Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 2. MARCA 1961 Leto XIII. —Štev. 9 Cena 15 din PRED V. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE Naš povojni razvoj je močno razširil obseg in poglobil vsebino političnega vpliva v času borbe organsko nastale najbolj množične politične organizacije Ljudske fronte Jugoslavije oz. Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se je po sklepu IV. kongresa LFJ preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, je med drugim rečeno v poročilu Glavnega »dbora SZDL Slovenije za V. kongres SZDL Slovenije, ki st bo» pričel 7. marca v Ljubljani. Izhodiščna osnova za gospodarski razvoj v LR Sloveniji e razdobju med IV. in V. kongresom ima splošne značilnosti gospodarskega položaja v vsej državi, ki jih je moč strniti v naslednjih ugotovitvah. Osnovni činitelj gospodarskega razvoja je bil hiter in močan porast proizvodnje, predvsem v osnovnih gospodarskih panogah. Na tak porast sta vplivala večja produktivnost dela in samouprava v komuni ter podjetjih. Zaključeno je bilo obdobje graditve temeljnih industrijskih objektov vsaj do take mere, da je bilo mogoče začeti preusmeritev v osnovnih gospodarskih proporcih, zlasti na področju investicijske politike. Najbolj hiter je bil v preteklih letih razvoj industrije kakor tudi vseh ostalih panog gospodarstva. To je dajalo materialno osnovo delavskega in družbenega upravljanja ter komunalnega sistema. Povečana sredstva, s katerimi so razpolagale gospodarske organizacije, so omogočala večji vpliv kolektivov na razvoj proizvodnje, ob čemer se je utrjevala samostojnost pri odločanju in razdeljevanju sredstev. Razdobje od IV. kongresa SZDL Slovenije po letu 1953 je pomembno tudi v tem pogledu organizacijskega utrjevanja kmetijskih zadrug. Vrsta pozitivnih ekonomskih ukrepov je sprostila pobudo kmetijskih proizvajalcev in okrepila njihovo zanimanje za proizvodnjo. Investicije v kmetijstvu so bile sicer sorazmerno majhne, vendar so se kazali prvi večji uspehi tudi kot sad vztrajnega političnega dela organizacij ZK in SZDL na vasi. Po treh letih prizadevanj na področju kmetijstva, je bilo moč preiti k večji enotnosti v akciji, saj je tedaj kmetijska proizvodnja deloma dosegla ali pa tudi presegla predvojno raven. Leta 1955 je bila v sklepih CK ZKJ in nato po IV. plenumu SZDLJ začrtana nadaljnja osnovna smer kmetijstva. Zvezna ljudska skupščina pa je nato v celoti formulirala novo agrarno politiko Jugoslavije. Organizacije SZDL so se v tem obdobju močno zavzemale za utrjevanje kmetijskih zadrug, pri čemer so večkrat pokazale tudi na negativne pojave proizvodnega sodelovanja med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami, predvsem tam, kjer začetki kooperacije niso nudili obema partnerjema zmeraj zadovoljivih ekonomskih prednosti. Ponekod se je sprevrgla ta izrazito družbeno-ekonomska akcija zaradi pomanjkljive ekonomske priprave v kampanjo s preveč političnim poudarkom. Izkušnje pa so pokazale, da so ekonomsko dobro pripravljene kooperacije pritegovale individualne kmetovalce brez večje politične kampanje. Z razvojem delavskega samoupravljanja se je vedno močneje čutila potreba, da bi tudi na drugih področjih družbenega življenja našli primerne oblike, preko katerih bi državljani kot proizvajalci in kot potrošniki soodločali v vsej gospodarski in družbeni dejavnosti. Ob uvedbi svetov pri ljudskih odborih, kot estalih družbenih organov, se je vloga ljudskega odbora postopoma omejevala v glavnem na kontrolo zakonitosti. Z neposrednim uveljavljanjem državljanov v organih ljudskega odbora je postala komuna najpomembnejši činitelj v razširjeni družbeni reprodukciji. Četrti kongres SZDL Slovenije je med drugim poudaril, da mora postati Socialistična zveza še bolj množična organizacija in da je treba omogočiti članstvo v SZDL vsem državljanom, ki imajo do naše stvarnosti pozitiven odnos. Od takrat do danes so organizacije SZDL pri sprejemanju novih članov dosegle pomemben uspeh, saj je bilo koncem lanskega leta včlanjenih v SZDL v Sloveniji 67,3 odst. vseh državljanov, starih nad lt let. Peti kongres SZDL Slovenije bo imel ob pestrosti in dinamiki dosedanjega družbenega razvoja bogat material za obširno analizo, ki bo v svojih zaključkih nakazala naši najbolj množični politični organizaciji pot naprej. Predsednik Izvršnega sveta LRS BORIS KRAIGHER V POMURJU Pred dnevi so obiskali Pomurje predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Tone Bole in Jože Ingolič. V razgovoru s predstavniki OLO Murska Sobota in predstavniki okrajnih družbenih ter političnih organizacij so se gostje iz Ljubljane predvsem zanimali za gospodarski razvoj Pomurja, predvsem pa o aktualnih vprašanjih kmetijske proizvodnje, o industrijski proizvodnji in o družbenem standardu. V času svojega obi- ska so si ogledali Srednjo kmetijsko šolo in nekatere kmetijske objekte v Rakičanu. Itadio Murska Sobota obeta boljši sprejem Relejna postaja RTV Ljubljana v Murski Soboti nam o-beta že v bližnji prihodnosti boljši sprejem. Ze do 1. maja nameravajo postaviti namesto sedanjega sorazmerno nizkega oddajnega stolpa kar 45 metrov visok stolp. Ta bo stal nedaleč od sedanjega. S tem pa se bo sprejem zboljšal tudi na tistih področjih, kjer doslej lokalnih oddaj spričo slabega sprejema in motenj skoraj niso mogli poslušati. Delegati za V. koagres SZDL Slovenije BELTINCI: Aleksander KutoS, predsednik obč. odbora SZDL; Frane Perdlgal, delavec v KZ; Janez Drnovšek, učitelj. GORNJA RADGONA: Marija Levar, predsednik obč. odbora SZDL; Branko Zadravec, predsednik ObLO; Bogomir Verdev, ravnatelj Zdravilišča Slatina Radenci; Milan Klemenčič, načelnik odd. za splošne zadeve in dr. službe ObLO; Franc Jurkovič, kmetijski tehnik, delovodja na VG G. Radgona; Ivanka Adamovlč, učiteljica. LENDAVA: Franjo Bobovec, upravitelj na Vajenski šoli; Aleksander Torok, sekretar obč. odbora SZDL; Stefan Horvat, delavec »Nafta«; Marija Vogrinec, delavka v »Dežnikarni«. LJUTOMER: Tone Truden, predsednik ObLO; Soster ing. Stane, upravnik KZ; Avgust Bedekovič, preds. obč. odbora SZDL; Frančka Pihlar, sekretarka podjetja VG; Mirko Skuhala, kmetovalec; Alojz Špindler, mizarski pomočnik LIO Ljutomer. PETROVCI-SALOVCI Karel Gomboc, preds. obč. odbora SZDL, sekretar ObK ZKS; Anica Novak, učiteljica na osnovni šoli MURSKA SOBOTA:. Boris Kocijančič, ljudski poslanec; Franc Skoberne, predsednik OO SZDL; Sida Podlesek, sekretarka Oo SZDL; Ivan Bos, sekretar OKZKS; Budi Rapl, preds. obč. odbora SZDL; Janez Kučan, oddelkovodja »Blisk«; Stefan 2ekš, direkcija za ceste ObLO; Budi Čačinovič, predsednik OLO; Cveta Flisar, tovarna perila »Mura«; Ludvik Merklin, KZ Bodonci. Letošnji okrajni družbeni plan sprejet Osebna potrošnja vskladno s proizvodnjo V ponedeljek je bile seja obeh zborov OLO Murske Sobote. Odbor niki so razpravljali o predlogu družbenega plana okraja Murska Sobota za leto 1961 in o predlogu proračuna okraja Murska Sobota za leto 1961. Obrazložitev predloga letoinjega okrajnega družbenega plana je podal predsednik OLO Murska Sobota Rudi Čačinovič, obrazložitev okrajnega proračuna pa predsednik sveta za proračun In finance pri OLO Murska Sobota Boris Goljevžek. Osnovna smernica in naloga družbenega plana za leto 1961 je povečanje obsega proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah. Povečanje proizvodnje in storitve ter izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva bomo dosegli z vzpodbudnejšim načinom delitve osebnih dohodkov in oblik nagrajevanja, z uvajanjem sodobne naprave in metode dela v proizvodnjo, z zboljšanjem organizacije dela, s pravilnim zaposlovanjem delovne sile in s strokovnim izobraževanjem kadrov. Osebna potrošnja prebivalstva in družbeni standard naj bi se razvijala in naraščala skladno s povečanjem proizvodnje in storilnostjo dela. Hkrati s povečanjem proizvodnje bo potrebno skrbeti za povečanje Izvoza proizvodov živilske industrije. Pri investicijski gradnji pa bomo morali skrbeti za pospešeno gradnjo začetih objektov. Vso investiranje bo potrebno usmeriti na take rekonstrukcije, razširitve in iz- popolnitve kapacitet, ki bodo z najmanjšimi sredstvi dale v čim krajšem času največje proizvodne učinke. V okviru splošnega gospodarskega razvoje ho pptrebno tudi skrbeti za nadaljnjo razvijanje socialističnih družbenih odnosov, krepiti komunalni sistem, delavsko samoupravljanje ln (Nadaljevanje na 2. strani) POMURJE OSVAJA SVET Lani smo iz Pomurja izvozili skoraj za dve milijardi dinarjev raznega blaga — Proizvodi romajo preko izvoznih podjetij skoraj na vse kontinente — Možnosti za izvoz se še povečujejo — Kmalu bo tudi v Pomurju potrebno izvozno podjetje. Proizvodi naših podjetij so se že močno uveljavili na svetovnem tržišču. Z izboljšanjem kvalitete pa se možnosti izvoza še povečujejo. Sedaj domala vsa podjetja izvažajo svoje proizvode preko ljubljanskih, zagrebških, beograjskih in drugih izvoznih podjetij, vendar bo potrebno spričo naraščanja kmetijske in industrijske proizvodnje kmalu tudi v Pomurju ustanoviti izvozno podjetje. . Vrednost izvoženega blaga v lanskem letu je bila precejšnja. Tako je znašala vrednost industrijskega blaga nad 700 milijonov dinarjev, vrednost izvoženih kmetijskih proizvodov v prvem polletju pa 539 milijonov dinarjev. Se pravi, da je znašala vrednost lanskoletnega izvoza skoraj dve milijardi dinarjev. Med močnejša podjetja, ki izvažajo svoje proizvode, lahko štejemo tovarno mesnih izdelkov »Pomurka«, tovarno pletenin in perila »Mura« v Murski Soboti ter Tovarno usnja v Ljutomeru. »Pomurka« izvaža največ proizvodov v Italijo in Anglijo, »Mura« pa v Zahodno Nemčijo in to predvsem srajce, sklenili pa so tudi pogodbe za izvoz v Švedsko. Na- meravajo pa še skleniti pogodbe za izdelavo plaščev za Češkoslovaško in Italijo. Tovarna usnja v Ljutomeru pa daje največje količine usnja v Sovjetsko zvezo, ŽAR in Poljsko. Precej kmetijskih pridelkov, živine in jajc pa je izvozila Kmetijska poslovna zveza Murska Sobota, ki izvaža največ v Italijo in Nemčijo. Vinogradniška gospodarstva Kapela, Ljutomer in G. Radgona pa so v prvem polletju lani izvozila za 124 milijonov dinarjev blaga, predvsem vina in živine. Razen teh izvažajo precej svojih proizvodov tudi nekatera manjša podjetja, ki si prav tako hitro utirajo pot. Precejšen je bil tudi izvoz mineralne vode radenskega zdravilišča. Možnosti izvoza v Pomurju pa se bodo v prihodnjih letih spričo nagle krepitve industrijskem kmetijske proizvodnje še močno povečale. -ko VREMENSKA NAPOVED za čas od 2. do 12. marca Okrog 6. marca močna ohladitev s padavinami in snegom do nižin, nato izboljšanje, a hladno vreme. Okrog 11. marca ponovne snežne padavine. Dr. V. Manohin Humana akcija Rdečega križa v Murski Soboti HOČEMO POMAGATI Že nad 150 prijav za mlade Kongožane Razglas Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavijo našim narodom, da bi sprejeli v oskrbo mlade žrtve kolonialističnega terorja v Kongu, je zbudil tudi med našimi ljudmi v Pomurju veliko zanimanje. Na Okrajni odbor RK v Murski Soboti so že prispeli iz raznih krajev Pomurja tudi prvi izpolnjeni formularji, ki so jih bili poslali vsem občinskem odborom RK s podatki, koliko otrok žele sprejeti posamezne družine. V torek smo obiskali tajnico OORK v Murski Soboti, tovarišico Angelco Šlebičevo. Povedala nam je, da je tudi med prebivalstvom v Pomurju veliko zanimanje za sprejem kongoških otrok. »Ko smo prejeli tiskovine od Centralnega odbora RK Jugoslavije, smo le-te takoj poslali na vše občinske odbore RK. Do sedaj so največ zanimanja pokazali ljudje v občini Murska Sobota, od koder so v Beograd poslali že 50 prijav, sledi občina Ljutomer s 40 prijavami, občina Lendava s 34 prijavami in občina Gornja Radgona s 15 prijavami. Po naj- novejših podatkih je že tudi v občini Petrovci-Salovci 8 prijavljencev in 7 prijavljencev v oblini Beltinci. Prav danes pa so iz Beltinec sporočili, naj jim pošljemo še 50 tiskovin. Do danes smo v Beograd poslali že 154 prošenj za oskrbo kongoških otrok«. Imel sem priložnost pobrskati po nekaterih prijavnih polah. Zanimalo nas je predvsem, zakaj so se ljudje odločili Sprejeti kongoške otroke. Po pregledu nekaterih prošenj smo lahko ugotovili, da so srca naših ljudi polna humanosti. Pomagati jim hočejo iz strašne bede in siromašnosti, ki jo do- življajo v Kongu. Vsi pravijo, da bodo mladi Kongožani našli pri naš novi dom. Nekaj primerov prošenj je tudi takih, v katerih se ljudje zanimajo za možnosti posvojitve mladih črncev. Ljudje vsak dan prihajajo na občinske odbore RK in tudi na OORK. Tako je pred dnevi prišla na OORK v Mursko Soboto neka ženica celo s Kapele s prošnjo, da bi rada posvojila malega Kongožana. Nekateri ljudje so pripravljeni vzeti v oskrbo tudi po dva in več otrok. V glavnem pa žele imeti otroke v starosti od 3 do 7 let. Med izpolnjenimi tiskovinami smo našli tudi prošnjo Marka Radiča, skladiščnika s KG Rakičan, ki je takole napisal: »Z afriškim narodom sem živel skupno v Franciji in so mi pri srcu, posebno še sedaj, ko trpe pomanjkanje in so preganjani. Za prejetega otroka odgovarjam materialno in moralno«. Helena in Milan Kneževič iz Lendave pa pravita: »Otroka želiva sprejeti z ozirom na to, ker sta najina otroka že osamosvojena in oddaljena od naju. Zato si želiva otroka iz Konga. Obenem pa tudi za to, da ga rešiva iz sedanjih težav, ki jih preživljajo otroci Konga.« Tudi Albin Grm iz Ljutomera želi' imeti kongoškega otroka in sicer deklico v starosti od 4 do 5 let. V svoji prošnji navaja: »Želim sprejeti otroka iz humanizma in kot protest proti imperialističnim zločinom in rasnemu razlikovanju«. Toliko različnih prošenj. Vendar pa v bistvu vse enake. Ljudje hočejo pomagati ubogim malim otrokom Konga, ki so ostali brez matere in očeta, brez hrane in oblek. Humana akcija se še nadaljuje. R. Jaušovec Vam nudi v poslovalnici „VESNA" v Murski Soboti na Titovi cesti 7 veliko izbiro moških in ženskih balonskih plaščev ter vetrovk, vse po znižanih cenah od 20 do 40 odstotkov. Potrošniki, prepričajte se! Priporoča se kolekliv- Trgovsko podjetje »PREKMURSKI MAGAZIN« v Murski Soboti, Titova ulica* 26 V kmetijstvu pospešiti proizvodno sodelovanje (Nadaljevanje s 1. strani) družbeno upravljanje pa izpopolnjevati tako, da bomo dosegli predvideni razvoj proizvodnje, družbenega standarda in osebne potrošnje, je bilo rečeno med drugim v obrazložitvi predloga družbenega plana. Investicijska vlaganja v o-snovna in obratna sredstva bodo v letošnjem letu znašala 6 milijard 720 milijonov dinarjev in bodo za 54,6 odst. večja kot v letu 1960. V. industriji bo potrebno nadaljevati z gradnjami že pričetih objektov, v rudarstvu pa z ru-darsko-geološkimi raziskovanji naftnih polj in kremenčevega peska ter začeti z nekaterimi gradnjami novih objektov, kakor tovarne metanola itd. V kmetijstvu naj bi investicijska vlaganja namenili predvsem za razvoj poljedelstva in živinoreje, v gozdarstvu za plantažno gojitev intenzivno rastočih drevesnih vrst, v gradbeništvu za nabavo mehanizacije, v gostinstvu in turizmu pa za gradnjo novih hotelskih kapacitet v M. Soboti, izgradnjo gostinskih in turističnih objektov pri Zdravilišču Slatina Radenci ter za ureditev drugih objektov. V negospodarskih dejavnostih se bodo investicije letos povečale za 51 odst. v primerjavi z letom 1960, za razvoj družbenega standarda pa celo za 61 odst. Vzporedno s predvidenim gospodarskim razvojem in s povečanjem osebne potrošnje prebivalstva se bo povečala tudi storilnost dela in sicer v družbenem sektorju gospodarstva za 10,4 odst., od tega v industriji za 9,8 odst. S tem v zvezi je tudi predvideno, da še bo v tem letu zaposlilo novih 1300 ljudi. Povečanje industrijske proizvodnje po predlogu družbenega plana za leto 1961 je predvideno za 32. odst. v primerjavi z lanskim letom. Tu so zajete poleg naftne, kovinske, elektroindustrije, industrije gradbenega materiala, lesne industrije tudi tekstilna industrija, industrija usnja in obutve ter živilska industrija, ki ji bomo ne samo v letošnjem, marveč tudi v petletnem planu posvetili posebno pozornost. Za nemoten razvoj živilske industrije bo potrebna združitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti v enotno gospodarsko organizacijo v obliki živilskega kombinata. V, kmetijstvu pričakujemo povečanje obsega proizvodnje v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 za 11 odst. Največji porast proizvodnje naj bi bil V živinoreji, pri krmnih rastlinah ter v vinogradništvu. Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji na povečanem obsegu organizirane proizvodnje na družbenih posestvih in v zadružni kooperaciji. Vendar so se odborniki največ zadrževali prav pri planiranih hektarskih donosih. Menili so, da so hektarski donosi nekaterih kultur prenizko planirani. Plan je bil sestavljen na podlagi lanskoletnih dosežkov, predvsem na podlagi jesenske setve, ki zaradi deževnega vremena ni mogla biti opravljena s stroji. Obseg organizirane proizvodnje bo nekoliko nižji. Na znižanje je v veliki meri vplivalo nezadovoljivo sklepanje pogodb od strani kmetijskih zadrug, pozno sprejemanje odlokov o agrotehničnem minimumu, neuporabno umetno gnojilo in ker na njivah privatnega sektorja ni bilo mogoče uporabljati težje mehanizacije. Zato bodo morale v bodoče združene kmetijske zadruge aktivneje posegati v organizirano proizvodnjo. Družbena posestva pa bodo morala svojo proizvodnjo usmerjati predvsem na proizvodnjo kakovostne klavne živine. Težišče vzreje za prodajo prašičev bodo bekoni. Za boljšo obdelavo zemljišč naj bi družbena posestva in kmetijske zadruge nabavile letos 54 traktorjev, 230 raznih priključkov, 15 kombajnov in več drugih kmetijskih strojev. Za razvoj gozdarstva pa je bilo med drugim omenjeno, da bodo morale gozdarsko službo okrepiti občine in posvetiti večjo skrb organizaciji gozdarske službe pri kmetijskih zadrugah. V gradbeništvu se bo v letu 1961 povečal obseg gradbenih del v primerjavi z letom 1960 za 20 odst. Predvideno je povečanje vseh vrst prometnih Uslug in sicer za okrog 5 odst. Za 5 odst. se bo povečal tudi obseg blagovnega prometa. V letu 1961 pričakujemo povečanje prometa v gostinstvu in turizmu za okrog 8 odst. O-brtna proizvodnja in storitve se bodo letos povečale za 15 odst., od tega v družbenem sektorju za 17 odst. Po končani skupni seji so odborniki na ločenih sejah sklepali o predlogu družbenega plana za leto 1961 in o predlogu proračuna okraja M. Sobota za leto 1961. Ljutomerski prosvetni delavci zborovali Pred nekaj dnevi so v Veržeju zborovali učitelji ljutomerske občine. Med drugim so poslušali predavanje direktorja Zavoda za prosveto in pedagoško službo LRS, tovariša Vladimira Cvetka o reformi šolstva. Podlogo napredku Pravijo, da so razmeroma redki dogodki, ob katerih bi lahko dejali, da pomenijo prelom za dotedanje življenje. Kadar pa se dogodi kaj takega, kar potlej poimenujemo z besedo prelom, potlej je to nekaj izrednega in pomeni res bistveno kakovostno in kvalitetno nekaj novega. Tokrat, ko se pomenkujemo o uveljavitvi zakonov, predpisov in odlokov, ki so bili te dni v razpravi in sklepanju pred Zvezno ljudsko skupščino, velja reči, da bo prav z njimi dosežen prelom v dosedanjem načinu gospodarjenja. Predpisi, odloki, zakoni in u-krepi, ki jih je sprejela že pred časom Zvezna ljudska skupščina ali Zvezni izvršni svet, bodo s sedaj objavljenimi celota in vse to bo povzročilo takšne spremembe v gospodarskem življenju nasploh, posebno pa še v gospodarskem sistemu, da 'marsikdaj prezremo njihov daljnosežni pomen. Vse to bo posegalo tudi na vsako področje družbenega. življenja in vse to bo podlaga in spodbuda za hitrejši razcvet socialističnih odnosgv in oblik na vseh teh področjih. Seveda bodo te spremembe terjale mobilizacijo vseh političnih in družbenih sil, kar pomeni, da so pred nami tudi obsežne in odgovorne naloge. Na zadnji seji Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL Jugoslavije je tov. Mijalko Todorovič med drugim takole o-značil značilnosti novega sistema: >Predloženi instrumenti delitve naj, najkrajše rečeno, pripomorejo, da bomo še bolj dosledno in bolj popolneje uveljavljali socialistično načelo nagrajevanja po delu. Ves sistem deluje tako, da so kar najbolj zainteresirani vsak posameznik, neposredni proizvajalec, torej tudi delovni kolektivi (gospodarske organizacije), da povečajo delovno storilnost, ne samo glede večje vneme in neposredne pobude posameznikov pri delu, marveč hkrati glede varčnega gospodarjenja vseh činiteljev proizvodnje, tako živega dela, kakor tudi družbenih -sredstev za proizvodnjo. To pomeni tudi kar največje zanimanje neposrednih proizvajalcev, kolektivov in posameznikov za družbeno akumulacijo. Novi sistem delitve bo spravil delovne kolektive in delavce v takšen položaj, da bodo kar najbolj zainteresirani za to, da bodo sami akumulirali, da bodo sami razvijali in izpopolnjevali materialne pogoje svojega dela, materialne pogoje proizvodnje. Hkrati jim novi odnosi bolj kakor doslej nudijo in zagotavljajo možnosti, da sami s svojim svobodnim delom razvijajo in izpopolnjujejo materialne pogoje dela za povečanje lastnega dohodka, za izboljšanje življenjskega standarda in splošnih življenjskih razmer. Skladno s tem vodi sistem delitve k stalni in čedalje hitrejši decentralizaciji družbene akumulacije, krepitvi ma-terialne osnove samoupravljanja, in sicer tako v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih družbene samoupravnosti. Seveda bi bilo napak misliti, da bo z uveljavitvijo zakonov,' predpisov in odlokov že vse delo opravljeno. Čaka nas Je obilo dela. Veliko bo še potrebno pojasnjevanj, dogovorov in naporov, kajti s temi spremembami bo uveljavljeno le tisto, kar je mogoče storiti v sedanjih razmerah. Toda že te pridobitve, in to ne pridobitve jutrišnjega, temveč današnjega dne, bodo spremenile položaj človeka v vsakem pogledu — ekonomskem, družbenem in moralnem, Star je pregovor: Vsak je svoje sreče kovač In ta pregovor bo prišel sedaj polno do izraza. Kladivo in naklo je namreč v naših rokah, od nas samih, od naše prizadevnosti, gospodarnosti in naših odločitev je odvisno, kako bomo živeli, kolikšen dohodek bomo ustvarili v gospodarskih organizacijah, kolikšna sredstva bodo komuni na razpolago za urejanje vseh tistih zadev, od katerih je odvisen življenjski standard nas vseh, tam, kjer delamo in živimo. P. D. KOT VSAKO LETO, BODO TUDI LETOS-DELOVNE ŽENE POMURJA PRAZNOVALE MEDNARODNI PRAZNIK — DAN ŽENA, 8. MAREC. NE SAMO ŠTEVILNA POSVETOVANJA, PROSLAVE IN DRUGE PRIREDITVE, KI JIH PRIREJAJO ŽENE TE DNI, MARVEČ VSAKODNEVNO IN NEPOSREDNO ZANIMANJE ŽENA ZA NAŠO SPLOŠNO DRUŽBENO PROBLEMATIKO, POMENI VSEBINO 8. MARCA. ZATO JE TA DAN PRAZNIČEN ODRAZ AKTIVNOSTI ŽENA V DELAVSKIH IN ZADRUŽNIH SVETIH TER V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA. (Na sliki — delavke v prošenjakovskem Pleti ljstvu) DRUŽBENO DELO ŽENA ŠE PREMALO CENIMO Iz leta v leto je v soboški občini. vključenih v družbene organizacije več žena, vendar tega ni čutiti tudi v odborih društva prijateljev mladine, v svetih, SZDL itd. V društvih; prijateljev mladine je 656 članov, od tega 423 žena. V odborih društev je 105 odbornikov, toda le 48 žena. Podoben pojav je moč za-slediti tudi pri krajevnih od-borih, katerih naj ne bi bila v bodoče' glavna skrb le vaški komunalni problemi, marveč predvsem skrb za človeka. Na primer v Bakovcih je stalno zaposlenih 250 žena, toda vas nima otroškega zavetišča. Predvsem zato ne, ker je tudi v tej vaši, tako kot v vseh o-stalih krajevnih odborih v občini premalo alctivnih žena, kar povedo naslednje številke: odbornikov v krajevnih odborih je 576, od tega le 18 žena. Čeprav je znano, da posve- čajo največ skrbi vzgoji otrok predvsem matere, teh tudi v šolskih svetih ni dovolj. Od skupno 358 odbornikov v šolskih cvetih je le 71 žena. In še v Socialistični zvezi: od 356 odbornikov 51 žena. V prihodnje? Ob teh številkah, ki vsekakor niso zadovo- ljive, bo potrebno posvetiti res mnogo več skrbi temu, da v vodstva naših organizacij, svetov itd. dobimo več žena, poleg tega pa delo res aktivnih žena še vse premalov cenimo in populariziramo, je dejala med drugim v krajšem razgovoru o aktivnosti žena; v soboški občini ŠTEFKA BERGLEZ, članica okrajnega od-biora SZDL. jjm V ospredju pozornosti - delitev dohodka Že od začetka februarja so v Pomurju občni zbori sindikalnih podružnic. Na njih člani sindikata razpravljajo o mnogih vprašanjih, ki so sedaj v ospredju pozornosti naše celotne družbene skupnosti. To, je predvsem delitev osebnih dohodkov v skladu z delovnim uspehom, ideološkem in strokovnem izobraževanju ter o dejavnosti članov sindikata v družbeno-političnem življenju. Na občnih zborih sindikalnih podružnic v proizvodnih organizacijah so v ospredju pozornosti organi delavskega samoupravljanja. Tako so v večjih gospodarskih organizacijah ugotavljali, da je zaradi formiranja ekonomskih enot potrebno decentralizirati tudi delavsko samoupravljanje. V nekaterih kolektivih pa so člani sindikata ugotavljali, da so organi delavskega upravljanja še bolj ali manj na papirju in da upravno vodstvo podjetja samovoljno in neupravičeno spreminja, sklepe delavskega sveta in upravnega odbora tako, kakor ustreza njegovi koristi. Nekatere sin-, dikalne podružnice so tudi ugotavljale, da tehnična Vodstva premalo skrbijo za organizacijo dela in proizvodnje ter tudi za ocenitev posamez nih delovnih mest. Sindikalne organizacije u-službencev pa posvečajo največ pozornosti nagrajevanju uslužbencev po delovnem prizadevanju. Glede tega je namreč mnogo nejasnosti in se zato zavzemajo za določevanje jasnejših in bolj trdnih kriterijev. Nadalje je v ospredju zanimanje za odnose med u-službenci, njihovo strokovno izobraževanje in tudi odnosi do državljanov. V mnogih sindikalnih podružnicah so se člani na. občnem zboru tudi odločili za skupne študije, kar je brez dvoma zelo pozitivno, zlasti še zato, ker strokovna predavanja dopolnjujejo z družbeno-politično problematiko. Tudi glede izboljšanja življenjskega standarda so razprave zelo živahne V ospredju so predvsem stanovanja, katerih izgradnja še vedno ni vsklajena s potrebami. Občni zbori sindikalnih podružnic šo odprli veliko vprašanj, hkrati pa pokazali, da je med, člani izredno veliko zanimanja, kako se določeni problemi proizvodnje in družbenih odnosov rešujejo. Te živahne razprave pa tudi kažejo, da v marsikaterem podjetju in ustanovi sindikalna organizacija še ni našla svoje vloge. Problemi, na katere namreč člani opozarjajo, so precej stari in jih je mogoče rešiti le z nenehnim aktivnim delom. Tega pa je pogrešati. Namesto, da bi člani, sindikata in njihova organizacija sproti ukrepala, zgradi nekaterih nepravilnosti, pa to opušča ter s tem omogoča še druge nepravilnosti. Zato ti občni zbori nakazujejo kot nujnost, da bodo morala nova vodstva podružnic biti v bodoče bolj samostojna. V. ta namen so se v nekaterih sindikalnih podružnicah tudi zavzemali, da bi morali sestanki sindikata biti bolj pogosti in tudi povezani z reševanjem določenih problemov. Le tako bo namreč prišlo do izraza tudi mnenje neposrednih proizvajalcev. Ob Dnevu žena In prinašali so svobodo... Ob Dnevu žena — 8. marcu objavljamo ta kratek spomin na narodnoosvobodilno gibanje v Pomurju. Napisala ga je takratna Skojevka Milica GRIMŠIČ. Bilo nas je 5 otrok; najmlajšemu je bilo 6, najstarejši 15 let. Imeli smo dom, topel dom in starše, kot jih je malo po svetu. Radi smo se imeli. S sosedovimi otroci smo se podili po tratah in »vrateh« — bosopeti paglavci — pasli smo krave, hodili v šolo in vsak dan počenjali sto neumnosti, kot jih počenjajo otroci tudi danes. Potem pa je nenadoma, treščilo v svet: vojna! Obrazi odraslih so se zmračili, smeh je izginil, pesem je utihnila; otroci smo nehali biti otroci. Z grozo in bolečino smo opazovali, kako so fašisti s težkimi, okovanimi, čevlji pomendrali vse kar je bilo naše. Kakor kobilice so se razlezli po naših domovih — ti »nadljudje«. Mi, »odrasli otroei«, smo doživeli veliko razočaranje. Nismo mogli razumeti, da je naša »hrabra vojska« - kapitulirala. Vsak dan smo pričakovali lekoga, ki bo vse to spremenil, ki bo opral to sramoto z nas vseh. Nismo se zmotili. Kmalu so začeli prihajati ... na zunaj trdi, odlopni, vedno lačni, tudi strgani in mokri ter prezebli in nepopisno iz-nadljivi in pogumni; s seboj so nosili svobodo. Kako mnogo so nam pomenili! Bilo jih je mnogo: Zdene, Jiirek, Oskar, Atena, Bojan, Savo, Vida, Janez, Joško, Nabor, Djuro in še stotine drugih partizanov z leve in desne strani Mure, od Kozjaka in Pohorja pa tja do Bleda in še kje, je poznalo moj dom. »Postojanka pri treh mladenkah« so ga imenovali. Tovorili so kilograme najrazličnejšega propagandnega materiala, municije, hrane, obleke itd. Kako smo se razveselili prvih partizanskih pesmi! Peli smo jih v najtežjih in sončnih dneh. In prva številka »Slovenskega poročevalca« — šel je iz rok v roke, dokler se je držal skupaj. Iz krompirja smo izrezovali petokrako zvezdo, črke, ki so takrat pomenile življenje. Tiskali smo male Iisti-če in jih raztresali povsod, pisali po zidovih in ploteb naša gesla, zbirali hrano, obleko, bili smo kurirji, stražarji — puntarji, kot milijoni drugih širom, naše domovine. Tako smo rasli in se učili od starejših tovarišev, kako globoka je resnica Zupančičeve misli: »Zemlja domača — ni prazna beseda...«’ Postali smo Skojevci. To je bilo veliko priznanje za naše delo. Kako smo bili ponosni in hvaležni našim učiteljem, staršem in Partiji, ki so nas vodili in usmerjali ter iz nas napravili prave ljudi, čutili smo veliko odgovornost in še odločneje nadaljevali naše delo. Bilo nas je mnogo in zaupali smo drug drugemu. Najtežje nam je bilo takrat, kadar katerega od najbližjih ni bilo več nazaj. Takrat tudi pesem ni pomagala — niti tista najlepša: »Počiva' jezero v tihoti ...« Danilo je ostal nekje pri Bledu, Danico so ustrelili pri Muri, Jiirek je padel na Podgradju, Janka so ubili v Cezanjevcih, Cirila so obesili v Ljutomeru in še in še. Koliko jih je trpelo v taboriščih in umiralo po ječah! Pa nas gorje ni strlo. — Samo še bolj nas je utrdilo v spoznanju, da je naša pot pravilna in edina. Naša skojevska organizacija je bila trdna. Dobivala je vedno težje in odgovornejše naloge. Naše Vrste so se množile, 'svoje mreže smo razpletali vedno širše. Fašisti se že zdavnaj niso čutili več varni, zato so teror še povečali in še budneje nadzorovali »svoja lovišča«, kajti zemlja pod nogami se jim je v temeljih majala. Posluževali so se izmečkov slovenske zemlje — domačih izdajalcev — kateri so za jude-ževe groše prodajali svoje ljudstvo. Zato smo nekega dne — tik pred svobodo — ostali brez doma. Tudi očeta in matere nismo več imeli. Novakovo mamo so Kozaki pretepli do krvi, ker ni hotela izdati najmlajših dveh Marijice in Janka, ki sta se ji motala okrog nog ter z grozo v očeh opazovala nenavaden kres sredi belega dne. Ne, niso nas strli niti tokrat, ker so nam trdno stali ob strani tovariši; pomagali so nam drugi ljudje in trpeli z nami. POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 f Obisk v prijateljski Gani Predsednik Tito prispel v prijateljsko afriško deželo — Trdna vez v boju proti kolonializmu in blokovski politiki V torek ob enih popoldne je predsednik Tito prvič doslej stopil na tla neodvisne afriške dežele Gane. Pozdravili so ga njen predsednik Nkrumah ter drugi visoki funkcionarji. Ganska prestolnica je svečano okrašena sprejela visokega jugoslovanskega gosta in ga kar se da toplo pozdravila. Mesto je polno jugoslovanskih in ganskih zastav ter slik obeh predsednikov. Jugoslovanski predsednik se je doslej; dvakrat sestal z gan« skim predsednikom v New Yorku med zasedanjem Generalne skupščine OZN, toda sedanji obisk 'predstavlja mnogo večjo priložnost, da zamenjata nazore o sodobnih mednarodnih vprašanjih ter o dvostranskih odnosih. Saj igra Gana v današnjem afriškem svetu eno vodilnih vlog in je med najbolj vnetimi pobomi-ki popolne osvoboditve vse »črne celine«. Četudi so prijateljski odnosi med FLRJ in Gano razmeroma mladi, je podobnost v politični usmeritvi, v mednarodnih odnosih kmalu postala most tesnega sodelovanja. Omeniiho naj samo znano deklaracijo petih predsednikov, s katero so pozvali Hruščeva in Eisenhowerja, da se sestaneta in obnovita započete pogovore. Stališča Nkrumatia o kolonialnih Vprašanjih, razorožitvi in mednarodnem sodelovanju imajo vse večji od- mev v Afriki in po svetu. Dogledna neblokovska in proti-S kolonialistična politika Zdru- žuje obe deželi. Zato bo novo srečanje predstavljalo v bistvu nov delovna napor dveh držav- nikov, da bi še bolj utrdila sloves neodvisnih, neblokov-skih prizadevanj. Srečanje prihaja, v času, ko skušajo ostanki kolonialističnih sil v novi obliki zavreti gibanje afriških narodov za osvoboditev in neodvisnost. Primer Konga najzgovorneje govori o tem. Gana se odločno bojuje, proti tem nakle- pom. »Afrika pripada Afričanom,« pravi Nkrumah. »Mi smo edini, ki lahko resnično. trdimo, da skrbimo za prihodnost te celine.« Jugoslavija je vedno poudarjala to misel. In prav zaradi razumevanja, ki ga kaze v odnosu do novih afriških dežel, si je v kratkem času pridobila v Afriki toliko prijateljev, med njimi tudi gansko ljudstvo. UMRL JE MAROŠKI KRALJ MOHAMED V. Rabat — V nedeljo je nenadoma umrl maroški kralj Mohamed V. Po uspeli operaciji mandeljnov mu je nenadoma prenehalo biti srce zdravniki pa so bili brez moči. Njegove posmrtne ostanke so svečano pokopali v torek. Pogreba so se udeležili med drugimi v imenu predsednika FLRJ podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolaković, pred-, sedhik prezidija Vrhovnega sovjeta Brežnev in tuniški predsednik Burgiba. V deželi so razglasili se-demdnevno žalost. Kiefrj Mohamed, se je rodil leta 1909. Leta 1927 je prišel na sultan-ski prestol' tedanjega francoskega protektorata Maroko. Med bojem proti fašizhriu 1. 1943 se je priključil tedaj ustanovljeni stranki neodvisnosti — Istaklali L. 1947 je zahteval ukinitev francoskega protektorata. Takšno stališče je okrepilo protikolonialne sile med Maročani. Po ogorčenih spopadih so ga francoske oblasti deportirale na Korziko. 'Leta 1956 je Maroko dobil neodvisnost. Francija je priznala suverene pravice sultana Mohameda V. Od tedaj se maroški kralj zavzema za samoodločbo afriških narodov in za arabsko enotnost. Zavzema se za politiko nepove-zovanja z bloki. Njegov naslednik sedaj je prvorojenec kot kralj Hasan III. PREPLAH V LEOPOLD VILLIJ Napredovanje sil zakonite kongoške vlade proti glavnemu mestu — Posvetovanje separatistov — čombe-jeve kazenske ekspedicije požigajo vasi plemena Baluba V zadnjih dneh so vojaške enote zakonite kongoške vlade pospešile svoj pohod proti Leopoldvillu. Poročajo, da so zavzele glavno mesto pror Vince Kasai Luluaburg in obmejno mesto na robu leopoldvillske province Port Francqui. Predsednik Kasavubu je ves preplašen razglasil splošno imobilizacijo in obenem zahteval 'od predstavnikov OZN, naj napredovanje ustavijo, ker bo sicer sam ukrepal. Posebni odposlanec glavnega tajnika OZN Dajal je zato pozval stanleyvillske oblasti, naj prenehajo s pohodom In naj se umaknejo iz zasedenih mest. Zanimivo jo, da glavni tajnik OZN Hammarskjoeld ni doslej še ničesar ukrenil, četudi ima po najnovejšem sklepu Varnostnega sveta razširjena polnomočja. Zato še ne-kateri upravičeno sprašujejo, ali ne gre pri vsej zadevi morda za novo zavlačevanje. Iz tega razloga so čete generala Lundule tudi pričele svoj pohod. Resnica je, da se enote OZN niso doslej vmešavale v napredovanje. Predstavnik misije je celo dejal, da, ljudstvo navdušeno pozdravlja Lu-mumbove vojake in se tudi vključuje v, njihove vrste. V Tuluabprgu je bilo baje 3.0000 Mobutujevih, vojakov, in ven- dar je mesto zasedlo le 600 vojakov zakonite vlade! Separatist na jugu, premier Combe v Katangi, je prejšnje tedne pričel pravo ofenzivo poko-lja proti plemenu Baluba, vendar navzlic belgijskim častnikom in belgijskemu orožju ni uspel. Kot pravljo poročila, je njegova sol-dateska požgala na stotine vasi, toda prebivalci so se v glavnem pravočasno rešili v džunglo, od koder ponoči napadajo njegove žahdarje. Kasavubu, Combe in separatist iz južnega Krisaija, Ka-londži, se sedaj znova posvetujejo o skupni proti silam zako-hite vlade Najbrž bodo skušali vplivati na misijo OZN, da onemogoči nadaljnje napredovanje. Vendar vse pogostejši napadi na predstavnike Združenih narodov ne odpirajo preveč lepe perspektive IZZIVANJE IZ TIRANE Na nedavnem kongresu albanske Partije so znova grobo napadli Jugoslavijo in njeno vodstvo. PredUjačil je generalni. sekretar Enver Hodža, sledili .pa so mu tudi govorniki »bratskih partij«. Vendar tokrat niso ostali samo pri ob-sodbah-revizionizma. V albanskih krogih so celo lansirali vest, da je Jugoslavija name-ravala s pomočjo ameriškega sredozemskega ladjevja napasti Albanijo! Izjave te vrste je dal tudi pred nedavnim u-jeti albanski vohun Ljuša Va-taja na procesu v Titogradu, četudi za to m nobene podla-ge. Seveda se takemu ravnanju albanskega vodstva nihče ne čudi, saj so v Tirani poleg Kitajcev najbolj glasni in dosledni v protijugoslovanski ideo-loški gonji. Da bi jo še bolj potrdili, so pred dnevi pretepli enega uslužbencev jugoslovanskega poslaništva.. Najniže pa je padla albanska propaganda v času, ko je ves svet odločno obsodil zločinsko po-četje belgijskih kolonizatorjev z zakonitim kongoškim pre-mierom Lumumbo. Kot je znano, so demonstranti v Beogradu napadli belgijsko veleposlaništvo in ga tudi demoli-rali. Jugoslovanska vlada je uradno tako početje obsodila (namreč napad v a samo veleposlaništvo!), v Tirani pa so sporočili, da je revizionistična klika v Beogradu navzlic temu, da z besedami trdi, da je proti kolonizatorjem, z de-, janji podprla njihovo politiko in zločine, ker je pokorni služabnik imperialistov in, koloni? zatorjev, ki zatirajo afriške narode«. Take izjave so zmožni ljudje v Tirani, četudi peš svet ve, da je bila Jugoslavija najbolj dosledna v stališču do Konga in v obsodbi tujih, posebno belgijskih manevrov v njej. Proti belgijskemu kolonializmu je odločno demonstrirala vsa Jugoslavija, četudi je treba na drugi strani spoštovati nedotakljivost tujih diplomatskih predstavništev, Upravi-čeh ljudski gnev pa se ob nezaslišanem zločinu pač ni mo- gel zaustavitj ... Prižor iz Gane Domači rokodelci, ki jih lahko vidiš v mestih Spet: KLJUKASTI KRIŽI - To se je dogodilo spet v Zahodni Nemčiji. Ko se je v DusseldorMteru prejšnjo sredo razšel sprevod karnevalskih veseljakov, se je na zidovih hiš, šci in cerkev pojavilo nenadoma več ducatov kljukastih križev. Nekateri med njimi so bili visoki celo do pol metra. V neki zahodnonemški bolnišnici je neka bolna Židinja prejela jedilni pribor, v katerega so bili vrezani kljukasti križi. Žana je dobila živčni zlom. Pozneje so ugotovili, da je kakih šestdeset bolnikov doživelo podobno »čast«. Ti pojavi so toliko značil-nejši, ker je Zahodno Nemčijo te dni zajela »Eichmannova psihoza«, široka epidemija nemira in razdraženosti zaradi predvidenega procesa proti velikemu vojnemu zločincu. Tudi v Zahodni Nemčiji so se tokrat malce »zganili«. Razpisali so celo nekaj visokih nagrad za tiste, ki bi izdali nekatere Eichmannove sodelavce. Tako so- »odkrili« zadnjega poveljnika koncentracijskega tabori- šča Baera, četudi se v bistvu niti ni skrival. Od treh policijskih agentov, ki so jih pred kratkim zaprli v Wieššbadenu, zaradi sodelovanja pri množičnih ubojih internirancev, je bil eden v aktivni službi vse do aretacije. »Nekje na Bavarskem«, so januarja zaprli nekdanjega poveljnika koncentracijskega 'taborišča Hinzert, vendar so njegovo ime ohranili v tajnosti. V Ulmu so — po dvana j stih letih! - zaslišali nekdanjega Bohrmannovega tajnika Klopfera, ki je vmešan v množično uničevanje Zidov. V Ansbachu te dni sodijo Karlu Hmielewskemu, ki odgovarja za smrt 10.000 zapornikov v Gussenu pri Matthausenu. Nekaj Vojnih zločincev je še v preiskavi, nekaj si je sodilo samih. Tako se je nekdanji es-esovski poveljnik Rudolf Batz obesil v Wuperthalskem zaporu Bivši ešešovski obersturm-fuhrer Kornhefr, sodelavec Eichmanna pri uničevanju Židov, si je:. pognal kroglo, v glavo, ko je zaslišal pred vrati policijo. Zanimivo pri tem je, da ga policist ni nameraval aretirati - to je bilo na Dunaju temveč samo od njega izterjati alimente ža tri nezakonske otroke. Vendar je nečista vest bila močnejša ... Seveda odkrivajo le nekatere, drugi pa se še nekje skrivajo. Od 950 obtoženih so doslej »našli« le 28! Za mnoge naciste krvavih rok so vedeli tudi visoki uradni krogi, pa so vztrajno - molčali, oziroma jih ob pravem času opozorili, da so lahko pobegnili: Na drugi strani skušajo »rehabilitirati« naciste s tem, da jim dodeljujejo napredovanje. Tako bo te dni sprejel generalske našiv-ke Kammhuber, nekdanji letalski as »stuck«. Za novega šefa vojne flote je predviden Adolf Zenker, ki odprto propagira Hitlerjeva »velika admirala« Raedera in Doenitza kot vzor današnje mornarice. Prav tako nameravajo povišati v generalnega inšpektorja hajstarejšega častnika Bundes- wehra, onega hitlerjevskega generala Fertscha, ki so ga po kapitulaciji zaradi, vojnih prestopkov obsodili na 20 let ječe in pozneje »rehabilitirali«. Ali niso pojavi »kljukastih križev« dokaz o tem, da skušajo nacisti prav zaradi ponovne obsodbe nacističnih zločinov v zvezi s procesom proti Eichmannu v Izraelu pričeti s ponovno- »ofenzivo«, kakršno so pričeli na pragu lanskega leta? Značilna je pri tem izjava nacističnega pilota Rudla, ki uživa gostoljubje Madrida, da bodo »bivši nacisti po vsem svetu zbrali 100.000 dolarjev za obrambo Eichmanna«. Razgovori DE GAULLE-BURGIBA P afriz - v ponedeljek sta se v dvorcu Rambouillet sestala francoski predsednik de Gaulle in tuniški predsednik Burgiba, Kot je znano, je tuniški minister za informacije že nekaj dni poprej pripravljal v Parizu »primeren te-ren« za tak., sestanek. Tunis želi'; posredovati pri francoski vladi, da bi prišlo do stikov med njo in predstavniki začasne alžirske vlade, katerim naj bi sledilo premirje v Alžiru. Razgovori ,so potekali v najboljšem ozračju. Kaj več niso uradno-sporočili; Računajo. vida bo predsednik de Gaulle po tem sestanku; spregovoril in pojasnil svoje stališče do Alžira. Doslej je nekaj mesecev molčal. Znano je da je začasna alžirska vlada pripravljena na razgovore brez všalcih po— vprejšnjili pogojev. Sedaj je torej vse odvisno od Pariza. Taka znamenja so se pojavljala na židovskih svetiščih v Zahodni Nemčiji na pragu lanskega leta. Sedaj ppročajo o nečem podobnem NOVI VETER Brazilski predsednik Ouadros uvaja nov sistem dela — »Papirčki« z navodili ministrom — »Usodna« izjava o razgovorih s Kennedyjem Novi argentinski predsednik Ouadros je predstavljal že v času, ko je kandidiral, pravo neznanko za politike, saj ga celo njegovi najboljši znanci po lastni izjavi niso mogli dodobra spoznati. Kandidiral je ob podpori konservativnih strank, vendar je v predvolilni kampanji v svojih-govorih nanizal toliko razmeroma naprednih misli, da je postala zmeda o njegovih dejanskih težnjah se večja. Za simbol bodoče uprave v deželi je izbral -— metlo, s katero namerava pomesti s starim, z vsem, kar škoduje dejanskemu ugledu Argentine. Kaže, da bo v brazilski prestolnici Brasiliizavce nov veter. To te dni že terfieljito čutijo uslužbenci ministrstev in predvsem ministri sami. Predsednika je, kot pravijo, naravnost popadla prava vročica po -znanju. Vse želi vedeti. In tako potujejo kar po vrstnem redu papirčki s vprašanji posameznim ministrom s strogo dpldčeno vsebino, tako imeno-vani - »biliietinhos«. Pravosodni minister je n. pr. prejel listič z naslednjimi napotki: »Naj vaša ekscelenca v roku 90 dni pripravi vse pp-trebno za pričetek reforme trgovskega zakonika, državljanskega zakonika, kazenskega Zakonika, zakona o mladoletnih, zakona o transportih, zakona o prekrških...« _ Finančni minister je prejel naročilo: »Posredujte pri Brazilski banki, naj strogo prouči in uporabi najstrožje, kriterije, pri vprašanju uvoza brez,,u-streznega izvoza v isti količini iz dežele. Naj ne bo nikakih obzirnosti do sektorjev naše proizvodnje. To naj bo za vašo ekscelenco strogi napote^.« Prosvetni minister je prejel listič z napotili glede štipendistov v tujini. Zunanjega mi- nistra je brez dvoma presenetil listek z navodili, nasled- Predsednik Quadros —. metla pometa... nje vsebine: »Naj vaša ekscelenca prevzame nujne ukrepe, da se urede normalni diplomatski in gospodarski odnosi, po možnosti na ravni poslanstva, z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Izvolite ugotoviti, ali imajo tri baltiške dežele, ki jih že zdavnaj ni več-— Letonija, Estonska in Litva — še vedno diplomatska predstavništva, akreditirana v Braziliji. V nasprotnem primeru razveljavite akreditive. Pošljite mi informacije o brazilskem predstavništvu na Formozi, glede zaposlenega osebja, stroškov reprezentance....« Navedli bi lahko še mnogo takih papirčkov. "Sedaj je povsem 'razumljivo, čemu je Quadros' porabil ves svoj čas od izvolitve do prevzema. oblasti za to da je obiskoval tuje dežele, pogostoma kot navaden turist opazoval, se menil,.. Prav tako je razumljivo reagiranje nekaterih političnih strank desnice, ki so podprle njegovo kandidaturo in pričakovale od njega povsem nekaj drugega. Predvolilne obljube so nekaj drugega kot poznejša politika, so najbrž mislile. Pa so se zmotile.. Predsednik sam je ob neki priložnosti dejal: »V samih šestih dneh sem moral razveljaviti 65 koncesij, ki so jih dali družbam za radijsko ln televizijsko omrežje. Moral sem drastično nastopiti proti uporabi državnih avtomobilov ter uvesti redni delovni čas za uradnike. Prepovedal sem, da bi dajali na lotrijo stanovanja in avtomobile . . . Prepovedal sem sprehode. častnikov v tujino. Raziskal , šem, koliko porabijo diplomati in vojaki v raznih poslanstvih. Uvedel sem urade za reklamacije v vsfeh ministrstvih.« Značilen je tudi njegov odnos pdo Amerike, ki je vedno, predstavljala — in še predstavlja — močne-ga severnega soseda, ki se je prav zaradi gospodarske moči tudi lahko vmešaval v notranje zade-ve latinsko-ameriških dežel. Ko so ga vprašali, ali je res, da ga je Kennedy povabil v Washirigton, je odgovoril: »Rad bi se seznanil s predsednikom ZDA, toda ker imam polne roke dela, bi rad, da - bi prišel ori k mehi, če mi ima kaj povedati.« POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 3 Predsednik Tito s svojimi sodelavci na palubi »Galeba« Spomenik ali ne Na letošnjem občnem zboru ljutomerr ske občinske organizacije ZB NOV so razpravljali o predlogu, ki je star pravzaprav že nekaj let in o katerem so razpravljali že na več občnih zborih: narodnim herojem Jožetu Kerenčiču, Vinku Megli in Nandetu Kavčiču je treba postaviti v Ljutomeru dostojen spomenik. Prvoborci Prlekije to na vsak način zaslužijo in naloga naše generacije je, da se jim na tak način oddolži. Toda letošnji občni zbor omenjene organizacije je dal nov predlog, ki je vreden, da ob njem zabeležimo nekaj vrstic vsem merodajnim v razpravo in dokončno odločitev. Na občnem zboru so namreč razpravljali o tem, ali ne bi bilo bolj umestno kot spomenik, zgraditi Dom Zveze borcev. Že sam naslov menda pove dovolj-, čemu naj bi tak dom služil. Pred- vsem za potrebe borcev, ki naj bi v tem domu našli prostor za oddih itd. Narodnim herojem Prlekije pa bi v pročelje doma vzidali primerno ploščo. Predlog ljutomerske organizacije ZB je toliko bolj aktualen, ker so načeli vprašanje o gradnji spomenika tudi. v Radgoni, kjer naj bi postavili večji spomenik, za katerega bi rabili baje okrog 5 milijonov dinarjev. Ali ne bi bilo primerno tudi tukaj (in morda še kje drugje) posnemati Ljutomer? Naj bo to vprašanje postavljeno brez kakršnihkoli zaključkov. Te naj naredijo predvsem člani Zveze borcev NOV. Bolj kot kdajkoli prej, pa je to vprašanje aktu- alno letos, ko praznujemo 20. obletnico vstaje. Ti si vojna sirota Slišal sem pred nekaj dnevi na cesti nekoga, ki je mlademu, zdravemu, optimizma polnemu fantu dejal: »Kaj boš ti, vojna sirota!< Zanimal sem se za ta pri-, mer in ugotovil, da je fant res >vojna si-rota<. Potem sem se spomnil, kolikokrat pravzaprav slišimo te besede. Pa ne, da bi koga podcenjevali. Na sestankih in občnih zborih Zveze borcev, Zveze vojno-vojaških invalidov, na svetih za socialno varstvo -itd. govorimo o vojnih sirotah<. Da govorimo o mladih ljudeh, ki so zgubili med vojno starše, in da jim pomagamo, je prav, saj mora biti to ndjvečja skrb naše skupnosti. Če bi danes po petnaj stih letih zbirali podatke o tem, koliko sredstev je prispevala naša skupnost za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega našilfa, pa bi se morali vendarle vprašati, ali izraz »vojria sirota« vendarle vsaj malce ne spomnja na stare, berače, z lesenimi nogami, ki jih je bilo pri nas pred vojno vse polno na cestah, in katerim je dala občina namesto podpore ali invalidnine potrdilo, da smejo prosjačiti. Skratka, v ušesih zveni to preveč pomilovalno, celo podcenjevalno in skrb naše družbene skupnosti za te mlade ljudi tako ponesrečeno ponazarja. Se en tak primer so »domovi onemog-lihk. Ali bi lahko našli še bolj neprimeren naziv za domove, v katerih preživljajo zadnja leta. stari ljudje in katerim posveča sociatiStična skupnost tolikšno pozornost! Najbrž, ne. Pa naj je to samo »formalna plat< vprašanja, človek se ne more znebiti neugodnega vtisa. Vse to se ni rodilo v Pomurju, toda raste tudi pri nas. Zato vprašanje pristojnim, ali ne bi bilo primerno poiskati v obeh primerih naziva, ki bi bolj posrečeno zamenjala »vojne sirote< in »domove onemoglih«. Juš Makovec Pred dnevi je bil v Radencih dvodnevni seminar za mladin ske funkcionar je iz radgonske občine. Na sliki: med razgovo rom po-predavanju. VELIKA UDELEŽBA na Jugoslovanskih igrah V Poihurju se je v Jugoslovanske igre/vključila vsa šolska /mladina. Pionirski odredi so izdelali obširne programe. Po občinah pa so bile te dni prve seje občinskih odborov Jugoslovanskih iger, na katerih so sestavili obširne delovne programe. Okrajni odbor Jugoslovanskih iger je imenoval 12 ko-misij, ki bodo do 27. aprila a-nalizirdle stanje v Pomurju na področju likovne, glasbene, dramske, lutkovne, filmske, tehnične, literarne in knjižničarske dejavnosti. Vsaka komisija bo te dni izdelala po- droben program dela. Glasbena komisija se je že sestala in izdelala program za izvedbo okrajne revije mladinskih in otroških- pevskih zborov. To bo tudi v Pomurju prva največja prireditev v okviru Jugoslovanskih iger. Na okrajni reviji mladinskih in pionirskih pevskih zborov bo nastopilo preko 1000 pevcev Pomurja. Pravico nastopa na okrajni' reviji si bodo pridobili najboljši pevski zbori na podobnih prireditvah po občinah. Prva občinska revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov bo j 9. aprila v Gor. Radgoni, kjer predvidevajo, da bo nastopilo 9 zborov. Nato 16. aprila v Ljutomeru, 23. aprila v Murski Soboti, 30. aprila v Gornjih Petrovcih in Lendavi in 1, maja v Beltincih. Doslej se je že prijavilo za občinske revije nad 60 pionirskih in mladinskih pevskih zborov. V Pomurju- računajo, da bo na vseh teh prireditvah sodelovalo v okrog 2400 pevcev O-krajna revija bo 7. maja v M. Soboti, na kateri bo nastopilo okrog 14 pevskih zborov. Mladino in" pionirje bodo pogostili ter jim pripravili veselo popoldne. V ta namen bodo imenovali poseben odbor, ki bo skrbel za prevoz, prehrano in razvedrilo po prireditvi. ' Glasbena komisija bo priredila v okviru Jugoslovanskih iger tudi revijo glasbenih šol Pomurja. Prireditev naj bi bila še pred zaključkom šolskega leta v Murski Soboti. U-čenci teh šol se že pripravljajo na revijo. D. B. Ocena dobrolansko leto Na seji Občinskega ljudskega odbora v Lendavi so predvčerajšnjim odborniki razpravljali o dosedanjem razvem ju gospodarstva v občini. Vse gospodarske organizacije, razen Proizvodnje nafte, so v lanskem letu zadovoljivo po- Gasilski dom pri Vidmu dograjen do julija 2e večkrat smo poročali o gradnji novega gasilskega doma pri Vidmu. Ta je sedaj v surovem stanju že dograjen, do konca pa ga bodo dogradili do 23. julija, ko bodo imeli v okviru proslave 20. obletnice ljudske revolucije tudi svečano otvoritev. Najprej so nameravali v domu urediti tudi prostore za krajevni urad, sedaj pa je pokazala zanimanje za te prostore kmetijska zadruga. večale proizvodnjo, poleg tega pa so bile izvedene tudi nekatere rekonstrukcije, tako v Dežnikarni, opekarnah itd. Podjetja imajo še vedno največje težave zaradi pomanjkanja investicijskih Sredstev, pomanjkljiva pa je ponekod tudi organizacija dela. Na seji so ugotavljali, da so se poleg industrijskih v lanskem letu okrepila tudi obrtna podjetja. Nekoliko bolj krjtično pa je stanje v uslužnostni o-brti. Takih obrtnih delavnic je na območju lendavske občine 7. Svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru je kolektivom teh delavnic priporočal, naj se združijo. V preteklem tednu je bil v Radencih Se en seminar — člane okrajnega komiteja ZKS Občni zbor ObGZ Murska Sobota Zastarela tehnična oprema Na občnem zboru občinske gasilske zveze, ki je bil prejšnjo sredo, so delegati iz 94 gasilskih društev, kolikor jih je na območju soboške občine, razpravljali o PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE V M. POLANI Preteklo soboto je bila v Lendavi občinska konferenca Zveze borcev NOV. Na konferenci so med drugim sklenili, naj bo občinska proslava 20-letnice vstaje pri > Pršo vem mlinu« v Mali Polani, kjer je bil ustanovljen prvi odbor OF za spodnji del Prekmurja. organizacijskih in gospodarsko-fi-nančnih vprašanjih. Ker gasilskim društvom primanjkuje tehnični kader, so bili delegati mnenja, da je potrebno v gasilske vrste vključiti čimveč strokovno izobraženih ljudi. To narekuje tudi hiter gospodarski razvoj pri nas. Z velikimi investicijskimi vlaganji v gospodarstvo se močno veča tudi mehanizacija, širijo se kmetijska posestva na našem podeželju. V gasilske organizacije, ki so poklicane za to, da te dobrine čuvajo in očuvajo, pa se vse premalo vlaga. Lani je bilo na področju soboške občine 27 požarov, pri tem pa je škoda znašala skoral 9 milijonov dinarjev. S pravočasnim nastopom in učinkovito akcijo pa so gasilci očuvali nad 90 milijonov dinarjev vrednosti pred požari. Ker se je število požarov v primerja- vi z letom 1959 nekoliko povečalo, bi morali poleg gasilcev posvetiti več skrbi preventivni službi tudi v gospodarskih organizacijah. Več pomoči, posebno pri urejanju gasilskih vodnjakov, ki so nujno potrebni pri nemoteni gasilski službi, bi moral nuditi tudi DOZ. Na občnem zboru so tudi omenili, da je med gasilskimi društvi in mladinskimi organizacijami vse premalo povezave. Temu problemu bo potrebno posvetiti vso skrb, v gasilstvo pa vključiti čimveč mladine in tudi pionirjev. Starostna doba operativnega članstva namreč niha med 30. ih 60. letom. Vzrok, da je mladine premalo v gasilskih vrstah, je iskati tudi v zaostalosti pri tehnični opremljenosti gasilskih enot. Na občnem zboru so se tudi zavezali za to, da bi po vaseh organizirali gasilsko samopomoč. -rj- Občni zbor ObGZ Beltinci Lani je bilo na območju beltinske občine 5 požaroy s skupno škodo 480 tisoč dinarjev. S hitro intervencijo pa so gasilci preprečili nad 4 milijonov dinarjev škode. V raz- pravi so ugotovili, da je število gasilcev v primerjavi s številom prebivalstya mnogo premajhno. Tudi opremo imajo zastarelo. V občini imajo samo tri motorne brizgalne, ročne brizgalne pa so stare že nad 70 let. Delegati so grajali tudi nekatere družbene organizacije, ki so do sedaj kazale premalo zanimanja za probleme gasilstva. Tudi odnos KZ in nekaterih posestev ter podjetij do gasilcev je dokaj slab. V gasilskih vrstah zelo pogrešajo mladino. Med drugim so sklenili, da bodo v bodoče posvečali mnogo več skrbi strokovni vzgoji svojih članov. Sprejeli so tudi predlog, da bodo sodelovali pri proslavah ob priložnosti praznovanja 20-letnice začetka naše revoluci- Goričko v naslednjih petih letih □ Tudi v petrovsko-ša-lovski občini so komisije za pripravljanje perspektivnega plana izdelale predlog nadaljnjega razvoja občine. □ Celotno območje občine je sadjarskega značaja, zato naj bi v prihodnjih petih letih obnovili sadovnjake na površini 330 hektarov. □ Že sedaj je v občini nad 100 hektarov obdelovalne zemlje, last socialističnega sektorja, zato predvidevajo gradnjo novih hlevov v Salovcih, G. Petrovcih, Domanjševcih in svinjakov v Cepincih. □ V Adrijancih naj bi .uredili farmo za piščance, z letno kapaciteto 250.000 piščancev. Kmetijske zadruge bodo povečale število strojev, in to za približno 50 milijonov dinarjev vrednosti. □ Mehanična delavnica, ki bo služila predvsem za popravilo kmetijskih strojev, je v surovem stanlu že dograjena, kupiti pa bo potrebno še stroje in opremo. □ Gradbeno podjetje »Remont« naj bi v prihodnjih petih letih ustanovilo poseben mizarski obrat., □ Poleg gospodarskih investicij računajo tudi na gradnjo stanovanj. Teh naj bi zgradili v prihodnjih petih letih 30 Poleg tega je v predlogu petletnega pla- na tudi petrovska šola, dvorana v Salovcih, Gornjih Petrovcih in v Križevcih. Pri teh investicijah računajo tudi na pomoč prebivalstva. □ Z omenjenimi investicijami bi omogočili zaposlitev okrog 320 delavcem. »HORUK 1961« V prvih aprilskih dneh bodo številne brigade prevzele nove delovne naloge in nadaljevale veliko delp — izgradnjo avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost«. Petdeset tisočim mladih iz vseh krajev naše domovine se bodo pridružili tudi mladi delavci, kmetje in srednješolci iz Pomurja. Kot v prejšnjih letih, bo tudi letos mnogo mladincev in mladink obiskalo edinstveno šolo bratstva in prijateljstva na zvezni, in na lokalnih delovnih akcijah. Bogata kulturna, športna, tehnična in politična dejavnost bo napravila življenje v brigadah pestrejše in lepše.' V zadnjih dneh meseca marca bosta odšli na zvezno delovno akcijo iz Pomurja dve specialni. brigadi. Prva bo specialna traktorska in bo ostala na »Avto-putu« štiri mesece; brigadirji v tej brigadi pa bodo lahko v tem času obiskovali nižji in višji traktorski tečaj in ob koncu opravili izpite za polkvaliflcirane traktoriste. V istem času bo odšla iz Pomurja tudi druga, specialna zidarska brigada, ki bo ostala na delovišču tri mesece. Brigadirji v tej brigadi pa bodo lahko opravili izpit za polkvalificirane zidarje s kamnom ali z opeko. Mladinci in 'mladinke — brigadirji teh brigad pa bodo lahko obiskovali tudi tečaje za polkvalificirahe vodovodne inštalaterje, elektro-inštalaterje in avto-elektri-čarje. Mladinke se bodo lahko po opravljenem kuharskem tečaju ali drugih gospodinjskih tečajih zaposlile kot polkvalificirane delavke v uslužnostnih. servisih stanovanjskih skupnosti in drugod. Brigadirji in brigadirke se bodo v teh brigadah lahko vključili tudi v tečaje za upravljavce manjših gradbenih strojev, tesarje, asfalterje, armirce itd. Poleg teh strokovnih tečajev, ki bodo brigadirjem in brigadirkam -v zelo kratkem obdobju treh ali štirih mesecev omogočili, pridobiti si poklic, bo organiziranih v vsakem naselju še več amaterskih tečajev. Naj jih naštejemo le nekaj: kolesarski, za mopediste, tečaj za voznike-amaterje motornih koles, fotoamaterski, kino-operaterski, radio-amaterski tečaj itd. Vidimo torej, da je Glavni štab MDB v letošnjem letu omogočil še širše in kvalitetnejše strokovno in tehniško izobraževanje mladim graditeljem avtoceste »Bratstvo in enotnost«. Tudi bogato kulturno in športno življenje v naseljih bo pritegnilo velik del mla-. dincev in mladink, pa tudi idejno-vzgojna dejavnost v različnih oblikah, kot so predavanja, krajši seminarji, razgoyori itd., bo prispevala, da bo letošnja šola bratstva in enotnosti še bolj popolna in uspešna. Mladinci in mladinke, ki žele sodelovati v kateri izmed pomurskih brivad, posebej pa oni, ki bi radi v kratkem času pridobili noklic, se lahko prijavijo za odhod v svojem aktivu T.M v podjetju ali na vasi prav tako pa tudi na občinskih komitejih LMS, ki zbirajo prijave do 15. marca tega leta. Nekaj novic iz Kobilja .— V lanskem letu sp mladi zadružniki iz Kobilja organizirali več poučnih ekskurzij in izletov. V zimskih meseeih pa se zbirajo okrog televizorja, radijskega sprejemnika in gramofona, ki so jih kupili pred nedavnim. — Zadružni dom v Kobilju zbode marsikoga v oči saj. stoji že leta in leta nedograjen Primerne prostore bi-potrebovala predvsem mladina, služili pa bi tudi ostalim vaškim organizacijam. Pred kratkim so na občnem zboru društva Ljudske tehnike v Kobilju sprejeli obširen program dela za letos. V okviru tega društva delujejo avto-moto sekcija, radiote-legrafski in elektrotehnični krožek. Pionirji Osemletke 1. v Soboti so naredili dva kanuja POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 4 P0MUHSKI FILMSKI BAROMETER FANTOVSKI VEČER - Ameriški film, za katerega velja opozoriti, da ga je realiziral isti avtorski trio, ki smo ga spoznali že v priznanem filmu »Marty«: scena-. risi P. Chayefsky, režiser Delbert Manu in producentska hiša Hecht — Hill — Lancaster. Že sam naslov fUma' pove, za kaj gre in kakor pri »Martyju« je tudi tukaj zgodba povsem enostavna, vendar le v okviru te zgodbe scenarist vešče očrtal, kaj vse se dogaja pod površino likov, ki jih je moč vsak dan srečati na ulici. Zato pa kritika meni o režiserju Mannu in producentih, da so, verjetno iz komercialnih razlogov, pretirano vztrajali pri očitnih aspektih seksa, kar pa je bilo povsem nepotrebno. Po drugi strani pa je zopet spretno vpletenih v vrvež te fantovske noči več vedrih in humorističnih momentov, kar je filmu samo v prid. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Lendavi. PRINC IN PLESALKA - Četudi gre le za angleško inačico Pepelke in Če je Pepelka Marilyn Monroe, režiser pa Sir Lawrence Olivier, stvar nikakor ni od muh, pa čeprav je film posnet po drami, ki ima več ali manj zaprašeni karakter. Gre namreč za princa iz Karpatije, neke balkanske dežele, kar danes v letu 1961 ni več zanimivo niti za zapadno občinstvo. Zato poudarja kritika, da se je Sir Lawrence Olivier »gentlemen-ski« omejil pri režiji zgolj na to, da je določal, kako se bo posamezni igralec gibal in izgovarjal svoj tekst. Kritika mu očita, da je tudi kot igralec pretrd. Mnogo bolje se je znašla Mariiyn Monroe -z dinamiko svojih oblin, medtem ko ji je tekst očitno povzročil težave. Gledalcev najbrž ne bo motilo, da se Marilyn Monroe zdravi -ta čas na psihiatrični kliniki. Sicer pa je najbolje odigrana vloga v filmu vloga stare kraljice, ki jo Je režiser poveril rutinirani Sybil Thorndike. Film je včeraj in danes na sporedu soboškega kina. POSLEDNJI VAGON - Filmskim kritikom je znano, da v o-kvirih standardnega westerna — ne novega, psihološkega ali »nad-westerna« ni mogoče nič novega povedati niti zamisliti. Tistim, ki so radi že v naprej seznanjeni z 'dogajanjem, naj povemo, da bodo v filmu uspeli romantičnemu junaku, brez strahu in napake, nevsakdanji podvigi s koncem, ki je znan že v začetku. Richard Wid-niark se bori v filmu kot posvojenec Komančev sam proti kopici Apačev, na sodišču pa skoraj prepriča svojega sodnika, da je (sodnik) večji krivec kot obtoženec. Dobi tudi nagrado - to je dekle, s katero odide živet pot šotore, ker prezira življenje mesta. Znano geslo J. J. Rousseana — povratek , prirodi — izzveni tukaj komično, ker je brez praktične vrednosti za množico. Navzlic vsem pa je film privlačen za gledalce, zlasti za mlajši rod. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Murski Soboti. DOBRI VOJAK SVEJK - Humor je koristen celo za zdravje, trdijo nekateri. Po drugi strani humorja tudi ne primanjkuje. O tem se prepričamo v brivnici, v gostilni, na vlaku in sploh povsod, kjer se ljudje zbirajo. Le na filmskem platnu je ponavadi humorja bolj malo, zlasti sodobnega. Zato ni odveč filmska inačica humorističnega romana Jaroslava Haška z istim naslovom, pa čeprav nas vrača v čase prve svetovne vojne in »biagopokojne« Avstro-Ogrske. Ta češki film v dveh delih vztrajno polni, dvorane naših kino dvoran in navzlic nekaterim njegovim 'ubam se ljudje iz ‘srca nasmejijo dogodivščinam dobrega vojaka švejka . Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Veržeju. GOSPA MINISTRICA - Domači film, za katerega meni kriatika, da režija ni posvetila dovolj pokornosti vrednotenju Nušičevega 'oksta, za katerega pač ni mogo-e trditi, da je slab. Na kratko bi lahko rekli o filmu, da je pisana nabava, solidno resna, kar pa je obratno od Nušiča. To je predvsem krivda scenarija (poleg revije), vendar film do neke mere ie približa čas in ljudi, ki jih je Vušič tako mojstrsko ne samo opisal, ampak tudi vrednotil. To, To se pred kamero giblje veliko tevilo praznično oblečenih ljudi, ne more izbrisati mrtve atmosfere, ki je pri Nušiču ni in tudi ne more biti. Film bo to soboto in nedeljo -a sporedu kina Videm ob Sčav- • DAN, KO SO DELILI OTROKE - Ameriški, film, ki je vsekakor reden ogleda in gane do srca slehernega gledalca, ki je doumel vso tragiko dogajanja na platnu, t. j. tragiko otrok, ki so ostali na pm lepem brez staršev in rednikov. Ne glede na to, da je ame-i ka družba v filmu dokaj idea-i .irana, pa prevladajo na koncu cncev izredno komponirane epi-rle in detalji, ko otroci — sirote v umno pogledajo tragičnemu življenju v obraz in ne zapadejo obupu, temveč kakor da bi že bili odrasli, stopijo na nova pota svojega življenja. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Ljutomeru. V ŽEPOVCIH NOVI HLEVI Kmetijska delovna zadruga v Žepovcih zaposluje 80 ljudi Skupno ima zadruga 470 hektarom zemlje, ki je v glavnem arondirana. Tudi živine, ima žepovska zadruga precej. Letošnje ugodno vreme je kolektiv zadruge izkoristil za gradnjo novega hleva. Tako bodo kmalu povečali število goveje . živine od sedanjih 272 na 372 glav. Novi hlev bo stal okrog 10 milijonov dinarjev. Kmetijska delovna zadruga v Žepovcih skrbi že vsa leta nazaj tudi za vaške ceste. Vsako leto navozijo na ceste do 500 kub. metrov gramoza. TUDI LETOS ZA NOVE STROJE Delavski svet ljutomerskega podjetja Mizarstvo je pred nedavnim razpravljal o zaključnem računu za leto 1960. Podjetje, ki ima zaposlenih 40 de-. lavcev, je v lanskem letu doseglo 24 milijonov 575 tisoč čistega dohodka, od tega so dali v sklade podjetja 10 milijonov 354 tisoč dinarjev. Podjetje ima precejšnje težave zaradi zastarelih strojev in neprimernih delovnih prostorov. V lanskem letu je dal kolektiv za strojno opremo 6 milijonov, letos pa predvidevajo 8 milijonov. Tako bo s postopnim investiranjem pod- , jetje kmalu v celoti moderni- zirano. V naslednjih petih le- tih namera jo zgraditi tudi nove poslov e prostore in to v bližini glavnega kolodvora. PIONIRSKI FILMSKI KLUBI Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger v Murski Soboti je med drugim predvidel tudi ustanovitev pionirskih filmskih klubov, ki bodo prikazovali kratkome-tražne filme, poleg tega pa se bodo pionirji v klubih seznanjali z zgodovino filma. Skupaj z Zvezo Svobod bodo organizirali poseben seminar za vodje filmskih klubov. Komisija za filmsko vzgojo pri okrajnem odboru Jugoslovanskih pionirskih iger bo pripravila še poseben seminar za filmsko vzgojo otrok do drugega razreda osnovne šole. »Mali kino«, tako se imenuje ta nova oblika filmske vzgoje, bodo ustanovili pri vseh otroških vrtcih in večjih šolah. Dvojna pomlad v Prosenjakovcih Brnenje avtobusa se je izgubilo za ovinkom, z njim pa tudi »žvr-golenje« dijakov. Klepetavi so bili in sprevodniku so očitno »šli na živce«. Kdo ne bi bil živahen, če je mlad in če vidi, da se bliža pomlad, z njo pa tudi toplejši dnevi in počitnice. Te si brez dvoma močno žele, saj morajo zjutraj vstajati že ob petih, v Prosenjakovce in druge kraje, ki so na tej avtobusni progi, pa se vračajo pozno popoldne. Na avtobusu pa morajo pogosto še stati. Najbolj neprijetno pa je menda čakanje na avtobus v Murski Soboti, kar čutijo tudi ostali dijaki, kajti pouk se konča mnogo pred odhodom avtobusa. In takrat si morajo najti nekako zatočišče, bodisi na pošti ali pa na. klopeh v parku, čeprav je še nekoliko hladno. To pa ni nič kaj rožnato, vendar se morajo sprijazniti s tem, kajti izgledi za ureditev dijaškega zatočišča v Murski Soboti so zelo slabi. No, poleti bo že šlo nekako, pozimi pa ... KJE BO SEDEŽ ZDRUŽENIH ZADRUG Razmišljahju o mladih so sledila srečanja s starejšimi Prosenjakovčani, ki pa tudi niso brezskrbni. Na tapeti imajo mnogo stvari. Ravnokar so končali razprave o združitvi zadrug. Sedaj ni kar tako enostavno, kajti vse kaže, da bo sedež združene zadruge v Prosenjakovcih, v Fokovcih in Ratkovcih pa bodo ostale le poslovne enote. Zadruga bo zajemala 16 Vasi in imela nad 800 članov. Težišče dela bo predvsem na lastni proizvodnji, saj bo zadruga že sedaj imela okrog 200 hektarom svojih posestev. Kaže, da bodo morali kasneje urediti še obrat v okolici Ivanjševec. In kako so potekale razprave o združitvi zadrug. Čutiti je bi-, lo različne težnje: »In če bi upoštevali vse te težnje,« mi je dejal že sopotnik iz Sela na avtobusu, »bi težko opravili združitev«. Tudi kramljanje z ostalimi je kazalo, da je pri razpravah povzročalo največ težav vprašanje: kje bo sedež zadruge. ZDRAVSTVENA POSTAJA, PRALNICA IN CESTE Po ureditvi pletiljskega obrata, v katerem je zaposlenih blizu 100 žena, in po združitvi zadrug, pa se v Prošenj a sovcih pojavljajo še druge potrebe. Že večkrat šo okoličani izrazili željo in potrebo po ureditvi zdravstvene postaje in namestitvi stalnega zdravnika. Močno pogrešajo tudi zobozdravnika, kajti naj bližji je v Murski Soboti. Imajo sicer ambulantb, kjer nekajkrat te- densko ordinira zdravnik iz Martjanec. Na nedavnem sestanku SZDL so še že domenili o potrebnih zbiralnih in delovnih akcijah. Že dalj časa pa imajo v mislih ureditev vaške pralnice in ureditev vodnjaka in bazena. Na ravnokar mirtulili zborih volivcev pa so razpravljali tudi o potrebi po živahnejši komunalni dejavnosti ter o pospešitvi. izvajanja agrotehničnih ukrepov. Ceste predstavljajo precej pereče vprašanje. Lani so jih že v precejšnji -meri utrdili. Skoraj največ truda so pri tem vložili Središčani. V KNJIŽNICI NE MOREJO VEC izbirati V Prosenjakovcih imajo obsežno dvorano, kulturnih prireditev pa zelo malo. Nekateri ob vsem tem valijo krivdo na mladino, ki je premalo aktivna, drugi se spet sklicujejo na pomanjkanje sposobnih organizatorjev, nekateri pa kažejo resno potrebo po ustanovitvi prosvetnega društva. Bržkone bo obveljalo vse hkrati. Pravijo pa tudi, da bi lahko to vrzel izpolnili z nakupom kinoprojektorja, za katerega bodo verjetno že letos začeli zbirati sredstva. Vendar bo tudi pri tem potreben organizator! _ Bralcev imajo veliko, knjig pa sorazmerno malo. Sedaj jih imajo blizu tri sto, od tega polovico madžarskih, nekaj pa so Jih zopet naročili. Nekateri ljubitelji branja so jih prebrali že toliko, da nimajo vpč kaj izbirati. Število bralcev hitro raste, knjige pa se kopičijo počasi KLJUČ JE V SKUPNIH AKCIJAH O vsem tem razmišlja marsikdo v Prosenjakovcih in o-kolici. Naiog je več ko preveč, veliko možnosti za njihovo reševanje pa se skriva v skupnem delu. Potrebnih bo le nekaj delovnih in zbiralnih akcij in spet bo za njimi pomemben korak, težave pa bodo ena za drugo izginjale. Tega se dobro zavedajo in zato pravijo, da bodo pričeli že spomladi. J. Stolnik VESTI TURNIŠČE — Minuli teden je bil v Turnišču setanek članov Zveze borčev. Med drugim so izvolili novi odbor ter razpravljali o bodočih nalogah. V zvezi z 20. obletnico vstaje so sprejeli sklep, da bodo krajevno proslavo posvetili spominu padlega narodnega heroja Stefana Kovača. DOBROVNIK — Rdeči križ v Dobrovniku je imel pred kratkim redni letni občni zbor, na katerem so med drugim razpravljali o delitvi podpor socialno ogroženim. Minuli petek pa je bil v Dobrovniku sestanek žena, ki so se pomenile o pripravah na 8. marec — Dan žena. V počastitev tega dneva bo v Dobrovniku otvoritev otroškega vrtca. V otroški vrtec bodo lahko sprejeli 46 otrok in sicer v prvi vrsti otroke, katerih starši so zaposleni. ČRENSOVCI — Sekcija za kulturo in prosveto pri odboru SZDL je imela minuli teden sestanek. Med drugim so razpravljali o dograditvi zadružne dvorane. V zvezi s tem so sklenili, da bi naj v najkrajšem času pripravili gradbeni material za začetna dela v dvorani. IVANJCI — Dela pri gradnji zdravstveno — kulturnega doma v Ivanjcih hitro napredujejo. Dosedaj so že nakopali okrog 60 kubičnih metrov zemlje za izdelavo zidne opeke. PROSENJAKOVCI — Minuli teden so zasedali zadružni sveti v Ratkovcih, Selu in Prosenjakovcih. Razpravljali so o združitvi zadrug. Sklenili so, naj bi bil sedež zadruge v Pro-- senjakovcih. CANKOVA — Na zboru volivcev na Cankovi so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom pripravili' gradbeni material, to je opeko, za prizidavo dveh učilnic pri osnovni šoli na Cankovi, poleg tega pa bodo uredili ceste, ki so sedaj zelo slabe. PETROVCI-SALOVCI - Pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci—Salovci je bila v soboto seja Sveta za stanovanjsko in komunalne zadeve. Svet je imenoval posebno komisijo, ki bo opravila trasiranje ceste iz Gornjih Petrovec do Stanje-vec in dalje do Mačkovec. Trasa nove ceste bo potekala po sedanji, vendar bodo pri tem izravnani vsi ovinki in vzponi. Cesta bo imela povezavo tudi z Mačkovci, Otovci ter z republiško cesto Boreča — Hodoš. Graditev te ceste bo velikega gospodarskega pomena za vse vasi v okolici. Prebivalci teh krajev so že pokazali zanimanje za gradnjo cest in so na na letnih konferencah Socialistične zveze razpravljali o tem, da bodo vsa nekvalificirana dela opravili sami s prostovoljnim delom. ObLO Petrovci—Salovci je priskrbel že nekaj denarnih sredstev za navoz gramoza in nabavo betonskih cevi. PETROVCI-SALOVCI — Te dni so po vsej občini letne konference Rdečega križa. Nekateri prebivalci so na konferencah izrazili željo, da bi vzeli v oskrbo kongoške otroke. Doslej imajo že osem prijav, vendar zanimanje še narašča. VER2EJ — V nedeljo je bil v Krištancih zbor volivcev za volilno enoto Grlava, kjer so sprejeli sklep, da bodo vaščani Grlave in Krištanec s prostovoljnim delom in s prispevki v materialu pomagali pri gradnji nove šole v Križevcih. Vaščani iz Salinec pa bodo prispevali k zgraditvi šolske stanovanjske zgradbe v Ljutomeru. TIŠINA — Minuli teden so na sestanku Krajevnega odbora Socialistične zveze na Tišini sklenili, da bodo na predvečer 8. marca priredili proslavo. Kulturni program bodo izvajali učenci osemletke. Tudi pionirska zadruga v Bogojini je v lanskem letu uspešno delovala. Na 30 arih zemlje so mladi zadružniki pridelali precej kumar, paprike, korenčka in prosa, za kar so dobili 15 tisoč dinarjev. Na nedavnem občnem zboru so mladi Zadružniki sklenili, da si bodo ogledali na eni izmed kmetijskih gospodarstev predvsem gojenje cvetlic. GORNJA RADGONA — Komisija, ki odgovarja pri radgonski Svobodi za proslave, je skupno z mestnim odborom SZDL že napravila načrt za proslavo 8. marca, ki naj bo v jubilejnem letu čim bolj svečana. Na proslavi bodo sodelovali tudi vojaki radgonske garnizije, ki so nas že večkrat presenetili s svojimi odličnimi točkami. Na proslavo se pripravljajo tudi radgonski pionirji. Pripravili so posebno akademijo, ki bo v nedeljo popoldan, in je namenjena le ženam. Takrat bodo pionirji tudi čestitali vsem ženam in jim zaželeli vse najlepše ob, njihovem prazniku. -ar „Čudež v Puščavi! v gmaNAZIJSKI dvorani Pred kratkim je bil na soboški gimnaziji roditeljski sestanek — tokrat skoraj nekoliko nenavaden. Staršem, ki so se zbrali v telovadnici, so namreč uprizorili dijaki prvega letnika gimnazije enodejanko »Čudež v puščavi«. Starši so bili zadovoljni. Po predstavi pa so se starši in vzgojitelji pomenili še o nekaterih problemih šole in dijakov. GOSPODINJSKA RAZSTAVA V FOKOVCIH Sekcija žgna-zadružnic Selo-Fo-kovpi bo zaključila gospodinjski tečaj z veliko razstavo prihodnjo nedeljo. ko GOSPODARSKI KRIMINAL-7 MIJONOV ŠKODE Na Okrožnem javnem tožilstvu v Murski Soboti smo dobili nekaj statističnih podatkov za kazniva dejanja v letu 1960. V minulem letu je sodišče obravnavalo 70 primerov organiziranega prehoda čez državno mejo, kaznivih dejanj zoper življenje in telo s hudimi ali najhujšimi posledicami. Temu sledijo kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, zlorabe uradnega položaja, poneverbe, dajanja in sprejemanja podkupnin — slednjih je. bilo 14. Pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je v. letu 1960 zagovarjalo in bilo obsojenih 185 oseb, zavrnilnih sodb pa je bilo devet. Pri vseb štirih okrajnih sodiščih in to v Murski Soboti, Radgoni, Ljutomeru in Lendavi je bilo obsojenih 147 oseb, oproščenih 15, zavrnilne sodbe pa so bile izrečene v 13 primerih. Prijavljenih znanih storilcev v letu 1960 je bilo, 1270. Od tega se je zagovarjalo 689 oseb. Za gospodarski kriminal se je pred okrožnim sodiščem zagovarjalo 33 oseb za 36 kaznivih dejanj, pred okrajnim sodiščem pa 52 oseb za 54 kaznivih dejanj. Skoda, povzročena z gospodarskim kriminalom, znaša 7 milijonov 461 tisoč dinarjev, največ od tega v industrijskih podjetjih in sicer za 5 milijonov 15 tisoč dinarjev. Zoper kaznivo dejanje uboja so bile v lanskem letu obsojene štiri osebe. Med uboji je primer Janka Kolomana iz Motvarjevec, ki je vzel življenje Pavlu Kolo-manu iz Motvarjevec zaradi tega, ker mu ta z oporoko ni hotel zapustiti svoje zemlje. Razmeroma veliko število kaznivih dejanj je zoper zakonsko zvezo, dalje se nanaša veliko obtožb in to 61 na ogrožanje varnosti prometa ter osem primerov požiga. Med požigi je primer Jožeta Počiča Iz Clkečke vasi in Franca Jambora prav tako iz Clkečke vasi. Franc Jambor je meseca decembra lanskega leta zažgal Mariji Horvat kopico slame, ocenjene na 32 tisoč dinarjev. Omenjenega je na to dejanje nagovoril, kot se je izkazalo pri preiskavi, Jože Počič, ki je požigalcu ponudil 10 tisoč dinarjev nagrade. Sodišče je obravnavalo tudi več kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili vodiči čez državno mejo. Tak je primer Matije Gjerkeša, kmetovalca iz Gomilic, ki je od spomladi lanskega leta dalje pomagal 25 osebam čez državno mejo. Za svoje delo pri tem je zaslužil 300 tisoč dinarjev. Za sodelavca sta mu bila Stefkn Jerebic in Ana Hanc. Vsi trije skupaj so zaslužili nekaj čez pol milijona dinarjev. Pravni kotiček POMURSKEGA VESTNIKA ZAPELJAL S CESTISCA Voznik osebnega avtomobila znamke Volkswagen, doma iz Polic pri Gornji Radgoni je na relaciji Spodnja Ščavnica — Gornja Radgona izgubil oblast nad volanom in zavozil s cestišča. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 15 tisoč dinarjev. POBEGNIL, DA BI SE IZOGNIL KAZNI Martin Zorin doma iz Studenec pri Poljčanah je oktobra leta 1959 pri vzvratni vožnji s kamionom do smrti povozil delavca Mesariča iz Dokležovja. Nesreča se je pri- petila pri popravljanju mostu v Dokležovju. Ob priliki nesreče je bil obdolženec zaslišan, nato pa je koncem decembra istega leta pobegnil Čez državno mejo v Avstrijo, od tam pa naprej v Nemčijo. Okrožno Sodišče v Murski Soboti ga je pred kratkim, v njegovi odsotnosti, obsodilo na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. LETO ZAPORA ZA DVOJE KAZNIVNI DEJANJ Stefan Forjan se je povezal z neko Pintaričevo iz Zagreba, ki ga je' naprosila, da ji spravi čez mejo otroka SUverija Tkalčiča, ki pa je pobegnil že pred tem v Avstrijo. Stefan Forjan ji je obljubil in tako ie odpotoval s Pintaričevo in štirimi poimensko neugotovljenimi, osebami v Maribor. Zbrali so se v gostilni na Starem trgu, kjer je omenjeni prejel od neke osebe 50 tisoč dinarjev. Z izgovorom, da gre iskat osebni avtomobil, s katerim bo prepeljal te osebe do meie, je Forjan izginil in se pozneje ni več vrnil, kar je pokazalo, da sploh ni imel namena spraviti omenjenih oseb čez mejo. Poleg tega pa je obdolženec nekemu miličniku vtaknil v žep 3 tisoč dinarjev z namenom, da ne bi upošteval ovadb, ki- bi morda prišle zoper njega od oseb iz Hr-vatske. Stefan Forjan Je tako storil dvoje kaznivih dejanj. Okrožno sodišče v Murski Soboti ga je z ozirom na to, ker je bil že večkrat poprej kaznovan, obsodilo na enotno kazen 1 leto in 2 meseca strogega zapora. ROJSTVA Rodile so: Mihaela Potočnik iz Bakovec deklico, Berta Kološa iz Moščanec — dečka, Marija Nerad iz Trnja — dečka, Jolanka Fais iz Brezovec — dečka. Olga Jelenovec iz Murske Sobote — deklico, Katica Bertalanič iz Bo-reieč — deklico, Emilija Balažič iz Ižakovec — deklico, Marija Recek iz Dolnjih Slavič — dečka. SMRTI Umrla--Je: Klara Gjerkeš, stara 53 let, iz Gomilice. VPRAŠANJE: V letu 1959 je bila meritev zemljišč, za napravo nove zemljiške knjige. Sosed Vas je prepričal, da se meja, ki je prej bila ravna v sredini, lomi, na kar ste pristali, ker tudi sami niste točno vedeli, kje poteka in ste sosedu prepustili košček mejnega zemljišča, ki ste ga do takrat posedovali. Pozneje Vam je sosed začel očitati, da ste uživali košček zemljišča, ki je njegova last, kar Je povzročilo, da so se vajini odnosi skalili, trpine pa tudi na ugledu. Pravite, da imate sedaj skice iz katastrske mape, iz katere je razvidno, da je meja, s sosedovim zemljiščem ravna. 'Zanima Vas, kaj lahko storite? ODGOVOR: Po Vašem opisu sodeč, je zaključiti, da sta se s sosedom v letu 1959 poravnala in v naravi s količi določila, kje poteka mejna črta med vajinima parcelaipa, da pa takrat tudi sami niste vedeli, če je mejna Črta Favna ali se pa lo- mi, naknadno ste pa iz mapne skice ugotovili, da je meja ravna, to je taka, kakor je obstojala pred dogovorom. Dogovor 6 mejni črti bo težko izpodbiti. Tak dogovor se lahko izpodbija v pravdi in le V. slučaju, da je sklenjen v zmoti. V zmoti bi bil sklenjeni takrat, če bi sosed vedel, da e mejna črta ravna, pa bivaš prepričal nasprotno ali bi pa pazil, da ste v zmoti o mejni črti, pa Vam tega ne bi povedal. Te okolnosti bo pa po sej verjetnosti težko dokaza- Ge sosed govori, da ste neopravičeno uživali njegov ko-ck zemljišča, je to lahko za vas žaljivo, za kar se soseda pred v kazenskem postopku red okrajnim sodiščem ali se pa stvar predhodno iznese čred poravnalnim svetom. POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 5 Martyn Monroe in Lawrence Oliwer Med razgovorom v prosenjakovskem pletiljstvu. RADIJSKI PROGRAM NEDELJA 6.00— 6.30 Jutranji pozdrav; 6.05 do 6.10 Poročila; 6.30 Veselo na pot! (zabavna glasba); 7.00 Napoved časa, poročila; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 8.00 Mladinska radijska igra — Kristina Brenkova: Modra vrtnica za princesko; 9.00 Iz albuma otroških skladb; 9.10 Vedri zvon ki; 9.30 Orkestri tega tedna; 10.00 Se pomnite, tovariši... Tončka Sagadin— Lidija Potrč: Strma in odpovedi polna pot; 10.30 Marjan Lipovšek: Domovina, simfonična pesnitev; 10.45 Z zabavno glasbo v novi teden! 11.30 Nace Grom Ljudje in čas prek Mure (repor-r taža) 13.00 Napoved časav poročila; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n.; 15.00 Napoved časa; 15.30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — Georges Mikes: Kako psiho-analiziramo narode; 16.20 Majhni zabavni ahsamblt> 16.40 Peli so jih mati moja ... (Slovenske narodne pesmi); 17.00 Za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Herbert Reinecker — Christijan Bock: Naš očka se mora oženiti; 18.24 Frano Povja: Rapsodija, za veliki orkester; 18.35 Nekaj starih in novih domačih viž; 19.30 Radijski dnevnik in Športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Plesni orkester Marty Gold; 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — IV. oddaja. Skozi dvorano ruskhi realistov vodi Rafael Ajlec; 22.00 Napoved čaša, poročila; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni komorni koncert; 24:00 Zadnja poročila' in zaključek oddaje. PONEDELJEK 5.00- 8.00 Dobro jutro!; 5.25-5.45 Nekaj domačih za dobro jutro!; €.00—6.15 Napoved časa, poročila; 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila; 8.00 Poročila; 8.05 Majhen jutranji koncert; 8.40 Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Naš podlistek — Da-kijevi spomini — III., 9.20 Arije in dueti iz italijanskih * oper; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Igramo za vas; 10.40 Komorni zbor RTV Ljubljana' p. v. Milka S kaberneta; 11.00. Po svetu jazza; 11.30 Za otroke; 12.00 »Fantje po polj’ gredo«...; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Aleksej Rainer: Kaj odkrivajo gospodarske analize novih agrotehničnih ukrepov; 12.25 Zvočni kaleidoškpo; 12.45 Pianist Darko Lukič igra skladbe jugoslovanskih Avtorjev; 13.00 Napoved časa, poročila; 13.30 Janez Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček se ženi«; 13.50 Zabavni potpuri; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce, RTV Zagreb; 15.00 Napoved časa, poročila; 15.40 Naši popotniki na tujem Slavo Kobe: Zdravstvene ustanove na Poljskem; 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Športni tednik; 18.15- Johan-nea Brahms: Lapa Mageipsia, Ci 18.56 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni varietč. 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Glasbeni prehod; 21.05—23.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila; 23.00 Poročila; 23705 »Pesem, melodija in ritem«; _23;55 Prijeten počitek!; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK -5,00—8.00. Dobro jutro!; 5.10 do 5.30 Nekaj domačih za dobro jutro!; 6.00—6.15 Napoved časa, poročila; 7.00—7.15 Napoved Časa, poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.50 Orgle in orglice; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Neža Maurer: Po teloh za mamo; 9.25 Joseph Haydn: Divertimento v G-duruj 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani; 10.00. Napoved časa in poročila; 10.15 Sergej Rahmaninov:. Preludiji za klavir; 10.55 Pet minut z ansamblom Mojmirja Sepeta; 11.00 Solisti-mariborske opere Vam pojo; 11:30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Popevke se vrstijo; 12.00 Kvintet »Melodija« iz Mengša prvič v našem studiu; 12.15 Kme-tijski nasveti dr. ing. Vilko-Masten: Ne zamudimo škropljenja proti Cvetožeru; 13.00 Napoved časa,. poročila; 13.30 Od valčka do sodobnih ritmov; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Tomaž Kalin:. Dolga povest o radirki; 14.35 Zaključni., prizor opere Ho-vanščiiia Modesta , Musorgskega 15;Q0-Napoved časa, poročila; 15.40 Listi, iz domače književnosti — Vera Albreht: Spet je pomlad; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci17.25 MaxReger: Variacije in. fu ga. na MoEsaltovo temo; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Klavir v ritmu; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izpbraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Poje Zenski zbor Slovenske filharmonije; 20.30 Radijska igra — Vlado Vukmirovič: Polnočni ekspres; 21.20 Emerik Beran: Legenda; 21:30 Melodije raznih dežel; 22.00 Napoved čaša, poročila; 22.15 Komorni večeri pri,. W. A. Mozartu; 23.05 Plesni drkerster RTV Ljubljana p. v. Jožeta Privška; 23.25 Po Svetu jazza ,23.55 Prijeten počitek. SREDA 5.00-8.00 Dobro jutro!; 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar; 5.25 do 5.45 Nekaj domačih za dobro jutro! 6.00—6.15 Napoved časa, poročila; 7.00—7.15 Napoved časa, poročila; 8.05- Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Novi pevci pred mikrofonom in pred publiko; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Naše operne solistke v vlogah iz slavnih oper; 11.00 Od Azorov do Havajev; 11.30 Za cicibane; 12.15 Ivanka Torkar: Vas za' razvoj turizma na kmetijskih gospodarstvih; 12.25 Opoldanski glasbeni spored z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 13.00 Napoved časa, poročila; 13.30 Slovenski samospevi: Pojeta sopranistka Vanda Gerlovič in te- norist Miro Brajnik; 14.05 Radijska šola ža srednjo stopnjo — Neža Maurer: Po teloh za mamo; 14.35 Hammond orgle; 14.40 Pesmi Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.00 Napoved časa, poročila; 15.45 Radijska univerza — prof. Branko Vesel: Volkovi; 16.00 Koncert po željah poslušalk; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Lepe melodije; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 »Pesem; matere treh partizanov«; 18.45 Rojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Nikolaj Rimski-Korsakov: Snegurgčka. Radijska priredba opere; 22.00 Napoved časa, poročila; 22.15 Plesna glasba z jugoslovanskimi zabavnimi ansambli in orkestri; 22.50' Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — XXIi oddaja; 24.00 Zadnja poročila in. zaključek oddaje. ČETRTEK 5.00— 8.00 Dobro jutro'.; 5.10-5.30 Nekaj domačih za dobro jutro!; 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila; 7.00— 7.15 . Napoved časa, poročila; 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Ljubljanski oktet; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Tomaž Kalin: Dolga povest o radirki (ponovitev); 9.25 Robert Schumann: Plesi Davidovih zaveznikov op. 6 (pianist Ruddlf Fir-kušny); 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Radi bi vas zabavali; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 9. lekcija; 11.15 Orkester Franck Pour-cel; 11.20 Komorni orkester RTV Zagreb, dirigira Stjepan Sulek; 12.00 Kvintet Borisa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Saksida: Kakšna je kakovost semena za letošnjo setev; 12.25 .Basist Miroslav CangaloNrtč v vlogi Susanina; 13.00 Napoved časa, poročila; 13.30 Kurt Edelhagen s svojim orkestrom; 13.50 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena Pozajiča; 14.05 Vilko Ukmar: Simfonični poem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila; 15.40 Iz svetovne književnosti — Jusuf Idris: Spremljevalec; 16.00 Ali vam ugaja; 16.30 Iz skladateljske zakladnice Richarda Straussa; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Prizor Treh vprašanj in zaključni prizor i. dejanja iz opere Turandot Gia-coma Puccinija; 18.30 Plesni orkester Adalbert Lutter; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Matej Bor: Previharimo viharje!; 21.25 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 22.00 Napoved časa, poročila; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Sergej Prokofjev: Pet melodij za violino 23.00 Poročila; 23.05 Mladim plesalcem; 23.55 Prijeten počitek!; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PETEK 5.00— 8.00 Dobro jutro! 5.25—5.45 Nekaj domačih za dobro jutro! 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila; 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila; 8.00 Poročila; 8.05 Drobne orkestralne skladbe; 8.30 Španske, italijanske, francoske in južno ameriške popevke; 9.00 Naš podlistek — Dakijevi spomini — IV; 9.20 Pevski zbor Srednje glasbene - šole, dirigent Janez Bole; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Srečanje gojencev Nižje glasbene Šole Ptuj in pianista Marjana Lipovška; 10.15 Igra harfistka Pavja VV~ Šič-Petrič&va 10.35 Zvočna panorama; 11.00 Zbori in orkestralni odlomki iz oper; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Hitri prsti; 12.00 Nekaj narodnih iž Primorske zapoje Arnold Arčon, spremlja Jože Povše; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Marijan Pavšič: Živinorejska proizvodnja naj napreduje v skladu s celotnim gospodarstvonf; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja;' 13.00 Napoved 'časa, poročila; 13.30 Pojo zabavni zbori; 13.45 Na sejmu domačih melodij; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tudi ona ni ostala osamljena; 14.35 Puccinijeva Madame Butterfly; 15.00 Napoved časa, poročila; 15.45 Radijska univerza — inž. Mirko Pogačnik: Zvezni Center za tekstilne inštruktorje. v Kranju; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Ce-dric Dumond s 'svojim orkestrom; 18.30- Tako pojo in igrajo v tujih deželah - Avstrija; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester Raphaele; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki — Vlil. oddaja — Richard Wagner; 21.15 Oddaja o morju in,pomorščakih; 22:00 Napoved časa, poročila; 22.15. Melodije za razpoloženje; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Nočni- koncert; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. sobota 5.00— 8.00 Dobro- jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih za dobro jutro! 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila; 6.30— 6.40 Reklame; 7.00—7.15 Napoved časa, poročila; 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Violinske skladbe Matija Bravničarja izvaja Ali Dermelj; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tudi ona ni ostala osamljena; 9.25 Melodije za. razvedrilo; 10.00 Napoved časa, in poročila; 10.15 Silvije Bombardeli: Tujec — baletna glasba; 10.40 Angleščina za mladino — 10. lekcija (ponovitev); 10.55' Dve ameriški popevki; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Beneški fantje p. v. Antona Birtiča nam bodo zaigrali nekaj skladb s svojega programa (novi posnetki); 12.15 Kmetijski nasveti — Leopold Namar: Gospodarski interesi v prometu s čebelnim voskom;-13.00 Napoved časa, poročila; 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 13.50 Od arije do arije; 14.20 šport in športniki; 14.00 Naši poslušalci čestitaj d in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Popevke in plesni zvoki; 16.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škobemeta; . 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Zdenek Fibich: Pomlad — sipifonična pesnitev; 18.30 Sovjetska zabavna glasba; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domača mešanica za sobotni večer.; 20,20 Henry Cecil: Obe plati postave; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.00 Napoved časa, poročila; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23:00 Poročila 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje: Tekmovanje za okrajno prvenstvo osnovnih šol v orodnem mnogoboju Oba pokala ponovno v Radgono! V soboto je bilo v telovadnici soboškega Učiteljišča tekmovanje za okrajno prvenstvo osnovnih, šot v orodnem mnogoboju. Tekmovanja, ki je pravzaprav že tradicionalno, se je tokrat udeležilo 5 ekip. Predhodno so bila po občinah tudi občinska tekmovanja, tako da so na okrajnem sodelovali le občinski prvaki. Samo petrovsko-šalovska občina ni poslala svojega zastopnika. Tekmovanje je — kot vedno — priredil Svet za telesno vzgojo OLO, vodil pa ga je tovariš Tonček Žnidarič. Vrste so bile 8-član-ske in je nastopilo skupno 90 tekmovalcev, med sabo pa so se pomerile v naslednjih disciplinah: drog, vaja na blazinah, koza, ple- zanje po vrvi — za pionirje ih drog vaja na blazinah, koza, plezanje po vrvi in kolebnica za pionirke. Sodniki niso imeli lahkega dela, Saj so bile vrste precej izenačene. Vendar sta tudi tokrat bili najuspešnejši ekipi iz Gornje Rad- IZPOD NAŠIH KOŠEV Jutri zvečer se bo v Murski So-boti pričel seminar za košarkarske sodnike, Dosedaj še je prijavilo dvaindvajset kandidatov. Po vsej verjetnosti še bo seminarja po nekaj dneh udeležilo še več mladincev, Po končanem seminarju bo premagana trenutna «sodniška kriza«. Seminar bo vodil član Republiške košarkarsko-sodniške zveze iz Ljubljane. Ljutomer bo dobil novo košarkarsko igrišče Pred nedavnim so na občnem zboru TVD Partizan Ljutomer ur gotovili, da je bila košarkarske sekcija precej aktivna in da ima vse možnosti, da kvaliteto igre še močno izboljša, zato so sklenili, da bodo dogradili novo košarkarsko igrišče. Kot predvidevajo, bodo zgradili tla iz asfaltne mase, kar se je izkazalo kot zelo trpežno in primerno. Dela bi naj bila po. možnosti gotova proti koncu maja. Denarna sredstva bodo delno nadomestili s prostovoljnim delom, ostalo pa bodo skušali urediti s pomočjo nekaterih podjetij. Ce bo igrišče do predvidenega roka gotovo, bo eno izmed dveh tekmovanj za republiško prvenstvo, ki bi naj bili predvidoma v Soboti, v Ljutomeru. -zrim- gone.» Radgonski pionirji so se namreč tretjič zaporedoma uvrstili na prvo mesto in so tako osvojili prehodni pokal Okrajnega Izudskega odbora M. Sobota v trajno last. Zbrali so 221,4 točke, na. naslednja mesta pa so se uvrstili: Ljutomer 216,5 točke, Murska Sobota I 207,3 točke, Cren-sovci in Lendava. Med posamezniki je bil prav tako najboljši Jože Fajfer iz Radgone (38,3 točke), drugi je bil Slavko Frank (Radgona), tretji pa Slavko Sever (Ljutomer). Pri pionirkah je vrstni red ekip naslednji: l.s Radgona 300,9 točke (tudi pionirke so pokal osvojile že drugič), 2. črensovci 299,5 točke, 2. Ljutomer 288,4 točke, 4. Sobota in 5. Lendava. Med posameznicami se je uvrstila na prvo mesto Marija Hren iz Crenšovec, 2. mesto pa si delijo kar tri tekmovalke: Marija Kuzmič iz Radgone, Terezija Mesarič in Marija Ritlop iz Crensovec., Tekmovanje je pravzaprav dalo pričakovane rezultate. Omeniti moramo le, da preseneča razmeroma nizka uvrstitev soboških ekip, zelo prijetno pa so presenetile pionirke iz Crensovec, saj so ekipno zaostale le za 1,4 - točke za zmagovalkami, med posameznicami pa je njihova predstavnica zavzela celo prvo mesto (49,6 točke od 50 možnih!), dve si pa delita 2. in 3. mesto. Prireditelj je poleg pokalov najboljšim ekipam in posameznikom podelil tudi spominske diplome. L D. Obvestilo Od 1. do 23. marca 1961 bo v mursko-soboški občini fluorom grafiranje (slikanje pljuč) za vse prebivalstvo nad 20 let starosti; Fluorografiranje bodo opravljale tri ekipe iz Inštituta za pljučno tuberkulozo iz Golnika po vnaprej pripravljenem razporedu. Prebivalstvo bo prejelo posebna vabila, na katerih bo označen točen čas in kraj fluorografi-ranja, zato naj se v ceioti ravna po teh vabilih. Osebe, ki zaradi nerednega prijavljanja spremembe bivališče ev. ne bi prejele vabila, naj se fluoro-grafiranja udeležijo brez vabila. Fluorografiranje bo opravljeno po stalnem ali začasnem bivališču prebivalstva, t, j. vsak bo fluorografiran tam, kjer stanuje in ne na kraju zaposlitve. Vse ustanove in gospodarske organizacije so dolžne omogočiti svojim delavcem in uslužbencem fluorografiranje s tem, da jih za čas fluorografiran ja oprostijo dela. Delavci in uslužbenci pa so dolžni? fluorografiranje dokazati z vabilom, na katerem bo odtisnjeno besedilo »fluorografiran«. Fluorografiranje je obvezno po odloku, ki ga je leta 1959 izdal Okrajni ljudski odbor M. Sobota in zato se neudele-žence kaznuje z denarno kaznijo 3.000 din. Zdravje je največje blagostanje, zato si ga čuvajmo in obolenje pravočasno odkrivajmo. D-203 AKADEMIK - TAKO NAPREJ? Pretekli teden so bile v Soboti tekme 10. kola PKL. Zelo nas je presenetilo moštvo Akademika, ki nenadoma koraka v ospredje. Grafičar v zadnjčm času popušča. Veliko izboljšanje pa je bilo opaziti pri ekipi Rakičana. Tekma med moštvoma Eland in Akademika, ki je bila odigrana za sedmo kolo in je zaradi tehničnih napak bila razveljavr Ijena, je bila ponovno odigrana, vendar Elan tudi tokrat ni imel sreče. Tekma se je končala z rezultatom 43:37 (14:14) za moštvo Akademika. . V. 10. kolu so nam ekipe nekaterih društev postregle s precejšnjim presenečenjem. To velja posebno za moštvo Akademika, ki se odločno prebija v ospredje. Kritično pa je za moštvo Grafičarja, kajti v zadnjem času se opaža močno nezadovanje. Vse bolj nas preseneča ekipa Rakičana. Znano je namreč, da moštvo že od vsega začetka ni Imelo primernih pogojev za uspešne treninge in izpopolnjevanje y tehniki igranja. V zadnjem času pa je moštvo pokazalo nekaj izredno lepih tekem. Posebno se je odlikovala tekma med ekipama Elana in Rakičana. Čeprav je bilo moštvo gimnazijcev ves čas v premoči, je bila tekma kljub temu zelo zanimiva. Igralci Rakičana so igrali požrtvovalno in lepo, kar nam dokazuje tudi rezultat, ki tokrat. ni več. astronomski. Srečanje se J6 končalo z rezultatom 86:41 (38:14). Tekma Vajenec : Ljutomer -,se je končala precej pričakovano. Tudi tokrat se je pokazalo, da je bila ljutomerska ekipa premočna za svojega nasprotnika. Tekme 10. kola so se končale z naslednjimi rezultati: Grafičar : Akademik 34:61 (12:23), Vajenec : Ljutomer 31:64 (16:31), Elan : Rakičan 86:41 (38:14), Sloga : ESS 21:48. Lestvica po 10. kolu je naslednja:1 1. Elan 10 8 0 2 704:407 16 2. ESS 10 8 0 2 568:396 16 3. Akademik 10 7 0 3 580:370 14 4. Ljutomer 10 7 0 3 559:363 14 5. Grafičar 10 5 0 5 478:455 10 6. Vajenec 10 3 0 7 402:529 6 7. Rakičan 10 2 0 8 347:604 4 8. Slogrf 10 0 0 10 253:767 0 Najboljši strelci po 10. kolu so: Miloševič (Elan) 290, Berce (Ljutomer) 225, Avguštin (ESS) 211 košev. Ženska liga: Sola za zdrav, delavce : Mladost 6:27 (2:16) Elan : .Sloga 33:8 (20:2) LESTVICA 1. Elan 3 3 0 0 72:21 6 2. Mladost 4 2 0 2 80:85 4 3. Sloga 4 2 0 2 76:101 4 4. ESS 1 0 0 1 15:23 0 5. SZD 2 0 0 2 14:47 0 Pionirji; Vodi Mladost B pred Mladostjo A, Polet A, Polet B. V naslednjem kolu se bodo srečale naslednje ekipe: Sloga : Grafičar; ESS : Elan; Ljutomer : Akademik; tekma med Rakičanom in Vajencem je zaradi polletnih počitnic preložena na na nedoločen čas. . -zrim- DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 20. do 25. febr. 1961. Marija FORTUN — petič, Verona JEREBIC — drugič, Verona DENSA - tretjič, Bara KOLOSA — četrtič, Katarina MAT J AS EC — osmič, vsi iz Lipe. Marija FRCAK - tretjič, Bara REŽONJA - petič, Terezija ZADRAVEC — enajstič, vsi iz Ren-kovec. 1 Marija LUKAČ — tretjič, iz Ba-kovec; Ludvik LENDVAJ — drugič, iz Moščanec; Katarina VAUPOTIČ iz Beltinec, Ana PAVEL -drugič, iz Gančan; Gizela KUČAN — sedmič, iz Salamenec; Franc SENC AR enajstič, iz Stare vasi. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA NOGOMET — NOGOMET — NOGOMET — NOGOMET — NOGOMET — NOGOMET — Naša „Trešnjevka” v Čakovcu Pretekla nedeljo je enajsterica Sobote gostevala v Čakovcu to se pomerila s prvim SLOGA : SOBOTA 0:3 (0:3) moštvom tamkajšnje Sloge, ki nastopa v hrvaški nogometni ligi. Doseženi rezultat, čeprav na tujem igrišču, je za goste prenizek glede na raven prikazane igre. Zapišemo namreč lahko, da so domači imeli rahlo premoč na igrišču samo 30 minut v prvem polčasu, potlej pa so imeli povsem podrejeno vlogo, tudi ves drugi polčas vendar pa gostje o-čitne prednosti s svojim napadom niso znali izkoristiti, zato je ob koncu tega prijateljskega srečanja tudi ostalo pri rezultatu I. polčasa. Domačini so proti pričakovanju igrali dokaj mlačno in niso nudili bolj razigranim gostom večjega odpora. Kljub temu pa se je, moral vratar Sobote Vrdjuka parkrat, krepko po-truditi, da Je odvrnil pretečo. nevarnost za gol. Za Soboto sta bila uspešna Maučec z 2 in Miloševič z 1 golom. Naši so pri čakovškem občinstvu, ki je gledalo tekmo, pustili zelo ugoden vtis, saj so jih nekateri vzporejali celo z znanim drugoligašem — zagrebško Trešnjevko. RUDAR (M. Središče) : GRAFIČAR 7:3 (1:2) V trening tekmi, ki je potekala brez regularnega sojenja, je soboški Grafičar izgubil v Murskem Središču proti tamkajšnjemu Rudarju, ki je povabil Čmo-bele v goste. BELTINCr : PUŠČA 2:4 (2:2) Enajstorica Pušče je gostovala v Beltincih in premagala domače moštvo z boljšo igro, ki je bila kljub prijateljskemu obeležju, dokaj dinamična in napeta. Gledalcev je bilo 300. Moštvo Pušče je kot celota zaigralo dobro, posebno pa se je izkazal mladi vratar Ho-cheger, ki je ubranil celo enajst-metrovko. V predtekmi sta se srečali B moštvi obeh klubov. Zmagali so domačini z rezultatom 4:1. STRELKE V POČASTITEV DNEVA ŽENA - PRVO MESTO ZA SOBOŠKO EKIPO Preteklo nedeljo je bilo v Soboti tekmovanje za okrajno prvenstvo ženskih tekmovalnih skupin v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo prirejeno v počastitev mednarodnega ženskega praznika, 8. marca. Tekmovale so 4 tekmovalne skupine po 4 tekmovalkami. Prvo mesto, je pripadlo, tekmovalni skupini ObSO Murska Sobota, ki je dosegla 535 Krogov, med posameznicami pa je zasedla I. mesto tudi Sobočanka — 18-letna Ančka-Cernela iz SD Obrtnik s 146 krogi. Dosežen rezultat je za to tekmovalko š,e posebno važen zategadelj, ker je.'članica strelske družine komaj 20 dni in je šele ob vstopu v družino prvič vzela puško v roke. Kar poglejte jih, naše strelke v borbi za kroge Pred okrajnim pa so bila podobna tekmovanja tudi v občinah. Na teh tekmovanjih je sodelovalo letos veliko Število tekmovalk, posebno mladink. V prihodnosti bodo morali občinski strelski odbori in tudi strelske družine posvetiti mnogo večjo pozornost strokovnemu delu s članicami in njihovim pripravam za tekmovanja, po letošnjem vzgledu soboškega ObSO. Na tekmovanju so tokrat močno pogrešali Ljutomerčanke, čeprav so prijavili sodelovanje treh ekip. Ob njihovi udeležbi bi bila konkurenca prav gotovo še večja. OSO je vsem tekmovalnim skupinam in prvoplasirani posameznici izročil posebne plakete v spomin na prvo športno manifesticijo pomurskih strelk v počastitev Dneva žena. Kap. I. Perinič RADGONSKI NOGOMETNI KLEB krepkejši v novo sezono To nedeljo se je poskušal NK Radgona z mladimi nogometaši NK Sobota. Naj povemo že kar od začetka, da je rezultat, ki so ga dosegli radgonski nogometaši, le previsoko izražen v škodo gostov, saj so zabili Radgončani kar pet golov, medtem ko ni uspelo mladim Sobočanom dati niti enega. RADGONA : SOBOTA (ml.) 5:0 Mladi Sobočani so bili prijetni gostje; njihova fair igra je navdušila mnoge gledalce. Vsekakor so bili telesno šibkejši od domačinov, saj je to mladinsko moštvo, ki je med najboljšimi v Sloveniji. V prvem polčasu je valovila igra iz polja v polje; morda so imeli Radgončani v tem delu igre več sreče; gol, ki ga je dal Sva-gan, je bil bolj dar sreče kot plod načrtne igre. In če smo pošteni, je spregledal sodnik roko v kazenskem prostoru domačinov; tako bi bil rezultat v prvem polčasu neodločen. V drugem polčasu se je igra vsekakor razživela. Sobočani in Radgončani so poslali v boj nove moči, ki jih preizkušajo za bodoče tekme. Tako smo videli v radgonskem moštvu novega vratarja, ki ni kar tako. Spoznali smo tudi novega vodjo napada, ki pa, se ni obnesel kaj prida. Vsekakor bo bodoči steber novega radgonskega moštva obramba, ki je stala ves čas drugega dela igre krepko v svojem »življenjskem prostoru« in ni dala, da bi simpatični Sobočan-ci, zabili vsaj en gol. Najuspešnejši igralec Radgone je bil Žnuderl, ki je dal kar štiri gole. Vsekakor smo Radgončani hudo radovedni na .tekme za točke! -ar PESTER PROGRAM PRL Spomladansko tekmovanje za prvenstvo v okviru Pomurske ro-kometne lige se bo predvidoma začelo že sredi marca, če bo vreme količkaj ugodno. Po zaključku tekmovanja nameravaj o v maju in juniju prirediti več turnirjev in tekmovanj v počastitev Dneva mladosti, 20-letnice ljudske revolucij e in drugih praznikov. ŽE APRIIA? Pobuda, do katere je prišlo na letnem občnem zboru NK Grafičar, naj bi letos tudi Sobota dobila delavsko športno društvo, bo, kot vse kaže, prav kmalu uresničena. Na občnem zboru izvoljen iniciativni odbor že pripravlja vse potrebno za ustanovitev društva, do katere naj bi prišlo že v aprilu. Odbor namerava. izvesti po vseh večjih soboških podjetjih anketo, s katero naj bi se de. lavci izjasnili, ali se namera-vajo vključiti v društvo in v kateri izmed njenih sekcij bi’ bili pripravljeni, tudi aktivno delovati. Kot predvidevajo, bo imelo društvo več sekcij, (nogometno, v katero se bo vključil NK Grafičar, rokometnokošarkarsko, kegljaško, šahov- sko, odbojkarsko, namizno-te-niško, atletsko itd.), njegova prvenstvena naloga pa bo, da bo vzpodbujalo člane delovnih kolektivov k rednemu rekreativnemu športu, ki naj postane izhodišče za poznejše kakovostnejše športne dosežke Članov v raznih tekmovanjih. POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 6 Avtoremont Radgona TOMOS servis PODJETJE ZA POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, AVTOPREVOZNIŠTVO , IN VULKANIZACIJA Tekoči račun 605-701/1-84 — Telefon hišne centrale 18 — Poštni predal 18 »Avtoremont« v Gornji Radgoni opravlja servisno službo za vsa motorna vozila znamke TAM in Tomos. Podjetje ima naslednje obrate: avtomehaničnega, avto-kleparskega, avtoličarskega, avtokaroserijskega in avtotapetniškega. Podjetje nudi svoje usluge pri vzidavanju ploščic, s popravili akumulatorjev, z vulkanizerskimi deli in s tovornim ter osebnim avtoprevozom. Podjetje je daleč naokrog znano po tem, da lahko opravi generalni remont motornih vozil z lastnim kadrom. V času popravil tovornih avtomobilov nudimo cenjenim strankam prevoz blaga z lastnimi tovornimi avtomobili. Podjetje nagrajuje voznike motornih vozil, ki prevozijo 60 tisoč kilometrov po generalnem popravilu v avtoremontnih delavnicah. Cene popravil so konkurenčne, delo kvalitetno in hitro. Upravni odbor Industrije lahke obutve, Turnišče, razpisuje naslednja delovna mesta in sprejme v službo: 1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA, 2. KOMERCIALNEGA VODJO, • 3. TAJNIKA PODJETJA. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoji: Pod 1. Poleg drugih splošnih pogojev mora imeti višjo strokovno izobrazbo usnjarske in gumarske stroke z ustrezno prakso. Pod 2. Poleg splošnih pogojev za službo mora imeti' srednjo ekonomsko šolo z najmanj 8 let prakse v komercialnih poslih ali naziv komercialista z najmanj 10 let prakse, Pod 3. Imeti mora srednješolsko izobrazbo z najmanj 5 let prakse v tajniških poslih. Plača po tarifnem pravilniku.: Ponudbe poslati na naslov: Industrija lahke obutve, Turnišče. 0-201 Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri Vinarsko-sad-jarski šoli, Svečina r a z p i s u j e 16 prostih delovnih mest za sezonsko delo pri obnovi nasadov in ostalih kmetijskih delih. Sprejmemo organizirano skupino ,10 moških in 6 žensk s skupinovodjem. Zaposlitev je možna pod 10. marca do 31. oktobra 1.1. Plačilo po akordu. Stanovanje je zagotovljeno. Prijave vložiti do 10. marca na naslov: Vinarsko-sadjarska šola, Svečina, p. Zg. Kungota pri Mariboru.; Uprava šole 0-191 Revija kuharske spretnosti in sejem opreme za gostinstvo od 11. do 19. marca 1961 na razstavišču MARIBORSKEGA TEDNA »AVTOBUSNI PROMET« Maribor sprejme 2 ŠOFERJA D kat. v službo za Krajevno poslovalnico v Murski Soboti. Hastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve vložite v Poslovalnico v Murski Soboti. FOTO HOCHSTSJDTER Murska Sobota Obveščam cenjene sttanke, da sem fotoatelje s TRGA ZMAGE 2 preselil na TITOVO CESTO 2 (preko »Potrošnika«, bivša meh. delavnica Grabar) Za vsa fotografska dela se še nadalje priporočam. MALI OGLASI POSESTVO OKROG 2 ha vseh ktiltur s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Zbi-gocih 28 pri Gornji Radgoni, Ugodno prodam. M-216 HIŠ0, V Ljutomeru, Kajuhova 4, dvostanovanjsko, enonadstropno, nenacionalizirano, prodam. Eno stanovanje takoj vseljivo. Prodam tudi vsako stanovanje posebej. Informacije: Porekar, Heroja Staneta 4, Maribor. M-215 POSESTVO v bližini Poljčan, sestojece iz hiše z gospodarskim poslopjem ih 6 ha obdelovalne žemlje prodam. Pojasnilu daje Poznič Ivan, Slov. Bistrica, Ozka Ulica 2. M-184 VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejmem, takoj. Bransberger Ernest, Trstenjakova 14/a, Murska Sobota. M-185 POSESTVO s - hišo in gospodarskim poslopjem, sadovnjak, nji--ve, travnik, gozd vse okrog hiše, prodam. Informacije pri Alojzu Medvedu, Klimetova, 9, Nova vas, Maribor. M-187 POSESTVO 3 ha z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom v Juršincih prodam. Informacije: Ekarte Vučak, Podgradje, št. 2, p. Ljutomer. M-188 TRAKTOR »CARMES« s priključki: kosilnico, plugom in enoosno, prikolico, prodam. Naslov v Upravi lista;. M-192 PREKLIC: Izjavljam, da ni resnično, da bi me Aleksander Fe-rencek kdajkoli napeljaval k tatvini jelš, Kakor je to govorila Helena Tomaško. Franc Kuhar, Kupšinci 69. M-193 RADIO APARAT RR 5 30 V dobrem : štanju prodam. Brezovci 11, p. Turnišče. M-195 MOTORNO KOLO NSU MAXI 250 ccm tipa 59 prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 16. M-196 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 5 ha zemlje ter ostalim inventarjem prodam. Zenkovci 14. M-197 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, prodam. Naslov v upravi lista.. M-198 GOSPODINJSKO pomočnico, samostojno, sprejmem. Dopoldan sama doma. Začetna plača 6.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. M-199 POHIŠTVO, drehov furnir in ma-hagoni: trodelno omaro, dvodelno omaro, omara komoda, pištoli, okrogla miza, brušeno -ogledalo, kauč, modrac od kau-ča, omarica za radio in luč, prodam. Naslov v upravi lista. M-200 EN0STANOVANJSKO HIŠO s tr-govskim lokalom, gospodarskim poslopjem in sadovnjakom prodam. Vseljiva takoj. Tudi steklenice, slatinske, 1 in l,5 l, na velilko in malo, razno pohištvo, gospodarske stvari, slamoreznico itd., NSU motor (ne kompleten) krasno lončeno peč, štedilnik in gradbeni les, prodam. Kolodvorska 19, Lendava. MEŠANO SEME črne in bele detelje, 100 kg za krmilo in 50 kg čisto črnega semena detelje, prodam. Leopold Car, Sebebor-ci, p. Martjanci. M-207 GOSPODINJSKO POMOCNJCO k tričlanski družini sprejmem. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov: Vinko Radnikar, Jamova 38, Ljubljana. M-212 TOPOLINO B prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. M-210 USLUŽBENKE IŠČETA SOBO V Murski Soboti. Plača po dogo. voru. Naslov v upravi lista. M-211 OSEBNI AVTOMOBIL »Fiat r to-polino- C tip ugodno prodam. Informacije pri Janku Klemenčiču. Radenski vrh 30. Slatina Radenci ali v uredništvu Pomurskega vestnika. Ljudmil Stojanov: HATIDŽE Medtem se je dan počasi iztekal proti žrelu soteske na zahodu, a vzhoda pa so hkrati s hladom prvih senc pljusnili prvi modri valovi somraka, ki so odsevali zadnji sijaj oblakov, blestečih visoko na nebu, obrobljenih s pozlato že zašlega sonca. Tam v žarečem vencu gora, ki mu je sonce pošiljalo zadnje poljube, je bil njen ljubljeni in junaški sin... Tako so zaslišali še druge vaščane, a tudi Hatidže. Nobeden ni znal povedati, kje se skriva razbojnik. Njegova mlada in lepa žena je zanikala s solzami v očeh, kakor da bi bil Mola Jumer njo najmanj se- -znanil s svojimi nameni. V srcu je čutila ostro in stalno bolečino, a tudi v sklepih in kolenih, ki so ji nepričakovano odpovedala. Govorila je, da ga ni videla že tri tedne, vendar je oficir po tonu in zbeganosti uvidel, da to ni resnica. Misel na to, da bi ga mogla zgubiti, da bi ji ga utegnili vzeti, ji je jemala prisebnost: da bi ga ujeli, da bi ga odgnali — to je vendar pomenilo pravo nesrečo. Svet tam onstran, na drugi strani gora, ki jih je gledala vsak dan in katerih oblike so se ji bile vtisnile v dušo kakor meje življenja — tisti svet se ji je zdel kraljestvo smrti, iz katerega se ni vračal nobeden od tistih, ki so stopili vanj. Tu je zrasla skupaj z drevjem in travo in korenine njenega duha so bile tako globoko zrasle v zemljo, da jo je napolnjevala z grozo vsaka misel na to, da jih bodo izruli. Ko je torej oficir rekel, da je bo naslednjega jutra vzel s seboj za talko, dokler se razbojnik ne preda, je začutila, da se je loteva omedlevica, kakor da bi ji bila vsa kri šinila v glavo, in solzi, ki sta ji bili nenadoma pritekli na oči, sta Ji zmrznili na licih. Zaprli so jo v neko sobo in tam je objokovala svojo usodo. Oficir je stopil ven in po ponovnem brezuspešnem pregovarjanju izpustil zaprte vaščane, nato pa se napotil proti razbojnikovemu domu. Tam so storili vse, kakor je bil ukaz: po stopnicah in v hlevu je bilo nastlano seno; stopnice so bile polite s petrolejem. Potrebno je bilo samo še prasniti z žveplenko in vsa hiša bi zaplamenela. Sredi dvorišča je sedela starka. Bila je sklonjena do tal in podpirala si je glavo z dlanmi ter zamolklo in enolično jokala. Oficir je stopil k njej. Zopet jo je zasliševal, ji zopet grozil. A ona ni ne slišala ne odgovarjala — bila Je vsa odrevenela od te groze, ki se je spuščala nadnjo. Naposled je oficir dal vojakom znamenje, naj odidejo; kmalu nato je odšel še sam za njimi. Starka je ostala sama v noči, ki jo je vzela v okrilje, in brez prestanka tulila, monotono in zlovešče kakor volčiča, ko se izgubi v puščavi življenja. (Nadaljevanje na 8. strani) S PRIHODNJO ŠTEVILKO V NEKAJ NADALJEVANJIH Anthonyja Berkeleyja MA ŠČEVALNO NAKLJUČJE Z A H-V A L A Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta RUDOLFA MARŠIKA gostilničarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nas tolažili, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali prekrasne vence in ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Prav iskrena hvala za ves trud dr. Lukmanu, zdravniku od Grada, gostinski zbornici za pretresljive nagrobne besede ter domačemu gasilskemu društvu. Bodonci, 26. 2. 1961. Žalujoči: žena, hčerka in zet z otroki »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR obvešča potnike, da je s prvim marcem prevzelo avtobusno progo Murska Sobota - Lendava preko Dobrovnika. Avtobus bo obratoval po naslednjem voznem redu: 1 2 | Postaj a 3 4 Odh. 5.30 12.30 Lendava 9.00 16.15 Prih. 5.58 12.58 Turnišče 8.32 15.47 6.15 13.15 Dobrovnik 8.15 15.30 Prih. 6.45 13.45 M. Sobota 7.45 15.00 Odh! Opomba: Avtobus pod 1 in 4 obratuje vsak dan, pod 2 in 3 pa samo ob delavnikih. D-194 Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri Vinarsko-sad-jarški šoli, Svečina razpisuje 5 proštih delovnih mest v živinoreji za oskrbo molznic in mlade živine. Možna je zaposlitev moža in žene. Zaposlitev je možna od 10. do 15. marca: Plača po prirastku in. namolzenem mleku. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Prijave pošljite do 10. marca na naslov: Vinarsko-sadjarska šola, Svečina, p. Zg. Kungota pri Mariboru. Uprava šole 0-190 OBVESTILO BRALCEM Da bomo lahko v celoti poročali o delu V. Kongresa SZDL Slovenije, ki se bo pričel 7. marca v Ljubljani, bo izšla naslednja številka Pomurskega vestnika v petek 10. marca. UREDNIŠTVO Razpisna komisija za delovna mesta pri Kmetijsko-gozdarski zbornici v Murski Soboti razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA IZDELAVO PROIZVODNIH OSNOV IN ANALIZ, 2. PRAVNEGA REFERENTA, 3. REFERENTA ZA FINANČNA VPRAŠANJA. Pogoji : Pod točko 1 agronomska ali ekonomska fakulteta Pod točko 2 pravna fakulteta Pod točko 3 srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z večletno prakso v finančnem poslovanju. Nastop, službe takoj. Osnovna-plača in položajna plača po Zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku o položajnih plačah ža Uslužbence kmetijsko-gozdarskih zbornic. Razpis velja do 24. marca 1961. Prošnje poslati do 23 marca 1961. 0-206 Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Ljutomeru razpisuje sledeča delovna mesta: 1. KREDITNEGA REFERENTA, 2. REFERENTA RAČUNOVODSTVA, 3. REFERENTA SLUŽBE DK Pogoji: popolna srednja šolska izobrazba. Prednost imajo kandidati z bančno prakso. Plača po tarifnem pravilniku banke. Rok za vložitev prošenj je 15 dni po objavi pri Komunalni banki v Ljutomeru. 0-209 POMURSKI VESTNIK, 2. marca 1961 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gradbenem industrijskem podjetju »GRADIS«, gradbeno vodstvo Ljubljana, sprejme za svoja gradbišča v Ljubljani večje število zidarjev in delavcev Stanovanje za samce in prehrana zagotovljena na gradbišču. Pismene ali osebne ponudbe sprejema personalni oddelek uprave gradbenega vodstva, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. 0-189 7 TOOTOBflEl VISTNEE Ust Izdaja in tlaka Casopisto, ln založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOSE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po vred plačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo o in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Koaljrva ulica 7 - Telefon IM - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Keoijeva ulica 7 - Naročilnica: Mk - letna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti it. 605—90 (Nadaljevanje a 7. strani) iv Naslednji dan se je ves odred, s Hatidže, ki je bila bosa in brez naglavne rute, odpravila na pot. Sonce še ni pripekalo, vendar se je med vrhovi že prebijala žareča sončna reka in jih z vzhodne strani nalivala z razkošnim škrlatnim zlatom. Bilo je hladno in vlažno; planinska pot se je vijugala kakor -dolgo človeško življenje, gor in dol v neravnih črtah, med zelenim kraljestvom dreves, brez konca in kraja. Oficir je jahal spredaj, tih in zamišljen, očitno nezadovoljen zaradi neuspešnega pohoda. Vojaki so korakali samogibno ,ker jih je spodbujalo hladno jutro, in lepa žena je stopala med njimi kakor mlada srna med pogoltnimi volkovi. Ali Hatidže je korakala v tihi vdanosti: negotovost, ki jo je pričakovala, se ji je zdela kakor od boga poslana skušnja. Sla je mimo znanih mest, izvirov in mostov; rumena Strnišča so jo pozdravljala; grmi lipovk, ki se je v njih izgubljala vsako pomlad, so jo vabili k sebi; iskreči se potoki, v katerih si je že tolikokrat umi-vala prašne noge, so ji govorili z znanim in prijetnim jezikom; gledala je hribčke, kjer sta z Jumerom pasla koze v mladih letih, za katere se je zdaj zdelo, da so tako nepovrnljivo minila. Počutila se je mučenica in bila je ponosna, da lahko trpi zanj; to je vse njene misli družilo okrog enega — okrog njene ljubezni in njenih doživetij. Kakor da bi v svojih očeh zrasla. Z očmi se je sprehajala po strminah, skalah s divjimi rožami in tihimi ovčarskimi planšarijami, kakor da bi bile njene velike in podolgovate modre oči s črnimi trepalnicami žejno vpijale podobe in spomine iz njih, zmerom okopane v blišču in tihoti. Ali polagoma so ji začele plati v dušo vznemirljive in temne sence. Oblike gora so se bile spremenile, reka ni bila več ista in kakor da bi močneje šumela. To je bila nova, neznana pokrajina. Tu je bil razgled, drugačna je bila pot — po tej še svoj živi dan ni bila hodila. Srce se ji je stisnilo od mučnega in nehotnega drhtenja, vendar je stopala mimo in zanesljivo, ne da bi se bila zmenila za grobe in nespodobne dovtipe vojakov. Prihajali so v neznane vasi, mimoidoči so stopali s ceste ter jo opazovali s sočutjem in rodovednostjo. Oficir je zaostal s konjem in opazoval njeno krhko, malone dekliško postavo, pri tem pa premišljeval o preprosti in junaški ljubezni teh otrok narave. Skrita zavist gh je spekla v duši, ki je bila izgubila močne vezi srca. Gledal jo je, kako je pripravljena, da vzdrži najhujša ponižanja, samo da bi obvarovala tistega, ki ga ljubi. V tem je bilo nekaj tragičnega, kar mu je vzbujalo spoštovanje. Krepilo se mu je prepričanje, da se bo preskušnja tudi pri njej izjalovila, kakor se je že pri njegovih starših. Nekaj pa mu je vendarle prišepetavalo, da vse le ni zgubljeno. Mogoče je bil to poklicni fanatizem, ki ga je delal trmoglavega. Skupina je potovala brez prestanka do poldne. Cesta je bila neravna in luknjasta, Šonce jih je žgalo v hrbet in samo kdaj pa kdaj je Iz globokih kotlin zavel hladen veter. Pri nekem studencu so posedli, da bi kosili in se spočili v senci starih brestov. Oficir je poklical letnico na stran in ji rekel: — Poslušaj, Hatidže, pametna bodi. Kam prideš tako bosa? In veš, kaj te tam čaka? Tri dni bomo hodili peš, potem pa sedli na vlak in potovali še naprej. Med tujimi ljudmi boš. Nikogar ne bo, ki bi te pogledal — dobro premisli. Povej, kje se skriva tvoj mož, pa te bom vrnil celo in zdravo v vas. Navsezadnje, če se preda sam, utegne biti le pomiloščen ... Nič mu ni odgovorila, ampak ga samo vprašujoče in nezaupljivo opazovala. Potem je sedla h koritu pod studencem, vzela kruh in sol s Šetrajem — to je nosila s seboj v torbici —, venadr se je videlo, da se ji grižljaji ustavljajo v grlu. Potem se je napila vode in sl umila roke ter jih otrla s predpasnikom. Potem je postala zgovornejša, začela Je odgovarjati na vprašanja in spraševati o mestih in naseljih, skozi katera so bili potovali. Po počitku so zopet vzeli pot pod noge. Hatidže je stopala in mislila nanj — skritega tam v njegovem živalskem brlogu. Naslada prejšnje noči se ji je še pretakala v krvi in vse njeno bitje je živelo z njegovo podobo. Ni čutila poti pod nogami in ni je skrbelo, ker si je bila noge ranila do krvi. Ali utrujenost je terjala svoje in čez čas je začutila utrujenost. Ni vedela, kje je vzhod, kje zahod, povsod okrog nje so se vzdigovali goli hribi, neznani in divji, porasli z nizkim hrastičjem. Čudna otožnost ji je stisnila prsi, nemirna perut negotovosti jo je udarjala skoraj grobo. In počasi, z neslišnimi koraki, se ji Je zopet začel zajedati v dušo strah. Dan se je nagibal h koncu, vendar sončni zahod ni bil tako veličasten kakor v hribih, kjer je bila odrasla. Kaj neki jo čaka tam, tako daleč od rodnega ognjišča, v tistem strašnem svetu, odkoder se ni vrnil nobeden, kdor Je odšel vanj? Prikazal se je tudi pričakovani han, o katerem so bili pripovedovali vojaki in je bilo mogoče dobiti v njem tobaka in žganja. Ustavili so se, da bi prenočili. Vojaki so se razkropili, pri Hatidže je ostal samo oficir. Gledal jo je ravnodušno, že pripravljen, da jo bo zopet odposlal v vas, kar se je obrnila nanj z nenadnim in nepričakovanim vprašanjem: — Efendi, rekel si, da bi bil lahko pomlloščen. Je to resnica? Oficir ni verjel svojim ušesom. Nehal je bil pričakovati kakršnokoli spremembo. Rekel je: — Da, Hatidže, pomlloščen bo. Sam pošljem pismo cesarju. To bom storil zate, tebi na ljubo ... , — Pokazala bom skrivališče, ampak samo če bo pomlloščen... — Pravim ti, da -bo ... Predlagala je, naj se takoj odpravijo, in oficir je privolil. Odred Je zopet stopil na cesto, le da se je obrnil tokrat v nasprotno smer. Ko je že zdavnaj odbilo polnoč, je dosegel Hatidžlna ušesa lajež psov iz njene vasi, in začutila je, kakor da se znova poraja: zazdelo se ji je, da se vrača iz groba, da se lz smrti preraja v novo življenje. Zdaj je ona stopila naprej, da bi kazala pot; dobro jo je poznala: po njej je stopala, ko je nosila hrano možu. Ozka in vijugava kozja steza, nevarna in potegnjena nad prepadom, ki se je zdaj izgubljala v globokem mraku gozda, zdaj se vzpenjala po pobočjih skalnatih hribov. Poslušala je, kako ji bije srce, vendar se je prepričevala, da je to od veselja. Zakaj verjela je, da beguncu prinaša rešitev. Ni dvomila o tem, da je njen mož za druge ljudi ravno tako pogumen in viteški, kakor je bil zanjo, in da bo oficirjevo »pismo« doseglo pomilostitev ravno v tem smislu. Velikodušno mu bodo odpustili in ga vrnili njej. To je bil obljubil ta strašni človek, ki bi bil mogel storiti vse, še ubil b| jo lahko. Oficir je stopal za njo z roko na revolverju, a hladen kakor človek, ki že vidi, da je njegova naloga opravljena ravno tako, kakor je bil pričakoval. Utegne se zgoditi kako presenečenje — zato je velel, naj stopajo počasi( zato so pogosto obstali. Ostal je najtežji del pohoda: ujeti divjo zver v njenem brlogu. Začelo se je svitati; predmeti in ljudje so se začeli razločevati. Vojaki so stopali oprezno in bajoneti na puškah so se lesketali ob svetlikanju vode, ki je drla po strminah in meliščih; obrazi, utrujeni od dolge poti, pa so kazali nemir in bližino krvi zavoljo bližnjega srečanja s nasprotnikom. Hatidže jih je opazovala z dvomečimi in preplašenimi očmi in kakor silen vihar jo je zopet pretreslo spoznanje, da so to njeni sovranžiki, ki hočejo, tako je čutila, porušiti kraljestvo svobode in tihote. Bila je čisto bleda, oči so se ji poglobile, kolena šibila. Skrivališče njenega moža je že bilo blizu; kmalu ga bo zopet videla, da ga bo rešila večne negotovosti. 2e se je bilo zdanilo, ko so vojaki obkolili razbojnikovo skrivališče. Izza vsake skale in hrasta je molela cev nabite puške. Žvižgal Je oster gorski veter, da so obrazi rdeli in so jim bili prsti premrli. Na nebeški modrini so krožili orli v počasnih pravilnih krogih — kakor da bi bili že vnaprej Čutili bližnji plen. Hatidže je dala dva prsta v usta in na dolgo zažvižgala; ta žvižg jima je bil tako znan že iz otroških let. Pritajeno pričakovanje je trajalo nekaj minut. Hatidže je zažvižgala drugič in tedaj se je premaknil kamen, ki je zapiral vhod v skrivališče.. To je bil rudarski rov lz rimskih časov, globok, suh, udoben za nočne duhove. Visoka, možata postava Mola Jumera se je prikazala na dan in se-začela vzravna vati pred vhodom; očitno je bil vesel in rahlo vznemirjen; hotel Je stopiti navzdol, a je nenadoma opazil bajonete na puškah, kako Štrlijo c vseh strani; kakor divja zver je odskočil in se privil k skali. — Hatidže, kaj to pomeni? — je zaklical. — Mola! — mu je odgovorila z glasom, v katerem so bile solze in kesanje, a tudi ljubezen in prošnja. - Zabit-efendi je obljubil, da boš pomlloščen, če se predaš. Hoteli so me odgnati v mesto, da bi te prisilili, da bi prišel v vas, ampak zdaj to ni več potrebno, ker boš tako ali tako pomlloščen ... Govorila je nepovezano in sama ni verjela svojim besedam. Mračna bolečina ji je trgala telo in v zavesti se ji je prebujalo spoznanje o strašni in nepopravljivi nesreči. — Nesrečnica, kaj sl storila! — je zavpil Mola Jumer In v tistem trenutku se mu je zazdelo, kakor da bi se mu skale podrle na glavo In kakor da bi se ves svet zagnal v usoden in nezadržen vrtinec. Umaknil se je v skrivališče in vzel puško; potem je stopil ven in se pripravno namestil za skalo. Nad njim še je vzdigovala nepristopna pečina, nekaj metrov pod njim pa je med malinami in divjimi rožami stala Hatidže, neizrekllivo lepa v tej jutranji uri, na čistem zraku, nasičenim s žarki in prosojnim kakor kristal. Gledala je zdaj naprej zdaj nazaj kakor preplašena ptica in ponavljala iste besede: — Mola, Mola, duša ... Razlegel se je strel; z glasnim odmevom so odgovorili gozd in skate. Hatidže je začutila, da jo je nekaj zapeklo pod levo pozduho; trenutek nato ji je spodrezalo noge in pred očmi ji je prešla velikanska senca njenega Mola; nenadoma je izgubila tla pod nogami in zgrudila se je v mrak in praznino. — Čuj, — se je oglasil oficir, — nas je dvajset. Vseeno je, ne boš ie nam izmuznil... Napočilo je zatišje, ki je kakor grabežljiva zver požiralo pričako-ranje; zaslišalo se je povelje; vojaki so pomerili. Vznemirjeni divji petelini so zaprhutali med vejami in izginili. Tedaj se je zaslišal čvrst glas razbojnika In njegove preproste, trpke besede: — Teslimlm se, kardašlar! (Predajam se, tovariši!) Razkoračil se je v vsej svoji velikosti, vrgel puško med skalovje n stopil navzdol. Ne da bi se bil ustavil, je ravnodušno stopil čez truplo svoje žene, ki je ležalo ha poti Dvajset bajonetov se mu je uprlo r prsi v hipu so mu. zvili roke na hrbet in mu jih zvezali; ni se pokušal upirati. S kopitom so ga močno sunili v hrbet; povesil je glavo n ubogljivo stopil naprej. Prev. g. P. Prvi "Spaček" v Soboti in seveda okrog njega največji radovedneži. 300 KILOMETROV DALEČ NA PAŠO Pred nekaj dnevi so se pojavili v okolici Središča ob Dravi nenavadni pastirji, ki so prignali svoje ovce nič manj kot 300 kilometrov daleč na pašo. Dvestoglava čreda ovac, last štirih kmetov iz banjaluškega okraja, se je te dni pojavila na njivah in travnikih v bližini Središča. Toda to je le manjši trop, kajti že v novembru lani so se velike črede ovac pričele pomikati z bosanskih hribov, nato pa po dolinah Drave in Save. Ovce in pastirji, noč in dan na poti od travnika do trav- nika. Ponoči zakurijo pastirji ogenj in tako počakajo jutra. Zanimivo je to, da ne potujejo >na slepo«, marveč se poslužujejo < zemljevidov. Računajo, da dalje od Ormoža s svojimi čredami ne bodo šli. Zakaj nenavadna selitev 0-vac? Pastirji pravijo, da jim je doma zmanjkalo krme; In kaj pravijo prebivalci krajev, koder se pomikajo ti nenavadni nomadi? V Središču menijo, da ovce povzročajo škodo predvsem na posevkih, še huje pa bo, ko se bodo "nomadi" prihodnji mesec vračali proti Bosni. NENAVADEN POPIS V Skopju so pred nedavnim objavili zanimive podatke, ki pravijo, da je v mestu 400 tisoč miši in 30 tisoč podgan, zato so tim v mestu napovedali pravo vojno. Ni pa znano, kdo je naredil ta nenavaden popis. ODBIL NAGRADO ZA NAJDENI DENAR Neki delavec v Banja Luki je pred dnevi našel na cesti usnjeno torbico, jo pobral, odprl, in ugotovil, da je v njej večja vsota denarja. Med drugim je bila v torbici tudi osebna izkaznica na ime nekega trgovskega potnika iz Osijeka. Takoj je poiskal lastnika in mu vrnil torbico, v kateri je bilo pol milijona dinarjev. Srečni trgovski potnik je najditelju ponudil 20 tisočakov, toda ta jih ni hotel sprejeti in komaj da je pristal na to, da je za nagrado popil steklenico piva. V 75 LETIH LETOŠNJA ZIMA MED NAJTOPLEJSIMI Letošnja zima spada med najtoplejše v zadnjih 75 letih, ugotavljajo naši vremenoslovci. Vsega skupaj je bilo v naši državi le sedem ali osem dni zimskega mraza. Nekoliko toplejša in še krajša je bila le leta 1950-51. NEPRIMERNA NAGLICA Medtem ko dr. Servatius, ki namerava braniti vojnega zločinca Elchmanna, na vse pretege poskuša -preložiti proces proti omenjenemu zločincu, ameriška kinematografija ne čaka. Kot smo že poročali, pripravljajo film o Eich-mannu, pri čemer pa so nastale težave, ker nobeden priznanih igralcev ni hotel sprejeti Eichman-nove vloge. Končno so premostili tudi to težkočo: Eichmanna bo in-terpetiral Verner Klemperer, po poreklu 2id. Mnogi so igralcu to močno zamerili in nekatere države so se odločile, da filma o Eich-mannu ne bodo dovolile predvajati. VODKA PROTI VISKIJU Neki član Gornjega doma je pred nedavnim zahteval, naj angleška vlada stori vse potrebno, da zaščiti angleško »nacionalno« pijačo — viski. V svoji interpelaciji je namreč zatrjeval, da popijejo Angleži iz leta v leto več vodke. Zaskrbljeni član Zgornjega doma se je pomiril šele potem, ko so mu pojasnili, da je večina angleške vodke »Made in England«. KROKODILSKI IZPIT V malajski državi Ipoh so bile pred nedavnim volitve v parlament. Preden pa so šli kandidati pred volivce, so morali dokazati svoje poštenje in politično zrelost. In to na zelo nenavaden način. Morali so preplavati reko, v kateri je mrgolelo krokodilov. Ljudsko izročilo namreč pravi, da bodo požrli krokodili le nepoštene kandidate, medtem ko bodo dobri in pošteni preplavali reko nepoškodovani. Skoda, da niso znani rezultati tega nenavadnega testiranja. Drobne zanimivosti 400 TISOČ KILOGRAMOV ZDRAVIL V Franciji so ugotovili; da porabijo Francozi dnevno 400 tisoč kilogramov zdravil. TORBA NAD TORBAMI Letošnja, ali bolje rečeno, trenutna moda ženskih torbic zahteva, naj bodo široke, globoke, prostorne in seveda lepe. Na letošnji mednarodni razstavi daril in praktičnih predmetov v Blackpoo-lu so razstavili torbico, ki je prava mornarska vreča. Kot vidite, je res praktična, saj je spravila lastnica vanjo poleg kozmetičnega salona še — svojo prijateljico. PREDSEDNIKOVA PLAČA John Kennedy bo imel letno 100 tisoč dolarjev - plače, poleg tega bo dobil še 70 tisoč dolarjev letno za različne stroške. Predsedniku bo na razpolago 18 limuzin s šoferji, moderna jahta, velik motorni čoln, dve letali tipa »Boeing 707« in »Super Constel-lation«, štirje helikopterji, Bela hiša, brezplačna hrana, luč, plin, 72 uslužbencev in stražnikov, med njimi pet kuharjev, enajst vrtnarjev in sobar, zasebni kinematograf, plavalni bazen in televizijski sprejemniki. WINSTON CHURCHILL - GASILEC Društvo prostovoljnih gasilcev v Aleksandri — ZDA, osnovano že leta 1774 je imenovalo Winstona Churchilla za častnega člana. Vendar ameriški gasilci najbrž ne pričakujejo, da jim bo stari ~ Winie pritekel pomagat, če bo kje gorelo. PRIJETNA NAPAKA - SAMO ZA KOGA! V Chicagu so pomotoma izpustili nekega kaznjenca dve leti prej, kot mu je potekel rok. Ko je oproščenec ugotovil, da ni bil pomiloščen, temveč je bil izpuščen pomotoma, se je nemudoma javil upravniku kaznilnice in mu odkril »svoje težave«. Upravnik je bil do solz ganjen nad poštenostjo kaznjenca, toda ni mu mogel pomagati, kajti ... kdo bi priznal, da je bila pomota. REVIJA NYLONA Nedavna revija moške in ženske mode v Angliji je prikazala nekatere posebnosti: veliko zanimanje so vzbujala predvsem oblačila iz nylona. Na sliki: manekenka v nylon bikinih in čipkastem nylon jopiču. Čvrst stoletnik Stevo Kuljanin, kmet iz Bradi-ne v Bosni ima 104 leta. Kljub temu je še krepko na nogah. Vsako nedeljo odide v sosednjo vas, ki je od Bradine oddaljena 8 kilometrov. Tudi sluh ga ni zapustil, knjige in časopise pa bere brez očal. OCE ENAINDVAJSETIH OTROK Stanovalci vasice Sipovo pri Jajcu so bili pred kratkim priče nenavadnemu slavju. Delavcii Semsi Hatiču se je na njegov 65-. rojstni dan rodil enaindvajseti otrok. To je sedmi otrok Semsi-jeve četrte žene. NIKOLI NI PREPOZNO Tako pravita stoletnika Eliza Khell iz Londona, ki se je dala po dvajsetletni slepoti pred nedavnim operirati na očeh, in Thomas Parrish iz Milforda v ZDA, ki je pri sto letih napravil šoferski izpit. Poprej namreč ni mogel priti do avtomobila. ČE NE GRE DRUGAČE Zaradi pomanjkanja denarja so morali v nekem brazilskem mestu prenehati z izplačevanjem podpor, ali odpovedati čiščenje cest. Domiselni mestni župan pa Je izdal odlok, da morajo vsi, ki prejemajo podpore, vsak dan po dve uri Čistiti ceste. Od takrat so mestne ulice čiste kot nikoli poprej. PODVODNI HELIKOPTER — tako so, imenuje vozilo, ki ga je skonstruiral Anglež Joe Brooke. Novo vozilo bodo uporabljali v najrazličnejše namene. Vohun na letališču POMURSKI VESTNIK, 2 marca 1961 8