a "Proletarec" je delavski list za mislece čitatelje * Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze *s= GLASILO * PRpSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1380. Kaler+4 mm rnrrmmê-rîmmm wallrr. Ifteeemtor «. IM»T. si ihr p«»»l «Ukf »I ( hirsts. III.. vss4er »I»» AH sf ( «sgrrM si Marrk »ré. IKT». CHICAGO, ILL., 21. FEBRUARJA (February 21), 1934. 618 PwMUferd Mfrkly «I W. »«lb Ml. LETO — VOL. XXIX. ŽRTVE, KI NE BODO NIKDAR POZABLJENE KRVNIŠKI RIM V SVOJI STARI MORILNI VLOGI Vatikan odobrava pobijanje "brezbožnih socialistov". — Poostrevanje razrednega boja MORILSKI atentat na socialistično delavstvo v Avstriji — na žene in otrcke — je bil storjen jsnenada na pobudo in urgiranje Mussolinijevega osebnega zaupnika, ki je nastanjen v italijanskem poslaništvu na Dunaju. Napad sta organizirala princ Ernst von Slarhembcrg in major Emil Fey, oba velika tercijalca in vod>2 katoliške fašistične privatne armade "Heimwehr". To je fašistično krilo, ki ima pidpiro Mussolinija in Vatikana. Kaucelar Dillfuss je načrt Za mori-tev socialističnih delavcev odobril. Predno je to storil, se je posvetoval s papeževim nuncijem. Mussolinijev in papežev Rim sta torej glavna krivca za to barbarsko pokolje. Socialistični Dunaj je morju najtežjih ovir in ck 1- ZLOČIN, KI GA ZGODOVINA NIKDAR NE ODPU STI ščin pokazal, da rešitev sical nih problemov ni težka stvar. Postal je vzrr mesto v gozdarstvu in v skrbi za delavski prebivalstvo vsemu sve.u. Proti socialističnemu Dunaju jc stala buržvazija, ker je bila obdavčena v korht delavsk;* ga ljudstva. Zaklel se ic pr rti njemu klerikalizom, prvič ker .ie bil in je na strani izk«>: *š sevalcev, in drugič, ker je socialna demokracija "brezviHS skaM. Socialisti v Avstriji so bili glavni branitelji republike, državljanskih svobodsCln in socialnih pridobitev. Toda Mussolini in papeževa hierarhija noče takih borcev, zato so si izbrali ugoden moment, da jih bi pokončali. To, kar je v tednu z dne 12. februarja počela Dollfus^ova soldateska s pomočjo Star-hembergovega in Feycvega "heimwehra'\ je bil barbarizem najgrse vrste, — klavni-stvo — ki ne bo v cčeh zgod >-vine dobilo nikdar Odveze ne-glede na oproščevanje. ki jih sipata v javnost Rim in klerikalni DolICussov fašizem. Avstrijsko delavstvo je bilo časopisje v Italiji, ki srni pisri le kar mu dovoli Mussolinijev propagandni biro, je vrglo na Mus>olinijev ukaz krivd > za pokolje v Avstriji na Čehoslovaško, češ, da je njena socialistična stranka s pomtijo češke vlade oborožila £chutzbund za vstajo. 2ur-nalisti, kj vrše v Avstriji službo za tujezemski tisk, ni se i potrm prepričali, da je očitek iz Italije neresničen, kajti orožje, ki so ga rabili avstrijski socialisti, je iz svetovne vojne. Tedanja avstrijska vlada ga jim je dovolila, v namenu, da branijo republiko in njeno u-stavo bodisi pred zunanjimi kot notranjimi sovražniki. HuiHoHnijev trik, da bi vrgfl krivd:* za ubijanje žen fn otrok in za rušenje delavskih stanovanj na IJpnaju drugam, sc torej nI posrečil, četudi mu je v razšrjcvanju njegove laži poslušno pomagal madžarski vladni fašizem. Klcrikalno-fašistični napad na delav-tvo v Avstriji je bil ravr'en v namenu, da^ -ilo. ki ji je zgodovinski razvoj dol čil, da zgradi nov gospodarski red na razvalinah propadajočega kapicalizma. S Nerazrušljiv spomenik avstrijskih delavcev Avstrijski kancelar Dollfuss je s svojimi ftva ni se konec, pride dan, ko bo proletari- faiističnimi oprodami in na urgiranje Mu»- je t za vse te zlccine temeljito obračunal. — solinija ter Vatikana vprizoril klavniiko pi- Na stilti je tneetna hiša, zaznamovana a suli- rovanje nad avstrijskimi delavci, ki bo eden co, in nekaj drugih javnih poslopij, na ^V ¡str«*! največjih krvavih madežev v zgodo- tere fo navalili fašistični krvniki, da izfe-^ vini zatonjujočega kapitalizma. Ker člova- nejo in pomore socialiste. Ogromen japonski budžet v prid militarizma in vojne DVA NAČINA, KAKRŠNA NE PRIVEDETA V BLAGOSTANJE Naj prvo znizevanje plač—potem "mednarodna" inflacija—oboje na stroške delavcev zavratno napadeno zalo se topovi. *-anatami, s plini in vi pri svoji najboljši volji ni moglo postaviti v bran v toliki meri, da bi moglo vsaj računati na možnost zmage. Vlada je zatrla socialistični tisk. Brzojavne naprave, radio, transport, armada, finance, — vse jc bilo pod njeno diktatorsko upravo, ko sc je pričelo pokolje, in zato je bilo socialistično delavstvo brez potrebnih komunikacijskih zvez. Soc. "privatno" armado "Schutz,bundM je vlada stopnjcvajc razobo-roževala in jo končno proglasila nelegalnim. In le s pomočjo te svoje prepovedan? armade se jc socialistično de-i lavstvo berilo proti velikanski premoči svojih sovražnikov blizu teden dni, posamezna čete socialistov pa so ostale v bojnih vrstah dokler nihidki na suhem d:*oča proračun | stično zniževati plače. To sv o- ne pokrivajo vladnih izdat $130,500,000, ali več kot kdaj-; jc početje so-opravičevali z —pi?j v mirnih časih.—Za J argumentom t—da —jim je na v ' j 11 o mornarico jc določenih mednarodnem trgu nemogoče $141,520,000. konkurirati, ako se plače ame- Japonska stremi pistati mi- riških delavcev ne znižajo, litaristično in gospodarski ta- kajti evropski delajo za ma-ko močna, da -»i bo priborila lenkostno mezdo, nadvlado nad Azijo in v ta na- Plače so bile silovito orkub-men igriva imperijalisfin« j ljenc, toda ameriški produkti vplive Anglije in Zod. držav iz *c vseeno niso m^gli prodreti Kitajske ter drugih krajev na na mednarodne trge. Kriza v daljnem vzhodu, in ob enem I ttj detel! se jo večala in ^o- slicami so to silo štrli — neve-doč, da bo vstala nekoč toliko jačja in itvrlila svoje zg:do-vinskii poslanstvo. Rablji, ki po sc okrvaveli s krvjo avstrijskih delavcev, nji-jima v načrtih potisniti tudi so-letala tolikšna, da je «topil na hovih žen in otrok, do komolcev. ne bodo utekli- kazni, četudi si zdaj drug drugemu pripenjajo k lajne za svoja "junaštva". vjetsko Unijo kolikir m>gič? daleč v ozadje Pacifh'nega obrežja. M Norman Thomas proti trgovinski zvezi z I Avstrijo Norman Tb mas je dne 18. feb. predsednika Roosevelta brzojavno pohval, da naj fo no pogaja z avstrijsko trgovski komi I jo, ki je prišla dan preje v Zcd. države. Zažgana "zgodovina Govcrncr drirve Jalis~i v j Mehiki je nedavno odredil se-j žig knjig 8.000 p> Številu. v.j katerih je z;- n ina M^hik"1' — toda pisana s klerika'ncgi i kapitalističnega stališča. "Me-' hiška reviluc\ja h "e, da di-bi mehiška mladina v svojci šole resnično zgodovini svojo dežele", je rekel governer, k) jc naznanil svoj ukrep. pozorišče Rooscvtltov "new d »al". Po dolgem posvetovanju je predsednik sklenil znižati vrednost ameriškemu dolarju , , . . , » v zlatu 7.» nad 10 o(Ut,tkov. vr'sV ttl! V bf(,0< kakof m° kov. Farmarji in industrijalci ■a w«iifftj?n{ain ni>H 11l*lfltWI Pfl rrt iitinU tr j'' 11 rt 11 rTlofltltti nami in visokimi dolgovi ter obrestmi. Vlade pa se bore s problemi tako negospodarsko, da jc ekonomsko življenje čezdalje bolj zavoženo. Zniževanje plač in inflacija sta srcdhtvi privatnih interesov v prizadevanjih, da se ubranijo grozeče propasti. V obeh slučajih je industrijami proletariat edini, ki plača za žungliranjo. Kar se tiče kapitalistov in finančnikov, eni v inflacijah '"gube in drugi dobe, nikomur izmed njih pa ni treba v kru- 1 DESETLETJU povojne agonije jc svet uzrl socialistično stranko v Avstriji in njeno gigantsko tlelo in Dunaju. Niti eno inesto na svetu ni bilo po svetovni vojni izročeno tolikšni bedi kakor Dunaj. In niti eno tUJSEJ ni rešilo toliko težkih problemov tako vzorno, kakor jih je razvozljal Dunaj pod tvojo socialistično Administracijo! V valovih največje niizerije je bila beda omiljena in potem odpravljena, kolikor je bilo v danih razmerah največ mogoče. Namesto v brloge, polna nirčesi, so bile delavske dru zine' poslane v stanovanja, kakršna graditelji bogastev zaslužijo. Ta stanovanja so postala vzor in vzbudila so pozornost in občudovanje vsega sveta. Socialistični Dunaj pa je imel nesrečo, da ga je olik le-palo reakcionarno misleče agrarno prebivalstvo, ki jc slepo sledilo klerikalnim pustolovcem pod krinko, ki blago v tujih deželah vsled tega zelo pocenilo, kajti na eni strani so plače deh.vcev v A-mei iki znižane nad .'10 odstotkov, na drugi jc znižana zlata vrednost dolarja blizu polovico, torej skupni 70 odstotkov rnižanja. Industrijalci v Nemčiji, na reškem, v Angliji, Italiji itd., so alarmirani. Nemški trdijo, da ho tr ba vrednotit nemškemu denarju znižati, v argument pa rabijo isto, kot s.) rabili do poslednjih mesecev amer ški kapitalisti. rajo delavci. Kakor niso mogli rešiti ban-k ntnega kapitalističnega gospodarstva s prejšnjimi ipfla-cijami in ogromnimi po-ojili. tako ga ne bodo z zniževanjem zlate vrednosti raznih denar-n7i enot, in ne z novimi infla-ri jr mi, pač pa povečajo žc tako vs?e.')scžn> j';«,)oriarski negotovost. veltovo inflacijsko politiko če- DELAVSTVO V FRANCIJI ZA ENOTNOST PROTI REAKCIJI Nad milijon delavcev v Franciji jc dne 12. februarja sodelovalo v manifestaciji in več ko toliko v 24 urni generalni ška vlada, ki je znižala vred-»tavkl, ki so jo proglasile socialistične unije, v sporočilo buržva-siji In novi vladi, da rr. francoski preletarijat nc bo pedal nikomur. Dne 1?. februarja pa je delavski Pariz pokopal člane «v> jeva razreda, ki so bili ubiti v izgredih 7.*12. februarja. £«»r rdeče pregmienih krst je bilo v sprevodu, ki sc ?a .v* udeleiilo nad 30.000 tisoč delavcev. Premier Gaston Doumergue je apeliral, da naj ubite delavr* pokopljejo brez manifestacij» rkejra pogreba, toda socialistični in komunistični vodje so apel odklonili. Socialistični shod v Chicagu V torek 27. februarja bo v Prince <"ni shod, na katerčts bodo go* vorili Norman Thomas, 1). VV. PROTESTI PROTI DOLLFUSSU mst s\v;ji zlati kroni okrog 10 odstotk v. Industrijalci v Nemčiji zahtevajo od Hitlerjev? vlade, rla zniža vrednost rei?hsmar-ki, ki je denarna enota pivoj-ne Nemčije, namreč od časa stabilizacije. Nemci se Inflv ( ije silovito bojo, kir fi okusili njene katastrifalne p dc- Hoan in Leo Krzycki. Predso-d val bo pnfesiF Maynard Kruegcr. Profit telefonskega trusta Dobiček telefonskega trusta i* ob zaključku leta znašal $182,000,000. Pogrebe! niso korakali mo'če. Vsak oddelek jc ponavljal dicc, t ' ia ka j na j v očigled i Mednarodni Ženski dan svoja klice in gesla. Na primer: "V ječo s policijskim f.^foin, ki je ukazal streljati na delavce." — "Policijski morilci!" — "Maščevanje." Itd. Oba manifestaciji sta reakcijo salo poparili, ker je uvir'^la, da ima proti sebi silo, katero je nevarno izzivati. inflacije v Zcd. državah. Čo"kem itd. sploh store? Argentina je znižala vredno t svojemu donarju, v naporih. da zviša cene. nH Nedelja 4. marca bo dan socialističnega ženstva. Po vsem svetn se bodo vruli žonski shodi, manifestacija ir. drugo mu "prip:ročila", da naj pre-agitacijske prireditve. I neha z obešanjem jetnikov. Če ko delavstvo je v znak proteza priti fašistični moriV vi delavcev v Avstrji oklicalo dne H. februarja generalni stavko, ki je bila st »xNtc;tna. češki socialisti fo bili avstrijskim sodrugom v tragičnih dneh prošlega tedna v najvoč-jo oporo. Vzeli v zavetje tisoče bojevnikov, ki so se pred navalom vojaštva umaknili preko meje na češko. Angleška vlada je pod pritiskom delavske stranke Doll-fusia "neuradno" posvi rila in V Waršavi si se vršile pred avstrijskim poslaništvom velike clemonstraoije, ki so se razvile v «grede. Socialisti v Chicagu in Iru-god v ZccJ. državah so sklicali protestno t hode, franciška i-cialistična stranka in v!nentu pa si sporočile avstrijskim «odru? m s vije vzrai^veenje na njihovem orlporu in jih zagotovile, da jim o sta ne ji ob strani. Fašizem nima torej ni kakega vzroka, da bi vc*clil t? sv:jc "zmage", ki jc le preddejanjc njegovega končnega peraza. PROLETAREC LUI UM itUrtM a«Uv«k«v« Ijwditva. t I shaja vi#ko «rado. leda j» Jufo.UT««»k» D.U»»W» Ti»k«»M Drvika. C Iticag o, lil. Glasilo Jutoslovansk« Socialisliiuo Zvaao. NAKOf NINA v /»dinjrnih dršavsk sa celo leto $3.00; I *u pol leta $1.75; *u četrt leta $1.00. Inotematvo: aa celo leto $.1.50; za pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v naaam uradu naj- pozneje do pondeljka popoldne is priobiitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ........... . Krank Zait* Business Manager Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: —- United States. One Year $8.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.- -Foreign Countries, One Year «3.50; Si* Months $2.00. PROLETARE C • 363» W. 26th St.. CHICAGO. ILL. Telephone« Rockwell 2S64. Izzivalna taktika komunistov v uri preizkušnje , Ko je socialistično delavstvo v Avstriji zrlo smrti pogumno v obraz in se uprlo fašističnemu valu, so komunisti v drugih deželah pisali o "delavskih uporih na Dunaju" in pridno mlatili po "izdajalskih socialističnih vodjih v Avstriji". Kakor že neštetokrat, so posebno ameriški komunisti tudi v tej tragediji delavskega razreda igrali svojo izzivalno vlogo, ki sproti ruši vsa pota k solidarnosti. Niti v eni kapitalistični deželi ni bilo delavsko gibanje v povejni dobi svetovnemu proletariatu toliko v vzpodbudo, kakor avstrijska socialistična stranka. V nobeni deželi niso bile okoliščine delavskemu gibanju tako neugodne, kajti Avstrija je ves čas po vojni kocka, s katero igrajo imperialistične sile. Kakorkoli so bila mn°»a poročila o uporih socialistov v Avstriji v kapitalističnih listih tendenčna, so vendar bila veliko bolj resnična, kakor pa poročila v ameriških komunističnih listih. Zdaj spet kličejo delavstvo pod okrilje "revolucionarnih komunističnih strank" in tudi avstrijsko delavstvo izzivajo s takim vabilom. čemu se komunisti rajše ne spomnijo svoje stranke v Nemčiji, ki se je s svojimi šestimi milijoni pristašev podala Hitlerju brez vsakega odpora? To so sicer storili tudi nemški socialisti, ampak oni so pač "refor-mistična" stranka, medtem ko so nemški komunisti vsa leta grozili z revolucijo. Avstrijski socialisti so jim zdaj dokazali, da so revolucionarni v dejanjih, medtem ko so bili komunisti v Nemčiji revolucionarni le v besedah. Vsaj v teh kritičnih časih s« bi morali komunisti zavedati, da to. kar počno, ni revolucionarno. Ne pomislijo pač, da je bratomorni boj, ki ga negujejo, podpora fašizmu, ne pa v prid delavskemu razredu. "Socialistični Dunaj" Poraz socialistov na Dunaju in v Avstriji je še vedno predmet mnogih razprav in bo še dolgo. Mnogi vprašujejo, kako je bilo mogoče, da je bila takj močna stranka v civilni vojni premagana v dobrih petih dneh borbe. Ameriški žurnalist John Gunther. nastanjen v Avstriji, je pi^al v svojih poročilih, da je nesmiselno grajati socialiste, češ, da si Dunaja nno dovolj utrdili pred nevarnostjo vojaškega vpada. Argumentira, da je imela še celo ogromna Kusija, daleč stran od centrumov evropskih militarističnih sil, nepopisne težave, pred no se je organizirala v socialistično ekonomsko državo. Kako naj se ubrani zunanjih sil in pa vplivov reakcionarnih katoliških kmetov in meščanstva v Avstriji relativno mali Dunaj? "Socialisti na Dunaju so bili .ves čas jetniki v srcu klerikalne,- konservativne dežele," pravi Gunther, in zato je bila njihova obramba in njihova borba za ohranitev toliko težja, vzlic taktičnim napakam, katerih ni bilo malo. Poleg tega niso imeli materialne podpore od nikoder, razen od čeških socialistov, medtem ko sta Mussolinijeva Italija in vatikan podprla krvnike, ki so s topovi navalili na delavce ter njihove žene in otroke. Življenje za prepričanje. John Gunther, poročevalec čikaških Daily News in mnogih drugih ameriških listov, ic dne 15. februarja poročal v opisovanju upora socialističnega delavstva v Avstriji med drugim: "Socialisti imajo vzpodbudo v odločnosti in pgumu svojih VortUeljev. Zato bo ta odpor avstrijskih socialistov v bodrilo svetovnemu delavstvu skozi desetletja. "Eden njihovih voditeljev, George Vei«ael, je bil danes obsojen po prekem sodu v smrt. Predno so mu vseli življenje, je izjavil: "Jaz sem socialist in revolucionar! Prav nobenega vzroka nimam, da se bi oproščal ali česa kesal. Ne maram njkake obrambe. Boril se b^m proti Dollfustu in fašizmu do zadnjega diha. Jaz bom umrl v borbi!" Niti eno mesto na svatu ni imalo v povojni dobi boljše uprava kakor Dunaj. Nobeno ni rešilo stanovanjskega problema ftako vzorno, kakor ga je razvozljal Dunaj, ko ja dobil po padcu Habsburžanov socialistično administracijo. Ves svet se ja divil njenim uspehom. La Mussolinijev-papežev fašizem v Rimu in Hitlerjev v Berlinu sta se "zgražala" v interesu izkoriščevalcev proti socialističnim pridobitvam za delavski razred. Zato se j« fašistična sila Avstrije, Italije in Nemčija skupno zaklela, da mora'marksizem v Avstriji pasti, pa magari v Ustni krvi! — Navalili so na delavce kakor naskoči armada ene dežele armado druge dežele — moderno oborožena lolffeteska proti skoro neobororenemu proletarijatu, katerega edini zločin je, da sa je boril za človečanske pravice. — Krvniki so ^moiagali". Ampak pri tam so pozabili, do pride dan, ko bo sodil proletarijat in ii-rekel smrt vsemu, kar povzroča socialna krivice. — Slika prikazuje pogled as mesto Dunaj, kjer je bilo prošli teden ubitih in ranjenih več tiaoč socialistov. Joiko Oven: Baklja uporništva, ki osvetljuje ves delavski svet ' | ampak se pripravil, da ga tudi čaj s papeževim nuncijem Sodrugi! Mislim kateri zodojslvih,_________w.._ la prošli teden na Dunaju. Ne drugi po vojni in katere so bi- delavska kri žen m malib o- Umestna iniciativa Pinoy Fork, O. — Iniciativni predlog kluba it. 14 v Littlt Kallsu je na mestu in članstvu J&Z priporočam, da naj glasujejo zanj. 5c na meae« več članarine ni veliko, agitatorju pa bi pomagalo kriti vsaj vožnje stroške, nekaj pa hi dobil provhije pri naročninah na Proletarca in knjigah, ki bi ii»i razprodaja!. Dalje morda nekaj nri ogla*ib, ki jih bi nabiral za Majski glas in pa v koledar. Na VI. redni konvenciji v Plttsburghu je Ktbin Kristan priporočal ustanovitev Jugoslovanske delavske a-kademije, ki Id vodila med članstvom prosvetno delo. V ta namen je -»v solucij» za akademijo določala cent ali dva I mesečne članarine. Konvencija je resolucijo *ieer odobrila, toda načrt in vprašanje prispevkov pa predložila članstvu na referendum. Večina je bila proti. Od takrat uvidevam, da so za širjenje delavske prosvet« pozvane predvsem take organizacije, kakor je JSZ in njena Prosvetna matica. Pripravljen sem plačevati 5c več na mesec in tudi lOc, pa čeprav sem brez dohod-j kov. Ampak 5c naj bo obliga-ten povišek. Delavske mase ne bo nihče ¡izobrazil, ako si svoje p ros vate ne zgradi v okrilju svojih organizacij. Kadar bo delavstvo izobraženo, bodo izginile tudi diktature, ker bodo brez * potrebe. Vsemu, kar imamo hudega na svetu, je krivo neznanje. Milijoni stradajo, k r ne vedo, da je rešitev socialnih problemov v odpravi kapitalizma. Delavci, pomagajte k negovanju delavske izobraz- DVAJSET LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA FRANK ZAITZ slim, da ga ni človeka, «kolje. Z ognjem in mečem j (Dollfuss je zvest sin ketoli- b*! — Nace Žlemberger. •i ni čital o strašnih gro- j« razdjal tiste čudovito lepe, ike cerkve!). Reprezentant 7777" v t jstvib, ki so se odigrava- «tavbe, katere so postavili so- fašizma, kateremu je curljala Vajena »Cja KlUba SI. i Chicago, I«. — V petek 23. februarja bo redna seja kluba št. I. Po običajnem dnev- ob enem praznovanje spomina na Pariško komuno in proslavitev junakov, ki so padli govorim v imenu JSZ, katera 1« v ponos rt samo njim, am- trok od komolcev, z reprezen- bo že povedala svoje, ampak vsem socialistom, ker so tantom nekdanje inkvizicije!________ tc je samo glas posameznika, j»«« bile v dokaz, kaj da zmo- BRATA PO KRVI, BRATA ¡nem redu bo razpraVa o situa kateri vspričo tega ne more re delavika administracija. PO DUŠI ... In Krist — sva- cij¡ v Avstriji, kci da kriči. Sodrugi, Dunaj, Njegovi mali klerikalni duši, topisemski Krist, — kateri se f>alje apeliramo na člane in polit s socialistično krvjo — katera j« bila rojena za rab- je rodil v jaslih in umrl na kri- ¿)an¡ce našega kluba, da raz- je naš Dunaj, — je Dunaj vse- 1 j« in mesarja, je bilo to pre- žu, kateri ni imel nikdar do- pe¿aj0 kolikor največ mogoč? ga delavskega sveta! Sodrugi, v«¿ ín ko1 njegov prednik bre besede ne za bogate in ••(vstopnic za skupno prireditev, ki so padli v boju za svoje do- AdclpM Thiers, morUec žensk za mogočr---je bil akoroj^j j0 bomo ¡meij v nedeljo 4. move, v boju proti fašizmu in in otrok — kateri je I. 1871 gotovo tam na Ottakrmgu, marca v dvorani ČSPŠ. To bo v boju za svobodo, so bolj na- z»klal Pariško komuno — se tam, kjer so umirali delavci ši bratje, kot pa če bi bili ro- Je tudi on pripravil, da če ga pri strojnicah, braneči svoj jeni iz iste matere! ne prekosi, da ga vsaj do- dom in otroke! Tam je hodil Dollfuss» mali Dollfuss, ka- KrUu in f,edal jun*k«' v* »adnjih bojih v Avstriji. i teremu »o kapitalistični vele- Tisoči so padli v boju! Du- " so neustraseno padah, ,n pa Spored bo zrl > bogat in žurnali ocsvečali tako pozor- najski, sploh vsi avstrijski «o- male ctroke, katerih trupolca: vključuje dramske prizore, \ nost, je pokazal svoje... Pi- drugi so pokazali, kako mora ,eia|* razmesar ^na po'pevgfce točke, recitacije v zbo- janest mu je zašla v glavo. _ umreti revolucionar. Oprali tleh . . . "Jaz sem Krist revnih ru jn gfcvore. Anglesški govor- Biti diktator _ Napoleon, _ «o v krvi vse grehe in slabosti in ubegih!"... Tako se glase nik bo sloviti orator Frank Mussolini, _ Hit»-r, Neron... rimskih in italijanskih socia- «veiopisemske besede ... Crosswaith iz New Yorka. In kot jo Nero zapalil stari '«»tov ter komunistov, kateri Sodrugi! Nemcgcčc je nam Vstopnice v pred proda ji so po Rip, _ tako je on zapalil Du- »o se podali brez boja. Avstrij- ¡t¡ njim na pomoč. Edino kar 40c in pri blagajni 50c.—P. O. naj. Ali Nero je igral violino, »ki tocialisti pa so prižgali moremo je, da vzamemo njih ==— ni bil hinavec, užival je v og- bakljc, katera bo osvetila vso vzgled za svoje geslo. Oni so tudi mi, kot del svetovnega nju, naj Rim gori, in če nočejo zemljo v boju, ki pride ... bili prvi, kateri so udarili pro- proletarijata, igrali svojo vlo- Rimljani bežati, naj zgore ... V poročilih imp čitali, kako ti fašizmu. Fašizem ni druge- fo. Bodimo prinravljeni! Bo- Ali Dollfuss je pokazal, da je mali Dollfuss, sredi boja ga kot sramotna, poniževalna dimo ponosni, da smo sociali- zna bolje. Na povelje Rima, svojih čet, katere so s topovi diktatura buržvazije, zadnji »ti! Organizirajmo, jačajmo čujte, sodrugi — na pcvel.vs bruhale ogenj v delavska sta- etadij kapitalizma. V boju, ovoje vrste... Rima ni samo zažgal Dunaja, novanja, našel čas, da i.e pil kateri je že pred durmi, bomo NAPREJ, SODRUGI! DRUGO ODPRTO PISMO KLUBOM J. S. Z. V DOUI ko se zgodovinski dogodki razvijajo z največjo naglico, v dobi. ko se kapitalistični ekonomski sistem bori z vsemi sredstvi za ohranitev, v času. ko udriha Stari red v svoji bolni razjarjenosti po hrbtih organiziranega mednarodnega delavstva kakor v toliki meri se nobenkrat doslej, je dolžnost vsakega zavednega delavca in vsake socialistične postojanke, da stopi v akcijo! Agitacijski odbor JSZ ie objavil v zadnji številki Pro-letarca posebno odprto pismo, v kater eni iirgira k tu lit JSZ na sklicevanje SHODOV in na splošno pojačanje agitacij skega dela. S tem apel< »m prihajamo znova pred soilruge in sodružicc v JSZ. Organizacija, ki je mlačna, ki obstoji le da eksistira, je brez posebnega pomena v borbi. V krizi ponavadi odpade. Le tiste delavske postojanke, ki so trenirane za akcijo, ki se znajo bojevati, ki zde in izrabijo vsako priliko za svoj razmah, so ŽIV K in vredne Žl\ LJKNJA! Klubi JSZ. ki v teh težkih časih nimajo shodov, ne pri reditev s proletarskim značajem, zanemarjajo svoje dolžnosti! Vzemite si za vzgled socialistične postojanke, ki so sposobne sklicati uspešen shod v par dneh. Naroee si letake v čimkrajšem času. raznesejo in razdajo jih kjerkoli mogoče, Hobe govornike, poskrbe si potrebno sodelovanje med simpatičnimi društvi, posamezniki in unijami, in njihova prireditev je uspeh. Kake socialistične postojanke >o delavstvu res v vzpodbudo. Sodrugi in sodružicc v klubih JSZ,/kličite v teh tednih shode in jih organizirajte tako, da bodo uspešni! Kadiir ima- te zabave, predstave ali koncerte, dajte jim socialistični bo-jevni značaj. Drugače se vaše prireditve od drugih v ničemur ne razlikujejo. Organizirajte se za širjenje Proletarca in drugih sociali-tičnih listov. Ako skličete shod v nfcdcljo, in ste v stanju povrnili g<* vorniku, ki ga želite od zunaj, vožnje stroške, sporočite to tajništvu JSZ. Mnogi cikaš k i člani J Z ><» pripravljeni odzvati gg in trpeli stroške sami, razen vof.njc. Ako klub nima sredstev, da bi vabil zunanje govornike, naj skliče shod vseeno in nalogo bodo izvršili lokalni sodrugi in sodružicc. Zelo priporočljivo je. da si klubi v naprej aranžirajo več priredb, in sicer eno na prostem, z domačimi in zunanjimi govorniki. Dalje, da imajo par kulturnih prireditev na leto. toda pri sestavljanju sporeda morajo paziti, da bo socialističnega značaja. Xe prezrite, čitatclji A« pred s?boj. Po vsebini ne zao taja v ničemur za prejšnjimi. V marsičem jih Izpopolnjuje. V XX. letniku ima prispevke dvanajs. amorišlcin slovenskih sotrudnikov: Ivan .Mo-j lek. Jelko Oven, Katka Zupančič, Ivan Jon- I tez, I oni* Beniger, Jaeob Zupanilč, Anna j P. Krasna, Ant:n Slabe, K. K., F. S. Tau- J cbar, Anton (iardm in Albrrt Hrast. Poleg gradiva, ki ga imajo v koledarju rmienjeni, I je priredil urednik opis -slovenskih naselbin v C Joradu, nupravo o bodočno ii jugislo- > vanskih podpornih organizacij, uvodni čla-^s nek in razne statistične podatke. Starokrajski sotrudniki v .XX. letniku *>| Ivan Vuk, Tone Seličkar, Cv. Kristan, Mile 1 Klopčič, Franc* Kožar in Ouikovski. Z več strani priporočajo uredniku kole- ] darja, da naj oskrbi za bodoče letnike opise ] važnih naselbin, npr. o Slovencih v severni j Minnesoti, na bakrenem okrožju v Michi- I ganu, opis lasallske naselbine v Illinoisu, se- 1 li*ča slovenskih rudarjev v pennsylvaniji I i d. V kolikor mogoče se bo priporočila upo- ^ števab. Je pa med nami zelo malo takih, j ki potujejo, in imajo ob enem zmožnost opi- | sovanja. Druga neprilika je, da se le malo- | komu ljubi ukvarjati sa z umornim iskanjem podatk ov. Kajti samo mimobežni opis vtise v 1 o rojakih in njihovi naselbini ne zadostuje, 1 ako hoče človek res podati nekaj zgodovinske in informativne slike. I. in IF. letnik Ameriškega družinskega | koledarja je uredil, kot sem že omenjal vi prejšnjih poglavjih, Ivan Molek, pri III. je • sodeloval z Etbinom Kristanom in napisal je veliko raznovrstnega gradiva za vse nasled- i nje. Etbin Kristan jo uredi) dva koledarja (I. 1017-1018). Tudi uredništvo naslednjih dveh letnikov je bilo v njegovem področju, toda ker je ftfil zapcsljen pri cl*'ugih nujnih opravilih, sta bila letnika 1919 in 1920 44ko.t lektivno" urejena.Vsakdo, ki je hotel in mo| gel pomagati, je izvršil nekaj dela. Pri letniku 1921 j2 E. Kristan še pomagal. Za njim pa je prevzel uredništvo te knjige pisec teh podatkov. O prvih potežkočah sem pisal, istotako o ovirah, ki so nastale v naši organizaciji in ; pri Proletarcu po končani vojni. Rešili smo | s skupnimi močmi koledar in list. Uredil ?em v svojem področju trinajst letnikov Ameriškega družinskega koledarja, pri dvema pred njimi pa sem pomagal, da sta izšla. — Nekateri letniki vsebu jejo večinoma lepo-^" slovno gradivo. Prva dva, katera je uredil j I. Molek, sta bogata na splošnih podatkih in na pregledu zgodovinskih dogodkov. Ko- . ledarji naslednjih petih let imajo veliko po- j natisov, ker ni bilo zadosti sotrudnikov, da _ bi ga napolnili z originalnimi spiatT~ Uredniškega dela pri koledarju sem se lo- ! t:l z vso meni mogočo vestnostjo in delal na- ; trte ?a razpodelbo gradiva skozi več mesecev. Veliko važnost sem polagal na tehnično ; stran ureditve. Tako se mi je posrečilo, da smo se ognili enoličnosti. likal sem sotrud- jj nikov posebno med našimi delavci v Ame- j riki in ob enem vabil na sodelovanje sodru-ge v starem kraju. Polagoma sem začel uvajati v koledar po- j datke o naših organizacijah, časopisju, domovih in drugih ustanovah, in tako imamo v prošlih devetih letnikih bogat vir informacij o delu ameriških Slovencev na prosvetnem, gospodarskem in društvenom polju. V počet k u sem imel težk:5e posebno v is- j kanju primernih ilustracij. Vzelo je mnogo let, predn-» sem si nabavil j v naš arhiv potrebno zbirko slik in ilustracij. 1 V par letnikih sem porabil precej slik iz . knjige "Famous Pictures". Vse slike, repro- i ducirane v nji, so razstavljene v priznanih galerijah umetnosti v raznih krajih sveta. Nekatere izmed teh, ki smo jih ponatisnili v koledarju, so se zdele nekemu kritiku tako pohujšljive, da je svojo sveto jezo na jako nevljuden, podcenjevalen način, objavil. Naravno, da je bil skrajno pristranski. Nobena v koledarju objavljenih slik ni bila "pohujšljiva". rar.en ako jih x> h tel kdo gledati z "umazanimi mislimi". Nao-bratno prinaša vsak ameriški nedeljski časopis — da o magazinih in dnevnih izdajah sploh ne govorim — res veliko takih slik, ki so priobčene edino zaradi svojega "seksual- 1 nega apela". Pa jih kljub tej "pohujšljivo-sti" lahko gleda vsaka povprečna ameriška i družina. Dotični "kritik" je namreč trdil, da morajp na.^e matere Ameriški druž. koledar skrivati pred otroci, da jih obvarujejo pohujšanja. Kako to, da ne skrivajo dnevnih in nedeljskih listov ter napol pornografičnih magazinov? V njih so re* "pohujšljive" slike. katere niso z umetnostjo v nikakem sorodu. (Konec prihodnjič.) Razvoj ne miruje Napori človeštva v boju za resnico in pravico so bili že dostikrat pokončani v krvi. Ampak vselej so znova vstali — jačje in z mrgcenejšimi argumenti ko kdaj prej. E. Z O L A ; e IHM » e Poslovenil ETBIN KRISTAN ..................• ♦»«►"....»•••* .M« « «» (Nadaljevanje) On pa ji jc poda! svoj lastni obraz za temi obličje zakri\ajočimi rokami; postala mu je sestra kakor vsa uboga bitja brez doma in zaščite, ki sc jočejo, ker *o gola in sama, ki obrabljajo svoje pesti v trudu, da bi izsilile pot preko s vražnega praga ljudi. Nikdar je ni mogel pogledati, ne da bi jo obžaloval; ta večer pa ga je genilo nad vse,'ker jo je vedno srečaval neznano, brez imena in vendar okopano v najbridkejših folzah, pa je nenadoma vprašal don Vigilija: "Ali veste, čegava .je ta stara slika? V dno duše mi sega-Jtakor mojstcr^ko dalo." Duhovnik, presenečen od tega nepričakovanega in nepripravljenega vprašanja, je dvignil glavo, pogledalTpa se še bolj začudil, ko se je nagledal počrnele, zanemarjene »like v ubornem okvirju. ' 44Veste li, odkod je ta slika? Kako da so jo izgnali v to sobo?" "Ej, nič ni!" je odgovoril z ravnodušno kretnjo. "Takih starih slik brez vrednovsti se dobi tukaj povsod. Ta je nedvomno vedno tukaj visela. Ne vem; niti opažal je nisem." Naposled je previdno vstal in ta enostavna kretnja mu je povzročila take bolečine, da se je komaj mogel pesloviti. Zobje so mu cvokotali od mrzlice. "Ne, nikar me ne spremljajte. Pustite svetilko v tej sobi. In da prideva do kraja: Se najbolje bi bilo, če bi se izročili monsinjoru Naniju, zakaj to je vsaj pomemben človek. Saj sem Vam dejal takoj, ko ste prišli, da boste nazadnje hote ali nehote storili, kar bo njemu všeč. Cemu bi se torej bojevali?... Pa nobene besede o najinem nocojšnjem razgovoru — to bi bila moja smrt!" Brez glasu je pritisnil kljuko, odprl vrata, pogledal nezaupno na desno in levo po temnem hodniku, potem šele se je upal vun in je izginil; tako tiho se je vrnil v svojo sobo, da ni bilo v grobni tišini stare palače slišati drsanja njegovih nog. Drugi dan se je Pierra zopet ^polotila potreba boja; hotel je poizkusiti vse, pa se je dal od dona Vigilija priporočiti papeževemu izpovedniku, frančiškanskemu patru, s katerim je bil tajnik nekoliko znan. Ali slučajno je naletel na dobrega meniha, na naj-vestnejšega človeka; očitno so izbrali zelo skromnega in zelo priprostega, povsem brez-vpliivnega moža, da bi ne zlorabljal vsega-mogočnosti, ki jo daje tako mesto pri papežu. V tem. da je hotel Sveti oče imeti le člana naj ponižne jšega redu, prijatelja-revežev, svetega pocestnega berača za izpovednika, je tičalo tudi nekaj pretvarjene ponižnosti. Ali ta pater je bil na glasu v veri močnega pridigarja; sam papež, po pravilu zakrit s pajčolanom, je poslušal njegove pridige, zakaj četudi, ne more noben duhovnik poučevati nezmotljivega najvišjega svečenika, »e je vendar priznavalo. da najde kot človek lahko kaj koristnega v dobrih besedah. Ali odštevši naravno zgovornost, je bil ta pater res le navaden snažilec duš, izpovednih, ki posluša in daje odvezo, ne da bi se kaj spominjal na nesnago, kadar jo opere z vodami pokore. Ko je Pierre videl, da je resnično tako reven in brezpomemben, je opustil misel na priprošnjo, o kateri je čutil, da bi bila brez koristi.. Ta dan ga je zasledovala podoba naivnega ljubitelja revščine, dražestnega Frančiška, kakor ga je imenoval Narcisse Habert, vse do večera. Pogostoma se je bil čudil pri- kazni tega ljudem, živalim in stvarem tako ljubega, v goreči ljubezni do nesrečnih v*-, plamčenega novega Jezusa v tej sebični in po užitku koprneči Italiji, kjer je bila le radost kraljica nad lepoto. Nedvomno so se upremenili časi. Kakšne ljubezenske sile je bilo treba v onih časi, ob velikem trpljenju srednjega veka, da je začel tak iz tal ljudstva vzrasli tolnžilec preprostih pridigati žrtvovanje samega sebe, odpoved bogastva, sovraštvo do surove sile, enakost in pokorščino, ki bi morala zagotoviti mir !A*eta! Odet kakor največji reveži, sivo obleko ob bokih prepasano z navadno vrvjo, sandale na golih nogah, brez denarne mošnje in brez palice je romal po svetu. 0.» in njegovi bratje pa so govorili svobodno in poiKsnc, z vzvišeno, poetično silo, s čudovitim nogJ-mom resnice. Povsud so nastopali kakor sodniki, prijemali so bogate in mogočne, in drznili so se ovajati slabe duhovnike, rasuzda*. ne, oderuške in krivoprisežne škofe. Sprejel jih jc glasen klic olajšanja; ljudstvo jim je sledilo trumoma ;_bili so prijatelji, osvoboditelj 1 vseh trpečih in malih ljudi" Zato se je tudi Rim začetkoma vznemirjal zaradi teh revolucionarjev in papeži so se obotavljali s priznanjem njihovega redu; ko so naposled popustili, se je to nedvomno zgodilo z mislijo, da se bo dala ta nova sila izrabiti v njihovo korist, za osvojitev najnižjega ljudstva, ogromne, nedoločene mnežice, katere temno žuganje je vedno srdito donelo skozi vsa stoletja, celo v dobah najvišje samolast-nosti. Od tega časa je imelo papeštvo v sinovih svetega Frančiška vedno zmagujočo vojsko, romajočo vojsko, ki se je razširjala povsod, po vseh cestah, po vaseii, po mestih, NOVI VLAKI ZA OSEBNI PROMET k *. l" I - M MOJI SPOMINI Simon Kavčič. (Nadaljevanje.) Po prelomu s Kondom so v slovenskem socialističnem klubu (zdaj št. 1 JSZ) začeli z živahnimi pripravami za ustanovitev neodvisnega slovenskega delavskega lista, ki bo direktno podrejen socialistični organizaciji. Tako je januarja 1006 izšla prva številka Proletarca. Dve leti jc izhajal mefečno. Ampak to n bilo zadosti za zahteve mladega pokreta. Proletarca je Rasna ielesnic« i« dlja ¿asa eksperimentirajo i vlaki na motorni po- bilo treba Spremeniti V tcd» gon, (.delani .o i« valiko Uljih kovin kakor pa va.oni, ki .o ..daj v obi- n|k. Toda k je dMU p^rebna čajni rabi, poleg pa tako oblikovani, da sadevajo na ¿ltnmanjsi zračni pri- . . . . ti.k. Na .liki j. prvi tak vlak aa voanjo med Chica.o i„ San Franc,.com" ki ******* ™ financiranje POVC- f. ,c naročila Un.on Paciffev Njrf»v« m-k-malni, h.tr.r« ,c MO m.lj Caillga lista..' Efi BlllPJtih Pft svetovanjih so sodrugi sklenili ustanoviti delniško družbo a $2,500 kapitala, ki naj bi o-mogočila Prolctarcu izhajati i tedensko. Dali so ji ime Jugoslovanska delavska ti-kovin družba. Inkorporirana je v lllinolsu. Mnogi klubi in po-j amezuiki so kupili delnice. ! Decembra 1907 je Prolctarcc Pazno zasledujem razprave žilo tudi naše članstvo in kon- postal tednik, naših klubov tikajoče se ini- sekventno tudi dohodki. Kajti j V pripravah za ustanovitev ci jat i ve kluba št. 14 JSZ iz nobenega vzroka ni, zakaj bi Proletarca je socialistični klub Teorije anarhistov so se od socialističnih razlik »vale veliko bolj kakor danes na pr. komunistične, toda kljub tej razlik! kj bili anarhisti napram socialistom bolj strpni kakor pa današnji komunisti. S svojega vidika so anarhisti gledali na socialiste kot še na nerazvite otroke. Mislili so si: "Kadar socialisti d o rasti ja iz svojih iluzij, se pridružijo nam. (Dalje prihodnjič.) (Popravek :—V Prolctarcu i dne 14. februarja je bilo pomotoma tiskanj, da geni v Vir-dnu ustan:vi1 društvo št. 7. S. N. P. J. Pravilna številka jo 74.) na uro. Chat. Pogorelec: Ali smo za napredek, ali za stagnacijo? Little Fallsa. N. Y. Ne bo ško-jJSZ nc štela v doglednem ča- list To cča- prav izpod srca ljudstva? Odtod prihaja tako naglo njegovo blagostanje; število bratov se pomnoži v kratkih letih, povsod se snujejo samostani, in frančiškanski red si tako osvoji posvetno prebivalstvo, da ga popolnoma prešine in vsesa plod zemlje, krepka rast plebejskega debla, je pa to, da se je mogla iz njega poroditi prava narodna umetnost: Predhodnik rene-sance in slikarstva, ter sam Dante, duša italijanskega genija. Nekoliko dni je Pierre zdaj gledal te velike redove nekdanjosti pred sabo in se je v sedanjem Rimu zadeval ob njih. Frančiškani in domitiikanci. od enake vere oduševljeni tekmeci, ki so se tako dolgo skupno bojevali za cerkev, si stoje, navidezno uspevajoči, še vedno v svojih velikih samostanih nasproti. Ali bilo je videti, da so bili frančiškani vsled svoje ponižnosti potisnjeni na stran. Morda se je to zgedilo tudi zato, ker je bila njih vloga prijateljev in osvoboditeljev ljudstva doigrana. odkar se je ljudstvo samo osvobodilo s svojimi političnimi in socialnimi osvojitvami. Boj se je gotovo vodil le med dominikanci in jezuiti, med pridigarji in vzgajalci, ki streme oboji za tem, da premesijo svet po vzorih svoje vere. Slišati je bilo votlo bobnenje različnih vplivov; vsako uro se je vodila st. 1 izdal v jeseni 1. 1905 letak, s katerim je somišljenike :bvestII o svojih namerah. V njemu je pojasnil vzrok preloma z Glasom Svobode. Ta Obojestranske argumente so Cemu torej jemati voljo o- letak sem v teh spominih že povedali že nekateri klubi jn nim, ki hočejo delati Za stvar? omenjal, posamezniki, končno besedo Malodušnost mora izginiti iz Andrej Kleir^očič bo pa spregovorilo članstvo, naših vrst, kajti ta ni še ni-i Daleč na zapadu, v Tacomi, * n k' "l KH p\pui" ko pride PredI°K na splošno kjer rodila uspehov, pa naj sc|država Washington, je živci L Ja.u™ ¡glasovanje. to tiče našega pogreta, ali ka- ttat* leta agilen rojak Andrej Po sedanji sodbi je večina terega drugega. Le jeklena klubov za predlog, n« zato, volja, veselje do dela za stvar ker si žele naprtiti nadaljne in pa sistematična agitacija stroške, pač pa ker uvidevajo nam bo prinesla uspehe, potrebo ustvaritve fonda, ki bi Vpričo dogodkov, ki se zad-nam vsaj deloma omogočil nje čase odigravajo v delav-večje aktivnosti v Zvezi. Pra- skem in socialističnem giba-vim deloma, kajti razumeti je nju, se človek čudi cagavosti treba, da ta mala vsotica ne nekaterih sodrugov. Avstrijski bo prinesla toliko, da bi bilo sodrugi, ne samo da so zgra-možno uposliti stalno ali pa dili svojo stranko, pač pa šli za daljšo dobo potovalnega organizatorja. Ali že to, da se mu bo nudilo vsaj nekaj, pa Klcmenčič. V gibanje, ki so ga snovali čikaški slovenski socialisti, ni posegal, ker je deloval največ med drugorod-ci, in pa ker je bil Kiemenčič po mišljenju anarhističnih in sindikalističnih nazorov. V državi Washington je ustanovil kolonijo "Free Home" in 1. 1904 časopis "Demonstrator"» ki je propagiral to komuno. tudi na barikade v njeno o- Urednik je bil Andrej Kle- brambo, pri nas pa cagamo! menčič. Odkrito povedano: s takim Zelo se je zavzel za I. W. če prav ne več kot vožnje stro- materijalom je nemogoče .gra- kajti A. F. of L. s svojimi fcke, bi naše delo V.a Zvezo kot diti stranko. To naj si sOdru- strokovnimi unijami mu ni za Proletarca povečalo. gi zapomnijo. prav nič ugajala. Bil je dela- Sodrugi, kateri argumenti- Poseben rajo proti predlogu, naj si zapomnijo, da se je socialistična agitacija večinoma vršila ne da bi bil kdo pričakoval kake osebne koristi od tega. Tisti, ki so žc mnoga leta v pokretu so potrošili marsikatero nedeljo na delu za stranko in za vojna, katere večna cena je bil Rim, najvišja oblast vTVatikanur Prvim pa je malo koristilo, da se je boje- list. Udeleževali se veselic in val zanje sveti Tomaž; čutili so, kako se je zabav, katere so izrabili za a-podirala njih stara dogmatična znanost, in gitacijo. Mnogi je zavil zavoj jezuitom, ki so zmagovali s stoletjem. Poleg njih. so bili Kartuzijanci v svojih belih suknenih oblekah, čisti, molčeči svetniki, bogomisleci, ki se rešujejo s sveta v sveje samostane s tihimi celicami, obupani in potolaženi, katerih število je morda majhno, ki pa bodo večno živeli kakor bolest in potreba po samoti. (Dalje prihodnjič.) odbor je pred kratkem podal dober načrt, kako pojačati naše aktivnosti, ali ostal bo samo načrt, ako se klubi ne bodo zavzeli zanj in ga začeli uresničevati. Urad bo storil vse kar ven tudi v Western Federation of Miners, ki je bila one dil ^elo radikalna. To ie nok?zal tudi v omenjenem časopisu. Enkrat je v njemu objavil tudi en slovenski odgovor na neko vprašanje sodružice Ange- O prošli stavki rudarjev na antracitu ~ Nanticoke, Pa. — Konven- cija unije United Anthracitc Miners se je vršila G. februarja. Ker tega dne ni mogla izvršiti določenega si posla, je bila preložena in se nadaljevala 9. februarja. Predloženih ji je bilo rtekaj točk, katere ji delavski department odobril. Saj tako so nam zagotovili, toda premogarski baroni niso hoteli ničesar slišati o njih. Konferenca je vladi vseeno zagotovila ,da «e vrnemo na delo na podlagi odobrenih por gojev. Ena glavnih določb je bila, da vlada imenuje zastopnika, čigar naloga je posredovati med novo unijo in delodajalci v raznih spornih vprašanjih. Na delo smo se vrnili 12. februarja. Za spor, ki je nastal v iT. M. W.. so bili tehtni vzroki. Srd rudarjev proti Levvisovi uniji je naraščal, ker so upravičeno smatrali, da ne zastopa delavskih interesov pri delodajalcih tako, kakor bi jih morala. Posamežni lokali so bili, oziroma so okuženi z odborniki, katerim so javno in odprto dokazovali, da so bolj služabniki kompanij kakor pa delavcev. Delovne razmere v rovih so se slabšale, ali UMW ni pokazala nikake odporne sile, da napravi konec nepopisnemu izkoriščanju in zastonjskemu delu, ki so ga morali izvrševati premogarji. To je bil temeljni vzrok, da je nastala nova unija. — John Vitez. bo v njegovi moči, da se ga J,e Pečetove v Chicagu.^ u de jsl vi, klubi morajo pa so-; Ko sva si začela dopisovati, delovati v tem. Polja je še ve- me na zapad. Trudil liko, ki ga bo treba obdelati, za vse to pa moramo pred vsak dan so lmorali odstopati nekoliko tal brošur in šel ob nedeljah od vsem imeti vero v samega se- hiše do hiše. Večina ni vzela be in v pokret, predno more niti provizije od naročnine ali mo to prenesti tudi na one, ki Pariška komuna 1.1871 Upor avstrijskega delavstva 1.1934. Dva dogodka v zgodovini, ki »ta najčastnejie poglavje delavskih bojev proti PREMOČI REAKCIJE. Klubi JSZ v Chicagu in drugo zavedno jugoslovansko delavstvo v tem mestu ju bo praznovalo V NEDELJO 4. MARCA if v dvorani ČSPS, 1126 W. 18th Street ■ Izbran spored v slovcnskcnrin angleškem jeziku. 5 Drama "ZADNJI DAN". — Petje. — Godba. !•m Govornik v slovenskem jeziku JOSKO OVEN. 1 2 V angleškem zamorski orator FRANK CROSS-WAITH iz New Yorka. Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 50c. Po sporedu zabava. Igra J. Kochevarjev orkester. mtmmfmmm >.» t» mm tmmmmumtmmtmmtm\tmmtmmtmmtt popusta od knjig. Marsikdo je še dedal kak dolar listu v podporo. Bili so polni idealizma in to jih je gnalo v akcije. In kakor smo delali v prošlo-sti, tako bo treba tudi sedaj. Nekateri so vzeli za argument tudi moje številke koliko nam bi taka naklada prinesla, češ, kaj pa boste s tem? Res vsota ni visoka, ali pri tem je treba irpeti v mislih, da se bo s pojačano agitacijo mno-" ■. i ■ = Frank Croiiwailk se je, da napravi "vvobiyja" iz mene in mi zagotavljal, da bom dobil delo organizatorja pri omenjeni W. F. of M. Ampak zapad me tedaj ni dovolj zanimal In ponudbo sem odklonil. Nekaj let pozneje je postal organizator za W. F. of M. Charles Pogorelec, ki je živel takrat v Pueblu, Colo. Andrej Kiemenčič jc umrl okreg leta 1906 za sušico. Po i r v. .poklicu je bil krojač. Rojen Skemu fašizmu |je bil 1. 1867 v Spodnji Šiški danes še tavajo v temi. Torej na delo sodrugi in sodružice in vaši napori ne bodo brez uspehov! Protestni shod v dvorani SNPJ proti avstrij- Ali »te Ameriški družinski koledar letnik 1934 že naročili? ■ ■ ■■■■■■■■■■ BARETINCIC & SON - POGREBNI ZAVOD m ■ P ■ 424 Broad Street ■ ■ JOHNSTOWN, PA. ■ ■ ^ . ■ g Tel 1475 m ■i i» mrm m m m um iijijrm* ♦♦♦♦♦♦^♦♦»♦mmm» Ljubiteljem lepega čtiva priporočamo •LITI E DRUŽBI ZA 1934 Štiri knjige prvovrstne vsebine Kümo $1.12 V zalogi imamo «e nekaj »kupin lanskega letnika. Naročite jih, ne bo vam žal. Cena ista. Poštnino plačamo mi. Prolelarer 3639 Wc*t 26th Street Chicago, Ilir Chicago, HI. — V sredo 21. februarja ob 8. uri zvečer se bo vršil protestni shod proti fašističnemu klanju delavcev v Avstriji. Sklicuje ga klub št. 1 skupno s češkimi klubi. Glavni g:vernik bo Gerson Siebert, ki je bil dolgo let aktiven v socialističnem gibanju v centralni Evropi. Oitateljc prosimo, da povabijo na to važno zborovanje tudi svoje znance, bodisi tele-fonično ali pa naj jih osebno obiščejo. Pokažimo z napol-i jen jem dvorane SN/PJ, da pri Ljubljani. Kratek, informativen življenjepis o njemu ima Frank šavs v Ameriškem i družinskem koledarju za leto 1917. Anarhistično gibanje, zapo-padeno tudi v sindikalizmu, je imelo v letih, ko je živel Andrej Kiemenčič, po svetu precej pristašev. Nekateri so bili zelo inteligentni ter veliki idealisti. Priprosti ljudje pa so si anarhiste predstavljali za krvoželjne tipe, ki imajo bodalo neprestano pri rokah in so vsak hip pripravljeni, da 9S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Prictna in oltdtna domača jedila o Cene imerae. Postrežba točna. e ■ ^ ,,„ „kn|a,| Odgovorili Y zvedel o usodi . .. da ni naš Ko je Vinoy - --------] prihajati z *kipcJtoiJe, *e je takoj od- 'urn j, pomwn| izpopV- koli in ako fe izkaže, da je bi- pravil na beg. *c tisti dan. 1 H.| vati u, ki jih imam >. I<> rbjavljenega kaj neresmč- marca, je vsa vlada s rhidr-| !,(mU>jmo ml pr> tiskovni nega, bomo pr »brili p:;t¥:bno '.om vred zbežala v Veritillet., ^ pr0,etarc||# ki st> ca j<> pojasnilo. nivlmt ustanov«- namen storiti krivico komur- Tako 1 vlile. 4- Za nas je važno, da razumemo to, da tu nI bilo nobeno planirano révolte. Ne cctotralni komitej. in ne poznejši člani Dne 12. februarja je socialistična stranka delavske množice pokazale zelo viorno di- „ .. i , a . i * •• a sciplino, i4 tu in tam prišlo vseeno do spo- Franciie pozvala ves francoski proletarijat »cipim», j* i« t* ».Uili J K , t , . ' pada med njimi in policijo, in enega takih v 24-urno generalno stavko v znak protesta priioroy prikalujc ta »|iUa. Francozi pro- proti fašizmu in klerikalizmu. Pozivu so se |eUrya| j€ enem izrazil svoje najtesnejše odzvali tudi komunistični delavci. . Dasi so simpatije bičanemu avstrijskemu delavstvu. Klub it. 12 za stalnega organizatorja Gowanda, N. Y. — članstvo kluba št. 12 je na svoji proali seji v2elo v pretres iniciativo kluba št. 14 JSZ v Little Fallsu in se izreklo zanjo. Naš klub se zaveda, da je socialistični organizaciji kakor je JSZ stalen organizator potreben. Pripravljeni smo plačevati 5c na mesec članarine več, toda bo li to zadostovalo v namen, ki ga Iniciativa določa? — J. Matekovich. JU^AU UV H/V ; Iz zgodovine rojstva in smrti Pariške komune (Nadaljevanje). Pariz! Pariz, oborožen, po-lmih je l il grič na Montmartre ol .... , P: imeni, da bo mogel dobiti »a- natlačen vojakov, moških, r hTT cS itd movlado - in kdo so na čelu I žensk in otrok. Tu je bila ti- goult Ferre CL^ M. , Delavci! Rdeči prekucu- sta usodna napaka vlade, če Zatem so bil. katere je sovražil monar-' bi bili z vojaki poslali zadost- revolucjonarnih s i - a J , |q konjf b| ^ cela sti, ruski in duš0. Raj storiti? - stvar rešena še predno se je bilo je tudi ^o^ P ^ vzeti jim najprvo topove in danilo. Množica je postajala kateri niso pripada h nikamor, Blanquia. vedno nemirnejša, ženske so in pa nekaj radikalnih in pa- j »»»u^uia. nw.:hi;*„iA vniak^m rekoč* triotičnih republikancev, ki so Sedemnajstega marca je iz- I «Vilten^i bratje wj ne bol >e pridružili komuni radi ara-¡dal general Vinoy, klaverna U ste nasl blatje' saj ne 00 motnega miru z Nemci. monarhistična figura, kot so V njti 17. marca. imki vladne armade, na zahtevo Thiersa, ukaz, zapleniti topove narodni gardi. Naloga je bila izročena generaloma Susbielle in Lecomte. Začetek je bil precej lahek. Pod zaščito noči sta Lecomtova oddelka (vsaki je štel nekako je ostal Pariz brez j ¿hiralo v lanakem letu. V Wi*- V Proletarcu z dne 7. Te consinu je manjkalo do kvot •1 hruarja na 4. Mrani je priob-$226.49. Skoro celo leto se ga črno pojasnilo dopisnika, iz je zbiralo, pa nismo smogH' katerega je razvidno, da a« naloge. IstoUtko država New | sporni stavki niso tikali urfcd- .............. 4 , York, ki ji je manjkalo do kvo- nika, kateri s? je radi njih ču- komune niso ne vedeli in ne. te $«0.:5i. Jaz bi priporočal, tfl prizadetega, bili pripravljeni na to. Bil je (ja naj naj prvo izravnamo ta- j(» Radostno pojasnilo, ke vrzeli, iti to prostovoljno. sc popravi morebitni dvo- Stalen zastopnik Proletarea limnj ako se je omenjeni je sanjarstvo. Mi potrebuje- dcpl* res napačno razumelo, mo maso in ne grošev. Trajn >; NaA ,|jlt je bil v^^dar pri-vposljen potovalni zastopnik pravjjen poročati o vsaki stva-stane denar, ki pa ga po gro- ri ¡n ^ Je p3«neje šib povišane članarine ne bo- ii!kazai0t da je bii v „0. ma nabrali dovolj; razen m točen, je priobčil popravke ali da takrat, ko teh, ki so zdaj pojantiilu v klubih, ne bo več med ži- prf Am hQmovM s Rosic rs, kjer so pač po njegovem mnenju lep' , . .. . . .. . . 6 ! Ü r» 1 í u » se nahajali ujetniki, katere so Uspeh. Pozaoil pa je isto kot , J . J. . .. , XT. , . ma o prej njegovi vojaki na tudi genera V inoy, da so to- .1 . C, :..... ve okrog Pariza so pozabili o kup.rat' in s tem dali priliko, da so vladne čete zavzele trdnjavo Mont Valerian, katere topovi vo obvladovali zapadni del Pariza. Aele dva dni potem, oKrog 20. marca, je centralni komitej spoznal, da je gospodar mesta. Na mestni hiši je mesto trikolore zapla-p. lala rudeča zastava. Dne 20. marca je komitej na svoji seji sklenil, da ker on reprezentira samo narodno gardo, trebi volitev, kjer bo ves Pariz imel priliko izraziti kakšno vlado hoče. Za dan volitev so določili 26. marec. Volitev se jc udeležilo 224,-197 volilcev. Vsi vladni kandidati (Versaljci), izvzemsi par, Ao bili poraženi in delavnici ter revoVicion-mi zastopniki izvol:«.ni z ogromno večino, med njimi: Ranvier, Dc-lescluze, Vaillant, Felix Pyat, Fl>urens itd. — Pariz je spregovoril. . . (Dalje prihodnjič.) vilu. Na pr„ da omenimo dve r war* , r- j .imeni: Etbina Kristana in Jo-da se i bor JSZ »relofti^ denar l Zttvertnika. Koliko ne- nabran za vožnje atroike de- resnWflih pcroen oiitkov in legalov pa naj «e porabi m obdo|jitev jc bjlo „,Kromade- v 1H r v 1» v •» 1111» Prft i»l«Pf«. Ako J vzdrževanje Proletarea. Ako se zbor odloži nadaljni dve leti, lahko špekuliramo, da bodo potem boljše razmere in zbor vsled tega uspešnejši. Dalje naj se da eksekutivi JSZ moč, da denar, ki so ga prispevali klubi v stavbinski fond JSZ za zgraditev doma, obrne v prid vzdrževanja Proletarea. Namen za zgraditev doma naj se opusti. Asesment naj se zniža iz 45 na 2.r)C za nedoločen čas. Vsi, ki pristopijo v prihodnjih 3. nih posebno o prvemu, ne da bi jih kdaj preklicala! Lahko bi imenovali mnogo cleveiand-skih in drugih rojakov, ki so bili tana napadov in obdolži-tev. Ali jim jc Am. Domovina storjeno krivico kdaj popravila? Na mestu je, da se ob tej priliki prikliče v spomin tudi denuncijantska pisma, ki so romala v 'dobi vojne histerije vojaškim in civilnim oblastim preti rojakom, kateri niso storili nikomur nič zalega, samo {čilo, da je že* zavzel topove brez vsakih žrtev, kar je bil IVI III 19 Lil I' IJ V» > llliliuvillllll U» . i >111 „J. u • 1 • 1 iti zato, ker so svoje delavsko re- ali C. mesecih, naj bi bili pri-1 \ .' . .. . . „ .. ikT . 1 publikansko in socialistično stopnine prosti. Na ta načini' ... .. - . ... • • ' . A prepričanje odločno izražali, bi se clamtvo v JSZ mogoče ' 1 .. .. . » zvmalo *juc'je Pn ^m• Domovi- ' Ako pa gre iniciativa kluba ni d,otična Pisma kc,aJ abžal°" št. 14 na glasovanje in bo xal' . .. sprejeta, računam, da bo vg-l Zastopniku Mr. nrca sve- led zvišanja asesmenta pre-' t,UJ£mo', da Ana/ mu sPoroč11' cej članov odpadlo. |da so bila zazeljena pojasnila če bi klub v svoji iniciativi j Izobčena m da naj «e tudi on predlagal kaj takega, kot tu sugestiram, bi jo podpiral in Groceri.'.e Lekarne 2elezarne Elektro-trgovine Tobakame Slaščičarne Gostilne Zdravniški uradi Tvorniški uradi Tvorni ce Skladišča Gledališča Gretje s plinom je v zadnjih T>ar letih naravnost zrevolucio-niralo način kurjave v tisočerih indu-§|rij^kih in trgovskih ohratih v Ch * ^u. Cene plinu ?o padle skoraj na polovico od 1930-31. Uporaba plina za gretje je odpravila razno ?>otrato v sveti • kurivom, olajiala delo, ^ližaki stroike ter zvinala dobiček na mnofjo presenetljivih načinov. Trgovine na primer !*o čistejne in odjemalec se v njih počuti udobno, ker je nt toplem in to je »anj nrkaj p; vlač ne Postrežba je točnejša ker lastniku ali pomočniku ni treba imeti skrbi • kurjavo v kleti. Na raipolafc« imamo plinske grelnike raznih modelov, ki nudijo udobnost vam in voAim od-jomakccn. Pridite In oglejte al jih. Z veseljem bo naA zastopnik, ki pride na vmA do»m, pregledal va* prostor, napravil načrt ter a 1 1. Fttno-pnrm radia. svetoval, kaks«m fnr M inhf.n rnfti v pevi težki in je treba štiri pare konj za vsak top. Poslal je po konje — in čakal. Pričelo «e je daniti. Ura je bila B zjutraj in še ni bilo konj. Ljudje so se začeli zbirati v č mdalje večjih grupah —. Kaj pomeni to — zakaj so vojaki 7. nasajenimi bajoneti in nekaj konj okrog topov? šest je bila ura in še ni bilo dovolj konj. Central Lecomte, ki Ji (»pazil čimdaljc več ljudi, ki niso nič kaj prijazno izgledali, je dal povelje, naj za- pohodu ujeli. Množica je vse li pa so generala in njegove jetnike takoj oprostila, zapr-ki je postajala vedno večja, napodila tudi Susbiellove vojake nazaj! Zaslišali so se kriki: "Doli s Thiersom! Doli z Čemu po polževo napredujemo? We.t AUU, Wis. Glede iniciative kluba št. 14 smo razpravljali na seji kluba št. 37, ne da bi sklenili kaj definitiv- nega. V sledečem navajam .......... ............. svoje osebno mnenje o stvari. raji odvaditi nalagati nekatc- (Mr. L. J. Pire) ravna po takem pravilu, namesto pretiti in povzročati sitnosti delavcem samo lato,"ker so v opo-ziciji njegovi stranki. priporočal. Tak4 kot jef pa bom nasprotoval, ker ni koristna za napredek in razvoj nase zveze. ------ Ce bi bili mi posamezniki Kriia, vojne, pomanjkanje bolj aktivni in šli na delo za »n druga socialna zla »o posle-pokret, kadar se razmere ne- dica ljudske nevednosti, koliko izboljšajo, pa bi dosegli več kakor pa s kako iniciativo. Pri tem bi se seveda mo- Predlogi za v poslite v stalnega organizatorja so v JSZ Vinoyem! Smrt vladi!" čez I ža stara stvar. S. Frank No-nekaj časa se ponovno odpro vak, Član kluba št. 37, se trudi že nad tri leta, da bi bil vrata. Drhal je privedla novega ujetnika. Bil je general spravil to vprašanje na povr- ¿je in do ugodnih rezultatov. Toda podpore v svojih prizadevanjih ni dobil niti v klubu, dasi smo imeli o njegovih Plinxki grelnik n krožit• t ki m zrakom prihrani nt mike r trgovinah, uradih ¡11 malih domovih. Delo n kri rit vi jo odpade, r-na Ico z odnaianjem jiejie-la. (Mirravi prah in ne-ßttugo. Cle r.ent Thomas, kateri se je v civilni obleki sprehajal po Montmartre. Nekdo ga je spoznal, opozoril ljudi in bil jc vjet. Thomas je bil zfelo o»ov« prt»žejo tisto število konj, kar razen v delavskih četrtih Pa-so jih privedli s seboj in naj riza, prvič radi postopanja z odpeljejo ce že ne morejo vse ljudmi med obleganjem Pari-naenkr^t. saj to kar morejo, za in drugič, bil je eden tistih, Ali biti* jc prepozna. Central- ki so zadušili junijsko revolu-ni komitej narodne garde je cijo 1. 1848. Napetost je poze izvedel za napad in je na- stajala večja vsako minuto, ročil bit " plat zvona. Ob sed- Zahtevala je takojšnjo efcseku- rim aktivnim članom preveč dela. Ako bi vsak sodrug iz-j polnil svoje obljube ter izvr-i šil dane mu naloge, ki jih je sprejel, bi bili klubi veliko na boljšem. Tako pa eden pozabi, drugi ne more, tretji pa1 sploh na sejo ne pride, da bi poročal. Tako tudi najaktivnejši člani izgube veselje do predlogih in argumentih ži- dela. To pišem Iz izkušenj. In to so tudi vzroki, da socialistična organizacija tako pol- grelnik potrebujete. Pokličite Wa-bash 6000. razne •vrhe r pro-fenionalniJi uradih, trgovina^ ali /* 1 nnmo xa gretje. iian.fired Unit Heater no idea h i za trgovine, «Mi-dUfia in dm ge obrate. Ve» duo dovolj tOfiLega zraka r cirkulaciji. THE PEOPLES GAS LIGHT J? AND COKE COMPANY 122 South Michigan Avenue m "ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?" Spital Dr. FRAN JO 2GEC. Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo. CENA 35c. NAROČILA POŠLJITE NA: PROLETAREC 3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL. vahne in včasi celo vroče razprave. Končno je Frank No vak prodrl v toliko, da je klub ž?vo napreduje, na predlog M. šoštariča sklenil, da hafavoje nasvevn o stalnem organizatorju fi argumente opiše v Proletarcu. O- pozicija pa naj potem navede pftnCahlXla H^mSajS vZ svoje protiargumente. r?na ^okn,a jliavncek |stor, kjer obdrzujejo nasi so- V Proletarcu z dne 20. do- cialistični klubi na zapadni cembra 19*3 je priobčen sklep itrani predavateljsko serijo. Joe Radelj. Nevarnost faiizma kluba it. 37 zaeno z načrtom Frank Novaka, ki ga odobravam, kajti glasi se jako lepo, Četudi v njemu malo ošvrkne svoje nasprotnike. V Proletarcu z dne 10. jan. 1934 pa že čitamo inicitativni predlog kluba At. 14, in to brez vsake javne razprave. To P* mojem mnenju ni bilo na mestu, čemu ne bi rajče preje razpravljali o načrtu Franka Novaka, namesto da se trati prostor v listu z dodatnim predlogom? Zakaj tako hiteti a stvarjo, če se niso niti člani enega kluba toliko poglobili v problem, da ae bi mogli zediniU? Prihodnje predavanje bo v soboto 3. marca ob 8. uri zvečer. Naslov dvorane je 2619 So. Lavvndale Ave. Predaval bo 8. H. Holland o nevarnosti fašizma. • KAPITAL Poljudna izdaja. Obsega 400 strani. Vezana v platno. Ona $1.75 Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti a temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. NaroČila pošljite na: ProlHarce , 3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL. illllBitlliiilMililUlMlliliilrtiflr ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ-SKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC te t»k> pri na«. — . ■ ..... - HroloUroc. h«bru»ry 2!, IBM. ___C Pregled aktivnosti lduba št. 1 JSZ v letu 1933 pue piter BERN IK. tajnik klub« Leto 1933 je bil? za kltiblin posojilnem društvu JBI.A At. i JSZ bo'j razveseljivo kot na račun stavbiiukega fonda bi mogcSo kdo izmed optimi-JSZ. Tekom leta je klu-> pri-stov pričakoval, upoštevajoč opeval v tiskovni sklad ProLe-ra/.mere, v katerih so nahaja tarča $176.08; okrajni socia-delavstv:. Vzlic temu, da ne- hntični organizaciji $40.88, in katere priredbe v iiuančnein v raznih drugih podporah $10, oziru niso bile toliko uspe Ane,! skupaj $226.96. P.ileg tega je kot bi želeli, je klub ludi gmo- klub naročil 250 jitiaov "Maj-tno nmredoval, Skupni do- skega glasa". Razpn »ali smo hodki so krili vse tekoče stro- ga onim, ki ga vsle l pimanj->ke in trga je klub pri- kanja gmotnih sredstev niso speva I precejšnjo vsoto raz- mogli naročiti, „¡m ,r-«teli tiinto orsajmaci-, PHr^K,. Vseh prlrHib je jam I» Proletarcu. Najbolj, klub ime, ,e|com |(|u 9 ,„ , riuveuljtvo dejstvo pa _ ds drui,bnl Met pev,kcRa „ - o t .«mUIo Članstva klu.L ..g,va.. ,v'|redbe ,0 bilc ba. kar jO Uok« tu »o uspe, , Silve brez dela le par let redba 30-letnice kluba in pa in več. Pretežna večina jih je i spominska priredba Karla vposl jenih samo delno, toda ¡Marksa. Vse so bile finančno vzlic temu redno plačujejo in moralno več ali manj uspe- svoje prispevke, ker vedo, da s svojimi viri pomagajo Širiti ideje, katerih cilj je odpraviti brezposelnost. Razveseljivo dejstvo za naš klub je, da se je septembra reorganiziral angleški odsek kluba. Reorganizacijska seja se jo vršila 2J. septembra. Pristopilo je 5 novih članov. Koncem leta je ocUek imel 23 članov; od teh je 8 novopri-stoplih in ostali so biti že prej člani kluba št. 1. Glavno nalogo, katero si je naložil ta odsek, ja razpečavanje literature. Razprodal in razdal je že lepo šccvilo raznih socialističnih letakov in časopisov, člani tega odseka .so pokazali takoj ob ustanovitvi resno voljo in veliko agilnost. Ako bodo nadaljevali po začrtani poti, bodo bolj in bolj uspeli. Tida njih resna volja je nam zagotovilo, da bodo nadaljevali delo, katerega so pričeli pionirji socialističnega gibanja. Finance: Kot že omenjeno, šne. Ako upoštevamo povprečno merilo, so klubove priredbe v Chieagu najboljše obiskane. Poleg navedenih priredb je klub obdržaval po vsaki seji predavanja in diskuzije. Januarja je s. Frank Zaitz refe-riral o vprašanju "Kako se izvrši socialni preobrat v Zea. državah"; po referatu je sledila splošna razprava. Februarja je s. Ivan Molek predaval o denarnem sistemu. Marca in aprila je predaval s. Joško Oven; tema predavanja je bila: "Luč, oris razvoja človeške miselnosti do danes." Po seji junija je podal poročilo s. Donald Lotrich o konvenciji državne socialistične organizacije in o konvenciji ill. kontinentalnega kongresa. Po redni seji julija, avgusta in septembra so podali referate sedrugi Oven, Molek in F. Zaitz o fašističnem preobratu v Nemčiji. V septembru so se vršili vsak četrtek zvečer po- je bilo preteklo leto za klub v ulični shodi. Oktobra je bila finančnem oziru precej bolje | aranžirana debata med člani kot pa leto 1932. Z dohodki angleškega odseka kluba št. tekom leta je klub lahko kril vse svoje stroške in prispeval precejšnjo vsoto v razne agi-tacijske namene. Po izplačilu vseh obveznosti znaša klubo- lavstvo." Decembra je s. Pe va gotovina $393.56, dočim je znašala gotovina J. januarja 1933 $261.54, torej napredek za $132.02. Dohodki s prenosom od 31. decembra 1932 so znašali $3.423.91, izplačila pa $3,030.35. Druga imovina ter Kokotovich, član kluba št. 20, podal svoje vtise s potovanja po Ameriki. — Udeležba na vseh sejah je bila zelo povoljna. Klub ima prosvetni odsek, ki izdela načrt več mesecev v kluba znaša $4,155.33. Prete- naprej za predavanja in raz-žno te vsote je v stavbinskem prave. Dobrodošli so vsi roja- NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJI6E Pišite po cenik PROLETARCU TOPOVI NA HISE DELAVCEV OUnska icja v Chieagu Chicafo, lil. — V nedeljo 25. februarja ob 2. pop. bo te» ja članstva socialistične stran-k« čika kega okraja. Vršila se I bo na južni strani, 1507 Kast 551 h St. Na dncvuem redu bo I razprava o agendi bo loče konvencije socialistične stranke, posebno o strankinem .stališču z ozirom na organizacije i brezpo selnih ter o boju zoper lašizam. V*ak član naj pritie» se s sabo člansko karto, kajti nečlani nimajo vstopa. S«t 30-hdnice tlru:tva Triglav št. 2 in VN;?J. i jdeluvala so vsa tii^. irajšnja društva te jednote. LMeležba je bila ogromna. Vpr\'.'rjena je bila I. M). Irkova "Nova igra", ki jo je igral klub št. 3 iz Gglesbyja. društvo Mohawks pa je v.»ri-j gorilo lato "Parlor Matches". Govornika sta bila Jojin Vo-j grlch, ki je eden izmed ustanovnih članov dru.Uv« št. 2, in pa Oscar Godina. Sv^jo nalogo sra zelo dobro izvršila. Pete Banich. Pustolovski 'finančnik', ki je razburil Francoze Dasi finalni škandali v Franciji niso redki, jih ljudstvo vseeno ni toliko privajeno kakor v Zed. državah. Ko je prod tedni Francija mahoma izvedela, da je ruski pust '> rec, • naturaliziran francoski državljan Seigij Stavisky, o-goljufal ljudstvo z raznimi bondnimi špekulacijami za Provokatoratvo komunistov v New Yorku NewyorAkl .-oclalisti > > -klicali dne 16. februarja * r^rc-Jovanjt m pr^i rn Ivn'h unij prote^'ni sh od ir M Oollfu*.' o-vemu pokolju v Avstriji. Udeležilo se ga je okrog dva ji t ti/:č delavcev. Pro-vokat >: ski voditelji komuniftične stranko so sklenili to delavsko manTo-|stacijo razbiti, in v ta hnmoi! o poslali na >hod kakih dva tisoč nahujskanih pr st t.:ev. 1 Svcjo nalogo so izvršili, kajti *hod se je k:nčal v prete .u. Kapitalistično č; op's,') se norčuj j iz delavcev, komuni iti pa so veseli svojega "re;>lu-cionarnega" dejanja. A! j bi i bili re.H komunist«!, ne pa pla-|čani in nepisani agenti kajil-talizma, ne bi '¡'.rablja1! trarc*-dije v Avstriji za sme^onje ' vsega detavskr ga gibanja in z a ¡rušenje proletarske solidarnosti v najkr!.ičncjš! doli. pomagati na njihov račun. Kot ¿e omenjeno, je tekom leta pristopilo 27 novih člai veštvo pridelovalo svoje potrebščine na primitiven način. Danes tega ni več, posebno ne nov, is to ja zasluga posebne- v Ameriki, kajti tehnika je vi ga agitacijskega odseka, ki je S0i(0 razvita, in produkcija na bil neumorno na delu. Dolx- poljih in v industriji je s po-nost vsakega člana socialisti- m0čj0 strojev pomnožena do čne stranke je, agitirati za nevrjetnosti. Ljudstvo bi la-pridobivanje novih članov. hj<0 živelo v največjem blago-Vsi se moramo potruditi, da stanju. To pa bo prišlo šele pospešimo splošno agitacijo. ^ se ^ produciralo zaradi . Nikdar v zgodovini ni bi- potrebe namesto za profit. V la reakcija v hujšem pohodu dosego tega je treba inteli-kot je ravno sedaj. Zajeziti ta gentnega in dobro organizira-naval je zmožno edino le de- nega delavstva. Pozival je na-lavstvo samo. ako bo dovolj vzoče v socialistično stranko organizirano in pripravljeno, in pa da pomagajo kjerkoli Za svarilo naj bo Italija in mogoče tudi v utrjevanju unij. Nemčija. In kaj se nam pri- y svojem govoru se je spom-prnvljn v Ameriki, vitli lahko njj tu(jj onih filozofov, ki tako vsakdo sam. ako hoče zreti raji poVdarjajo. da čim slao-naokrog a odprtimi očmi. Ra- *e st, ^^ godilo delavstvu, tim di tega, sodrugi in sodruginje, prej 1,0 postalo revolucionarna delo za nove člane sociaU-!no. To je popolnoma zmotno, stični stranki! Na agitacijo za kajU iai.cn in s«>stradan dela- socializem kjerkoli je prilika! Razširjajte socialistično literaturo in časopisje. Nabirajte prispevke v agitacijski fond vec je kaj slab materijal za revolucionarne akcije. Lažjo se ga izrabi za skebstvo, kajti stradanje ga je napravilo 114 in št. 1 ; vršila se je 28. oktobra. Po redni klubovi seji oktobra je s. Ivan Molek predaval "Nira in ameriško de- stranke. da ji bo mogoče po- mUčneža in bojazljivca. Svo šiljati govornike in organiza- j0 delovno moč je pripravljen torje po deželi. Prirejajte dis-| prodati za vsako Ae tako mi-kuzije in predavanja o akut- zerno plačo. Ako bi taka nazi-nih vprašanjih delavstva. nmja držala, potem bi sociali-V imenu kluba Št. 1 JSZ se alrynVn m^ralu dobiti zahvalim vsem, ki so pomaga- ravno v najbednejAih krajih, li na en ali drug način, da je n. pr. v slumsih, najvsč gla-klub lahko izvršil toliko dela 50V? pa je ravno narobe. Prav v preteklem letu. Le s sodelo-|v takih krajih imajo politični vanjam vseh članov so bile ^rlatani največ zaslombe; v priredbe uspešne in porast njih S€ kupujejo glasovi za ko-članov kluba dosežen. Ravno zarec pjvat smrdljivo cigaro tako se v imenu kluba zahva-|a|[ pa za sandvič. To torej ni lim vsem izvenčikaškim klu- element, na katerem bi se mo-bom, ki so dali oglas v "Spo-|Kel graditi temelj bodoči pro-minsko knjigo", in posetni- letarski državi, kom klubovih priredb. Upam, p0 shodu in pred shodom da nam bodo ostali še nadalje jc bilo prodane veliko sociali-enako naklonjeni. etične literature. Dobilo se je Apeliram na vse one, ki še tudi nad ducat novih naročni-niso člani socialistične stran- kov socialističnemu glasilu ke: pristopite! Zavedajte se Ncw Leader. Pri tem delu so resnice, da bo le dobro orga- pomagali člani in članice a >- niziranemu delavstvu mogoče gleškega odseka kluba št. 1 ir. priboriti si pravice do življe- j mnogo mladih čeških sodru- nja i Dobro uapeli shod gov ter sodružic. Ker je bila vstopnina na shod prosta, se je pobiralo prostovoljne pri- . ... r» j j • i s pevke, ki so znašali $28.25. Chicago, III. - Predzadnji ' d prcdaedoval Chas. četrtek so aranžirali socialisti- p Apelni govor za eni klub» zapadne strani shod. ke y kW , ^ro|kov na katerem je govoril August e, DonftI(J ^ h ClaeMens iz New York« ki N da slovi kot eden na^,boljših gc Clacssensom na8topila sodru. vorn 1 kov stranke. Da to niprc-:|icJ| Beranckt urednica čeAko. tira vanje, se je pok a z ak, na goc |uu ..gpravedlnosti", tem shodu, številni avd.jenci ■ fc. jc y kra(kem .oru orUala je ugajal, da bi ga posluSala | potrebo kulturnetfft udejstvo-H MC* .¡vanja delavstva-in se spomi- Prijetna zabava kluba at. 16 na north aide Chicago, HI. — Klub št. 16 JSZ na north side, ki je bil ustanovljen pred letom dni, je praznoval to prvo obletnico v soboto 17. februarja. £:c. pevski zbor "Sava" je zapel tri pesmi, dasi so jih udeleženci zahtevali še več, govornik večera pa je bil Joäko Oven, ki je dejal, da je svoj prvotni osnutek govora opustil .zaradi dogodkov v Avstriji. Opisal je težkoče avstrijskih sodru-gov in njihove žrtve v zadnji civilni vojni, ob enem pa poudarjal, da je to le eno veliko poglavje gigantskega boja, ki se vrši v sedanjem zgodovinskem razdobju med kapitalizmom in proletarijatom. Prej ali sbj, morda, žo v dogledni dobi, pride vprašanje odločitve tudi pred nas v Zed. državah. je rekel Oven. Njegova izvajanja so navzoči navdušeno odobravali. "Sava" je nastopila pod vodstvom svojega zberovodje Jakoba Muhe. Na klavir jo je spremljala Mary Muha. Navzoče je pozdravil v angleškem govoru Peter Swol-lak. tajnik kluba A:. 16. ki je oznanjal tudi spored prireditve. Udeležba je bila i>d-voljna. Med sodrugi in ;*odra-žicami, ki sn se pri d flu posebno odlikovali, so bilo M rs. Su olšak, M rs. Matjasich, M rs. Dewich, sodrugi Wipotnik, Derzich, Sernel, Benchina. Vouk, Cavich in v:č drugih. V danih okolščinah je bila ta prireditev povsem zadovoljiv uspeh. Člani srbskega kluba št. 20 JSZ so se je udeležili v lepem številu, istotako člani klu-ba.št. 1, poleg pevskega zbora "Sava", ki sem ga Ž o omenil. Lihko pa bi prišlo na to slavnost po mojem mnenju več rokov, ki žive v delokrogu toga Vluba. če se vabilu ,niso odzwi \ kajpada ni krivda kluba fs.. 16 in tistih njegovih članov, ki so razpečavali vstopnice, anvnk vseh onih na north side, ki pravijo, da so "simpi.'icar ji socialističnega gibanja \ ko pa bi moraii to pokazati v dejanju, pa ostanejo doma. Moje mnenje je, do ima klub št. 16 med Slovenci na severni strani 'prav tako dobre po;roje za uspehe, kakor klub št. 1. Per oče valeč. Sergij Stavishv okrog $50.000,000. so se pri-čeli izgredi, kakršnim so se % Ameriki čudili posebno ti.Ui, ki so izgubili milijone v Insul-lcvih špekulacijah. Stavisky se je sam ubil, msdtem ko kritiki tedunje Daladierjeve vlade trdijo, da ga je ubila tajna peticija zato, da on ne bi mogel izdati svojih sokrivcev na visokih vladnih mestih. Stavisky, ki ga vidite na tej sliki, je bil "magnetična per-sonaliteta". "Teror v Brunawicku" Mednarodna komisija za preiskovanja stanja političnih jetnikov je v področju delavske socialistična internaeiona-le izdala brošuro pod gornjim naslovom, ki slika trpljenje jetnikov v Hitlerjevem rajhu. Brošura ima 32 strani. Platnice so tiskane v treh barvah. Stane 20c in se je dobi v angleškem jeziku v uradu soc. stranke. Naslovite, National Office, S. P., 549 Randolph St., r hi-cago, 111. Predstava v Govvandi Gcvvanda, N. Y. — Enkrat v tej sezoni bomo le imeli predstavo in, plesno zabavo. Vršila se bo v soboto 24. februarja zvečer u S. N. domu. V prizor jena bosta dve kratki igri, kateri bosta nudili udeležencem veliko neprisiljenega smeha, ker sta polni zdravega humorja. Komur je za prijetno zabavo, naj pride v soboto 24. februarja v omenjeno dvorano. Plesalcem bo igral Lojze Klančar. Priredba se prične ob 8. zvečer. Na svidenje v S. N. domu. — J. Matekovich. Thomaa in Hoan na shodu 27. februarja Chicago, 111. — Norman Thomas in župan D. W. Hoan bosta govorila v torek 27. februarja ob 8. zvečer na socialističnem shodu v Princes Theatre, 319 S. Clark St. Govoril bo tudi predsednik stranke Leo Krzycki. Vstopnice so po -25c in se dobe pri Pi-ole-tarcu. Padec nemškega izvoza Prvič v ¿tirih letih se je v Nemčiji dogodilo, da je uvoz nad krilil te vi.t:. Januarja to leto je Nemč.ja uvozila za o-krog 11 milijonov dolarjev več blaga kakor pa ga je prodala v inozemstvo. Umori, ki so posledica krize Umori, ki so izvršeni v namenu, da storilci dobe zavarovalnino, so v dobi sedanje krize zelo narasli. Pa tudi samomorov je čezdalje več iz enakih motivov. Obupan oče si jo nedavno vzel življenje, ker je uvidel, da asesmenta zavarovalnici ne bo mogel več plačevati, družina je bila gladna, pa je končal svoje življenje s sjX)ročilom, da je to najboljše, kar more storiti za svojo ženo in otroke. Mussolini noče nikake opozicije V provinci Emilia v Italiji je bilo aretiranih 17 oseb in obec;jenih na dolge zaporne ka zni, ker so skušali ustanoviti "novo politično stranko". Deficit Italije Italija izkazuje v svojem proračunu za fiskalno leto 1934-35 $245,000,000 deficita. Govoril je o "Socialistični njala vseh onih sodrugov, ki anallti URA- Predmest je^ ]ft |i tcmplj d ^ .meni no obdelal. S svojrnu kulturi tl|kaj ,„ v E , dsvtipi in humorjem je »pravil Poročevalec udeležence v tak smeh, da kar__ ni hotel ponehali. Ni pa bil to Zabava k,uba it 4 v La prazen humor. Vsaka njegova « i T Sallu La Šali«, III. — V soboto večer 24. februarja priredi klub št. 4 domačo zabavo v Slovenskem domu. na katero vljudno gesta, vsaka beseda, je imela globoko resert pomen. Razložil nam je ponkuse Roosevel-tove administracije ter leke, s katerimi hoče ozdraviti na smrt bolni sedanji gospodar- vabimo vse r:mišljenike in «ki red, toda vsa zdravila in prijatelje v La Sallu in Ogles- vse vbrizgavanje ne more po- byju. Razvedrila bo obilo. Pri- magati, kajti kapitalistični si- dite in se zabavajt» v veseli stem je doigral svojo zgodo- družbi. — Pete Banich. Vrednost ferm Statistika o ameri.:1ody is that the ruler* of this unable to function, accounts for the fact that po nati n simply won't establish We want Socialism and In-many people think that the Socialism. And that's ths cir- dustrial Democracy. The "New ttNew DmlM is doing "as well cumstance which we ask the Dealers" want Capitalism and r. ¿1 fjin . vpt under the ¡workers of the nation to ba-an adjustment of the old rack-circunxtanccs." Statements to4-nish from fur.her considerationTeteering fyft^KToT unearned that effect are being made by the u?e cf their united po- income for the privileged few. from rostrum, radio and movie!litical and economic power. Efforts to bring peace, plenty screen and people, tunling! And the people are going to and security to the people ol through - thinking difficult, do exactly what we have been this nation arc lagging merely take the easier coursc of be- asking them to (' > — or else. | because those in power w >iTt lleving it. Or else poverty will continue'and Socialists can't do ttu | *«r » ni>V4ll. until the owners either find- right and nectary thing. We S daliits must ne.er| dcfin|UI fail to find_ Reading Labor Advocate. permit that point of view toj . utluluc|Jf ____ go unchallenged. And so we and jobs for thousands w*h to .,.•.» say that thci^ preTTY ankle, a flower "New Dealers arc NOT doing ' as good as can be done under the circumstances. _ Let US examine the circuni- sty;e <|<.crrrs that women murt hi« old pal to leave it to him; he: stances. Here We have a COUn-j wear short 5kirt*, and instantly mil- j acta one of his bright-eyed hc-stara try which is pretty nearly self- Hon; of female leg* come into view. I to venture forth costless, his rants; sufficient in -ill thinir* and Thus is creatcd ovcrniKht lhc vart held up by suspemkrs, and aga.n auuicient in all tningi ana ..ilk stooUinT industry, employing the ubiquitous cameraman U there J Which has a productive capac- tona of lhousani|„ of workers spc d - dnii the fuspender industry is re- ing up in countless factories and born. creating colossal profit for employ- . An earthquake hits Southern Ca- cr}, ifornia, and out of the destruction Stylo changes its min i and re- there are jobs for thousand*. A veals only the ankle, and instantly mills fhut down and tens of thousands of hosiery workers are to.-sed out of jobs, and who cares? Th? THE VALIANT FIGHT OF OUR AUSTRIAN COMRADES Leo Krsycki, utisssl chairman of jha Socialist party released • statement praising th. Austrian worker, for their couragaou. fight against the Fascist forcas in Austria. In his»statement he said that the struggle of the Austria* workers should sarra a» an insp ration to workers all orer the world to unify their forces, to fight against reactionary groups which "grow more powerful day by Jay " The statement follows: - "The heroic struggle of our Austrian brother» against the Fascist forces there should serve as a warning to workers all over ths world that we must strengthen and consolidate our organisation at once. Fascism has become a world-wide threat. The forces of re-action grow more powerful day by day. •'There is only one answer workers can give—a powerful militant Socialist organisation. In America particularly we mast work with renewed energy to strengthen ©ur forces. A victorious Socialist movement here would be the greatest inspiration we could give to the masses now suffering under Fascism or battling against it in a life and death struggle. "Signs of Fascism in our own country are by no means absent. The growing militariaation, the domination of the NIRA by big bus»--ness, the potential dictatorial powers of the federal government a re all strews in the wind. Capitalism is on its death ted here as everywhere else. The financial and industrial lords will stop at nothing to enrlave the workers. Fascism is their last death bed hope. ''Workers of America! Let the valiant fight of our Austrian brothers inspire us to fight now as never before to achieve a workers' world. Let us rally our forces before it is to late. Down with capitalism! Down with Fascism! Fight now for Socialism!" WILL IT BE WAR? mere a.* j«.»» .u, ............ ^ elalifU wan summoned t change in styes conceals woman, legs, takes th- artif.c.al flower , vi,^Mrnvni of the ç from coat lapels, eliminates most j of women's underwear, and tens of human being-« are the streets to hog or ity in most things which far exceeds the needs of the people. Why, then, arc *ome people in want while, at the same time, the productive resources of the nation are permitted to - , - _ , . i . » rj. , m, . . Hosiery Code authority recognises i .housancU ot stand idle? The answer is that Lhc silyuat|on atvl dccre€, a thrce. thrown on tl the 'New Deal does not re- (|ay week, to reduce production by starve, cognize the need of operating 40 per cent (and cut the earning j There is pcace and pro^erity, industry for the benefit of of tens of thousands accordingly), there are bumper crops cat. e rnl people, but still clings to the Millions suffer in a terrible snow- hogs wax fat and the bread l.nes old private-profit motive. st0™' andw Hn^ mV C°ld ^ * K exposure, but 20,000 idle men get The private - profit view- a day's work clearing away the snow point is, of course, one of the in a single city. If there had been Circumstances. But that mo-;no snowstorm, if December 2«th 4:..« ».« had been a clear, sunny day, ml- tive need not be preserved.jMons wo|||d havo fmo(J lhcir lunjrs The only reason that the New SOCIALISM IN JUGOSLAVIA v..«n, i with fresh air and gurgled with joy ^*Deal" has not ended poverty over the glorious post-Christmas within the short Space of weather, and 20,000 idle men would eleven months is that the "New ! not have had a day's work and a Dealers" will net consent to1 . f A movie actress ventures forth on a bright day with an artificial flower pinned to her coat lapel; her picture appears in countless papers, and within a month a new industry is born, the making of ar- operatc industry under any circumstances which take profit—or the promise of profit— out of the picture. There arc many things which could be done by those have the - power to do^ things. If this nation were to go to war against the world, those in power could and wculd take over the bodies and lives of workers for the defense of the Capitalist structure which has been established in the hands of a few own ers. Similarly, these in powe. cculd take over the industries for the welfare of the people ri-ght now—but won't. The circumstances which A eon fere nc? of Jugo-S'av Socialist* was summoned to meet on on the re-Social- Democrats party of .Jugo-Slavia. A commit* eo of action, of which representative* of the labor movement in every part of the country were member», issued a manifesto summoning the conference, from which the f »llowing is taken: •'Only n Sorial-Demoeracy fre<5 air.*" War "clouds gather, the drums ¡from »»y narrow-minded national-roll and fSe fifes hrill; lies arc »r chauvinism ca" put forward flung forth from chancelleries an! 1 prectical program for the rational men mar.-h acrainst each oth^r to divis on of labor among the nations, 'aufchter and destroy TT an I fac-|the enaWtshment of economic cotones open, nu n begin to work, | operation internationally, and the wages rise and there is prosperity. | ten notion of the existing inter-How about arranging it so that I national economic war of dcstruc- hogs lengthen and black despair is in the and rules for the Social-Democratic party of'- Jugo-Slavia. working in concert with the Labor and Sociaht International." The results of the conference have not yet been received. There is definite danger of war between Japan and Russia. Some say Russia fully expects Japan to begin the attack i» the spring. It may not be so bad a* that, but the danger is real./ P For a long time Japan has i been nagging at Russia and apparently trying to stir up a fight. Russia owns a half interest in the Chinese Eastern Railway, which crosses Manchuria. Japan has been pin* pricking Russia in the management of the railway. Russia has not permitted those irritations to drag her into war. But if Japan starts seizing Russian territory, as seems likely, the war will begin. Russia is preparing for it by sending troops and armament to hope that it will not materi-ithc Far East. alizc. The prevalence of ca- pitalism in all countries except Russia, and the imperialistic struggle for markets, keep the world facing the constant menace of war. Some folks think the Socialists are in too- much of a hurry to get Socialism. If they could only understand tHaf it is a racc between Socialism and destruction. The Milwaukee Leader. in war has spoiled many a country. A victory by Japan would make that country feci lik'j the cock of the walk. It would overrun Asia, building up a va*t army pf Japanese and Chinese, and'Might th:n undertake to conquer the world. This, on the supposition that Japan and Russia would be the only belligerents. But there is no assurance that such would be the case. Germany might embrace the opportunity to attack Russia on the west, seeking to annex some Russian territory as hinted in Hitler's book. Then the other nations, big and little, would likely be drawn in. It is a frightful prospect, and one can only hope against Such a war would Ik; deplorable. Our sympathies naturally are with Russia as against the Japanese imperialist ambitions, but we do not want war even if we were sure Russia would win. At present Russia wants peace with all the world. What a Russia flushed with military victory would want is problematical. Victory MM1" ARCH LICHT Illltset..... I......*x"4,,l|| Donald Lotrich .nil i human beings may live in comfort and contentment ju*t because they have a right to, and not as a inerc by-pro live by its own labor »ml not by the exploitation of oth_»rs, Which is it to be? A world for tan carry through a practical pro-human beings to live in and to he^ram designed to secure inter happy? Or deeper and deeper desolation until the mire, collapse and chaos?—T. N. L. tificial flowers; for these millions f>f\m/fDr CT C Cf A 1/ IS C eve of girls would rather die than fail \~UlVlrLtH t. OL,/\ V CuX-^ natiimi^ to follow »tyles ECt by -the-reigning:-—u; style? set b movie queen. Another screen beauty, bal'y- national disaimamerit, the establishment of a jjreat world community in which war will be in\pos:cM>le, giving | ace to the world and to every nati n the peaceful enjoyment freedom without the already reduced subjugation or oppression of any nation. "Acting on this conviction and in accordance with the wishes of tens of thju^ands of manual and Hi tier ism had the German porkers to virtual slav- . . , .. . . e 1 ery. Now it has completed the job hooed by the press department oi l nwt • non-manual workers in Jugo-Slavia, of cameras that by a curious coin- p|lch a regime.__T. M< | we have prepared a draft program eidence hapollf'j", or Any other man 01 grow» of .men, to shoot out h a government and replace it with h i own reactionary pu >peta? I* there no justice, only in might? Will mans' reason be ««u'Klucd by force ami violence- Will all the j-rogress of the centuries towards liberty and freedom an! democracy IT'S VERY LITTLE UNIONS ASK FOR OUR COMING EVENTS A protest meeting against tho ma nacre of Vienna Socialists will ibe held Wednesday. February 21, H the SNPJ Hall, 2657 S. LawnJale Ave. The meeting h being sponsored by tht» West. Sdi Socialist branches, including club No. 1 JSF. The main speaker will b?1 comrade Gerson Selbert who recently spoke at the l^ecture (Mars on "America at The Cross Roads". He is n very able speaker and was ot one tim? elected a* «Socialist a'derman in Warsaw, Po1an nttend this meeling and invite their friends along. It will be a protest against Kasci rn. Let's sho^v our solidarity agr'inst this mens e with a packed hall Wednesday nigb*^ February 91. « * ♦ Anolher important date 'or u* 'o reirr<-v'»er is Sunday, March I. At '.ho Cftrs Hall, 18th ami May Sis., nil F*. cipating in this affair and all members are called upon to sell as many tickets as they can to assure . uc-cess and a large crowd. Admission tickets are 40c in advance and nre j available ct th? office of Proletarec. ♦ * • On Saturday, March J», comrade S. II. Holland will speak on "The Menace of Fascism" ot the upper Sokol llavlicek Hall. This will be the fourth lecture given by the West Side Socialist branches, llecause or the current events in Austria, wc should endeavor more than evvr to have a Irtrge crowd attend to .v-ur friends to attend. The a Imisaion is on'y 10c. — John Rnk, Chicago. LINCOLN ON LABOR "In the early days of eiir race the JSF K an bis of Chicago will com- Almighty said to the first of 001 memo rote The Paris Commune and Mace, 'In the rweat of thy far - shalt ¡the Sot. i t masfacrc in Austria, thou eat bread' and sinre then, if, Tha committee in charge of the we except the light and 4he r'r of afternoon pcrf>rmancc* has ar- heaven, no good thing has been 01 ranged an excellent program. Frank can bo enjoye l by us without havinir Crosswaith, a prominent New York first cont labor. And Inc mi h n comrade and instructor at the "Rand most good thlivjs arc produ-ed hy .School will l>e the princh>»l speaker. , Ir'mr, it follows that all .«w:h .hing Comrade Josko Oven will give a talk of right bel jut to thore whose laboi on the Paris Commune, a historical has produced then. But it has -e revoluti.Mi >t the French proletariat ; happened, in all PTes of the world and the recent Socialist rebellion In that some have labored and other. Austria. A short two act drama have withcut labor enjoyed a large "The I^a.-t Day", picturii-ing the prc till to weak to arou j the interest of the mass of workers. Perhaps the notice of the meeting was sudden. Yet Chicago woikers couli have responded in the ten thousands. IVut ♦hey didn't. Only the Socialists and thjir friends were there. Prof. Maynard Krueger, Comrade Siebert of Poland, R la Lowe and another woman instructor frcm the U. of C. addressed the meeting. • a • On Tuesday, feb. 27, Nomnan Thcnta . Daniel W. Hosn and Leo. Kr/ycki will open the Chicago United Socialist Drive at a large rally in the Princess ThecVre, 319 S. Clark St. We hope that the theatre will be filled to capacity to hear these leaders expound the program of 1 net ¡can Socialism and to pay tribute to the comrades of Austria who gave thfrir l'ves for Socialism, for democracy, for freedom. The admission is 25c. Be sure you come, a • a Our government has |>ioneercd tie air mail. It hm pioneered it when flying wa \ still hazardous. Then after the business was established it donated it to private gamblers. Now, look what has hap-ipened? There private gamblers have gambled with their political tools and won to cheat and ro'o and defraud the government out of millions of dollars. Will anyone be puni-hc.J? Outiidc of a few hot words very little will be done to put the guilty ones away. President Roosevelt has uncovered graft and cor.uptiun in many branches of the government and the system, — the capitalist system — and he is .still trying to plead with them to be honest. But the big boys have been at it too long. They know the game by heart nnd no Koosevelt will reform them. The only way, h to take the thing into the wings of the government with his personal supervision. How We Behave In sCleveland We had a splendid treat recently at the wedding of Cyril Obed nnd Cecilia Vehar. For a while it seemed a« If the rooms of Vehar's house couUln't accommodate us all, but 'omchow we managed to squecrr) in -nd had a great time dancing, sing-'ng. etc, Joh n Vehar and Antonette Skok vere best man and bridesmaid. Anton Vehar, the father was keipt busy 'unning um and down the cellar ■tairs and L. Zorko officiated at the loor. Betty Boxatay caught the '»rides liquet; this is suppose I to •ncan rcmething. Frank Barbie en ♦ertained generally and Hohn Kre'»el made a wonderful speoeh. a Thank« to Mr. and Mrs. Vehar for their wonderful hospitality nnd good spirits. ♦ * ♦ The younger element of t'ie Z.arji inking society of branch 27 JSF ire going to present the play ' Bla k EH" on Sunday, March 25th. Wo have a list of good players talent >ait, namely—Josephine Turk, wli-i ias done well heretofore. Jenrb Turk anH Alec Brcckenbri lie in ¿laying heroine and hero and Olgn ind John Vehar will account Tor themselves In prominent roles. Betty Bogatay plays the mahl an I pr m- cs to do a fine portrayal. Ix>u!a lartz also plays. W>3 ask cur friends to keep Sunday, March 25th open and attend oor theatrical venture. This nlay will be presented in conjunction with a Slovene play given by our Zarja players. Laaii Juris. Cleveland, O,