Stev. 49. (Mntek.ratun.- LE.coa ta Pesti). V Trstu, petek 5. decembra 1924. •Mait Ust» Izhaja 7aak petek opoldne. Naclov : Tr»t-Trie*te Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 37/111. Izdaja: konsorcij Malega, /ista MALI TEOMIK ZA NOVICE IN POUK. Leto H, i MJUUAAAJ AAAW!AA^W l"'*mii k c' p°st. j l ^Bi 7/ff' (Or p JAN.\ p» ""''•"--.M. LUla » N Odg. urednik Ivan Preša. Male novice Mali koledar. Petek, 5. decembra: Sava. — Sobota, 6.: Nikolaj. — Nedelja, 7.: 2. adventna. — Pondeljelt, 8.: Brezmadežno spočetje M. D. — Torek, 9.: Valerija. — Sreda, 10.: Lavretanska M. B. — Četrtek, 11.: Damaz. — Petek, 12.: Sinezij. Zadremal je. Star pregovor pravi, da tudi dober Pesnik včasih zadremlje, pa zloži kako bolj šantavo. Podobna nesreča se je Pripetila vrlemu tržaškemu prefektu. Pri čaši šampanjca je nenadoma zadremal in sanjalo se mu je, da bodo Slovenci pojedli Italijo. Hitro je napisal ferman ali ukaz, da se mora slovenji jezik zatirati še na nov način : prepovedane so vse slovenske javne predstave ali gre. Kadar bo prefekt drugič zadremal, se ne bomo smeli več po slovensko smejati in če zadremlje še v tretje, potem bo vsak prišel na gav-8e, če bo slovensko kihnil. Kogar tedaj v nosu ščegeče, naj hitro kihne, dokler je prefektovo srce še usmiljeno. Interpelacija. Poslanec dr. Besednjak je poslal dne “0- novembra na notranje ministrstvo sledečo brzojavno interpelacijo : "Notranjemu ministru. Podpisani seli vedeti, kaj je,vlada ukrenila proti nezaslišani odredbi tržaškega prefekta, s katero se je prepovedala raba slovenskega jezika pri predstavah in ki je vzbudila splošno ogorčenje med Pvebivalstvom na Primorskem ter je lr0ela odmev tudi v drugih državah. Poslanec Besednjak.« Poslanec Wilfan le Poslal Mussoliniju brzojavni protest faradi prepovedi slovenskih iger. Vla-. naJ prefekta vzbudi iz sladkega spanja in naj ga spomni njegove dolžnosti. Puccini. V Bruslju (Bruxelles) v Belgiji je hthrl v soboto 29. novembra slavni ita-h&nski glasbenik Jakob Puccini. Ro-len je bil v mestu Lucca leta 1858. Jlasbene študije je dovršil na konservatoriju v Milanu, kjer je prijateljeval * drugim slavnim skladateljem Petrom ascagni-jem. Puccini je zložil mno-•®° oper, ki so raznesle njegovo ime celem svetu. Posebno znane so "Manon», «Bohčme», «Tosca» in j^utterfR-),. — Slavni mojster je bole- hlu že dolgo na sladkorni bolezni. Te--? se je pridružil rak v grlu, ki ga j^i belgijski zdravniki niso mogli dagati. Puccini se je za smrt prlpra-.11 kot kristjan in je sv. popotnico pre-iz rok papeževega poslanika. Nje-Ovo truplo so prepeljali v Milan in Pokopljejo na državne stroške. Lepa beseda. v«asi smo v zadregi za besedo ^spaga«. So slučaji, ko se beseda vrv tgp. rabiti, ali zelo težko. Po neka-stv** na Goriškem ima ljud- skl° besedo za to «voza», ki se k anJa kakor «žena». Zakaj ne bi te Za “a • rabdi za tujko '«špaga» in vrv j;,. |ik», dočim je tovarna, kjer se emjeta vrv in voza, vrvarna. Za kmeta in vrtnarja. ^Strokovnjak M. Humek je spisal l'Ko »Domači vrt,«, navodilo, kako irtlflU(’edi, obdeluje in krasi. Knjiga Dev A b°dob. Stane okrog 60 dina-Run, r°daja jo tudi Katoliška knji-la v Gorici. Kako je eigan peševal duše iz vie (Izviren dopis izpod Porezna). V vasi Kojca na Goriškem so se vršile par dni pred sv. Lenartom močno čudne reči. Pri «Travnikarju» se je pojavil cigan s črno brado in belini zobmi ter Je dejal, da je deseti brat. S svojo vsevednostjo je pri gospodarju in gospodinji vzbudil veliko pozornost. U-ganil je, da ni sreče v hiši. pri gospodarstvu, v gospodinjstvu. To pa zato, ker trije rajniki iz hišo v vicah silno trpe. Tudi on nima pred njimi miru, ker je deseti brat. CIGAN IN MOLITVE. Gospodar in gospodinja sta mu verjela in naslednjo noč so prav goreče molili za mir in pokoj ranjkih in za zdravje in srečo v hiši vsi trije, mož žena in. cigan. VELIKE CEREMONIJE. Pa ni nič pomagalo. Naslednji večer prinese cigan v hišo razpelo in prižge dve sveči in začne se ceremonija. Cigan napove : Če me ne bosta našla zjutraj v postelji prav lepo in mirno spati, tudi nocoj ne bomo ničesar prlmolili. Tedaj mi morata izročiti vso poročno obleko in pa petnajsto lir. In mi morata priseči, da ne bosta o vsem črhnila niti besedice tri dni potem, ko odidem. JAJCE, COPRNIJA IN MRTVAŠKA GLAVA. Mož in žena prisežeta. Nato veli cigan, naj mu prineso sveže jajce. Povzdigne ga in pravi: Če je pod to lupino čisto navaden beljak in rumenjak, sem vse skupaj le zlagal. Trešči jajce ob mizo in po mizi zaropota mrtvaška glava. In spet so molili in nato šli spat. Zjutraj se je cigan držal za trebuh. SLEPO ZAUPANJE. Molitev ni pomagala. Takoj izročita gospodar in gospodinja ciganu obe po-, ročni obleki, zlata prstana, uro z verižico, poročne čevlje in štiristo lir, ki so bile slučajno pri hiši. Osemsto lir si izposodita pri nekem sosedu, tri sto pri drugem. Preplašeni obraz gospodinjin pa je vzbujal pri sosedih radovednost. Gredo za gospodinjo v hišo tako, da sta bila prisiljena desetega brata skriti in ga skrivaj z dragocenostmi odpraviti z hiše. NE MORE MOLČATI Vendar se mož, ki je znan kot skrajno varčen človek, ni mogel premagati in ja še isti dan prisego prelomil. Sosedje so bili večji neverniki kot on in takoj jo ubereta za ciganom dva močna fanta. Najdeta ga že v Šebreljah in mu odvzameta obe obleki in drugo ropotijo ter trinajststo lir, ki jih je še imel v žepu. V LUKNJO Ž NJIM! Cigana odpeljejo na Št'. Viško Goro in odtod v tolminske zapore, kjer še danes «moli za verne duše litanije.« Gospodar je pa nesel poročno obleko s Št. Viške Gore čez Bukovo domov ravno na sv. Lenart, ko imajo Bukovci ce: kve it shod. Ko se je ta zgodba razvedela, so se ljudje in hribje smejali. Novi škofje. Za katoliškega škofa v Skoplju v Južni Srbiji je bil imenovan Slovenec dr. J. Gnidovec. Posvečen je bil za škofa dne 30. novembra v cerkvi Srca Jeapsovega v Ljubljani. Posvetil ga je papežev poslanik Pellegrirtetti v družbi ljubljanskega in mariborskega škofa. Dne 8. decembra bo novi škof že zasedel svojo škofovsko stolico v Prizrenu. Dr. Gnidovec je bil svoječasno profesor latinščine in ravnatelj škofijskega zavoda v št. Vidu. Oti tam je vstopil v misijonsko družbo lazaristov, pa ga je tudi tam našla čast, ki je ni iskal: postal je škof-misijonar. Naj božja roka blagoslavlja njegovo delo med slovanskimi brati. Za katoliškega škofa v Belgradu bo dne 7. decembra posvečen monsinjor Rodič. On bo prvi katoliški škof v Belgradu in nadškof za srbski del države. Osebna vest. Za župnega upravitelja v Klancu je določen Jakob Soklič, dosedaj koopera-tor v Skednju. Na njegovo mesto pride g. Marij Marsilli iz Podgrada. V Podgrad pa pojde g. Josip Vidau iz Klanca. Umrl — je v Ljubljani, v četrtek 27. novembra. Jožef Kremžar, oče urednika in poslanca Franca Kremžarja. Dočakal je starost 81 let. Naj mu sveti večna luč ! Sam sebe je obglavil. Iz Hofgasteina v Avstriji poročajo časopisi, da je neki 72 letni Matija Maier dobil blodno misel, češ da ima dve glavi. To se mu je zdelo tako odveč, da je sklenil eno odsekati. Res je vzel sekiro in poskusil to operacijo. Sekira je kajpada zadela vrat prave moževe glave in mu prizadela smrtno rano. MIHEC K N JAK! IjHEG' Voditelji obupani k sodniji tečejo J AKEO’ so<*bo 0 p01**1*" sodniki izrečejo. «Narodnl dom« v Trstu. «Narodni dom« v Trstu, ki je bil zgrajen pred 24. leti ter so ga sno-parji polili z bencinom in sežgali pred 4 leti, so lastniki te dni prodali neki laški tvrdki za 1 milijon 400 tisoč lir. Tako je stavba, ki je bila pred vojno središče slov. političnega življenja v Trstu, prešla v laške roke. Natančen naslov. Nekateri rojaki, ki pišejo gospodu Virgiliju Ščeku, bivšemu državnemu poslancu, naslavljajo pisma na «Mali list« v Trstu. Da se olajšajo poštni upravi sitnosti ter da bodo imeli do-tični pisci pravi naslov, sporočamo, da se g. Virgilij Šček ne nahaja več v Trstu, ampak od meseca majnika naprej trajno v Gorici, vi,a Silvio Pellico 3. Nas rojak dr. Alojzij Res, profesor slovanskih jezikov na trgovski visoki šoli v Benetkah, je naredil na padovanski univerzi doktorski izpit iz germanskega jezikoslovja z odliko. Čestitamo ! Gentilijeva reforma na Reki. Na Reki imajo pomorsko šolo «Cristoforo Golombo«. Vsled Genti-lijeve šolske reforme se je priglasil samo en gojenec, pa še ta ni z Reke. Pred reformo jih je bilo 23. In za tega edinca morajo — glasom zakona — vzdrževati šolo z vsemi profesorji vred. Goriška Straža zaplenjena. «Gorlška Straža« od pondeljka je priobčila oster članek proti tržaškemu prefektu zastran prepovedi slovenskih dramatsklh prireditev. Zvečer so «Stra-žo« zaplenili. Med slovanskimi listi v Italiji ima «Straža» vsekakor — rekord. Mrvica. V Gorici je mestna šolska oblast dovolila za Slovence drobno mrvico : v posebnih urah se bo slovenski jezik poučeval v šoli v ulici della Cappella za dečke, za deklice pa v ulici Mameli po štiri ure na teden. K temu pouku morajo prihajati otroci slovenske narodnosti z vseh goriških šol. Slovenski starši naj tudi te mrvice ne zavržejo, čeprav imajo pravico do poštenega kosa kruha. Bo prišel tudi ta, ostanite le vstrajni in neomahljivi ! Šiling. Z novim letom bodo v Avstriji prenehali šteti denar v kronah. Za naprej bodo imeli novo denarno enoto, ki se bo zvala šiling. «Šiling» je iz staro-nemškega «skilling», kar pomeni zvenk. Srebrne šilinge je koval že cesar Karol Veliki v 8. stoletju. Beseda je v moderni rabi tudi pri Angležih. Star »plementežar«. V vašici Druogno v Pjemontu živi stoleten veteran, ki se je 1. 1848. udeležil bitke proti Radeckemu in Franc Jožefu pri Sv. Luciji. V tisti bitki je bil tudi ranjen. Letos je obhajal stoletnico zemeljskega življenja. Ta redki god so kaj slovesno praznovali. Mož je dobil v dar 1000 lir in kralj ga je imenoval za viteza italijanske krone. Ena lovska. V Innsbruck-u je bila sodnijska razprava proti trem divjim lovcem. Branil jih je advokat, ki je sam priden lovec in ima svoj lasten lov. Pred sodniki je izvrstno branil divje lovce, češ da je lovska prepoved zastarela in nič več primerna za sedanje demokratične čase. — Kmalu potem je advokat dobil od svojih lovskih znancev odprto pismo, da se bodo ravnali po njegovih naukih in šli »prihodnjič kar na svojo roko lovit v njegov revir. Tako so ga vjeli v besedi. Snoparji ne znajo šteti. Snoparji so v listih in na shodih oznanjevali, da so si oni priborili oblast in" vlado na podlagi 3000 sno-parjev, ki so dali življenje zn njih stvar Te dni pa so socialisti dovršili preiskavo in natančno štetje in izkazalo se je, da je padlo ne 3000, ampak le 234 snoparjev. Je vendarle neka razlika ! Nazaj gremo. Pred vojno se v Trstu zaklali dnevno povprečno 85 glav goveje ži-vines, danes, ko je število prebivalstva še večje, pa samo 34 glav. Res je sicer, da je dosti Nemcev in Slovencev, ki so bili večji mesojedci kot Lahi, odšlo, vendar pa številke kažejo — revščino. - T Jfvt' 2 »MALI LIS T»__________________________________________________________________' Kako je s politiko Italo Balbo. V zadnjem času s6 ipnogo govori o možu tega imena. Pravzaprav je še fantin, lahkomiseln in predrzen; znal je* visoko splezati v teh razburkanih časih, ko je poštenje in izobrazba zadnja reč, po kateri se vpraša. Ko je po Matteottijevem umoru prišel veliki vezir De Bono v slabo luč pred laško javnostjo, so mu pripravili naslednika v Balbo-tu. Tako je mladi kprajžnik postal general in veliki vezir Mussolinijev, to je vrhovni poveljnik cele črne milici je. Razkritja. Opozicionalni list «La voce repub-blicana» je dolžil mladega generalči-ča. da je naročil, oziroma povzročil umor župnika don Minzoni-ja v Ar-genti pri Ferrari. Tisti župnik je bil zelo delaven na polju krščanskih mladinskih organizacij in je zato v njegovi fari fašizem slabo cvetel. Neki večer sta prišla v Argento dva tuja človeka, od drugod poslana fašista, ter sta s pomočjo domačih izdajalcev župnika ubila nfi cesti. Potem sta se skrivala pri človeku svoje «glihe», dokler ni prišel ponje avtomobil iz Ferrare. U-mor vrlega župnika ic silno razburil vso javnost in protestov ni bilo konca ne kraja. Sam Mussolini se je pritožil nekemu .pioslancu, da se preveč govori in piše zaradi ubitega Minzonija. Poslanec pa je odgovoril: »Zakaj so ga pa ubili ! >> Balbo toži. Generalčič je vložil tožbo proti «Vo-ce repubblicana», ker ga je dolžila sokrivde onega umora. Bepublikanski poslanec Gonti pa je pred sodnijo bral pisma, katera je Balbo pisal iz Bima v Ferraro. Pisma so velikega vezirčiča popolnoma ipotisnila v lužo. Ta pisma je izdal bivši snoparski tajnik iz Ferrare, Beltrami. Iz njih je očitno, da je Balbo ščuval in pozival na poboje in Odbor političnega društva «Edinost» v Gorici je na svoji seji dne 26. novembra t. 1. razpravljal med drugim tudi o političnem procesu, katerega so vpri-zorili voditelji tržaškega političnega društva proti tajniku dr.ju Josipu Bitežniku in sklenil priobčiti nastopno Izjavo : 1. Odločno je treba obsoditi, da jo dr. Edvard Slavik spravil vsebino tajne seje 7. februarja 1924., ki sc je vršila med zastopniki obeh političnih struj v Gorici, pred italijansko javnost in jo pritiral celo pred lorum državnih oblastev. Toliko bolj je treba ožigosati njegovo neodgovorno ravnanje, v kolikor mu je bil večkrat predlagan častni sod, sestavljen od mož nase krvi, ki uživajo polno zaupanje obeh političnih struj. 2. Dr.ju Josipu Bitežniku, neustrašenemu branitelju pravic našega naroda, gre naša iskrena zahvala in hvaležnost ljudstva, DA IZ NARODNE DISCIPLINE NI RAZGRNIL PRED DR-1ŽAVNIMI OBLASTVI iMATJTRIJALA, KI BI GA BIL PRED ČASTNIM SODOM LAHKO UPORABIL V SVOJO ZMAGOVITO OBRAMBO, TER SE JE DAL RAJE OBSODITI, NEGO DA BI RAZKRIVAL PRED SODNIKI NOTRANJE POLITIČNE RAZMERE SVOJEGA NARODA. 3. V interesu naše narodne enote je, da se taka bojna sredstva med političnimi strujami žc v kali zatrejo, zakaj noben odgovoren politik ne bo mogel v bodoče več sodelovati z drugimi organizacijami, ako mu preti nevarnost, da posiane vsehina zaupnih sej predmet razprave pred državnimi oblastvi. S tem se rušijo se skliceval na samega Mussolinija. Saj je na koncu enega pisma dostavil prav te besede: «Ako pišem to iz Rima, je znamenje, da vem kaj -pravim..» Hotel je pač reči, da vlada sa#na odobruje pretepanje. Zgledovanje. Bazkritje Balbovih pisem je vzbudilo velikansko pozornost po celi Italiji, pa tudi zunaj države. Opozicionalni listi so skočili pokoncu in začeli naganjati proti vladi : vlada sama je vedela za pretepe in poboje, vlada je k temu molčala, vlada je vse spregledala, zato je deležna vseh tujih grehov. Vsled velikega škandala je moral Balbo odstopiti z mesta velikega vezirja. Pri tej priložnosti mu je Mussolini pisal lepo pismo, v katerem ni našel besede graje iproti Balbo-tu. Tako je generalčič dobil še celo pohvalo za svoja prete-paška dela. Mussolini pa eno črno piko več pri opoziciji. Vlada in opozicija. V nedeljo 30. novembra so imeli združeni opozicionalci veliko zborovanje v Milanu. Udeležilo se je zbora kakih tisoč odličnih zastopnikov raznih strank. Prvi je govoril Turati, ki je poudarjal, da opozicija noče ničesar drugega kakor to. da se I vrne _red, svoboda in zakonitost. Govorili so že razni govorniki. Vsi so se strinjali s tem, da opozicija ostane na svoji ipoti do zmage. Mussolini je izdal ob istem času o-krožnico na fašiste. Poziva jih, naj prenehajo z nafeilstvi, da bodo pridobili nazaj simpatije naroda, ki so jiri s svojim komedi.janstvom zapravili. Tudi fašizem se mora revidirati m poboljšati, ako hoče obstati. Ta okrožnica tedaj pomeni, da vladi trda prede. Zdi se pa nekterim, da je Mussolini prekasno zapahnil vrata, ker je krava že zdavnaj zunaj hleva. medsebojnega delovanja in se demoralizira vse politično življenje našega naroda v Italiji. Odbor se je nato pečal z napadi dnevnika «Edinost» in državnega poslanca dr.ja Josipa Wilfana na samostojno politično organizacijo goriških Slovencev, razpravljal je o polomu «Banke Adriatike» v Trstu — ter sklenil nastopno resolucijo : «Odobrava se odločen in značajen nastop «Gorlške Straže« v vprašanju poloma «Banke Adriatike» in se ji izreka zahvala, da se je bila svoječasno uprla agitirati potom oglasov za italijanski fašistovski zavod, ki je prinesel toliko gorja našemu ljudstvu.» «Goriška Straža» se poziva, naj na napade lista «Edinost» in poslanca dr.ja Wilfana na goričko politično organizacijo ne odgovarja temveč naj vporalilja svoje sile za pozitivno razvijanje našega programa v korist naroda. Kakšna struja je na pravi poti, o tem ne bo odločalo prerekanje, temveč zgodovina, v katere pravičnost trdno 2aupaT?io.» Važno za volilce. Prepričaj se, ali si vpisan. Vsako leto prvega decembra mora županstvo javno razglasiti, da morajo volici, ki niso še vpisani v imenik zaprositi za vpis do 15. decembra. Vsi, ki ste dopolnili 21. leto oziroma, ki ga boste dopolnili do 31. maja 1925., stopite v občinski urad in prepričajte se, če ste vpisani v volilski imenik. Če kdo ni vpisan, naj vloži takoj in do 15. decembra 1924. prošnjo, -'•da ga občinska volilna komisija vpiše v volilski imenik. Prošnjo mora volilec podpisati. Če je ne more podpisati radi telesnih ovir, mora priložiti od notarja podpisano izjavo, ki ugotovi ovire, radi katerih ni mogel volilec podpisati prošnje za vpis v imenik. Če pa volilec ne zna pisati, naj zahteva vpis ustmeno pred občinskim tajnikom. Imeti pa mera dve priči, ki izjavita, da ga poznata. Volilec, ki zahteva vpis v volilski imenik, mora v prošnji navesti : 1. očetovstvo, kraj in čas rojstva; 2. bivališče, (stanovanje). Priložiti mora tudi dokumente, ki dokazujejo njegovo volilno pravico in sicer : 1. potrdilo o italijanskemu državljanstvu; 2. če ni rojen v občini, v kateri prosi za vpis, mora priložiti tudi krstni list. Prošnjo za vpis v volilski imenik naj volilec vloži pri občinskem tajništvu. Od obč. tajnika naj volilec zahteva potrdilo, da je prošnjo vložil. V potrdilu mora tajnik navesti tudi dokumente, ki jih je volilec priložil prošnji. Volilci, izvršite svojo dolžnost ! Socialna šola. Tretji članek: Kdo ima korist od dela? Lepa slika. V že imenovani brošuri Godine je zabeležen izredno poučen slučaj. «Leit;ziger lllustrirte Zeitung« štev. 399:1. je priobčila sjiko neke ameri-kanske dame v razkošni1 obleki iz samih izredno bogato izdelanih čipk. Pod sliko je besedilo : «Amerikanske mode. Obleka iz čipk ročnega dela, vredna 900.000 mark. Sirijska delavka jo je izdelovala sedem let.» Delavka v suženjstvu. Kdor ve, kako nesramno nizko plačujejo oderuhi ročno delo orijental-skili delavk preprog in čipk, lahko izračuni, da je sirijska delavka za svoje sedemletno delo v najsrečnejšem slučaju dobila največ. 10 tisoč mark. Vseh ostalih 890 tisoč mark pa je ostalo v nikdar sitih žepih vseh onih oderuhov, ki so posredovali, da je ta obleka prišla iz rok sirijske delavke na teto amerikanske milijar-darke. — Kdor je delal 7 let, je dobil k večjem 10 tisoč, posredovalni trgovski oderuhi, ki niso nič delali pa 890 tisoč. Nesocialno delo. Slučaj razkošne obleke iz čipk pa nam pove še marsikaj druzega. Predvsem to, da kapital ne 1?' izkorišča vse one, ki delajo, to je delovno ljudstvo, marveč on jim tudi zapoveduje, kaj naj delajo in to popolnoma svojevoljno, čeravno. kako delo človeštvu prav nič ne koristi. On to lahko dela zato, ker se v njegovi oblasti nahajajo vsi predmeti, ki so človeku potrebni za življenje. Kapitalist lahko nastavi delavca, da n. pr. nosi vodo v morje. Ako ga zato plača in ako delavec ne moro najti druzega dela, zakaj naj bi ne nosil vode v morje? Bolje je za njega, da nosi vodo v morje in da se s tem preživi, nego da bi od gladu umrl. — V zgornjem slučaju je kapital nastavil delavko, da,7 let dela eno obleko samo zato, da se je dama s tem iptobahala. Ali ne bi bilo skoraj vseeno, ako bi bila dotična delavka nosila 7 let vodo v morje? Pomislimo le, koliko navadnih oblek za uboge ljudi, ki morajo raztrgani okoli hoditi, bi bila delavka lahko napravila v teh sedmih, za človeštvo izgubljenih letih. Tam razkošje, tn pomanjkanje. To je toraj drugi povod, zakaj delovno ljudstvo trpi bedo in pomanjkanje. Prvi, kakor smo videli zgoraj, je ta, da morata pri podkupovanju plačevati ogromne davke' kapitalistom; drugi pa, da se kapitalisti, ki so gospodarji dela, pri naročilih ne ozirajo na potrebe kmeta in delavca, marveč na koristi svojih kapitalov in na to, da zadovoljujejo svoje razkošne razvade. Kaj pa to mene briga. Marsikdo si bo dejal: kaj pa mene briga, ako je dotični bogataš zapravil devetstotisoč mark za obleko svoje žene? Saj ni zapravil mojega denarja. To ravno ni res. Mi smo videli zgoraj, da kapitalisti sestavljajo svoja bogastva iz onih davkov, katere pobirajo od delovnega ljudstva, kadar mu prodajajo blago. Teh devetsto' tisoč mark dotični bogataš ni sam zaslužil, ker bržkone ni nikoli nič delal, in tudi mu niso padli iz oblakov, marveč jih je nagrabil v obliki raznih dobičkov iz kmetskih in delavskih žepov. Toraj ne on, marveč kmetje in delavci so plačali onih devetstotisoč mark za obleko. Ljudstvu 10.000, kapitalistu 890.000. Še več : od teh devetstotisoč mark, nagrabljenih iz kmetlskih in delavcih, obrtniških in uradniških žepov, se je le en zelo majhen del povrnil zopet k njim, t. j. onih desettisoč, k' jih je dobila delavka, ogromna večina pa, t. j. celih osemstodevedeset-* tisoč, je šla na vzdrževanje posredovalnih oderuhov, brezdelnih pijavk-Nauk. V današnjem družabnem redu, je kapitalističen, imajo delavci le maj' hen zaslužek, kapitalist, ki ni delal, pa ogromne. V socialnem družabnem’ redu bo drugače. Tam b° veljalo pravilo : Zaslužek ipo delu. Bol proti naravi. Čemu je šola ? Vsak človek, tudi tisti, ki nikdar ni hodil) 'v šolo, jasno spozna, da hodijo otroci v šolo zato, da se nekaj naučijo. Učitelj mora občevati z otroci takOi tla ga. razumejo. Zato ne bo najboljš1 učitelj tisti, ki pozna materni jezik otrok, ampak tisti, ki pozna celo domačo vaško govorico. Najmanj, kar st mora, v tem oziru od učitelja zahteva Ih je poznanje maternega jezika šolskih otrok. Jezik in pa znanje, ki si ga jc otrok prisvojil v domači hiši, to je podlaga, na kateri mora učitelj zidati. Proti naravL Jasno je, da je poučevanje otrok v, tujem jeziku protinaravno delo. P nas pa je ravno vlada začela boj pr°' li naravi, s svojim šolskim zakonom' je postavila temelje vsakega šolstvi na glavo. Umljivo je, da je boj vlade z naravo težak in največkrat bret uspeha. Zato tudi pri nas šola nim■& nobenega uspeha ali pa zelo malo. NaS^ otroci ne sedijo v učilnicah, marveC v mučilnicah. Ako -j/rimerjamo na Prl' mer ljudsko šolstvo v sežanskef*1 okraju pred vojno in sedanje, nas ‘Je — namesto rimske, vlade — sram. Proti morali. Hoj proti naravi je obsodbe vredefa ker je tudi nemoralen. Rog je ustvaf1 naravo in boj zoper njo je boj z°Pe*: Stvarnika. Roj zoper naravo v ljudsjf šoli je tem ostudnejši, ker se gazl1. nedotakljive pravice staršev. StaTS imajo -prvi pravico, da določajo vzgol otrok, zakaj ni rodila otrok vlada, pa k starši. Zgledi po svetu. Vsi kulturni narodi, so se zff^až^ ko so Mažari in Nemci vsiljevali slo ■Danskim in laškim otrokom nemŠ'c ši/to. Kar pa je bilo obsodbe predrl tam, to je obsodbe vredno tudi t/uk«' ker resnica je vedno ena in ista. Proti načelu rimske vlade: «Slov skemu otroku laško šolo» stoji n sproti naše načelo: «Slovanskim trnkom slovansko šolo. Vladno na(l’Q je protinaravno, krivično, nemoralW laše načelo je, naravno, pravicn° ■ moralno. Zato bomo mi /rrrj ali s ' zmagali. V obrambo politiine morale podlape vsakršnega najbolj pozno N Tržaški voditelji iščejo pomoči pri laških sodnikih Slovensko javnost sta razburila v zadnjetn času dva politična iprocesa proti oklicali na Pomoč tujerodne sodnike. K temu nizkemu srestvu se je ponižal dr. Edvard Slavik in v njegovem imenu je vložil tožbo na goriško sodnijo dr. Prane Gabršček. Žal nam je, da moramo razgaliti pred slovensko javno st j o oba moža, toda nič ne pomaga Oioramo objaviti glavne odstavke tožbe dobesedno, da bo videla slovenska javnost, kakšna je narodna morala naših političnih nasprotnikov. «Že delj časa se opaža« pravi dr. Slavik v svoji tožbi «neko delovanje Proti meni in drugim voditeljem političnega društva «Edin.osti» v Trstu, hodijo se razni napadi proti naši °sebni in politični .poštenosti. Med (b'ugim nas obdolžujejo, da smo ^e halj korumpirati od bank, tako, da j*3 naša politika v prilog bankam in kapitalizmu, mesto da bi bila v ko-t‘*st ljudstva. Doslej ni bilo mogoče dognati obrekovalcev, četudi smo poznali vir, iz katerega je izhajala ta agitacija. V četrtek dne 8. februarja se je pa vršila v prostorih političnega društva «Edinosti» v Gorici, (ulica Mameli 5) seja odposlancev go-riškega in tržaškega društva ((Edinosti«, katere se je udeležilo razen te en e še osem drugih gospodov. Med debato sem se pritoževal, da so dvigni- li voditelji političnega društva ((Edinosti« v Gorici proti meni in drugim tržaškim politikom javno obtožbo, da smo korumpirani od bank, da delamo \ sled tega politiko, ki koristi bankam, mesto da bi vršili politiko, ki bi odgovarjala interesom ljudstva. V teih trenutku se je obrnil dr. Bitežnik (obtoženec) k meni, pokazal name in zavpil na ves glas: «Res je, bili ste podkupljeni !» Gulim se radi te obtožbe močno užaljenega na svoji časti.« Dr. Slavi k predlaga, naj sodnija dr.ja Bitežnika obsodi ali naj pa dr. vse stranke. Vse zaman. Starinska trma prvakov se ni dala prepričati. Ne zaupajo slovenskemu razsodiščn. Kot prvi je zgrabil za besedo prvak dr. Karel Podgornik in začel tolmačiti, da oni nimajo vere v Častni sod. Razsodišče, v katerem bi sedeli sami Slovenci, voljeni ocl obeh slovenskih stranic, torej ni sposobno rešiti političnega spora med Slovenci. Sposoben je zato tujerodni sodnik. Dr. Podgornik se je obrnil k sodniku in vzkliknil v navdušeni besedi : Bitežnik dokaže pred sodnijo resničnost svoje trditve. Prvoboritelji so zgubili pamet. Človek se vpraša: Kaj so hoteli tržaški gospodje s tožbo pred sodnijo? Zakaj so spravili tajno sejo iz časa volilne borbe pred javnost in čemu so zahtevali, naj se tujerodni sodniki davijo z notranjimi razmerami v slovanskem taboru? Ali se jim je res že zmešala pamet? Le pomislite malo, kaj so gospodje prav za prav zahtevali ! Oni so zahtevali od dr.ja Bitežnika, naj prinese pred tujerodne sodnike sejne zapisnike slovanskih političnih organizacij, naj pripoveduje sodnikom, kako je bilo na občnih zborih, kakšne so bile zasebne izjave, pisma in dejanja tržaških voditeljev itd. itd. Razkriti bi bil moral pred tujerodnimi sodniki notranje politične razmere Hrvatov in Slovencev v Italiji do jedra, zakaj le tako bi bil dokazal, da je politika tržaške gospode kapitalistična in bankirska, mesto da bi odgovarjala interesom ljudstva. Prvič pred sodnijo. Prva razprava se je vršila 20. septembra 1924. Sodnik Molinari se je silno začudil, ko je videl, za kaj gre. Prigovarjal je dr.ju Slaviku in dr.ju Podgorniku, ki je zastopal dr (ja Ga-brščeka, poravnata vendar zadevo izven sodnije. Dal jima je razumeti, da take stvari, ne spadajo pred sodnijo. Kakor je v vseh strankah na svetu navada, se talci spori rešujejo kvečjemu pred častnim sodom. Sledeč tem mednarodnim političnim običajem, je dr. Bitežnik že pred razpravo predlagal častni sod, toda dr. Slavil; ga je odklonil. Hotel je na vsak način, da sodijo o slovenski politiki italijanski sodniki. Sodnik Molinari si je mislil, da sta dr. Slavik in dr. Podgornik preveč razgreta in je prenesel razpravo na 'nedoločen čas. Upal je, da prideta medtem k pameti in se zadeva reši izven sodnije. Sramota za dva slovenska politika, da jih mora italijanski sodnik učiti, kaj je njuna dožnost. Pamet se noče vrniti. Dr. Bitežnik se je jasno zavedal težke odgovornosti, katero vzame nase politik, ki bi hotel razkrivati notranje razmere slovenskega naroda, pred tujerodnimi sodniki in je zato predlagal še enkrat častni sod. Toda dr. Edvard Slavik je v imenu edinosti in narodne sloge predlog odklonil in odločno vztrajal, da pride stvar pred sodnijo. Tako je prišlo do druge razprave. Sram nas je kot Slovence, ko se ^pomnimo na žalostna postave slovenskih politikov, ki so nastopali v tem irrocesu. Ko je začela razprava, je tudi ta sodnik začudeno gledal, ko je videl, za kaj gre. Tudi dr. Zerboni je odločno ter vztrajno poučeval dr.ja Sladka ter dr.ja Podgornika, da se morajo take stvari rešiti izven sodnije. Dal jima jo razumeti, da delajo tako «Mi smo prepričani, da. boste Vi v naši zadevi popolnoma pravilno razsodili in smatramo, da smo našli v Vas pravičnega sodnika. Častni sod bi po našem ne prinesel ugodnega uspeha.« Te besede žalostnega prvaka dr.ja Podgornika ostanejo vklesane v bronastih črkah na straneh njegove živ-jenske knjige. Res, krasno mnenje ima dr. Karel Podgornik o slovenskih mpžeh, katere bi poslala naša in pa ■ NJEGOVA LASTNA POLITIČNA ORGANIZACIJA v častni sod. Izrekel je našim in njihovim najboljšim možem pred tujerodno sodnijo javno nezaupnico, s čimer si je stekel velike zasluge za slovenski narod. In ta mož, ki je pred sodniki manjšal slovenski ugled, je bil — pomislite, ljudje božji. — slovenski državni poslanec v rimskem parlamentu. Značajna izjava dr.ja Bitežnika. Dr. Josip Bitežnik je pa pri razpravi izjavil približno sledeče: (in letter«) rtumerato di aoocttaziond L UflicMle dl p**U riltjlcialf dl poiti »ccettftiito vplačila odgovarja tistemu, ki ga napišeš. Prvi del položnice pride na u Ipravništvo «Malega lista« in tako je tvoja naročnina plačana. Na tisti prvi del odzadaj lahko napišeš kako pripombo za upravništvo. Drugod pa ne pomaga kaj zapisati, ker ostali kos položnice ostane pri čekovnem uradu. Ime Ivan Gnezda smo deli samo za primer. Položnice dobe vsi naročnik«, da lahko plačajo naročnino za leto 1925 in bodo tako dobili zastonj pratiko. Ne silimo im nobenega, ako mu ni do pratike, bo pa plačal pozneje. KDO JE TA ČLOVEK. V Belgradu izhaja dnevnik «Novosti». Eden izmed urednikov, Milivoj Vašie, še mlad, je obolel, dobil 40 dnevni dopust ter se je odpeljal v zdravljenje v južno Srbijo, kjer se je nastanil pri menihih v Leski pri Tetovem. NENADNA VEST. Milivoj Vasia je bil tri tedne na dopustu, ko se razširi po Belgradu, kjer je stanoval edini Milivojev brat Božidar Vašič, da je časnikar umrl. Brat Božidar sam je prišel k «Novostim« ves objokan sporočit žalostno vest. Popoldne že so prinesli velika smrtna oznanila vsi belgrajski časniki. «PARASTOS» V BELGRADU. Ker je Leska zelo, zelo dalea in je prišlo pismo s smrtnim poročilom pozno, so priredili v Belgradu cerkveno slovesnost «parastos», nekako zadušnico, katere se je udeležilo ogromno število oseb. Bratu Božidarju je dala uprava (iNovostin 4000 dinarjev, in ravnotoliko je dalo Združenje novinarjev za pogreb pokojnega Milivoja ŽALOVANJE JE VELIKO. Milivoj je bil silno dober človek, blaga duša, povsod priljubljen. Zato ni čudno, da je vest o njegovi smrti pretresla vse znance in sorodnike, med njimi posebno izvoljenko Vukosavo Hadžič, ki je ob prvem sporočilu padla v nezavest. PREČUDNO PISMO. Pet dni po zadušnici potrka pismonoša na vrata in izroči Vukosavi pismo. Vukosava je pogleda, spozna pisavo Milivoja in — pade v nezavest. Ko pride zopet k sebi, odpre in prebere pismo, v katerem ji piše Milivoj, da sto mu dobri menihi pokazali «Novosti» in druge liste, ki s« naznanili njegovo smrt in zadušnico. Milivoj piše o nedopovedljivem začudenju, ki ga je prevzelo ob tej vesti; piše, kako mu gre in da bo tekom tedna doma itd. PREISKOVANJE. Še tistega dne je bila o vsej zadevi obveščena policija, ki se je prepričala, da Milivoj res še živi. Drugi dan so poklicali na redarstvo brata Božidarja, ki je bil raznesel poročilo o smrti. Komisar ga vpraša : «Torej, kako Je, ali je vas brat živ ali mrtev?« — Božidar: «Prav za prav bi bil moral biti mrtev, pa vse kaže, da živi.» V teku pol ure je Božidar vse izpovedal : da se je nahajal v denarnih stiskah več tednov in da je vedel, da mu bo uprava listov in časnikarsko udruženje pomagalo le, ako stori, kar je storil. Slabega namena pa da ni imel nobenega. Božidarja so odvedli v zapore. ZANIMIVOSTI Leto s 13 meseci. Vedno bolj se širi gibanje, da bi dali letu 13 mesecev in ne 12. Pravijo, da so meseci in ledni sliabo razdeljeni. Nekateri meseci imajo 31 dni, drugi 30, eden 28 ali 29. Najboljše je, pravijo zagovorniki nove razdelbe, te damo letu 13 mesecev po 28 dni, je 3G4 dni. En dan bi porabili za prost dan in bi ne bil v nobenem mesecu. Letni časi bi se začeli zmeraj lahko s prvim. Drugi zagovarjajo 12 mesecev, a pravijo, naj bodo vsi enaki, po 30 dni. To bi bilo 360 dni. Prostih bi bilo potem 5, oziroma v prestopnih lotih celo 6 dni. Na tiste dni bi lahko prestavili vse narodne praznike, godove itd., to bi bili dnevi praznovanja in veselja-Z mislijo, da bi bila Velika noč stalna, »o pa že dolgo časa Im vi,j o zlasti cerkveni krogi. Farma. Severoameriške kmetije se imenujejo farme, kmetje pa farmerji. 1. januarja 1020 je bilo farm 0,450.000; povprečna velikost vsake farme je znašala 148 aerov. Acre se izgovori ejkr in meri toliko kakor skoraj polovica hektara, natančno 40 arov in pol. Kdor se je nemščine učil, vidi, da acre ni nič drugega kakor nemška beseda Acker, njiva. Vrednost vseli farm so icenili na 78.000 milijonov dolarjev. A ta vrednost, se je znižala od 1. jan. 1920 do 1. jan. 1023, za 2fi odstotkov. Povprečna vrednost enega obdelanega' aera je znašala v marcu 1922 še 70 dolarjev, 1. marca 1923 pa samo še 6® dolarjev in pol. Prvi inserat. V letu 1649. je imel London še samo en redno izhajajoči časopis «Im;partial Inteligencer«. Ta je prinašal uradne stvari, mestne čenče in novice iz celega sveta. Kaj je «inserat* ali oglas, tega tedaj še niso vedeli. Dne 12. aprila onega leta pa pride v uredništvo imenovanega lista nek plemenitaš i'1 pove, da so mu bili konji ukradeni; dal bi nagrado tistemu, ki mu spet pomore do njih. Urednik ga gleda začuden in vpraša: «In kaj želite od nas?" — «Da bi to natisnili v listu*, odvrne plemenitaš. — «To je nemogoče*, se brani urednik, «kaj bodo ljudje rekli?” — Mož sili vanj: «Plačam za objavo pet šilingov.* Urednik začne razmišljati in sklene : «Dobro, bomo poskusili"-Pobere šilinge, sestavi objavo o ukradenih konjih in dobri nagradi, jo natisne in tako so se začeli in ser ati-Dandanes že skoro ni trgovca, obrtnika ali podjetnika, ki ne bi oglašal v listih-Reklama jt postala za trgovino to, kar je zrak za pljuča. Jugoslovani bodo kovali denar. Belgrajska vlada je sklenila, da bo dala kovati nikljast denar za pol, za en in za dva dinarja, da se tako odpravijo zamazani bankovci. Modern koncert. Dne 16. novembra so v Londonu na Angleškem priredili koncert pti(' in drugih živali. Seveda je to delo brezposelnih miljardarjev, ki nimajo drugega dela. Uspeh snoparstva. Snoparstvo je koncern koncev to doseglo: razdrlo je organizacijo kmetiškega in delavskega ljudstva-Veleagrarci izkoriščajo svobodno kmeta, industrijulci pa delavca. PODLISTEK Popotna torba strica laka. (Nadaljevanje iti konec). VIII. Jože piše. .. Nisem prijatelj pisarjenja. Vendar me je sitni urednik pregovoril, da sem napisal za list svoje dogodivščine po svetu. — Pripovedoval sem mu, kako je bilo. Takoj me je pograbil. «Napiši!» No, in sem napisal. Rad bi bil čitatelju tudi povedal, kako se je Jožu godilo od tistega dne, ko sc je ločil od mene pa do tedaj, ko je spet pozdravil svojo skrbno ženico Rozino. Poizvedoval sem, pa zastonj. — Pred par dnevi pa mi prinese poštar veliko pismo, z okorno, delavno roko pisano. Jože je pisal. Tako-le : Dragi moj Jaka! Vzamem svojega malega sinčka Lojzka šolsko pero v roko in te pozdravljam notri do Trsta. Tudi moja žena in otročiči te pozdravljajo. Naznanim ti, da s«m bral v listu, kako si popisoval najino pot, le škoda, da si marsikaj izpustil. Rekel si, da Brkin nikamor ne gre brez žgane pijače; da boš vedel, včasih je bilo tako. Zdaj nam pa financar-ji novograjski tako nagajajo, da nihče veg ne bo kuhal. Še za bolezen — kakšne ujedi v želodcu — no bo kaplje v hi§i. Ko sva se ločila v Genovi, sem se čutil tako samega, da mi je bilo kar žal, da nisi tudi ti sel zmenoj. Vožnja ni bila prav nič prijetna. Smuk iz tunela, smuk v tunel — cela pot je bila ista. V Speciji m« je moj fant že čakal na postaji. Da bi ga Ti videl galjota, kakšen je ! Tak junak da sem ga kar vesel. Šla sva malo okoli, samo to Ti pa povem, da Janez ni razkazoval cerkva in znamenitosti kot Ti; le gostilne je bolj iskal. Tudi vi kasarno sem šel. Celo s kapitanom sem govoril, še ti visoki gospodje imajo Janeza v čislih. Videl sem dosti naših fantov iz vseh krajev; nekateri »o celo avanzirali in imajo črne trakove na rokavih našite. Drugi dan sem se poslovil in se odpeljal. O pa je bil joh z menoj I Da bi Ti videl, kako sem sa vozil ! Celo v Firen- ce sem zašel. l’a sem bil tako jezen, da nisem nič mogel ogledovati. Samo od daleč sem videl eno hudo lepo cerkev, tako se je svetila in, izpreminjala v solncu, da Ti povedati no morem kako. Nazadnje se me je usmilil kondukter in me spravil v direkten vlak, ki me je potegnil notri do Trsta. Po noči sem prišel v Trst. Pri Gradiščanu je bila še luč. Tam jo bilo vse polno naših ljudi. In simo bili veseli do jutra. Zjutraj sem poiskal mlekarskega voznika in se pripeljal domov. Doma pa ogenj v strehi ! Kje da tako dolgo hodim! In denar zapravljam. Pa še tako prismojene karte —■ svoji ženi ! — pišem. Ko som pa odprl kovček in razložil odpustke, je spet zasijalo solnce. Rozini — ženi moji - - svilnato ruto in robo za obleko, otrokom tudi oblekce in nekaj drobnarij. Zvečer je bil pa kar cel «komun» pri nas. In som jim moral praviti na dolgo in široko kako in kaj. Čudili so se, skoro verjeti niso mogli, le Jape je rekel: «To še ni nič, da bi bil Ti v Ameriki in Avstraliji kot jaz, potJej bi šele pravil, potlej !» Drugega ti *• vem pisati. L« to : Na Hujah so napravili mlin na veter, ki pa čaka da ga bodo amerikanski dolarji zavrteli; tako so mi pravili sami gospod Jože s Pregarij in so naročili zft Te zelo lop pozdrav. Še to. V Leskov ju nismo še začeli z>' dati cerkve sv. Antonu. Je še tak» groblja, kot si jo videl pred tremi leti-Zdlaj se Ti pa lepo zahvalim za tovarišijo po poti in te prosim, da prideš kaj do nas. Lopo te vsi skupaj pozdravljamo, posebno tvoj romarski tovariš Jote. Še to: Ivo bos še kaj onegavil po svetu, pa piši, še moja stara bi rada Sl®-Bomo šli skupaj ! Pa ne pozabi ! In sem mu takoj odpisal : Dragi Jože ! Hrani denar in kaj klO' bas in še kako zelenko žganega od lan'-Upam za trdno, da bomo drugo leto š'1 dalje kot letos. Tudi tvoja stara t*0 lahko šla, z nama; povej ji pa že zd»j> da bo morala biti potrpežljiva in pustit' svoj dolgi jezik doma. Tebe in Rozin0 lepo pozdravlja tvoj stric Jak* Jož«, ali se nama bo izpolnila 2#lja-(Konec). «M A L ( LIS T» 5 Draginja in sladkor. Dvakrat sem že poročal o tem : prvie o prilaki -odprave! vinskega davka in drugič, ko sem bičal požrešnost sladkornih kapitalistov, ki zahtevajo od vlade, da nastavi na uvoz za sladkor tako visoko carino, da tuji fabrikati ne hi mogli k nam. Ta zahteva ima pred očmi edinole interes sladkornih baronov in se absolutno ne briga za ljudstvo, ki mora po nepotrebnem plačevati velikanske cene za blago, ki bi sicer — ako bi se uvozna carina znižala — bilo za eno tretjino cenejše. Za kulisami. Naša javnost, ki žal do danes nima dnevnika, da bi jo dobro informiral o socialnih in gospodarskih vprašanjih, ki pretresajo ljudstva, ne ve ničesar o velikanskem boju, ki se je dva meseca "bil med vlado in sladkornimi baroni. Češki tovarnarji so [namreč' večkrat Ponudili sladkor prve vrste, ki bi nas konsumente stal 200 lir za kvinta! manj nogo sladkor iz naših tovarn. Te ponudbe so seveda razburile naše veletovar-narje in ti so potom podkupljenih časnikov začeli veliko propagando v prid domačim tovarnarjem. Vlada se je en fas upirala, končno pa so zmagali sladkorni baroni. Kako so se pogodili. Vlada je določila, da se notranja iz-delovalska taksa zniža od 400 na 100 lir in sorazmerno zviša obmejna taksa za sladkor, ki se uporablja za marmeiado. Z eno roko je torej vlada dala, z drugo je vzela. Konec vsega spora pa je ta: erar bo zgubil precej miljonov, konsu-ment ne bo čutil pri tem nobene olajšave in edini, ki so pri tena odnesli zmago. so sladkorni baroni. Dokaz za ,to so akcije sledkornih tovarn, ki so narasti e. Ic cene sladkorja? Pridelek sladkorne pese se letos še ne da do pike oceniti, vsekakor so strokovnjaki edini v sodbi, da bo znašal letošnji sladkorni produkt 3 in pol mi-'jona kvintalov, (člani 350 tisoč'kvinta-lov manj). Izi tega bi človek sklepal, da bo cena sladkorja, zlasti še po vladnih olajšavah — občutno padla. Pomisliti moramo namreč, da je notranja Produkcija sladkorja več kot zadpstna za domačo rabo in da torej ni treba / iskati kritja v tujini.. Toda (Sladkorni baroni imajo samo eno skrb: dobro stanje njihovih akcij na borzi. Konsu-ftient se mora podvreči visokim cenam, kakor jih ne poznajo niti države, ki Morajo ves sladkor uvažati iz tujine. (V i r g i 1 i j Š ič e)k). Rdečica pri prašičih. Skoro neverjetno, pa dejstvo je, kakor smo dobili poročila, da se je ponekod krepko pojavila rdečica pri Prašičih, ko je znano, da ta razsaja navadno v vročih mesecih. Kako spoznaj bolezen ? Prašič neha • žreti, pije mnogo, rad leži, je neobčutljiv ter dobi vročico do stopinj. Po nogah, po trebuhu se po-kažeje rdeče lise, ki postajajo bolj temne. Kaj ima storiti ? Vsili bolnemu prašiču grenke soli (salamara), da ji očistiš želodec. Pokliči takoj živinskega zdravnika, da ti ži-val cepi, ker se da rešiti. Semenj v Divači 26. XI: Prignanih je bilo goved 250, prašičev 400, konj 120. Cene govedi 5-6 lir za kg. žive teže. za klanje 7-7.20. Prašiči za rejo ^'it-li 50-70 lir glava. Konji klavni 500-^ Rlava, konji za rabo 1800-4000. Kupeja srednja. Ljudska pratika. Že zadnjič smo sporočili, da je izšla. Medtem je bila že poslana raznim trgovcem na deželo in sicer tistim, ki so ji prvi naročili. Drugi pridejo na vrsto. Naročili so jo še sledeči razprodaj alci: 'Stanislav Trampuš. Temnica (Komen). Rudolf Cer gol). Tatre (Materija). Alojz Matko. Zarečje (Trnovo). Župni urad. Korte. Knjigarna Trani. Trst, Via Cavana. Izidor Ivančič. Kanal. Ivan Ferfolja. Vojšica (Komen). Jakob Sirca. Podkraj (Gol). Anton Perinčič. Kobarid. Matija Simčič. Novokracina (Jelšane). Hrast Uršula, traf. Trst. Via Roma 17. Ulrich Matilda, traf. Trst, Via Car-ducci 41. Grmek Alojzij. Dobravlje (Tomaj). ?jupni urad. Golac (Obrov). Luka Armeni. Studeno (Postojna). Zahtevajte Ljudsko pratiko pri vseh trgovcih. Naroči se pri upravi «Male-?a lista«. Trst, Via Geppa 17. III. Kaj je v Ljudski pratiki? Za vsakogar so v pratiki važna pojasnila o davkih. Notri imaš za vsak mesec- povedano, kaj ti je storiti v davčnih zadevah. Pratika ima tudi nalove vseh konzulatov v Trstu in naslove drugih narodov; tudi kažipot po Gorici, poštne pristojbine itd. Poskusi srečo. Vsaka pratika ima zapovrstno številko na zadnji strani. Dne 9. februarja bodo številke žrebane. Za tiste, ki bodo zadeli, so določeni sledeči dobitki : /. Peča bele kotenine ('platna). 2. Blago za moško obleko. 3. Srebrna ura (moška, ali ženska). 1 Ura budilka. 5. Slavna povest «Z ognjem in mečema, lepo vezana. Od žrebanja so izključeni člani u-re lništva in uprave «Malega lista« ter uslužbenci tiskarne. Vsak drugi lahko zadene. Deseti brat na Barld. Ob ani treji uri zjutraj je blu. Jest sm se zbtidiu pa se začnem ozjerat aku-li. Use se je vrtejlu akuli. Glava se mi je majala k j.e bila teška, jn sm misliu de jmam čebr ne glavi. Zdej pokličem Juažeta. Či smo Juaže, zekej se use a-kuli? Ne barki sma, je djau jeznu Juaže, k sem ga zbudiu. Zdej sm s misliu, de se peljam tam v portonovem zeres u barki, zetu se use vrti, pej sm se zečjeu bat de bom u ud o pou. Tak trjatr sm jmiu use do jutra. K mi je glava nekam bi trdno stala., sm vidiu, da me jmu Juaže ze nuor/ca, jen de ležimo ne sejni, pej ne u barki. Zdej bom povejdou, kaku srfto pršli guar ne seno. Zdej se jo zbudiu tudi Juaže. Skuoll me je sram povejdat, kaku me je zečjeu zmerjat. Je djau, de smo pršli snoči zvečjer u vas, pa de smo šli u oštarijo, pa de smo pili jen igrali, jen de je oštjerjou sin uzjeu s police harmoniko jen zečjeu restjezat. Pa de so pršle skuoraj use pupe z vasi pa de so zečjeli pljesat. Pa de sm biu taku pjan, de sm skuočiu uad mize jen de sm prjeu ano pupo jen de sm zečjeu pljesat, de se je use kadejilu. Puatle de sm taku neumn biu de sm drjau, de bom tisto pupo uzjeu ze ženo jen de sm jo pra-šou, de čigava je jei^ de nej pokliče uočjeta, pa de buama uablubo nere-dili. Jen rihtik de je pršu njen uoče jen de ze kaj de ne, sej de sm krjančljiu čl o uk jen de tacga zjeta de je nanj ča-kou. Pa de me je prašou, de kdu sm, jen kej de sm. Pej jest de sm djau, de sm pošten fant jen de sm ta desjeti brat. Puatlej de so me tejli touč jen de me je uan kumaj obraniu jen uon iz uoštarije scitrou. Jest pa de sm teu ne usako vižo nazaj jen de sm use fante ne korajžo klicou. Ne zadnje de sm se zevaliu ne gnuj n,e ulci, pej de me je uan zvljeku ne senu. K mi je Juaže taku praviu, me je blu zerejs sram, prej sm zečjeu kljet žpana, de pljese douali jen tisto pupo, k m je glavo zmejšala, jen ne zadnje sebe. Ti Juaže, sm djau, kaku je tu, de žpan u Matavuni dovali, de plejšejo, pa skua-raj usak dan jen brez potenta? Ja, vejš, žpan je oštjer, zbuorniki sa oštjer-ji, pa sa sklenili, de u njihovi žpaniji žihr plješe krko kdu če. Ma bejzmo hitru z vasi, ze tu k če nas najdejo, nas bojo nebili, k si teu učeraj delat tako barufo. Pej smo bežali pruoč. Po čem je lira? Dne 4. decembra si dal ali dobil: na 100 dinarjev — 33.60 L. za 100 C. kron — 69.— L. 100 fr. frankev 126.25 L. za 108 avstr, kron — 8'20 st. za 1 delat sa 1 funt 22.90 L. 106 90 L. Razno. Kaj ge ? Ameriški letavci poskušajo iz zrakoplova razpršiti oblake s tem, da mečejo iz zrakoplova elektriziran pesek nanje. Ponekod so preprečili dež. 30 let. Mussolini je trdil, da bo vladal vsaj 8 krat pet let. Zdaj se zaveda, da je v zadnjem letu vladanja. Kam se izseljujemo. V Združene države nam je pot zaprta. Lani je smelo čez lužo 42.075 o-seb, odslej pa le 3845 oseb na leto za vso Italijo. Zato gre tok izseljevanja proti Južni Ameriki. Lani je šlo v prvem polletju v Ameriko 62.997 oseb, letos ob istem času pa 65.912 oseb. Zgodovina ognjegascev. Na Dunaju je izšla 1: 1454. cesarska naredba, da morajo rokodelci in obrtniki v slučaju požara hiteti gasit. To je aajstarejša ognjegasna naredba. Leta 1685. pa so ustanovili stalno stražo 4 mož, ki je bila vedno pripravljena z orodjem, da je šla gasit. To so bili prvi stalni ognjegasci. Ogenj je naznanjal zvonar sv. Štefana. Danes šteje na Dunaju ognjegasna straža čez tisoč mož, ima 113 avtomobilov in 309 vozov gasilnih priprav. Rabijo že tudi brezžični radio-brzojav. Priznanje. Iz Štanjela-Kobdila sipo prejeli dopis, v katerem je rečeno: «Jaz sem imel v Jadranski banki precej tisočakov, ki sem jih bil naložil na priporočanje «Edinosti». Ko pa sem bral -lanke v ((Malem listu«, sem jih dvignil in danes sem »Malemu listu« iskreno hvaležen. Kdor je zaupal ((Edinosti«, ta je danes udarjen, kdor je verjel »Malemu listu«, ta se danes — veseli«. PODPIRAJTE, NAROČAJTE najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih škatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istre, Dalmacijo in Furlanijo JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova). Dr. Ettore D’ Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10—12 in od 3-4. TV-------------------------TV Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare lattistl Sl 10II. nadst., vrata t6 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. -AA MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. DRVA ZA KURJAVO franko na deželi kupimo in plačamo po najvišjih cenah. Kmetijsko-trgovsko društvo. • Trst, ulica Raffineria i. Kaj nam z dežele pišejo SLIVJE pri Materiji. Naša šola je potrebna kritike še bolj pa poprave. Otroci morajo biti od jutra do popoldneva v šoli, pa so okna vsa razbita, da mraz pritiska noter na vseh krajih. Klopi so vse polomljene, tako da kmalu ne bodo imeli otroci kam sesti. Po šoli je velika nesnaga, ker občina ne poskrbi, da bi kaka ženska malo počistila ob gotovih časih. Dose-daj sta dva učitelja, pa govori se, da pride ge maeštro. Ta bo seveda pregnal enega slovenskega učitelja na piano. — Slišimo, da se bo naša kaplanija povzdignila v samostojno faro. Za to priliko naj bi pa občina tudi šolo spravila v boljši stan, da ne bo naši vasi na «špot». S KRASA nam je poslal naročnik takole pesem : Luna sije, kladvo bije trudne pozne ure že. Prej neznane bančne rane meni spati ne puste. Ti si kriva, goljufiva banka adriatika. Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat’ doma. Obraz zlati tvoj pred vrati vedno mi je pred očmi. Zdihujoče si)ce vroče lire si nazaj želi. Ti «Edinost» skaži milost, vzem’ še mene v svoj obran ! Za otroče srce joče se ti. milo noč in dan. Besednjanje, šč e k etan j e sladko spanje ti kali. Narod mili po vsi sili tebi penzijo želi. Kmetic ljubi, delav’c tudi, komu si zaupal d’ nar? Po izgubi zate hudi skleni : Takim več nikdar! PODBELA Iz našega kraja še nismo dali nobene novice v «Mali list«. Tu pri nas hočejo nekateri razširjati komunistično «Delo» in ga drugim naročujejo. Tem povemo, da ne maramo za to reč. Pustite nas pri miru z vašim komunizmom, mi ga ne maramo. Mi radi beremo «Mali list« in se nanj naročujemo. TRNJE. Umrla je v Trnju dne 20. novembra mlada zakonska žena Marija Možina. Živela je komaj 4 leta v srečnem zakonu in zapustila žalujočemu možu tri otročiče : najstarejši ima 3 leta, naj-mlajši 9 dni. Pokojnica je bila v vasi splošno priljubljena in spoštovana. Naj uživa nebeški raj 1 TRNJE pri 8t. Petru. Primahal sem jo čez mejo do Trnja. Utrujen sem se vsedel na sredi vasi in ogledoval" prebivalce. Žene so se zbirale v gručah. Kakšna seja bo neki, si mislim, nastavim ušesa in slišim pogovor o suknjah. Prva pravi: «V Postojni, tam pri tistih ženskah se kupi po •45 lir. Pa je tudi tako, da se nič ne zmečka.« Četrta obrača: «Jaz pa ne dam za suknjo, bom raje dolg plačala.« Pa se oglasi peta : «Jaz bom pa vseeno kupila po 45 in pliš za lišp. Naj pa sin dolg plačuje !» (Sin se ji je držal za krilo in je bil videti 3 cela leta star). Pristopi šesta in raalaga: «Tako in tako se kupi v Postojni po 85 in pliš aa puc.a Še sedma sc pridlruži in vzdir huje : «Jes, jes, kam bi pa jaz šla kupovat ?» — V gozdu pa sem videl delati može. Pa je bil kateri brez suknje, kateri pa je imel še tisto, ki jo je podedoval od rajnke Avstrije. O pliš, pliš ! Popotnik. GORJANSKO. Smemo se prištevati med: srečne državljane. Imamo učitelja-specialista, ki je bil pred dvemi leti še navaden financar. Koliko milosti in botrov je bilo treba, predno je to dosegel, ne vemo. To pa vemo, da naše učitelje, ki so se za svoj poklic učili, podijo iz služb. iliaPoiai (Dopis). Dne 27. novembra t. 1. je preteklo 30 let obstoja Podgradske posojilnice. Pred ustanovitvijo posojilnice je v naši okolici bilo zelo razvito oderuštvo. Bilo je par magnatov-bogatinov, ki sc bili pravi vampirji in pijavke našega ljudstva. Gorje onemu, ki je bil primoran iskati pri njih denarne pomoči. Plačeval je 15, 25 in celo 30 od sto o-'brest.i; poleg tega še v naravi in z delom. Rila je prava robota. Te razmere, ki so pritiskale na kmečko ljudstvo, so bolele tedanje rodoljube in prijatelje trpina-kmeta. Bili so to posebno: bla-gopokojni dekan Msgr. Anton Rogač. pok. Slavoj Jenko, Ante Stemberger. Dr. Šebesta, Ryšlavy, VVaišelj, Debenjak in Požar. Razmišljali so in pre-tresavali vso stvar ter konečno spoznali da tu ni druge rešitve nego ustanovitev posojilnice in hranilnice v Podgradu. šli so na delo. In uspeh? Dne. 14. avgusta 1894 se je vršil pripravljalni oziroma prvi ustanovni občni zbor v Podgradu. Udeležilo se ga je 20 mož. Na tem občnem zboru je bilo izvoljeno prvo starešinstvo. Predsednik : Msgr. Anton Rogač, dekan v Hrušici; podpredsednik: Dr. Šebesta. zdravnik v Podgradu; in odborniki : gg. Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu; Ante Stemberger, kapelan v Podgradu; Anton 'Stanič, kmet v Podgradu št. 48. V prvo nadzorstvo so bili izvoljeni predsednik : g. Waišelj, nadučitelj v Hrušici; podpredsednik g. Franc Ryšlavy, župnik na Munah; in člani nadzorstva gg. Anton Požar, kapelan na Pre-garjah; Ivan Makarovič, nadučitelj v Jelšanah in Štefan Debenjak, nadučitelj v Materiji. Ta dan so bila odposlana pravila in zapisnik o ustanovitvi posojilnice za registracijo pri trgov-skem-pomorskem sodišču v Trstu Cez tri mesece so bila pravila potrjen« in vpisana pri sodišču in 27. novembre je začela posojilnica poslovati s tem. da je bilo vplačanih 9 deležev po 10 goldinarjev skupaj 90 goldinarjev. Poslovala je v podgrajskem farovžu ter pridobivala vedno več članov. Redne poslovanje pa je začelo z novim letom 1895. Zaključek za T. poslovno leti 1895 izkazuje Posojilnica sledeče številke : članov 240 z 244 deleži v vrednosti 2383 gold.; denarni promei 123.735’08 gold.; hranilnih vlog 30.226’37 golcl.; danih posojil: 38.189’95 gold.; pasivnih posojil 5150 gold.; čisti dobiček je znašal 278.89 gold. Ta zaključek govori jasno, kako koristna in potrebna je bila ustanovitev posojilnice. Za dve leti je promet v posojilnici tako narastel, da je morala Posojilnica vzeti uradnika. Z naraščanjem števila članov je naraščal tudi ugled zavoda. Že v osmem letu delovanja t. j. 1. 1902 pa se je sklenilo zidati ((Narodni dom.» Dovršen je bil 1. 1904. Koncem avgusta 1905 se je vršila slovesna blagoslovitev in otvoritev. V novem ((Narodnem domu« se je nastanila posojilnica, čitalnica, pevsko in tambura-ško društvo »Gorska vila«, Gospodar ska zadruga in hotel z lepo, primerno dvorano. Posojilnica je doživela pa tudi srečno prestala marsikatero težko krizo. Tako v času splošnega pomanjkanja denarja v letih 1908 in 1911, potem ob mobilizaciji leta 1912, ko so ljudje preplašeni dvigali vloge. Podobno ob izbruhu svetovne vojne. Po vojni so bile težave radi izmenjave kron. Tudi to se je slednjič doseglo. Največ zaslug za sedanji procvit posojilnice ima g. dekan Hušo, ki je z železno vstrajnostjo vodil njeno delovanje zlasti po smrti dekana Rogača. Da proslavi svojo tridesetletnico, je pri svoji spominski seji sklenila da daruje za knjižico v Podgradu L. 500.—; ?a šolsko društvo lir 150.—-; za dijaško Matico lir 150.—; za slovensko Alojze-višče v Gorici lir 150.— in za nagrobni spomenik pok. notarja Toma Šorlija, ki je bi! tudi član nadzorstva in pozneje načelstva lir 150.—. Nata poSta. Učiteljski stan je težaven in sedanji šolarji so nasplošno močno razuzdani. Ako naši domači učitelji rabijo razne šolske kazni, bo ponavadi pravica na njihovi strani. Če pa se zgodi morda kje očitna, krivica, pritožiti se je na šolsko oblast. Dopisi v listih bi samo lenim šolarjem lajšali vest in to bi škodovalo pravi vzgoji. Sedlo. Prejeli smo dopis v neki zgolj družinski zadevi. V obliki dopisa ne moremo prinašati takih reči. Za javnost so take reči šele potem, ako pride škandal čez hišni prag, da postane vaška zadeva. Družinski prepir bi se s poročili v časnikih le še bolj razvnel. Pa nič zamere zato ! Tiskarna Spazzal. aiamaa. -zrni D= fl, Grusovin v Gorici: Plasza Vlttorio (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. JStovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III, St. 47. mrtvaške predmete. Gene zmerne, postrtni pogredi. Prodaja vsakovrstne lesene nce, nagrobne svetilke in sploh vseežba točna, in konvinaste krste, sveže in umetne ve Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrs Čevffapnica FORCESSIN Je najboljša zaloga z dobrim blagom. TrSt via $ V** St?. Jakobu f"fS{ ti o & s a d *9 £/} tn > ® S m N O Pm > 'm 0) »O ‘j* C3 >N •d £ 0) v* ** > .& Q> '5* ® ^ »»—H ° Pi s Si ** a 3 S u M •S' a JS * o O PU VI O I S > ~ m »m m ~ a •l"4 "S ► 2 S 3 a * 3 n ^ >M M Jj 73 oS Pk > Čevtfarmica FORCESSIN Zobotehniini ambulatorU TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20°/o popusta. * Delo zajamčeno E GIDIJ SCHIFFLINt koncesij onirani zobotehnik. 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ^jtdiuiiuiiuiiiiiiiiiiuuiimirmimmtititnHiiiiiiiiimttiiiiiiiiimuHmiiHiuiuttinfnniniuiuiiiiiiiiHiiniitiimiiiiiituiHiiimimHi^ — ^ Kovanci mojster g TRST Via MecHa IL S | Andrej Puriž Izvršuje Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje in omrežja - Tako|Sn|a Izvršitev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi železne rolettes. i Poprav« = Spopolnitve ^luiuiiuHuniHmmmwinmmimRnnmmiiiiiiuwiiiiiiimifiiiiiiuHiiimiimtmiwiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiimmiriiiiiiiH0 iiiium: =111111111 TDr^O\/l\I A )estv^n zelenjave, svežega in 1 l\vJvy V 11 >1 /\ suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Angel Gregoris - Trst VIA GO M MERCIALE 330 Postrežba na doml Cene zmerneI