Izgubilo se je bistvo, globlji namen, ki je v ozadju praznikov.
Na srečo se začenja prebujati novo zaveda-
H Dragi upokojenci in drage upokojenke, dragi občani in občanke, vse najlepše v letu 2018, še posebej zdravja vam želi vodstvo občinskega odbora DeSUS Domžale!
nje pri čedalje večjem številu ljudi, ki čutijo tisto pravo globino praznikov, to pa so odnosi v družini, med prijatelji, znanci in vsemi ljudmi, s katerimi se srečujemo.
Konec leta je tudi čas inventur naših dosežkov, ravnanj, zdrsov. Naredimo jih pošteno na vseh ravneh. Praznik je čas, ko odpremo srce, ko prevlada dobra volja, ko dobre želje odrinejo zamere, ko smo polni spoštovanja in lastnega truda, da bi mu sami dali pravo vsebino.
Dragi upokojenci in drage upokojenke, dragi občani in občanke, vse najlepše v letu 2018, še posebej zdravja vam želi vodstvo občinskega odbora DeSUS Domžale!
ltd / mag. renata kosec
Čarobnost decembra
Prednovoletni čas je drugačen - drugačen od vsakdanjega časa, ki mineva med letom, ko se dnevi spreminjajo v tedne, tedni v mesece in meseci - v novo leto. Tu se čas na svojevrsten način ustavi, združijo se preteklost s sedanjostjo in sedanjost s prihodnostjo. To je mesec, ko skupaj ocenimo naše preteklo delo in se ozremo naprej v prihodnost. Kaj nam prinaša prihodnost, ne vemo, saj je življenje nepredvidljivo, polno presenečenj, ovir, vzponov in tudi padcev . In ravno življenje nam kaže, da vedno bolj potrebujemo drug drugega, če želimo delati dobro, da smo povezani in enotni, predvsem pa razumevajoči in spoštljivi. Potrudimo se, da se bo raven spoštovanja in razumevanja v nas samih dvigovala, bodimo pozitivni in zadovoljni, to pa prenašajmo na vse okoli nas.
Drage občanke in občani! Ob prihajajočih praznikih vam svetniki in svetnice LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije želimo mirne in prijetne praznične dni v družbi svojih domačih in vseh tistih, ki jih imate radi. Naj vse nas v novem letu vodi naslednje voščilo:
1
H Drage občanke in občani! Ob prihajajočih praznikih vam svetniki in svetnice LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije želimo mirne in prijetne praznične dni v družbi svojih domačih in vseh tistih, ki jih imate radi.
Čar življenja je v preprostih in majhnih stvareh, v trenutkih, ki jih preživimo drug z drugimi, s sorodniki, prijatelji, znanci. Čeprav smo zaradi obveznosti mnogokrat v časovni stiski, lahko vseeno najdemo trenutek, da polepšamo dan vsem, ki jih imamo radi. Pa ne samo v čarobnem decembru, temveč vsak sleherni dan .
V novem letu ujemite čim več posebnih trenutkov, zase in za svoje najbližje.
Srečno!
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
v	1
politične stranke | okolje
nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka
Kam gre pravna država pod Cerarjevo vlado?
December je znan kot mesec veselja in pričakovanja, med drugim pa se z državnim praznikom vsako leto spomnimo tudi začetka samostojnosti naše domovine. Nedavni dogodki v Španiji oziroma Kataloniji nas opominjajo, da je srečnemu razpletu slovenske zgodbe močno botroval tudi ugoden zgodovinski trenutek, ko so se v evropskem komunističnem bloku začele kazati razpoke, ki so pozneje prinesle demokracijo in svobodo.
Plebiscitarna odločitev za samostojnost je bila vsekakor pogumna in nas danes tudi zavezuje, da smo odgovorni do domovine in demokratične ureditve. Slednja temelji na ustavi, ki je bila v parlamentu in tudi izven njega pred nekaj tedni predmet številnih vročih razprav. Ustavno sodišče je namreč že pred tremi leti odločilo, da mora država v celoti pokriti stroške izvajanja obveznega programa v osnovni šoli, saj je osnovna šola za vse otroke obvezna, starši pa imajo po ustavi pravico do izbire šole. Koalicija v treh letih po odločitvi ustavnega sodišča ni bila sposobna spremeniti zakonodaje tako, da bi to odločbo tudi izpolnila. Namesto tega se je domislila, da bi raje spremenila ustavo in tako pretkano obšla odločitev ustavnega sodišča. Poskus vladne koalicije, na čelu s SMC, SD in DeSUS, se na koncu k sreči ni izšel, tudi zaradi ostrega nasprotovanja NSi. Gre namreč za spoštovanje pravne države in za pravico staršev do brezplačne obvezne osnovne šole za vse otroke, ne glede na to, ali hodijo v državno ali zasebno šolo z javno veljavnim programom. Žal pa se je izjalovil tudi sprejem ustreznega zakona, ki bi financiranje osnovnih šol uredil skladno z odločitvijo ustavnega sodišča.
Ravnanje vladne koalicije pri poskusu, kako pretentati odločbo ustavnega sodišča, ni ostalo neopaženo niti v tujini. Veleposlaniki so me tako po prvem glasovanju o spremembi ustave spraševali, kako lahko priča-
<6 Ob prihajajočih praznikih vam želim predvsem obilo notranjega miru in iskrenega veselja v krogu vaših najbližjih. V novem letu pa veliko zdravja in da bi bila tudi narava do nas usmiljena, naša domovina Slovenija pa vsem dobra mati.
kujemo, da nam bodo pomagali prepričati Hrvaško v spoštovanje arbitražne razsodbe, če pa niti sami ne izpolnjujemo odločb svojih najvišjih sodnih institucij ... Iz tokratnega primera bi se morali veliko naučiti. Ustave, ki predstavlja temelj naše države in družbene ureditve, se ne spreminja na hitro in brez treznega premisleka, prav tako pa se spodobi, da se do najvišjih institucij v državi pokaže določeno spoštovanje.
Ob prihajajočih praznikih vam želim predvsem obilo notranjega miru in iskrenega veselja v krogu vaših najbližjih. V novem letu pa veliko zdravja in da bi bila tudi narava do nas usmiljena, naša domovina Slovenija pa vsem dobra mati.
Hvala za zaupanje, trgovine SOITI
kolumna • kam greš, človek?
ZDRAVLJICA ZA DUŠO
anton komat
Smo sredi ukradenih praznovanj, ki so si jih prilastili trgovci. Že mesec dni smo tarče histeričnega medijskega bombardiranja, ki nas prepričuje, da je naša sreča odvisna zgolj od količine in vrednosti materialnih dobrin.
Bilo je lansko leto v prazničnem času med božičem in novim letom. Vlak na progi med Domžalami in Ljubljano je mirno drdral po tirih, precej bolj nemiren pa je bil pogovor med tremi ženskami, ki so sedele na sedežih pred mano. Ne samo nemiren, tudi precej glasen, tako da sem ga bil prisiljen poslušati. Prva je rekla: »Joj, kakšna izbira je povsod in kakšni popusti! Kar meša se mi od letanja po trgovinah! Za hčerki in oba vnučka že imam darila, le še za moža moram nekaj kupiti. Ja-mra, da mu nagaja brivnik, ampak jaz nimam pojma o brivnikih, naj si ga kar sam kupi. Groza, kakšen minus imam na kartici!« »Blagor tebi, jaz imam tri otroke in pet vnukov in sem že dosegla limit. Ko dobim plačo, bom na ničli. Tudi sebi sem kupila darilo, saj moj dedec nima pojma, kaj si želim. Bog ne daj, da izve, da sem na limitu.« Tretja je molčala, zato ji je prva rekla: »Kajpa ti? Si že nakupila darila?« »Ne,« je odgovorila, »ne kupujem daril.« »Kaaaj!« sta poskočili obe. »Z vnuki sem risala voščilnice za starše, s starši pa sem izdelala darilca za otroke. Vsakemu nekaj.« »Za to je treba veliko časa, jaz ga nimam, grem v trgovino in kupim,« je odločno rekla prva, druga pa je v prezirljivem tonu dodala: »Me prav zanima, kakšna so bila ta darila?« »Vzemi si čas za svoje najdražje in vključi domišljijo! Vnukom sem naštrikala kape, z vzorcem, ki ga ni najti niti v butičnih trgovinah. Posvetila sem jim vsako zanko pletenja. Hčerki in njenemu možu sem podarila semena
cinij in aster, ki jih vsako leto občudujeta na mojem vrtu. To je dediščina moje babice, ki jo predajam hčerki. Sinu in ženi pa veliko posodo kislega zelja, ki ga obožujeta. Pravita, da tako dobrega ni moč nikjer kupiti.« »Če bi jaz dala sinu čeber kislega zelja, bi ga snaha naslednji dan vrgla v kanto!« je mračno rekla druga. Pogovor je s tem zamrl in do postaje v Ljubljani nisem več slišal izrečene besede.
Smo sredi ukradenih praznovanj, ki so si jih prilastili trgovci. Že mesec dni smo tarče histeričnega medijskega bombardiranja, ki nas prepričuje, da je naša sreča odvisna zgolj od količine in vrednosti materialnih dobrin. Nihče ne sprašuje, ali jih potrebujemo ali ne. Tudi tanka denarnica ni nikakršna ovira, saj gre tudi na obroke ali pa s kratkoročnim kreditom. Za hude glavobole, ki jih povzroči poznejša streznitev v obliki osebne finančne krize, pa poskrbi farmacija s čudežnimi tabletkami. Če te ne delujejo, problem odloži nov kredit za premostitev starega. Skratka, za vse je poskrbljeno po zapovedih potrošniške družbe. Niso pa vsi podvrženi nebrzdanemu veseljačenju ob novoletnem odštevanju, nekateri dajo poudarek sporočilu miru božične noči, drugi ljubijo mir v spokoju narave. Kakorkoli že, najbrž smo si vsi zaželeli miru in zdravja, ki sta v tem času vse redkejši dobrini. Notranji mir nam krade tesnoba pred negotovo prihodnostjo, zdravje pa nam jemlje vse bolj uničena narava, saj fiziologi pravijo, da bi danes težko napisali učbenik normalne fiziologije
človeka. Znanost je že toliko napredovala, da praktično ni več zdravega človeka. Med zdravjem in boleznijo je široka siva cona, stanje, ki ni niti zdravje niti bolezen, in vemo, da je lažje je definirati bolezen kot zdravje. Vemo pa tudi, da je trdnost zdravja človeka odvisna predvsem od stanja našega duha.
Čustva in občutki, ki jih prikrivamo in zatiramo, se hitro končajo z boleznijo. Zato je zdravo, da delite svoje občutke z iskrenim prijateljem (ki jih je seveda izredno malo in so zato toliko dragocenejši). Pogovor brez skrivnosti in resnična izpoved sta močni zdravili za dušo. Vsak dan znova stojimo na življenjskih razpotjih in se odločamo med številnimi možnostmi. Cincamo in tehtamo, premišljujemo in odlagamo odločitve, kar nas navdaja z negotovostjo. Neodločen človek vedno dvomi, je poln skrbi, tesnobe in postaja čedalje agresivnejši. Če ne navzven, pa navznoter, kar je oboje lahko usodno. Nikoli ne zmore razumsko pretehtati vseh možnosti in posledic, vedno ostane nekaj pomembnega, kar spregleda in zato ne položi na tehtnico življenja. Zaman so prizadevanja za osvetlitev razuma, za tistega, ki želi videti, je dovolj svetloba srca. Zatorej sedi, umiri se, prisluhni svojemu srcu in pojdi, kamor te vodi. Si, kar ljubiš, in ne, kar ljubi tebe! Snemi masko in ne igraj priučene vloge. Živi, kar si, in ne tisto, kar naj bi bil. Če živiš po idealih, boš izgubil vse ideale. Bodi sam svoj ideal, zato uresniči svoje talente in najdi svoje poslanstvo. Tvoji talenti so tvoji biseri, zato ne meči biserov svinjam! Ne bodi
66 Zaman so prizadevanja za osvetlitev razuma, za tistega, ki želi videti, je dovolj svetloba srca. Zatorej sedi, umiri se, prisluhni svojemu srcu in pojdi, kamor te vodi. Si, kar ljubiš, in ne, kar ljubi tebe!
grda krota, ki v pravljicah čaka princa (princeso), da ga bo s poljubom odča-ral in odrešil. Poglej se v ogledalo duše, poljubi se in vzljubi se, kajti le tako se boš rešil prekletstva, ki si si ga sam izrekel. Pozabi, da bo kdorkoli to naredil namesto tebe. Ljudje z umetno fasado in nanesenimi barvami so sicer na pogled mavrično bleščeči, toda so brez korenin, majavo stoje, so kot težki pozlačeni kipi, ki stoje na grezavih tleh. Njihovo ugrezanje spremlja bolečina in se hitro konča z boleznijo. Ne bodi zavisten in ljubosumen, brez sočutja in prostaško tekmovalen, ne razdiraj gnezda življenja in sprejmi, kar ti prihaja nasproti. Zdrava samozavest nas uči: sprejmi in sprejet boš! Zato zaupaj, najprej sebi. Nezaupanje je pomanjkanje vere vase in vere v druge. Vedi, da brez zaupljivosti ni odnosa. Kdor se zapira, se ne sporazumeva in kot tak ne more imeti odnosa ter razmerja. Ljudje pa se realiziramo predvsem skozi odnos. Človek je odnos in ne iluzija o neki osebi. Če hočeš biti zdrav, ne živi žalosti. Ne bodi žalost. Radost in smeh dajeta moč pri premagovanju vseh tegob ter prinašata dolgo
življenje. Smejte se življenju v obraz in dobili boste silno moč nad njim!
Bolezen in starost naj bi šli z roko v roki, vendar ni tako. Vse več je ljudi, ki so po letih mladi, po duši pa starine. Malodušnost, brezvoljnost, predsodki, dvomi, bojazni, strahovi, potrtost in brezup so se zalezli v duše po letih mladih ljudi. Preberimo, kaj o staranju duše piše rimski cesar Mark Avrelij v svoji poemi Biti mlad: »Mlad je, kdo se še lahko čudi in navdušuje, kdor kot nenasiten otrok vpraša: Pa potem? Kdor izziva dogodke in se veseli igre življenja. Ostali boste mladi, dokler boste sprejemljivi; sprejemljivi za lepo, dobro, veliko; sprejemljivi za lepote narave, soljudi, za nedoumljvo.«
Modri rimski cesar nam sporoča, da mladost ne označuje nekega življenjskega obdobja, ampak stanje duha, ki pomeni upanje in zaupanje ter prinaša zmago veselja do dogodivščin nad slo po udobju. Mladost duše odganja staranje telesa in nas vrača v čas, ko so ljudje umirali zdravi, ko so odšli posvečeni, v spokoju in s slovesom. Med obema sporočiloma je obdobje dveh tisočletij in vendar se nam zdi, kakor da sta nastali sočasno, zdaj, v uk in poduk nam vsem prav v tem prelomnem času.
Kako malo se je človek spremenil v dveh tisočletjih, pravzaprav bi to obdobje lahko raztegnili vsaj za desetkrat, in kako malo se je naučil o modrosti življenja ter o umetnosti preživetja! Vendar je vredno poskusiti in to vam polagam na srce. To je tudi moja želja vam v novem letu, ki prihaja. □
28 | slamnik
POGLED V DOMŽALSKO PRETEKLOST
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
LETA 1929 SO ORLI ODŠLI V PRETEKLOST (5.)
Začetek 20. stoletja so tudi Domžale zaznamovala mnoga kulturna, športna in različna s cehovstvom zaznamovana društva, ob političnih razhajanjih nekako razdvojena društva. Med njimi je bilo tudi sokolsko društvo, ki so ga ustanovili v letu 1909. Na kulturnem in športnem področju so tudi z množičnostjo in mnogimi predstavitvami dosegali lepe uspehe, predstavljali pa so se tudi po vsej Sloveniji, nastopili pa so celo v tujini.
Matjaž Brojan
V
tokratnem nadaljevanju podlistka zaključujemo predstavitev 20 let trajajočega delovanja Orlov.
Leto 1927: Orlice so začele leto
V letu 1927 so se kot prve v letu predstavile domžalske orlice. V nedeljskem popoldnevu, bilo je 30. januarja, so pripravile obsežen nastop s kar 16 točkami. Nastopile so gojenke, mladenke in članice. V tem popoldnevu so navzoči lahko prisluhnili množici deklamacij, skečev in različnih telovadnih vaj. Menda je ta dekliški nastop na začetku leta naravnost navdušil vse navzoče.
Druga prireditev leta je potekala ob 1. maju 1927, ko so na svojem nastopu nastopili moški in v Društvenem domu ter na vrtu doma pripravili velik telovadni nastop. V zgornjem nadstropju doma pa so se v posebni kulturni tekmi skušali orli kamniškega okrožja. Na prireditvah, ki sta ju vodila prof. Avsenek (športni del) in dr. Fabjan (prosvetni del), je sodelovalo 150 orlov.
Na binkoštno nedeljo - bilo je petega junija -, so orlice pripravile dekliški večer, ki je bil namenjen počastitvi 1100-letnice rojstva sv. Cirila in 200-le-tnice svetniškega jubileja sv. Alojzija. Ob tej priložnosti so uprizorile igro Trnuljčica, šest deklamacij in tri telovadne točke.
Leto so orli sklenili z Miklavževim večerom, na katerem so se v kulturnem sporedu pred prihodom Miklavža predstavili trije mladi orli in tri mlade orlice.
Leto 1928: Alojzij Majhenič iz Domžal podzvezni prvak
Tradicionalna letna akademija je potekala že 12. februarja, na njej so se spet predstavile orlice: gojenke, mladenke in članice. Ob nagovoru so poslušalci lahko prisostvovali deklamacijam, dvema igricama s petjem, prostimi in simboličnimi vajami z zastavicami in venčkom, rajanjem z loki in košaricami ter skupinsko vajo. 'Sviral' je orkester domžalske godbe, skupni uspeh pa je bil velik.
Svojo prireditev so pripravili tudi orli, na njej pa je prav tako igral orkester domžalske godbe. Na prireditvi so na oder prinesli bradljo, na njej pa so težke telovadbe vešči orli prikazali svoje 'izborne' telovadne veščine.
Naslednji nastop je potekal 20. maja, ko so se v domžalski Društveni dom zgrnili orli z vsega kamniškega okrožja. Telovadilo je več kot 100 članov iz desetih društev kamniškega območja. Še večjo prireditev so domžalski orli pripravili 3. junija 1928. Orli so se začeli zbirati že ob pol dveh popoldne, potem pa so tudi na konjskih hrbtih v povorki krenili ob zvokih domžalske godbe po ulicah trga. Kot je skrbno zapisal izjemno natančni kronist vsega domžalskega dogajanja župnik Franc Bernik, se je prireditve udeležilo 52 orlov, dva sta bila na konjih, vsak z zastavo v rokah: eden je nosil domžalsko, drugi mengeško. Prireditev se je nadaljevala v cerkvi. Po opravljenih litanijah se je osrednja letna orlovska prireditev Domžal nadaljevala po tretji uri popoldne na društvenem vrtu z javno telovadbo.
Domžalski Orli - kolesarji: 1. september 1929, ko so razprli nov društveni prapor. Zgodilo se je le 3 mesece pred ukinitvijo orlovske organizacije. Foto: Pri financanju; Anica Čampa, Domžale
Domžalski Orli v povorki v slavnostnem sprevodu v letu 1925 - ob proglasitvi Domžal za trg. Skrajno levo (vidi se le del strehe) gostilna prvega domžalskega načelnika Orlov Antona Mullerja ml.
Domžalski Orli na eni od zadnjih fotografij - potem, ko so Orle z uradno odredbo ukinili. Fotografija je nastala 4. Januarja 1930 na dvorišču Društvenega doma. Pod društvenim praporom v osredju fotografije sedi Janez Kovše, dolgoletni predsednik domžalskih Orlov, ki so imeli svoje prostore za telovadbo in siceršnje delo prav v Domžalskem domu. Na skrajni levi strani fotografije stoji moja mama, Anica Ravnikar.
Orli so prikazali proste vaje ter telovadbo na drogu, bradlji in nekaj akrobacij v preskoku. Po moških so se s prostimi in simboličnimi vajami predstavile še orlice.
Bernik je zapisal: »Vreme je bilo krasno, udeležba velika, uspeh izvrsten!«
Prvega julija so na ljubljanskem stadionu pripravili vseslovensko prireditev s predhodnim obhodom udeležencev po mestu. Na stadionu je maševal Domžalcem naklonjeni ljubljanski kne-zoškof Anton Bonaventura Jeglič, peli pa so združeni zbori ob zvokih vojaške godbe. Velikega popoldanskega telovadnega nastopa so se udeležili tudi nekateri orli iz Domžal. Na predhodnem podzveznem tekmovanju orlov - potekalo je v petek in soboto, je član Domžal Alojzij Majhenič osvojil prvo mesto.
Telovadci Orlov so telovadili tudi v snegu in še v letu 1940, ko orlovska organizacija ni smela obstajati že 11 let.
Leto 1929: Orli postavljeni izven zakona
V zadnjem letu delovanja so domžalski orli svojo akademijo pripravili že 3. februarja (s poznejšo prosto zabavo ob pogrnjenih mizah), orlice pa svojo prireditev 10. marca. Na prvi je navzoče zabaval orkester domžalske godbe, dekleta pa so za glasbo poskrbele kar same.
Ker je bil to čas prvih oddaj Radia Ljubljana, so v Društvenem domu organizirali skupinsko poslušanje radia. Zanimivo je, da so že v prvem letu oddajanja radia Ljubljana v Domžalah prodali kar 100 radijskih sprejemnikov.
V dneh od 1. do 8. julija se je vse-slovanskega orlovskega zleta udeležilo tudi osem orlic iz Domžal. Bernik je ob njihovem nastopu zapisal: »Prav častno so nastopile!«
Zimska vadba na dvorišču Društvenega doma. Pokončna Orla v strumni drži sta Koprivšek Stane (na levi) in Jur Vulkan. Tedaj so se orli že preimenovali v Slovenske fante.
Javno so v časniku Slovenec 14. julija o tem nastopu zapisali: »Tudi ostali dve jugoslovanski vrsti Ljubljana, Sveti Peter in Krožek iz Domžal se je odlikoval v redovnih in prostih vajah, v katerih so dosegle posamezne tekmovalke skoraj vse 100 odstotkov. Čast jim! Zastopnik domžalskega Orla Alojzij Majhenič je pri teh tekmah izvrstno nastopil. V teku na tri kilometre je pri mednarodni tekmi dosegel drugo mesto, pri slovanski tekmi pa je v srednjem oddelku prejel veliko diplomo!«
Četrtega avgusta 1929 so v Domžalah na slavnostni način odpirali domžalski godbeni dom. Seveda so bili pri odprtju navzoči tudi domžalski orli.
Kralj Aleksander Karadžordževic: Dovoljen je samo Sokol!
Delo orlovske organizacije je potekalo razgibano in vsakovrstno vse do objave obsežne kraljeve Spomenice, po kateri bi se morale vse organizacije in društva priključiti sokolski organizaciji. Jugoslovanska orlovska organizacija ni pristala na vključitev v režimsko sokol-sko organizacijo, zato je bila prisiljena v ukinitev. Orli so bili s tem postavljeni v ilegalo, a orlovskega duha z omenjenim zakonom v Domžalcih niso ubili. Orli so se srečevali naprej, ohranjali so svoje uniforme, glasbo in še vedno pripravljali zdaj nedovoljena druženja. O tem zavračanju kraljevega zakona, ki je med drugimi društvi ukinil tudi Orle, je Bernik zapisal, da se je še dve leti po njihovi ukinitvi 15. avgusta 1931 ob od-
prtju prosvetnega doma v Grobljah zaslišalo iz glasbil domžalske godbe zvoke orlovske himne. »Ljudje so jej burno aplavdirali in zahtevali ponovitev, zato je sviranje orlovske himne godba še sedemkrat ponovila,« je še zapisal Bernik.
Orli so ukinjeni, v Domžalah delujemo naprej
Po dvajsetletnem delovanju, ko sta domžalskim orlom predsedovala samo dva predsednika, Anton Müller ml. in Janez Kovač (večino časa je bil prav on predsednik), so v Domžalah orli pripravili poslovitveno akademijo, na njej pa se je potočilo nemalo solz. Udeležilo se je je članstvo v celotni zasedbi, pravzaprav vsi tedanji člani: 23 moških članov, 17 mladcev, 28 naraščajnikov, 27 orlic, 11 mladenk in 35 gojenk. Bilo je ganljivo, prireditev je bila zaznamovana z velikimi čustvi. Poslavljanje od svoje organizacije in društva so tistega dne zaznamovali mnogi nastopi v prostih in simboličnih vajah, navzoči so lahko poslušali dve ganljivi recitaciji in nastop skupine vseh orlov. Navdušenja razumljivo ni bilo, prisotni sta bili pobitost in potrtost vseh, ki so dodobra napolnili veliko dvorano Društvenega doma. Ko je bil zaključni nastop sklenjen, so v Domžalah naposled od oblasti v Kamniku dočakali še uradno zapisani odlok. Takole se je glasil: »Temeljem &12 Zakona z dne 12. decembra 1929 št. 35 Uradnega lista je nadaljnje delovanje društva ustavljeno, ako ni prijavilo v predpisanem roku vstopa v Sokola Kraljevine Jugoslavije. Odlok o likvidaciji sledi. Podpisani sreski načelnik v Kamniku Fran Ogrin, dne 3.1.1930«
Vzneseno o orlovskem delu
Ko so ob koncu pregledovali delo domžalskega orlovskega društva in ko je bil že omogočen celovit pogled na vse opravljeno delo v dvajsetletnem obdobju, se je Francu Berniku zapisalo: »Z mladostnim navdušenjem za svoje vzvišene cilje je ta organizacija vsa ta leta vneto delovala, v zimskem času večer za večerom pri fantovskih in dekliških prireditvah z načelno vzgojo in pridobivanjem potrebnega znanja za lastni napredek in pravo ljudsko delo v javnosti in telovadnih ter gimnastičnih večerih pa za telesno urjenje po geslu: zdrava duša v zdravem telesu! V poletnih mesecih pa je v vsakovrstnih javnih nastopih in narodnih slavnostih pokazalo leto za letom sadove svojega zimskega dela. Skoraj ni bilo večje javne prireditve kjerkoli v Sloveniji, ki je bila pripravljena v smislu in po načelih orlovstva, da bi se je ne udeležili v večjem ali manjšem številu tudi člani domžalske orlovske organizacije. Takih prireditev je bilo v vseh teh letih, odkar smo imeli od leta 1909 Orle v Domžalah, izredno veliko!«
S tem je bilo na začetku tridesetih let orlovstvo v Domžalah dokončno ukinjeno, duh in športna zavest pa sta med mnogimi, orlovstvu predanimi Domžal-ci, živela naprej. Predvsem s športnimi aktivnostmi, ki so ne glede na to, da delovanje orlov ni bilo več dovoljeno, še potekale v Društvenem domu in na njegovem dvorišču. O tem dokumentarno pripovedujejo številne fotografije, ki so o tem podaljšanem delovanju vendarle še obstale in jih nekaj prinašamo v današnjem sklepnem podlistku. □
(konec feljtona)
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
ŠPORT
Domžalska Lastovka leta že 20 let
Vse skupaj se je na pobudo mladih domžalskih igralcev košarke začelo leta 1997, najprej na rekreativni ravni ter nato tudi na tekmovalni. Med drugim je domžalska Lastovka v sezoni 2015/2016 poletela tudi v prvo slovensko košarkarsko ligo. Trenutno Lastovka na članski ravni leta v Kopru, na mladinski pa v Domžalah, kjer se je vse skupaj tudi začelo. O Košarkarskem klubu Lastovka Domžale smo se pogovarjali z Matejem Burgerjem, ki je bil med ustanovnimi člani kluba, skoraj ves čas pa je s svojo zagnanostjo, energijo in postavljenimi cilji skrbel, da domžalska Lastovka leta že vseh 20 let.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
Domžalčan Matej Burger je znan domžalski in širši slovenski košarkarski javnosti. Za košarko se je navdušil pri sedmih letih starosti, ko se je na OŠ Venclja Perka udeleževal treningov košarke, ki so potekali pod vodstvom mentorja Janeza Savnika. Matej nam zaupa, da se je teh treningov takrat udeleževal tudi novi selektor slovenske košarkarske reprezentance Rado Trifu-novič. Seveda so pozneje stvari postale resnejše, saj je šport postal tekmovalen. Tako kot večina mladih perspektivnih košarkarjev je tudi Matej nato svojo pot, ki jo je začel na osnovni šoli, nadaljeval v KK Helios Domžale, kar je pomenilo veliko več tekmovanj in tudi udeležb na raznih turnirjih doma in v tujini. Matej je nato v Heliosu tekmoval v mladinski selekciji, udeleževal pa se je tudi članskih treningov. Nato pa so prišle poškodbe in njegova športna pot se je končala. Takrat je zaradi odhoda v vojsko in nato zaradi ambicioznosti po okusu poslovnega sveta udejstvovanje v košarki zamrznil za dobrih pet let. Vendar brez nje ni dolgo zdržal. Nato se je začela zgodba o Lastovki. Matej je že deset let lastnik in direktor rastočega podjetja z dvanajstimi zaposlenimi, ki se ukvarja s pritrdilno tehniko. Skupaj z ženo, ki je zaposlena v njegovem podjetju, in s šestletnim sinom Markom, ki je navdušen nad košarko in nogometom, živijo v Domžalah. Kot zanimivost lahko povemo, da ju je na skupno pot pripeljala prav košarka, saj je bila njegova žena zaposlena v Košarkarski zvezi Slovenije. V prostem času veliko potujejo, se pa življenje bolj ali manj vrti okoli košarke.
Zgodba o domžalski Lastovki se je začela leta 1997
Matej nam pove, da so se tega leta s prijatelji na nekem srečanju dogovorili, da bi igrali v kakšni rekreativni ligi, padla pa je tudi ideja o ustanovitvi kluba. Željo po ustanovitvi kluba so izrazili tudi mladi domžalski igralci košarke. Najprej so začeli nastopati v kamniški rekreativni ligi, kjer je bil tudi igralni krst za košarkarje novo ustanovljenega kluba. »Po enoletnem sodelovanju v tej rekreativni ligi je vse skupaj preraslo v tekmovalni del. Naslednje leto je KK Lastovka začel nastopati v 3. SKL,« o začetnih korakih pove Matej.
Zadani cilji sovpadajo z življenjem lastovke
Seveda nas zanima, kako je klub dobil svoje ime. Matej pravi, da so klub poimenovali po ptici lastovki in po vsem, kar je povezano z njo. Vse te lastnosti pa so prenesli na klub: »Ime Lastovka smo dali predvsem zaradi tega, da smo vnesli nek mladostniški zagon. Ko lastovka enkrat vzleti, se nato poda v južne kraje, od tam pa pride nazaj vedno pomlajena in spočita. In takrat je še močnejša. Iz športnega vidika je povezovalna, obenem pa ta lastovka vedno doseže nek cilj, ki si ga zada. Naši cilji, ki smo si jih zadali, sovpadajo z življenjem lastovke.«
Z domačimi igralci na tekmah polnili halo Komunalnega centra Domžale
Ob ustanovitvi so v njihovem klubu igrali samo člani, povečini domžalski igralci, ki so že imeli nekaj izkušenj iz
višjega ranga tekmovanj, z njimi pa so kot neznan klub hitro prišli v 3. SKL. Kot zanimivost naj povemo, da so leta 1998, ko so tekmovali za prvaka 3. lige, napolnili halo Komunalnega centra Domžale. Po dveh letih so imeli na tekmah več ljudi kot KK Helios, kar lahko pripišemo temu, da so v članski ekipi igrali domači izkušeni igralci. Večina od njih se je pridružila Lastovki, ko niso imeli kluba, kjer bi nastopali ali pa so imeli to možnost, pa so se raje odločili za Lastovko. »Te tekme so bile čar zase in bili so gledalci. Prav tako smo imeli za gostovanja organizirane avtobuse in kombije. Na gostovanjih pa je bila vedno prava fešta,« ponosno pove Matej.
Pri Lastovki številni mladi dobili priložnost, da se izkažejo
Članska ekipa je leta 1999 postala prvak v 3. SKL, leta 2000 pa so že nastopili v 2. SKL. Do takrat so imeli samo člansko ekipo, ne pa tudi podmladka. Matej je opazil, da je v domžalski občini veliko mladega košarkarskega potenciala. Prav tako je bilo veliko mladih igralcev, ki bi že lahko nastopali v raznih selekcijah, pa niso dobili te priložnosti. Zato so v klubu ustanovili mladinski pogon in mladim košarkarjem ponudili priložnost, da so se lahko izkazali. »Na začetku sva mladinski pogon vodila Jure Gedrih in jaz, pozneje pa so se nam pridružili še drugi, s katerimi smo zelo dobro sodelovali. Za mlade igralce, ki bi drugače prenehali igrati košarko, smo naredili mladinsko in kadetsko selekcijo. Pozneje smo začeli tudi s svojim podmladkom, tako da smo v sezoni 2002/2003 z vsemi starostnimi kategorijami že presegli sami sebe, saj smo se z vsemi uvrstili v prvo košarkarsko ligo. Leto pozneje smo, čeprav smo bili še zelo mlad klub, prišli med prvih deset najboljših mladinskih klubov v Sloveniji, kar je bilo neverjetno. Vse to nas je dodatno motiviralo za naprej,« o začetkih mladinskega pogona v klubu pove Matej.
Mladi izkušnje pridobivali tudi na raznih turnirjih v tujini
Leta 2004 se je klubu pridružil Bojan Čad, današnji predsednik kluba, ki ima tudi veliko zaslug pri doseganju zadanih ciljev kluba, s katerim sta se hitro ujela ter začutila drug drugega in dobesedno 'razturavala' po Sloveniji in tudi v tujini: »Takrat smo z generacijo letnik 1989 sodelovali na najmočnejšem kadetskem turnirju v Franciji, saj smo igrali proti najmočnejšim reprezentancam in klubom v Evropi. To je bila neverjetna izkušnja za naše mlade igralce, obenem pa tudi dobra priprava za naslednjo sezono, ko smo želeli postati najmoč-
nejša mladinska ekipa v Sloveniji. To nam je res uspelo, saj smo se v sezoni 2004/2005 uvrstili med osem najmočnejših mladinskih klubov v Sloveniji. Ta uspeh smo ponovili tudi pozneje z dvema drugima selekcijama.«
Male tiha vojna med dvema kluboma
Sogovornika povprašamo, kakšna je bila klima v Domžalah, ko se je pojavila Lastovka. Matej pravi, da je bilo na domžalskem koncu veliko mladih igralcev, ki so bili velik potencial, pa jih KK Helios ni hotel vzeti v svoje vrste. »Vendar smo imeli Lastovko in sem si rekel: dajmo priložnost tem igralcem. Kar naenkrat smo postali konkurenca KK Heliosu, ki je rasla iz leta v leto. Lahko bi rekel, da je bil vsak na svojem bojnem polju. Bila je tudi mala tiha vojna med mladimi igralci obeh klubov, kar ni bilo prav. Po mojem mnenju je vsaka konkurenca dobrodošla, saj te naredi še močnejšega. Vendar se spominjam, da takrat ni bilo lahko, prisotna pa je bila tudi živčnost. Helios je imel v primerjavi z nami ime in večina domžalske populacije je bila na njihovi strani. Vse to je mene naredilo močnejšega,« pojasni Matej.
Članska ekipa hitro napredovala in v sezoni 2015/2016 letala med prvoligaško druščino
Med letoma 2006 in 2009 je bil Matej zaradi poslovnih zadev manj aktiven v
klubu. Takrat je večino njegovega dela prevzel Bojan Čad, ki ga je tudi prepričal, naj se ponovno vključi v delovanje kluba. Takrat je njihova ekipa igrala v 3. SKL in Matej si je zadal cilj, da pripeljejo člane v prvo ligo. Že prvo leto so v tretji ligi osvojili drugo mesto in dobili povabilo za nastopanje v 2. SKL, saj se je takrat prvouvrščena ekipa zaradi finančnih težav temu odpovedala: »In smo šli. Že prvo sezono smo dosegli peto mesto, drugo in tretjo sezono smo bili dvakrat drugi ter se uvrstili tudi v kvalifikacije za prvo ligo, kjer smo se na žalost morali boriti z močnima kluboma. V drugi sezoni smo bili kot druga uvrščena ekipa iz podobnih razlogov, ko smo prišli iz tretje v drugo ligo pa tudi zaradi urejenosti kluba in finančne stabilnosti, s strani Košarkarske zveze Slovenije povabljeni v prvo ligo. Zelo velike zasluge, da smo prišli v prvo ligo, ima tudi moja žena, ki mi je pomagala na mnogih področjih. Bilo je namreč veliko dela, da smo prišli tudi do tega rezultata.«
Selitev članske ekipe v Koper, mladinski pogon ostaja v Domžalah
Za krstno sezono 2015/2016, ko so nastopili v prvi slovenski košarkarski ligi, so si zadali visoke cilje, vendar jim ni šlo vse po načrtu. Že na začetku so imeli štiri zaporedne poraze, kar je pomenilo, da je treba nekaj spremeniti. Matej je naredil nekaj sprememb med igrali, trenerji in v strokovnem štabu, kar se je kmalu obrestovalo, saj so končno prišle tudi zmage. »Predvsem pa smo največji uspeh dosegli v februarju 2016, ko smo se uvrstili v finale pokala Spar, kar do tedaj še ni uspelo nobenemu novemu prvoligašu. V zadnjem kolu ligaškega tekmovanja, ki je bila odločilna tekma za obstanek v 1. SKL, smo zmagali proti Portorožu in imeli ponovno zagotovljeno mesto med prvo ligo. Seveda pa je bilo nastopanje v prvi ligi tudi velik finančni zalogaj. Sponzorji in donatorji, ki se jim zahvaljujem iz srca, so prihajali predvsem s prijateljske ravni. Imeli pa smo tudi težave z dvorano, saj smo se morali vedno prilagajati KK Helios. Tu moram poudariti, da nam tudi Občina Domžale ni šla nasproti. Ravno zaradi tega in finančnega vidika smo po koncu sezone prišli do zaključka, da moramo glede na izvrsten rezultat in
ponovno uvrstitev v prvo ligo in glede na okolje, ki nas ni sprejemalo, poskušati najti nekoga, ki bi ta klub na članski ravni prevzel v drugem okolju. Želeli smo najti nekoga, ki bi našo zadevo, ki smo jo gradili 18 let, nadgradil in vodil tako, kot je treba. Hvala bogu, da nas je takrat spremljal Grega Vuga iz podjetja Six, ki mi je predstavil svoje zelo ambiciozne načrte. Z Bojanom sva se strinjala, da se samo članska vrsta preseli v Koper, mladinski pogon pa ostane v Domžalah,« pove Matej.
Odlični pogoji za člansko ekipo se poznajo tudi na rezultatih
Ime članske vrste so spremenili v Sixt Primorska. Matej prizna, da je bila njegova napaka, da niso pri tem imenu dodali še besedo Lastovka, za kar si še zdaj prizadevajo, da bi do tega prišlo. Je pa bistvo vsega, da so člansko vrsto predali ljudem, ki trenutno delajo nadpovprečno dobro: »Naš trud smo s tem res nadgradili. Tudi cilji, ki smo postavili leta 2015, ne odstopajo od začrtane poti. Je pa še nekaj. S prihodom članske ekipe na obalo, je košarkarsko zaživel Koper, ki je bil do tedaj na članski ravni 'mrtev'. To okolje je zaživelo in dalo nov zagon mladim košarkarjem in ljudem, da si lahko ogledajo košarkarske tekme na najvišji državni ravni. To je vsekakor uspeh za Koper. Domžale pa so premajhne, da bi imele dva prvo-ligaša.«
Nadaljevanje poslanstva -razvijanje mladinskega pogona
Mladinski pogon vodi Gregor Vodenik, vključenih pa je 60 članov, ki trenirajo v novi telovadnici Srednje šole Domžale. Prav tako imajo košarkarsko šolo za osnovnošolce, ki poteka v OŠ Radomlje, OŠ Dob in OŠ Moravče. Za mlade košarkarje skrbijo trenerji Luka Logar, Luka Marolt in Luka Cerar.
Za naprej je po Matejevih besedah v Lastovki prioriteta nadaljnji razvoj mladinskega pogona, poskušajo dobiti čim več mladih igralcev, ki bodo igrali košarko z veseljem in da poskušajo razviti kakšnega igralca, ki bi nekoč igral v kakšnih močnih klubih doma ali pa še celo v tujini. Vsi, ki bi se radi vključili v njihovo šolo košarke, se lahko obrnejo na Luko Marolta (031 833 821), pri katerem bodo dobili več informacij. □
28 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
sport
na kratko
JUDO
Najmlajši judoisti Judo kluba Domžale na tradicionalnem prijateljskem tekmovanju Kagami Biraki V Ljubljani je 9. decembra pod sloganom Judo za vse! potekalo prijateljsko tekmovanje za najmlajše ter tudi za judoke s posebnimi potrebami.
Špela Sedlak in Maj Pavliha
Tradicionalno tekmovanje Ka-gami Biraki vsako leto poteka v organizaciji Judo kluba Golovec, kjer se v vlogi organizatorjev in sodnikov preizkusijo starejši tekmovalci. Letos se je turnirja udeležilo 200 mladih judo nadebudnežev iz šestih klubov iz vse Slovenije. Ju-doke sta na tekmovanju spremljala judo učitelja Špela Sedlak in Ervin Fazlic.
Vsi nastopajoči so prejeli spominske medalje in igrico Judo spomin, ob kateri se bodo lahko zabavali s prijatelji in se naučili japonskih besed.
Besedilo in foto: Judo Golovec
ŠAD MAVRICA
Z drsanjem do zdravja
Lanska zima je bila odlična. Mrzla, sončna, zabavna in aktivna. Če se nam tudi letošnje leto obeta tako lepa zima, bo to prava pika na i.
Zato naučimo se drsati! Vsi otroci, odrasli, starejši.
Svež zrak krepi naše zdravje. Več smo zunaj, bolj utrjeni smo s stališča viroz in prehladov. S tem bomo tudi lažje preživeli in doživeli zimo.
V Mavrici bomo drsali. Takoj po prazničnem decembru, vsako soboto od 8.30-10.00 bomo skupaj na ledu na drsališču v Domžalah.
Letos bomo aktivnosti izvajali tudi na drugih lediščih, več preberite na naši spletni strani www.sadma-vrica.si. Prepričani smo, da bomo spet naučili drsati veliko otrok in tudi odraslih. Mladim bomo ponudili prostor na ledišču za organizacijo svoje igre na ledu. Saj se še spomnite, ko smo si vzeli svoj kotiček za kakšen hokej ali podobno. Tega mladim manjka, upamo le, da jih IKT naprave ne zadržijo v posteljah ob 8.30. Starši, bodite dosledni!
Zavedajmo se, da je naše zdravje ključnega pomena. Ob letu, ki prihaja, si tako začrtajmo zdrave cilje in pravo pot. Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Predsednica ŠAD Mavrica Mojca Grojzdek
slamnik@kd-domzale.si
Helios Suns z novim direktorjem
Košarkarji Helios so ob koncu leta oddelali konkretno delo. Hud tekmovalni ritem je bil očitno zanje več kot pravi, saj so v enem tednu, ko so odigrali kar štiri tekme v različnih tekmovanjih, osvojili prav toliko zmag. A to ni bilo vse, kar se jim je zgodilo v decembru.
kk helios suns V domačem prvenstvu so v minulih tednih osvojili tri zmage in en poraz. Najprej je morala premoč Heliosu priznati ekipa Šenčur Gorenjske gradbene družbe (66:62), sledil je poraz proti Petrol Olimpiji (75:84), visoka zmaga proti Roga-
mic, ki je doslej nastopal za beograjski FMP. Pomembna okrepitev pa prihaja tudi v vodstvene vrste. Košarkarski klub Helios Suns iz Domžal je zadnjih letih doživel nekatere večje spremembe, v sodelovanju z generalnim sponzorjem, družbo Helios. Z izdatno pod-
ški (71:45) in za konec še ena visoka zmaga proti Šentjurju (92:68), ki se je zgodila ob koncu norega košarkarskega tedna v Športni dvorani Domžale. Domžalski košarkarji so bili uspešni tudi v pokalu Spar, kjer so dvakrat visoko premagali ekipo ECE Triglav (98:62 in 85:63), v nadaljevanju pa jih konec decembra in v začetku januarja čaka še dvoboj s Petrol Olimpijo.
V mednarodnem pokalu Helios Alpe Adria so se domžalski košarkarji v decembru srečali z ekipo iz Graza, ki je gostovala v Športni dvorani Domžale. Košarkarji Heliosa so bili prepričljivo boljši od avstrijskega nasprotnika, ki je moral priznati premoč Domžalča-nov (93:80). V skupini D košarkarje Helios Suns po novem letu čakata še dve gostovanji pri mednarodnih nasprotnikih, in sicer 10. januarja pri Sluneti in 16. januarja pri ekipi Levicki Patrioti.
Košarkarji Helios Sunsov so se v minulih tednih okrepili na kar dveh področjih. Na igrišču bo ekipi odslej pomagal 25-letni srbski košarkar Božo Du-
je ob tem povedal David Kubala, predsednik KK Helios Suns. Matevž Zupančič, novi direktor KK Helios Suns, pa je dodal: »V slovenskem prostoru ni veliko klubov s takšno tradicijo, zaledjem, infrastrukturo in podporo okolja kot je Helios Suns. Klub se glede na vložek ponaša z dobrimi rezultati in verjetno najmočnejšim mladinskim pogonom v regiji. Delovati v tem kolektivu mi bo v čast, zlasti pa v odgovornost. Vemo namreč, da je klub v preteklem obdobju preživel korenite spremembe na področju financiranja in upravljalne strukture. Prav ta nam nalaga številne izzive tako na poslovnem, tržnem kot tudi športnem po-
dročju, ki se jih bomo izključno z obstoječim kolektivom lotili nemudoma, da v Domžalah ne samo zadržimo nivo delovanja, pač pa ga v naslednjih sezonah tudi dvignemo stopničko višje.« Matevž Zupančič je sicer od leta 2005 deloval pri Petrolu Olimpiji, kjer je sprva skrbel za PR, komunikacije in marketing ter koordinacijo aktivnosti članske ekipe. Leta 2013 je prevzel mesto direktorja kluba, ki ga je uspešno vodil do avgusta 2017. Med tem je več let zastopal klub v različnih mednarodnih organizacijah (Evroliga, Eurocup, ABA liga) in bil aktiven v organih KZS.
poro okolice in občine Domžale je klub uspel ohraniti nivo delovanja kot močan slovenski prvoligaš. Da bi v klubu dosegli zastavljene cilje, se je uprava odločila okrepiti klubsko vodstvo. Na mesto direktorja kluba je bil imenovan Matevž Zupančič. Dolgoletni direktor Domžalčanov Ladivoj Gorjan v klubu ostaja v svetovalni vlogi. »Veseli me, da smo z veliko truda uspeli košarkarsko zgodbo nadaljevati. Da bomo to v skladu s cilji lahko počeli še naprej in še bolj ambiciozno, smo se v klubu odločili za kadrovsko dopolnitev, ki bo zagotovo dodana vrednost že tako uspešnemu in sicer majhnemu kolektivu. Eden glavnih ciljev ostaja ohranitev najboljšega mladinskega pogona v državi, borbena in všečna članska ekipa, ki bo polnila tribune, in posodobljen način poslovanja kluba. Le to lahko Domžalam prinese produkt, v katerega bodo tako navijači kot pokrovitelji zaupali. Ob tem želimo še povečati vključevanje lokalne skupnosti v naše delovanje, ki mora biti sodobno, transparentno in ambiciozno,«
Srečno 2018
Leto je naokrog in novo pred nami. Naokrog smo ponovno tudi ihanski tekači in biatlonci, ki smo zares vrhunsko zapečatili leto.
smučarski klub ihan Naš pečat leta 2017 izkazuje naziv najboljšega slovenskega biatlonskega kluba v naši deželi. Pred nam pa je že novo leto 2018 in nova zimska sezona, polna pričakovanj. In kako ne bi bila. Naš dolgoletni pečat v slovenski smučariji daje garancijo za nove in nove uspehe. Seveda si jih želimo kar največ, pa naj bo to v naši deželi kot tudi onkraj meja. Naša zgornja meja v letu 2018 so zagotovo februarske zimske olimpijske igre, kjer upamo, da bo naš biatlonsko-tekaški pečat uspešno odtisnjen.
Tudi vam, spoštovani občani, člani SK IHAN, želimo kar največ uspehov v letu 2018!
Več o naših pričakovanjih, dogajanjih in uspehih lahko preberete na www.tsklub-ihan.si in na www.face-book.com/SK-IHAN-teki-in-biatlon.
Ekipni državni podprvaki v olimpijskem dviganju uteži
V nedeljo, 26. novembra 2017, je v prostorih KDU Olimpije potekal finale ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži.
MKK
Zgodovinski uspeh Klare in Lane iz Plesnega kluba Miki
V tednu od 20. do 25. novembra je v Riesi v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v show danceu. Prvenstva so se udeležile tudi plesalke Plesnega kluba Miki, med drugim izvrstni članski plesalki in aktualni evropski prvakinji Klara Senica in Lana Smolnikar.
plesni klub miki Mladinsko kategorijo je zastopala formacija s koreografijo Prisoners of Time trenerke in koreografinje Maje Vidonja, ki si je po uvrstitvi v polfinale priplesala odlično 8. mesto. Ponovno pa sta dejstvo, da si zaslužita naziv vrhunskih plesalk, dokazali tudi članski plesalki Lana in Klara. Lana si je med ogromno konkurenco solistk kot edina Slovenka s koreografijo Jana Ravnika priplesala finale. Končna uvrstitev je bilo odlično 6. mesto. S Klaro sta se tudi med duo članicami uvrstili v finale in se zavihteli na najvišjo stopničko ter si priplesali naslov svetovnih prvakinj. Uvrstitev je vrhunska, ker sta prvi slovenski zmagovalki v tej kategoriji. Klara in Lana sta vrhunski plesalki, aktualni evropski in svetovni prvakinji, ki se bosta udeležili tudi svetovnega prvenstva v jazz baletu in modernu na Poljskem.
Naši plesalci so se iz Riese vrnili z enkratnimi rezultati, ki so posledi-
ca predanosti, trdega dela in podpore staršev. Hvala staršem za zaupanje in podporo. Čestitamo plesalcem, trenerjem in koreografom, ponosni smo na čisto vsakega izmed vas.
Karin Lisjak
tak domžale Nastop v finalu je bil rezerviran samo za najboljše tri ekipe, ki so skozi vso sezono dosegle največ točk. Med njimi je bila tudi ekipa TAK Domžale. V finalu je domžalski klub suvereno ohranil prednost iz prejšnjih kol. Tako so se lahko veselili naslova ekipnega državnega podprvaka v olimpijskem dviganju uteži. Za ekipo TAK Domžale so nastopili: Anže Kosmač, ki je v potegu kar na moč dvignil 115 kg, in enako v sunku 135 kg. Nejc Orešek, ki je pred kratkim osvojil mednarodno prvenstvo Ljubljana Open, je v potegu zmogel 110 kg in v sunku 125 kg, Valentin Orešek poteg 107 kg+125 kg, Boštjan Peterca 97 kg+125 kg in še komaj 17-letni Jaka Zagar, ki je spet postavljal kadetske državne rekorde. V potegu je dvignil 87 kg in v sunku 109 kg. TAK Domžale je tako na tekmi skupaj dosegel 1326 točk, kar je tudi na sami tekmi pomenilo 2. mesto pred ljubljanskim Jeklom. Prvo
mesto je zasluženo osvojila KDU Olim-pija, ki je z rezultatom več kot 1550 točk najverjetneje dosegla najboljši ekipni rezultat v več kot 60-letni zgodovini olimpijskega dviganja uteži v Sloveniji. Sezona ekipnih tekmovanj je tako v letu 2017 končana. Predsednik TAK Domžale Ivan Peterca po tekmovanju ni mogel skriti zadovoljstva. Kot je povedal, je bila sezona dolga in naporna vendar izvrstna. Poleg organizacije mednarodnega tekmovanja v Domžalah je ekipa TAK Domžale uspešno nastopala tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako so na močnem mednarodnem turnirju v Somborju jeseni osvojili tretje mesto. Poleg tega pa je pohvalil tudi žensko ekipo TAK Domžale, še posebno Petro Pavlič, državno prvakinjo, in veteranski del ekipe, ki je pred kratkim z mednarodnega tekmovanja Alpe-Adria prinesel bronasto odličje.
V. O.
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
ŠPORT
Petletnica delovanja in lepi uspehi v letu 2017
Leto 2017 je bilo v našem klubu jubilejno. Praznovali smo petletnico obstoja kluba, izvolili novega/starega predsednika, deklice in dekleta pa so nas ponovno razveseljevala z lepimi predstavami na igriščih.
žnk Radomlje ŽNK Radomlje je bil ustanovljen leta 2012 in je v letošnjem letu praznoval petletnico obstoja. To je pomenilo tudi, da se je prvemu vodstvu s predsednikom Urošem Ju-račičem na čelu iztekel prvi mandat. Volilnega občnega zbora kluba 1. junija 2017 v dvorani KD Radomlje se je udeležilo več kot 50 članov kluba, igralk, staršev in trenerjev. Člani z volilno pravico so soglasno podelili nov mandat staremu predsedniku in mu skupaj z upravnim odborom zaupali klub v vodenje tudi v prihodnje.
Ponovno izjemno uspešni tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju: Pomlad 2017 je ponovno prinesla nekaj izjemnih uspehov. Tekmovalno so vse naše ekipe in selekcije tvorile sam vrh slovenskega dekliškega in ženskega nogometa, imeli pa smo tudi reprezentant-ke v vseh slovenskih reprezentančnih selekcijah, ki so skupaj s soigralkami več kot uspešno zastopale barve naše države. V klubu namenjamo veliko pozornosti tudi organizacijskemu področju. Ponovno smo gostili turnir UKI Cup, ki je bil prvič organiziran v dveh dneh, saj je bilo število prijavljenih ekip tolikšno, da je bilo treba enodnevni turnir podaljšati za en dan. Dva tekmovalna dneva, 33 moštev iz 14 klubov, več kot 350 igralk, 107 odigranih srečanj in 347 doseženih zadetkov - to je le delež celotnega turnirja. Ob vseh pohvalah in lepih gestah gostujočih ekip lahko zatrdimo, da je bil turnir odlična promocija ženskega nogometa tako v Sloveniji kot izven naših meja.
Poleg UKI CUP-a smo v našem klubu v letu 2017 izvedli tudi vrsto pro-
iL» 9 :t

Veselje članic z navijači po zmagi nad Olimpijo
Deklice U11
Tudi ob zaključku leta odlični namiznoteniški uspehi
Potekala je cela kopica tekmovanj, številnih zaradi omejitve dolžine prispevka niti ne moremo omeniti. Tekmovanja in uspehi so potekali na vseh nivojih, od regijskih pa vse do mednarodnih.
mocijskih aktivnost v obliki igralnih in festivalnih dni. Enega izmed njih, ki je potekal na Virtusu v Šmarci pri Kamniku, se je udeležilo kar 150 deklic in deklet, vse od petega leta starosti naprej.
V klubu veliko pozornosti namenjamo strokovnemu izobraževanju trenerskih kadrov in tako so se naše trenerke in trenerji izobraževali na različnih področjih. Da je naša družina vse večja, kažejo tudi podatki, da imamo v ŽNK Radomlje kar sedem glavnih trenerk/trenerjev in šest pomočnikov.
Impresivna prva polovica sezone 2017/18: S sezono 2017/18 smo v svoje vrste pripeljali nekaj novih obrazov. Pridružil se nam je športni direktor Marko Kous in novi trener deklic U17, dobri znanec radomeljskega nogometa, Gregor Mohar.
Z novim trenerjem in športnim direktorjem se je klubu pridružilo tudi lepo število perspektivnih mladih igralk, ki so svoje znanje dokazovale skozi jesenski del na zelenicah. In
bilo je kaj videti. Čeprav v mlajših selekcijah rezultati niso v ospredju, velja omeniti, da se naše najmlajše deklice do 9 in do 11 let odlično merijo v ligah s fanti, ekipi deklic do 13 in do 15 let sta končali jesenski del brez poraza in na vrhu lestvic. Ekipa deklet do 17 let je morala enkrat samkrat priznati premoč in po polovici sezone zaseda 2. mesto v državi, članice pa so presenetile celotno nogometno javnost in po zmagi proti državnim prvakinjam ter odigrani polovici sezone vodijo na prvenstveni lestvici, poleg tega pa so se zanesljivo uvrstile tudi v polfinale pokala Slovenije. Tu je še rekreativna ekipa, ki prav tako zelo uspešno zastopa radomeljske barve v rekreativni ligi.
ŽNK Radomlje ima v svojih vrstah tudi zavidljivo število reprezentantk, več kot 17 jih je leta 2017 zastopalo slovenske barve v kvalifikacijah za evropska in svetovna prvenstva. Reprezentancama deklet do 17 in do 19 let se je drugo leto zapored uspelo uvrstiti v elitni del kvalifikacij za EP, ženska članska reprezentanca pa po pričakovanjih nastopa v težki kvalifikacijski skupini za SP 2019.
Več o delovanju kluba si lahko preberete na spletni strani www.znk-ra-domlje.si in družabnih omrežjih face-book, instagram in twitter.
Naj ob tej priložnosti vsem bralcem, obiskovalcem, navijačem, igralkam, staršem in ostalim, povezanim z našim klubom, zaželimo zdravo, uspešno, srečno in radosti polno leto 2018.
Vsi za šampionke rumene!
Uroš Juračič Foto: ŽNK Radomlje
OBVESTILO
Vse novice, ki jih zaradi pomanjkanja prostora nismo uspeli objaviti v tej izdaji glasila Slamnik, bodo objavljene v naslednji številki. Zahvaljujemo se vam za razumevanje! Uredništvo
namizni tenis Naša reprezentantka Ana Tofant je v začetku decembra odšla na svetovno mladinsko prvenstvo v Italijo (Riva Del Garda) in dosegla odličen uspeh. V mešanih dvojicah je s Shah Manush Utpalbhai (Indija) prišla med 16 na svetu, v posameznem delu pa se je uspešno prebila iz kvalifikacij v finalni del in zaključila med 64 najboljšimi.
V Izoli je potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Naša Katarina Stražar je na tem turnirju v kategoriji mladink zmagala, Tara Kobetič je dosegla 5. do 8. mesto. Pri mladincih je tretje mesto osvojil Rok Trtnik, 5. do 8. mesto pa Aljaž Frelih in Tim Pavli.
Na Muti je potekal 1. članski TOP turnir RS. Tekmovalci in tekmovalke so bili razvrščeni v tri kakovostne skupine z osmimi tekmovalci, ki so se pomerili vsak z vsakim. Pri članicah
je Ana Tofant v prvi jakostni skupini zanesljivo zmagala in z doseženim 1. mestom dokazala, da je povsem upravičena članica slovenske ženske članske reprezentance. Žal pa ni nastopila Katarina Stražar (v tem času je bila na tekmovanju v Splitu na kvalifikacijskem turnirju za olimpijado). Pri članih sta Andraž Avbelj in Aljaž Fre-lih igrala v drugi kakovostni skupini; Andraž je osvojil prvo, Aljaž pa četrto mesto. Rok Trtnik je zanesljivo zmagal v tretji jakostni skupini.
V Tržiču je potekal 1. mladinski TOP turnir RS. Naši igralci in igralke so se spet izkazali z odličnimi rezultati. Katarina Stražar je pri mladinkah zmagala v prvi jakostni skupini, Tara Kobetič je bila druga, Nika Ko-betič pa sedma (obe v drugi jakostni skupini). Pri mladincih je v prvi jako-stni skupini Rok Trtnik osvojil 3. me-
Naši najmlajši v Namiznoteniški sekciji Mengeš, skupaj s trenerjem Davidom Orešnikom
sto, Aljaž Frelih pa sedmo. V drugi kakovostni skupini je Tim Pavli zasedel 7., Bor Rutar pa 8. mesto, v tretji kakovostni skupini je Borut Prezelj osvojil drugo mesto.
Še nekaj ligaških in pokalnih novic. Naša prva ekipa, ki igra v prvi slovenski namiznoteniški ligi, je po zaključku jesenskega dela na šestem mestu. Naša druga ekipa, ki igra v drugi ligi, je trenutno na tretjem mestu. V pokalnem tekmovanju sta tako naša prva moška ekipa (Klemen Jaz-bič, David Orešnik, Andraž Avbelj) kot tudi ženska ekipa (Katarina Stražar, Vita,Tara in Gaja Kobetič) dosegli lep uspeh in se obe uvrstili v finalni del tekmovanja (Final Four), kjer bodo nastopile najboljše štiri ekipe v Sloveniji ter se med seboj pomerile za zmago v pokalnem tekmovanju.
Naš igralec in reprezentant Luka Trtnik je 6. decembra 2017 prejel dve nagradi:
-	nagrado za perspektivnega mladega športnika leta 2017 med invalidi
-	bronasti znak za dve zlati medalji na evropskih igrah U21 za mlade v Genovi.
Povabljen je bil tudi na sprejem za najuspešnejše športnike v 2017 k predsedniku države Borutu Pahorju in dva dni pozneje tudi k županu mestne občine Ljubljana Zoranu Jankovicu.
Vsem bralkam in bralcem Nami-znoteniška sekcija Mengeš želi prijetne praznike ter srečno in zdravo v letu 2018.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
Disco na drsalkah!
Zadrsajte ob zvokih glasbe iz 80-ih In 90-ih let!
DRSALISCE DOMŽALE 26. JAMAR 20ir OD 18. DO 22. URE
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO
DOMŽALE

36 I slamnik	številka 12 I december 2017 I letnik lvii
šport
slamnik@kd-domzale.si
Osrednja slovenska liga
Bor Dob četrti, v 1. ligi poudarek mladim Domžalčanom
šah V 18. osrednji slovenski ligi, ki je potekala od 14. septembra do 11. novembra, je v super ligi med osmimi ekipami dokaj zasluženo zmagala Komenda Popotnik, pred Vrhniko in Igom, slednji nastopata tudi v državni ligi. Bor Dob je osvojil lepo četrto mesto, prve tri ekipe pa so odstopale tudi glede moči svojih zasedb. Ker gre za
go zasedbo Trzin Buscotrade so zaostali za poldrugo točko, bili pa so pol točke pred DU Kamnik in Loko pri Mengšu. Med mladimi velja omeniti Rudija Ole-nika Čampo, ki je v glavnem na višjih deskah iz sedmih partij zbral pet točk. Kaja Grošelj pa iz petih tri točke. Aleš Klander je v treh partijah ugnal vse nasprotnike, Jerneja Grošelj pa je iz dveh
Bogdan Osolin z mladim šahovskim upom Janom Šubljem, članom Komende
prijateljsko ligo, so tudi tokrat Bor Dob okrepili igralci iz nekaterih drugih klubov. Boštjan Jeran je na prvi deski osvojil tri točke iz sedmih partij, Jože Skok pa tri in pol iz šestih in bronasto kolajno na drugi deski. Boris Skok je prejel srebrno kolajno na tretji deski, izkazal se je tudi Bogdan Osolin, ki je na četrti deski zbral tri točke iz štirih partij in srebrno kolajno. Solidna sta bila tudi Zoran Majcen, ki je iz treh partij ekipi priboril dve točki, Viktor Hribar pa iz dveh točko, kapetan je bil Edo Bohorč. Vrstni red: Komenda Popotnik 20,5, Ig 19,5, Vrhnika 18, Bor Dob 14,5, Višnja Gora - Stična 13, Trzin Buscotrade 11, Klinični center 10, Komenda Pogi 5,5.
V 1. ligi je letos nastopilo 11 ekip, odigrale so devet kol. Šahovsko društvo Domžale je tokrat prijavilo predvsem mlajše igralce, ki bodo sčasoma nadomestili starejše; odigrali so 20 partij, bolj izkušeni pa 16. Domžalski podmladek se je dobro odrezal, saj je le malo manjkalo, da niso osvojili prvega mesta in se uvrstili v super ligo. Za dru-
DRSALISCE DOMŽALE
PROGRAM DOGODKOV NA DRSALIŠČU DOMŽALE
JANUAR 2018
12.1.2018, ob 17. uri:
Odprtje razstave »Zimske radosti«
Spremljevalni program: otroški recitali, zgodbe, nagrade za sodelujoče
26.1. 2018, od 18. do 22. ure:
Disco na drsalkah ob glasbi iz 80 in 90-ih let
Vsak torek v januarju, obi8. uri
Učenje drsanja za vse generacije

FEBRUAR 2018
10. ali 17.2. 2017
Rekreativni hokejski turnir (točen datum bo določen naknadno) 13.2.2018, ob 17.30
Drsalna revija z mladimi drsalci in predstava na drsalkah z OŠ Preserje pri Radomljah
Vsi dogodki na drsališču v Športnem parku Domžale so brezplačni.
Uspeh domžalskih karateistov na državnem
prvenstvu
V soboto, 18. novembra 2017, je bilo težko pričakovano državno prvenstvo za dečke in deklice v športnih borbah, katah in ippon kumiteju.
sankukai karate klub domžale
Za mesto na državnem prvenstvu so se morali otroci dobro odrezati na izbor-nih regijskih tekmovanjih. Iz domžalske regije se je naprej uvrstilo prvih pet iz vsake kategorije.
doval in si tudi na državnem prvenstvu zagotovil naziv državnega prvaka.
Tudi med starejšimi dečki smo imeli kar nekaj uspešnih tekmovalcev. Vsak v svoji kategoriji sta sto-
Vsem za dosežen uspeh iskreno čestitamo in jim želimo veliko zagnanosti še naprej!
Na pragu novega leta naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči in ubrati prave pot. Ve-
osvojila točko. Med izkušenejšimi je Dušan Bošter v sedmih kolih zbral pet točk. Jure Plaskan je kot kapetan ekipe na prvi deski dobil vse tri partije, Petra Grošelj iz treh partij dve točki, Lan Turek Timotej poldrugo točko iz dveh partij, Špela Orehek je odigrala le eno partijo in jo zmagala. Ob tem velja poudariti, da so Jure, Špela in Lan mentorji domžalskih mladcev, torej njihovi trenerji. Vrstni red: Trzin Buscotrade 2 25, Domžale 23,5, DU Kamnik in Loka pri Mengšu s po 23, ŠK Ljubljana 21, Dom in Agencija za nepremičnine 18,5, Vrhnika 2 17,5, Bor Dob 2 16,5 itd.
Na zaključnem turnirju v pospešenem šahu konec novembra je med desetimi ekipami znova slavila Komenda Popotnik, pred ŠK Ljubljana in Trzinom Buscotradeom 2. Bor Dob je bil četrti in je le za las zgrešil tretje mesto, saj je bil ves čas med vodilnimi, a je v zadnjem kolu igral le nedoločeno z Višnjo Goro - Stično. Ligo je vodil državni sodnik Franc Poglajen, ŠK Komenda.
Jože Skok
Ko so se v soboto tribune kočevske športne dvorane polnile z gledalci, telovadnica pa z neučakanimi karatei-sti, je napetost iz minute v minuto naraščala. Prav vsi otroci so se od izbor-nih tekem naprej vneto pripravljali na državno prvenstvo, kjer so si želeli čim višje uvrstitve. Kar nekaj domžalskih karateistov je bilo takšnih, ki jim je to tudi uspelo.
Že med najmlajšimi se je odlično odrezal Rok Čater, ki je po prvem mestu z aprilskega državnega turnirja dokazal, da je s tehniko še napre-
pničke osvojila Jaka Savšek in Urh
Brodar, ki sta prejela bronasto medaljo, še stopničko višje pa je stopil Tristan Urbanija, ki je postal državni podprvak.
Za uspeh med dekleti je poskrbela Julija Štempelj, ki je z lanskoletnega državnega prvenstva dodala še mesto višje in tako postala državna prvakinja v katah med starejšimi deklicami.
Medalje so domov prinesli tudi kadeti Jan Janez Grabnar, Anže Žalec in Patrick Blagus Basarič, ki so se vsak v svoji kategoriji veselili 3. mesta.
sele praznike in vse dobro v novem letu 2018 vam želijo člani Karate kluba Domžale.
Tjaša Š. Savšek
OBČINA DOMŽALE
Deseti pokal Krajevne skupnosti Dob
Mladi boksar Dob - Mi smo dobrodelni
klub borilnih veščin domžale
V začetku decembra je Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob organiziral prireditev za 10. pokal KS Dob v ekshibicijskem boksu. Prihodke pokala so namenili v dobrodelni namen, hkrati pa so zbirali hrano v okviru Anine zvezdice. Med udeleženci sta bila Marija Ravnikar, predsednica, in Feliks Lampret, podpredsednik sveta KS Dob, ki sta udeležencem podelila diplome za uspešne borbe, predvsem pa za pogum in srčnost. Udeleženci so se razveselili tudi obiska olimpijca Andraža Vehovarja.
Rekreativci so se pomerili z Big gloves rokavicami in vso zaščitno opremo. Vsi po vrsti so prikazali veliko hrabrosti, srčnosti in želje, da tudi sami prispevajo k dobrodelnosti, ki je bila rdeča nit 10. pokala KS Dob.
Izkupiček od prireditve, klub se je v ta namen odpovedal tudi nakupu pokalov, je bil v prvi vrsti namenjen Maticu Keržanu za nakup nožne proteze, svojo plemenitost in srčnost pa so prisotni pokazali tudi z zbiranjem hrane v okviru projekta Anina zvezdica. Prepričani so namreč, da na tak
način lahko pomagajo polepšati decembrske dni socialno ogroženim.
Klubu Mladi boksar Dob za izjemno plemenito dejanje iskrene čestitke, v njihovem imenu pa še iskrena hvala naslednjim donatorjem: Mn group, Foto Zalaznik, Foto Rok Majhe-nič, Krajevni skupnosti Dob, Osnovni šoli Dob, Koželj Dob, Domzalec.si, Arhitekturnemu biroju 3OINK Jure Bencina, s. p.
Vsem pa srečno 2018!
Vera Vojska Foto: Rok Majhenič
LETNIK LVII | DECEMBER 2017 I ŠTEVILKA 12	slamnik | 37
slamnik@kd-domzale.si	^J^JJ^^^^E
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 96. letu sklenila naša draga sestra in teta
Ivanka Gorenc
rojena Vojska (12. 5. 1922 - 8. 12. 2017), Mavsarjeva Ivanka iz Doba pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem Induplati Jarše, prijateljem in znancem ter članom ZB za vrednote NOB Dob - Krtina za izrečene tople besede, darovano cvetje, sveče in udeležbo pri slovesu ter na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena praporščakoma krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Dob - Krtina in Društva upokojencev Domžale. Zahvaljujemo se tovarišici Veri Vojska, predsednici ZO ZB za vrednote NOB Dob - Krtina, za lepe besede izrečene ob uri slovesa.
Zahvala tudi osebni zdravnici dr. Mariji Starbek, patronažnim sestram in ekipi dr. Renate Rajapakse iz Urgentne službe ZD Domžale za hitro in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala g. župniku Juretu Ferležu, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču za obred, opravljen z veliko pietete. Še enkrat vsem in vsakemu posebej lepa hvala!
Vsi njeni
k
Tam na koncu mavrice, tam med zvezdami nekje iščem meni drag obraz. Ko ne vem, kako, ne kam, v temni noči veter mi prinese vajin glas...
Marija in Pavel Starin
14. 12. 2012- 3. 2. 1993
Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prižigate sveče in ju skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Hči Boži z družino

Vsaka mama je prava mama dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša mama, babica in prababica
Gabrijela Iglič - Ela
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem članom in članicam narodnih noš ter gasilcem GD Domžale za poslovilne besede, prav tako pa tudi članom Društva upokojencev Domžale in domžalskemu župniku za obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
Drugega januarja 2018 bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mati in sestra
Jelka Novak
roj. Velepič
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem grobu v Dobu ali se je na kakršenkoli način spominjate.
Žalujoči: mož Vinko, sin Fredi in sestra Anica
Čas je, Gospod, poletje je zašlo, zagrni z dolgo senco sončne ure. Vetrove zakotali čez zemljo. (Rainer Maria Rielke)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenila naša draga sestra in teta
Frančiška Čad
iz Domžal, Župančičeva ulica 7
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in boste postali ob njenem grobu.
Njeni domači
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast, brat in stric
Jože Rojc
z Rov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom z Rov in iz Podgorja za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se župnikoma g. Jarcu in g. Rojcu ter Pogrebni službi Vrbančič za lep obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Tu ljubljen si bil iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer zdaj si doma.
ZAHVALA
Tridesetega novembra je v 90. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot naš oče, dedek, pradedek, brat in stric
Rudolf Dokl
Doklnov ata iz Ihana
Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, maše in ostale darove. Hvala nevrološki kliniki za skrb in nego, Pogrebni službi Vrbančič in župniku dr. Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen obred ter Mojci za izdatno pomoč.
Pogrešamo te!
Štirje sinovi, snahe, 10 vnukov, 13 pravnukov, prijateljica Rika, sestra Dragica in nečaki
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu
ZAHVALA
V oktobru se je v 93. letu od nas poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta in svakinja
Vida Hiršman
z Vira, Umekova ulica 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za sveto mašo. Iskrena zahvala njeni osebni zdravnici dr. Ložarjevi, ki je bila vedno pripravljena pomagati, patronažni službi Domžale, ga. Miri Savnik za vse nasvete in pomoč v njenih zadnjih dnevih. Iskrena hvala gospodu župniku Aleksandru Ureku za njegove obiske pri mami, lep pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem za doživeto petje. Zahvala ga. Tanji iz Zavoda za pomoč in nego na domu Comett za prijazno oskrbo mame v zadnjih dneh. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Vesel.
Vsi njeni
Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker vaju Ljubica in Milan več v naših domovih ni.
V SPOMIN
26. oktobra je minilo 10 let in 14. januarja 2018 bo minilo 10 let, odkar sta nas zapustila
Ljubica in Milan Prelovšek
Zahvaljujemo se vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Njuni najdražji
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je 22. oktobra 2017 zapustila draga žena, mami, sestra, teta, tašča, babica in prababica
Ana Iskra
iz Domžal, upokojenka Induplati Jarše
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala patronažni sestri Poloni Kunstelj ter osebju infekcijske klinike, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem, gospodu župniku in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
Domžale, Kamnik, Rakek, Stahovica, Radovljica, Brdo pri Ihanu, Trbovlje, Cleveland
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je od nas poslovil
Marijan Lavrič
po domače Fikov Marjan iz Srednjih Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, gasilcem, narodnim nošam, pevcem, rogistom, gospodu župniku, Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Vijolica.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, teta
Ana Pestotnik
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in spremstvo k večnemu počitku.
Zahvala g. župniku Juretu za lep pogrebni obred. Hvala ga. Slavki Pučko z Vira in ga. Mariji Mujdrica s Škrjančevega, ker sta bili njej in nam v veliko pomoč.
Vsi njeni
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
28 | slamnik
objave
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
OBVESTILO O RAZPISU ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNICE, ŠPORTNIKE IN ŠPORTNE DELAVCE TER DRUŠTVA OBČINE DOMŽALE V LETU 2018
Tudi v začetku leta 2018 bomo podelili priznanja na področju športa. Priznanja športnikom in športnim delavcem bomo letos izbirali po novih smernicah, ki smo jih pripravili skupaj s strokovnim svetom Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Priznanje je nagrada in javno priznanje uspešnemu delu, mnogokrat tudi odrekanjem, vendar smo prepričani, da za tem stoji predvsem ljubezen do športa in dela, ki ga opravljate.
Pri tem pa, poleg športnic in športnikov, ne gre pozabiti tudi na ljudi iz ozadja. To so ljudje, ki so vedno prisotni in si zaslužijo priznanje za svojo aktivnost, ki vpliva na vse nas.
S ciljem javno predstaviti te osebnosti in društva, objavljamo razpis novih smernic za posredovanje predlogov, na podlagi katerih bodo izbranim na zaključni slovesnosti 14. 2. 2018 v Športni dvorani Domžale, ob bogatem kulturnem programu, podeljena priznanja. Prireditev bo vodil Domen Valič.
Prepričani smo, da je v množici uspešnih domžalskih športnic in športnikov, članov domžalskih športnih društev, tudi letos mogoče izbrati tiste, ki so v minulem obdobju največ prispevali k promociji športa, ne samo na občinskem, ampak tudi državnem in svetovnem nivoju.
Te športnike, športnice in športne delavce zagotovo najbolj poznate sami, zato je pred vami odgovorna naloga, da jih prepoznate, če je potrebno se na društvenem nivoju odločite za najožji izbor potencialnih prejemnikov priznanj ter jih vpišete na priloženi prijavni obrazec. Strokovni svet bo sprejel končne odločitve za podelitev priznanj tistim, ki so zaznamovali leto 2017. V pomoč pri izbiranju kandidatov so priložene tudi smernice, ki imajo zapisane kriterije. Prosimo vas, da izpolnite vsa zahtevana polja, da bo delo potekalo hitreje, tudi zaradi prireditve, da bodo vaši izbrani kandidati imeli enakovredno pozornost kot ostali. Celotni razpis, kjer so opisane smernice za izbor, obrazci za prijavo in datumi, do kdaj je treba oddati prijave, se nahaja na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.sport-domzale.si.
Športni pozdrav!
Uroš Križanič, direktor Zavod za šport in rekreacijo Domžale
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA LETO 2018
Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture za leto 2018.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 19. januarja 2018.
Številka: 614-2/2017 Datum: 18. 12. 2017
Občina Domžale, župan Toni Dragar
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV V LETU 2018
Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2018.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 19. januarja 2018.
Številka: 122-16/2017 Datum: 18. 12. 2017
Občina Domžale, župan Toni Dragar
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
V	LETU 2018
Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev v letu 2018.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 19. januarja 2018.
Številka: 6710-8/2017 Datum: 18. 12. 2017
Občina Domžale, župan Toni Dragar
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI
V	LETU 2018
Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi v letu 2018.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 19. januarja 2018.
Številka: 600-12/2017 Datum: 18. 12. 2017
Občina Domžale, župan Toni Dragar
MALI OGLASI	
Najboljše inštrukcije vseh predmetov v Domžalah. Jaka - Zoisov štipendist. t: 070 725 776	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816	
	Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pra-tneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357	
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slammk@kd-doiTizale.si	
SIMfiX
Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
ODBOR ZA OBČINSKA PRIZNANJA, PROSLAVE IN PRIREDITVE
v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2018
Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2018 na naslov Občina Domžale, Občinski svet, Ljubljanska 69, 1230 domžale.
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
•	podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru pravne osebe, še kontaktno osebo, v kolikor je to mogoče,
•	podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo,
•	vrsto priznanja in utemeljitev predloga.
Obrazce in navodila lahko najdete na spretnem naslovu www. domzale.si ali v tajništvu Občinskega sveta soba št. 35/I.
Predsednik odbora Joško Korošec
TOČEN NAZIV PREDLAGATELJA
(ime in priimek oziroma naziv pravne osebe): _
(naslov, telefon in v primeru, da je pobudnik pravna oseba, kontaktno osebo):_
PODATKI O KANDIDATU ZA PREJEM PRIZNANJA
Ime in priimek (oziroma naziv pravne osebe):
Rojstni podatki v primeru fizične osebe: _
Naslov, telefon, (in v primeru pravne osebe, kontaktno osebo):
VRSTA PRIZNANJA: _
Podrobna utemeljitev predloga:
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.com
flVTODEU - flVTOMEHfflilKf? - VULKfVilZERSTVO
Datum:
Podpis (žig)
LETNIK LVII | NOVEMBER 2017 I ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
IV v
voščila
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Golobi
Slovenci se premalo
zavedamo
svojih praznikov
Seveda, prazniki so zato, da imamo dela prost dan, pomisli marsikdo izmed nas. Pa so res samo to? Pa poglejmo v slovar slovenskega knjižnega jezika, ki navaja: »Praznik je dan, ko se navadno ne dela, in je posvečen kakšnemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj.«
Slovenci smo kot narod že stoletja častili praznike, ki so bili povezani s skupnostjo ali državo, ki smo ji pripadali. Leta 1991 smo z lastno državo postali nacija in ustoličili nekatere svoje praznike, ki so se nam zdeli vredni
spoštovanja. Tako smo leta 2005 prvič proslavili praznik - dan Rudolfa Maistra, ki pa na žalost mnogih ni dela prost dan, in posledično gre mimo nas, ne da bi se sploh zavedali njegove prave vsebine.
Triindvajsetega novembra 1918 je general Rudolf Maister z vojsko, ki je štela 4000 vojakov in 200 častnikov razorožil zaščitno stražo, oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev, ki so hoteli priključiti Maribor in štajersko Podravje nemški Avstriji. Novembra in decembra 1918 je Maister s soborci zasedel narodnostno mejno območje na Štajerskem in Koroškem. S tem velikim dejanjem je pokazal pogum in odločnost, predvsem pa veliko ljubezen do slovenske zemlje in njenih ljudi.
Morda nam v teh časih manjka pokončnih ljudi, prežetih z neizmerno ljubeznijo do domovine, kakor je bil Rudolf Maister - Vojanov, ki se je rodil 29. marca 1874 v nam bližnjem Kamniku.
Janez Gregorič
Znano je, da v Domžalah obstaja velik problem z golobi, saj so se vsaj zadnjih 10 let tu nemoteno razmnoževali. Pred tem je bila za nekaj časa populacija uspešno zmanjšana z omejitvijo razmnoževanja, ki jo je zagotovila občina. Žal se posegi niso ustrezno ponavljali, zato je v zadnjem obdobju število golobov v Domžalah tako silovito naraslo, da je v nekaterih predelih mesta praktično nemogoče vzdrževati in uporabljati balkone. Golobi tam posedajo, iščejo hrano in gnezdijo, kar seveda pomeni tudi, da puščajo številne in trdovratne iztrebke, kar ni le moteče, pač pa nevzdržno. Vemo, da golobov ne moti niti človeška prisotnost v neposredni bližini, niti jih ne odvrnejo prepre-ke, kjer jih je sploh mogoče namestiti. Najdejo vsako špranjo in vsak kotiček za gnezdenje in razmnoževanje. Pravo nesnago puščajo tudi na naših strehah, kjer agresivnih iztrebkov seveda ni mogoče niti očistiti, zato povzročajo ne le umazanijo, pač pa tudi razjede in propadanje materiala. Poleg tega seveda ne smemo pozabiti še večje nevarnosti, in sicer prenašanja bolezni, ki je izjemno pereč in resen dodaten problem.
Ko smo se s težavo in pobudo za rešitev obrnili na občino, so nas precej lahkotno 'odpravili', češ da je množica golobov na naših balkonih in naših strehah naš problem. Prepričani smo, da ni tako, golobi niso naši, pač pa so javno zlo in predstavljajo zdravstveno tveganje v urbanem okolju občine Domžale.
Po tej poti ponovno apeliramo na občinsko vodstvo, da brez odlašanja pristopi k akciji za zmanjšanje golo-
bje populacije in prispeva k temu, da bodo naša bivališča v Domžalah čista in urejena, okolje pa zdravo in brez nevarnosti za prenašanje bolezni z golobjimi iztrebki.
Prepričani smo, da se bo na poziv rada odzvala tudi bližnja Biotehniška fakulteta ter občini Domžale nudila vso potrebno podporo in sodelovanje pri reguliranju golobje populacije v našem mestu.
V imenu stanovalcev bloka Miklošičeva 2 c
Aleš Pirc in Darko Jovič
Pričakovanja
Novo leto, nova pričakovanja. Tudi občani pričakujemo, da bo naša občina postorila nekaj za izboljšanje prometne varnosti, za spodobnejše razmere na mestni tržnici in pred mrliškimi vežicami ter za ohranjanje spomina na domžalske može in fante, padle v prvi svetovni vojni.
Prometna varnost narekuje nadaljnjo izgradnjo in urejanje ločenih kolesarskih poti. Za kolesarje je najmanj varna vožnja skozi Dob do bencinske črpalke, kjer so prisiljeni deliti edino vozno površino z motornimi vozili. Občani na obeh straneh železniške proge severno od Ljubljanske ceste pa si že vrsto let želijo, da bi občina pristopila h gradnji prehoda pod železniškimi tiri, tudi zaradi šolarjev, ki hodijo v Osnovno šolo Venclja Perka. Občanom prijaznejše nakupe na tržnici bi omogočili z izgradnjo pokrite tržnice na vzhodnem delu tržnega prostora z dodatnimi vsebinami, kakršne
imajo urejene tržnice v drugih mestih. Tudi domžalske mrliške vežice bi potrebovale večji pokriti prostor za pogrebne poslovilne slovesnosti, kadar je slabo vreme.
Nerazumljivo pa je, da Domžale, za razliko od drugih, tudi manjših krajev, nimajo obeležja spomenika z imeni mož in fantov, ki so darovali svoja življenja v prvi svetovni vojni. Čeprav so bili prisiljeni boriti se kot vojaki Avstro-Ogrske monarhije, se moramo njihovih žrtev spominjati kot opomin na tragične posledice vseh nesmislov, ki jih prinašajo vojne.
Če se nam bodo pričakovanja vsaj malo izpolnila, bodo želje za uspešno 2018 uresničene.
Jože Nemec
Zahvala
poštenemu
najditelju
Bilo je v soboto, 2.decembra, ko sem doživela popolno prijetno presenečenje. Potrebovala sem nekaj gotovine, zato sem na bankomatu v Domžalah opravila to storitev. V naglici sem vzela denar, kartice pa ne. Samo poštenemu najditelju ali najditeljici se moram zahvaliti, da imam spet v lasti bančno kartico. Zahvaljujem se tudi Policijski postaji Domžale.
Še enkrat, iskrena hvala in dobro se vrača z dobrim.
S spoštovanjem in srečno v letu 2018!
Zdenka Šraj, Krašnja
f
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Voščila
Otroštvo nas spremlja vse življenje ... Poskrbimo zato, da bo otroštvo vseh naših otrok veselo in lepo. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v letu 2017 in vas vabimo, da tudi v 2018 poskrbimo za prijazno otroštvo vseh naših otrok. Srečno, zdravo in zadovoljno 2018 ter veliko prijetnih praznikov! Zveza prijateljev mladine Domžale
Veliko vas je bilo, ki so vas v letu 2017 v cerkvi na Krtini in v poletnem gledališču na Studencu navdušili kulturni dogodki, posebej pa obisk Finžgarjevega Divjega lovca. Hvala vam za obisk, za lepe misli in pohvale ter za veselje in srečo, ki ste ju delili z nami.
Obiščite nas tudi v letu 2018, v katerem vam želimo veliko dobrih kulturnih dogodkov, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, hkrati pa voščimo prijetne božične praznike.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan
Vsem občanom in občankam želimo prijeten božič ter zdravo in uspešno leto 2018!
Policijsko veteransko združenje Sever Ljubljana, odbor Domžale
Naj bo vsak dan v letu 2018 za vse naše člane in članice ter bralce in bralke Slamnika - dober dan! Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale
Srečno, zdravo in zadovoljno 2018 ter prijetne praznike vam želi in vas vabi na balinišče na Količevem Balinarski športni klub Budničar Količevo
Prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2018 - tudi z našo doma pridelano zdravo hrano. Društvo podeželskih žena Domžale
Naj bo leto, ki prihaja, prežeto s srečo, z zdravjem in ljubeznijo. Želimo vam vesel božič in srečno 2018! Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale
Srečo je treba deliti . Iskrena hvala za vsa plemenita dejanja, prostovoljno delo, pomoč in darovanje krvi v letu 2017. Ostanite srčni in z nami tudi v vseh dneh leta 2018, v katerih naj vas spremljajo sreča, zdravje, osebno zadovoljstvo in toplina prazničnih dni ter doma. Območno združenje Rdečega križa Domžale
Veselje in moč petja je ena sama ljubezen .
Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto z veliko slovenskimi pesmimi in veselimi prazničnimi dnevi vam želi Ženski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale
Letos smo praznovali sedem desetletij našega društva. Hvala za številne čestitke in dobre želje ter za pomoč pri praznovanju. Trudili se bomo, da nam bo tudi v letu 2018 lepo. Pridružite se nam. Vsem želimo srečno, zdravo in veselo ter praznično novo leto. Društvo upokojencev Domžale
Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2018 z veliko prijetnimi prazniki in obiski spominskih slovesnosti vam želi Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina
Vsem občankam in občanom ter ljubiteljem kulture voščimo vesele božične praznike, sreče, zdravja v novem letu 2018 - z željo, da čim večkrat obiščejo kulturne prireditve v Grobljah.
Kulturno društvo Groblje
Naj prav vsem leto 2018 prinese veliko sreče, zdravja, uspehov in prijetnih praznikov. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
Vsem krajanom in krajankam ter občanom in občankam želimo vesel božič, v letu 2018 pa zdravja, sreče in uspehov.
Športno društvo Zlato Polje
Vesel božič in naj bo leto 2018 srečno in zdravo ter uspešno za vse. Kulturno društvo Domžalski rogisti
Srečno in uspešno leto 2018 ter vesel božič in naj vam tudi naš med prinese veliko zdravja. Naj medi! Čebelarsko društvo Krtina, Dob
Tudi v novem letu 2018 naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Združenje borcev NOB Domžale, Marija Majhenič
28 | slamnik
nagradna križanka
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2017/2018
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 15. 1. 2018 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
nagradna križanka 11
Rešitev križanke je: ČUDO
Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2017/2018 v Kulturnem domu Franca Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih:
Anton Cerar iz Domžal Tinkara Rutar iz Trzina Zvonka Slapar iz Pšate
POMOČ: ABNAKI-indijansko pleme iz skupine Algonkinov, ACARA-mesto v brazilski državi Para, IGOROTI-skupno ime za plemena na Luzonu, SORORAT-poročna navada pri nekaterih ljudstvih, da se mož po smrti žene poroči z ženino sestro