fj)l2£j0M
rfu/Stice."
NO. 23
E WEHtHI—HOlWlE
AM€RICAN IN SPIRIT P0R6SGN IN LANGUAGC- ONLY
!S«tvlDjj Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOY€N!AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1975
Zadnje vesti
DUBLIN, Ir. — Provizionalno krilo IRA, ki je vodilo revolucionarno vojno v Severni Irski za združitev te z Irsko republiko, je sinoči objavilo: Sovražnosti proti silam krone so bile ustavljeno nocoj ob 6. uri na temelju razgovorov med .predstavniki Republikanskega gibanja in britanskih oblasti, ki naj bi preprečili prelom novega premirja.
WASHINGTON, D.C. — George Meany, predsednik AFL-CIO, je včeraj na CBS-TV sporedu “Face the Nation” dejal, da utegne brezposelnost doseči 10% v juliju. Pozval je k vrnitvi 6% obresti za posojila na domove, ni pa povedal, kdo naj bi taka posojila dal, dokler je inflacija okoli 10%!
PHNOM PENH, Kamb. — Družine ameriških diplomatov v glavnem mestu so bile pozvane, naj bodo pripravljene na odlet iz mesta, ko postaja tam stiska vedno večja.
SOUDA, Kreta. — Tu se je vče-
Novi grobovi
Slavka (Sylvia) Cuznik Sinoči je umrla 89 let stara Slavka (Sylvia) Cuznik, mati Sophie Trenton. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
William F. Slavec
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v soboto 44 let stari ^/illiam. F. Slavec s 1433 Sulzer Avenue, Euclid, rojen v Pittsburghu, Pa., mož Alice, roj. Ryan, oče Sandre, Patricie, De-ore in Rebecce, sin pok. Franka m Jennie roj. Sain, brat Stan-teyja. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Feiicite ob 10'., nato na pokopališče Vernih duš.
Mary Radovanic Zadeta od kapi je umrla na poti v Community bolnišnico v Parmi 85 let stara Mary Radovanic s 1720 Green Acres Drive, Parma, roj. Deiisimunovic v Kalju na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1901, vdova po 1. 1856 umrlem možu Michaelu, mati Michaela J., Marie
V veliki depresiji brezposelnost na 25%
Na Jupitru je voda
WASHINGTON, D.C. — Ameriški astronomi so dognali, da obstoja na planetu Jupitru
_____ ! voda, kar bi pomenilo, da je
Po drugi svetovni vojni se je tam možnost življenja. Podrob-brezposelnost povprečno nosti bodo objavili 17. februar-držaia na okoli 4.5%, kar ja na sestanku Ameriške astro-SO smatrali za ‘normalno’, nomske družbe v Goddard Spa-
LETO LXXVIL—VOL. LXXVII
Iz Clevelanda in okolice
ceflight
Md.
Centru v Greenbeltu,
Sfts?
pumapjo ¥ Visiiiams
ker so delavci prehajali s posla na posel.
WASHINGTON, D.C. — V veliki depresiji med obema vojnama je dosegla brezposelnost
25% in to celo včasih preseglo. -	.,
Polno zaposlenost je stvarno pri- Manjša skupina ameriških nesla šele druga svetovna vojna, letalcev, stloko\ nja vO^ > ko so uvedli obvezno delovno službo, da so mogli izdelati čim več vojnih potrebščin in orožja.1
V letih po drugi svetovni voj-, ni je bila brezposelnost prvič na višku, ko je dežela prehajala iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo. Leta 1949 je za kratek čas dosegla 7.9%, ko je bil štrajk istočasno v rudnikih in v jeklarnah. .
Povprečno se je brezposelnost
Emil
? januarju s'e je število brezposelnih dvignilo od 7.2 na
8.2% in je največje od leta 1941, predno je druga sve- iz bolnišnice—
tovna vojna končala ostanek velike depresije, ki se je I Splošno poznani rojak
začela leta 1929. Pričakujejo, da bo število brezposel- [Mauser z E. 62 St., ki je bil nre-
nih še rastio, predno se bo proti koncu leta začelo manjšati.
j možnosti poleg teh, ki jih je WASHINGTON, D.C. — Ko predsednik že predložil, če noče-so bile pretekli petek objavi j e- mo poživiti inflacijo, ki jo nismo ne številke o stanju zaposleno- še niti mogli prav zavreti, sti, je zaskrbljenost v Kongresu Nevarnost “panike” in javnosti izredno porastla, če-j R0n Nessen je poudarjal,
S	‘SJ - -o * dneva v dan »raH in
bo letal.
SAIGON, J. jViet. — Manjše skupine ameriških vojnih letalcev prihajajo v Južni Vietnam za po štiri dni in pomagajo pri
da da
ne zaidemo v “paniko”, ko bi Kongres s sprejemom novih na-slišali, kako odpuščajo delavstvo Črtov še povečal zvezni primanj-v raznih industrijah, v trgovini kijaj, ko je že sedaj na skrajni in celo v javnih službah. Števi- dopustni meji. lo brezposelnih je porastlo za en V Kongresu prehitevajo drug cel odstotek od 7.2 na 8.2% in ’ drugega s predlogi, ki pa zveni-
vanja letal.-škega sporazuma vojskovanja v Vietnamu,
raj ponesrečilo zahodno-nem
ško prevozilo letalo z vojaškim	P%,A™e °mgg
osebjem na krovu. Letalo je bilo namenjeno na tukajšnje oporišče NATO, pa se je v hudem zimskem viharju ponesrečilo. Vseh 42 oseb v letalu je Piasiara bilo mrtvih.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska kozmonavta A. Gubarev in G.
Grečko sta se včeraj po 30 dneh v vesolju, kamor sta poletela s Sojuzem 17, pa nato prešla v vesoljski laboratorij Saljut 4, srečno vrnila “zdrava in čvrsta” na Celinogradu v Kazakstanu.
chaela T. Franka G., Mrs. Catherine nombarcto in Mrs. Charles Miller, 26-krat stara mati, 55-Krat prastara mati in 8-krat pramati. Pogreb bo iz urcunovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri, v torek, ob csbO, v cerkev sv. Pavla ob 9., nato na Kalvarijo.
Frank Kobetitsch V Cleveland Cunic Dolnišnici je v soboto umrl 76 let stari Frank Kobetitsch z 18901 Ab-
J r ^	smejo biti ameriški vojaški le-
v času po drugi svetovni vojni	_T. .	,
v , i . Cz« ti- u • ziz, talci v Južnem Vietnamu dalj držala na okoh 4.5%. Vrh je do-	, . _ .	,	,
■segla julija 1958 s 7.5%, ko je gospodarski zastoj 1957-1958 dosegel svoje dno.
Pred enim letom je bilo brezposelnih povprečno na 5.2%, pa se do preteklega septembra dvignila .na 5.8%. Njena rast je postala trma, ko je avtomobilska industrija omejila svoj o-brat in ko je bila gradnja novih domov dosegla novo dno. Od tedaj se je zastoj raztegnil v skoraj vse gospodarske panoge: četrti mesec zapored je število de-
crraniziraniu oskrbe in vzdrže-' Je *>»*>«	k°‘ J» »**	1*	^-nagoško. Resnih,
' Po določilih pari- žela ne pozna od druge svetov-j stvarnih predlogov aoslej se m j končanju ne voine- Tekom januarja je šte-; bilo slišati. Zato je glavni pred-vilo brezposelnih porastlo za sednik AFL-CIO George Meany 930,000 na skupno 7.53 milijo- upravičeno ugotovil, da Bela hi-nov. Porast v zadnjih 5 mesecih je bil izredno nagel, saj znaša kar 2.23 milijona.
Število delovnih.mest padlo že četrti mesec zannred
kot 4 dni. Zato se vsaka skupina po štirih dneh dela poda na Filipine, nato pa se spet vrne v Južni Vietnam.
Južni Vietnam js zaradi povečanih in pomnoženih komunističnih napadov, ki jih podpirajo vojaške enote, došle iz Severnega Vietnama, v težavah. Vojno letalstvo, ki bi naj poinagalo zavračati rdeče napade, ni tako uspešno, kot so pričakovali, prav zaradi neurejene oskrbe in vzdrževanja letal. Ameriški vojni letalci so prišli v Južni Vietnam, da domačinom pomagajo odstraniti te težave, da se bodo mogli
ša in Kongres “doslej še nista storila nič, kar bi naj vrnilo A-meriko na delo”.
Bolj za politični učinek
Sen. E. M. Kennedy je obdol-
zemljo pri'bey Avenue, rojen v kraju Straž- lovnih mest padlo v 80,% vseh ni vrh pri Črnomlju v Sloveniji, gosrodarskih dejavnosti ZDA
WASHINGTON. D.C. — Držav- od koder h- prišel v ZDA leta jn porasti0 ie v 20%.	v ..
- 1952, moz Rose, roj. Kiimp, oce	h	hrpznncalnosti usPesneJse braniti,
m tajnik Henry Kissinger je	Kobetica Soiie Logar ! ^	bTeziPoselnof. Pričakujejo, da bo ameriškim
sinoči odletel proti Sredn emu	F	’	' ° , so place pretekli mesec porastle ,	, , . J	,	,
,	,	, .	,	, i (v Slov.), Johna, Alberta, Wil- n (.,v ■	OC(l/ .*. , , letalskim strokovnjakom uspele
vzhodu, kjer bo obiskal Jeru- v	, za 0.6% m so bile 9.6% višje kot , ,	, v ^	,	,	,
.	’	.	,	. nelrha in Ludwiga Kobetitscha ,	■ i i + -n i • + zi delo končati tekom dveh mese-
zalem, Kairo, Damask, Aman " L J ., .	, . pred enim' letom. Delovni teden
*—T\/r„„	t -------^	,	eeV) nakar se oodo vrnili do-
ZDA oskrbujejo Južni Vietnam z vsemi vojnimi po-
ter Mrs. Tibar Lorik in pokojnih je na splošno krajši> ko je bilo Franka, Matiasa in Anne, 17- tekn mesec 3 8 mili;jonov de. stari oce, 4-krat prastari lavcey le delno zapaslenih j
- Posebno pozornost vzbuja dej- žd predsednika Forda, da “se je stvo. da je število delovnih mest odpovedal gospodarskemu vod-padlo v januarju za 640,000 in da je to padanje v teku že štiri zadnje mesece. Potrošnja blaga pada dalje in to pomeni, da bo število brezposelnih še rastio.
Trgovina se mora najprej rešiti prekomernih zalog, predno bo naročila novo blago. Zaloge se
stvu dežele in da ima uničujoč strah pred inflacijo v bodočnosti”. Sen. H. Humphrey je pozival k večjergu znižanju davkov, kot ga je predložil predsednik Ford, in k povečanju zveznih izdatkov, da “se reši gospodarstvo pred potopitvijo”. Vodnik v
med tem manjšajo počasnejše repUblikancev v Senatu H. kot prejšnja leta. Načelnik pred-i Sčott je priznal, da je položaj
Krat
in Riad, pa se preko Evrope, kjer se bo sestal s sovjetskim
zunanjim ministrom Gromi- v	„ ,.
,	*	.	.	,. v oce. Pogreb bo iz Grdinovega
kom v Ženevi, z iranskim sa-	,	,	, f
t „	. ,	i -i pogrebnega zavoda na Lake
hom v Zuerichu, pa se ustavil %
.	.	.	.	tihore Blvd.	jutri	ob	9.30,	v cer-
tudi v Bonnu, Parizu m Lon- ,	TT.1J ,
j	’	..	f ,	kev sv. Vida	ob	10.,	nato	na
domi, vrnil 18.	ali	19.	febru-	rr 1	..	’
.	,	,	...	Kalvarijo,
arja domov. Ce bo ugotovi!,
da je položaj za pogajanja med Izraelom in Arabci ugodeip se: bo drugi mesec vrnil na Sred-j nji vzhod in posredoval za nov j delni sporazum med Arabci in j Izraelom. Temu naj bi sledil končni na konferenci v Ženevi ob sodelovanju Sovjetske zveze, ki naj bi p ato skupaj z ZDA jamčila zanj.
Središče Rima za pešce
V ožjem rimskem središču so še nekaj ulic zaprli za avtomobilski promet. Cona za pešce obsega zdaj dve tretjini mestnega središča. Avtomobili smejo voziti le po nekaj ulicah.
Za ukradene slike zahtevajo 4.8 milijonov
URBINO, It. — Za v vojvodski palači ukradene tri znane renesančne slike so zahtevali tatovi 4.8 milijonov dolarjev odkupnine. Vlada je ponu dila $50,000 nagrade tistemu, ki bi pomagal slike rešiti.
Župan mesta Urbino se je iz-izjavil odločno proti plačilu odkupnine.
trebščinami, od najtežjega orožja pa do najmanjših vijakov in gumbov. Isto delajo Sovjeti in Kitajci s Severnim Vietnamom.
Očitno je torej, da je treba iskati konec vojskovanja v Vietnamu v razgovorih Washingtona
z Moskvo in Pekingom, med tem j ] je. Pretekli petek je imel pa ohraniti ravnotežje sil na sa- j tem posvetovanje v Beli hiši. mili bojiščih, kajti, če rdeči en-j nato pa je v soboto odletel v krat prevladajo na bojiščih in Camp David na nadaljnje pro-zlomijo oidpor, potem Južnega uičevanje gospodarskega poloza-Vietnama ne bo nihče več reše- ja v
“slab” in da je “treba nekaj narediti”.
Vse te in druge izjave ter pozivi kažejo, da gre senatorjem bolj za politični kot za gospodarski učinek. Predstavniški dom si je kljub težavnemu gospodarskemu položaju dežele vzel 10 dni počitnic.
Milijon javnih služb Sen. Jacob K. Javits, republikanec iz New Yorka, in sen. Harrison A. Williams, demokrat iz New Jerseyja, sta pretekli četrtek predložila program javne zaposlitve enega milijona brezposelnih, ki bi stal zvezno vlado 7.8 bilijonov in seveda za toliko povečal zvezni primanjkljaj. Predsednikov tiskovni tajnik deželi. Vladni strokovnja-' Ron Nessen je dejal k temu
sednikovega gospodarskega sveta Alan Greenspan je priznal pretekli teden pred kongresnim odborom, da je treba računati na porast brezposelnosti na nekako 8.5% v naslednjih mesecih, nato pa na njeno postopno zmanjšanje.
Predsednik Ford pripravlja nove ukrepe
Tiskovni tajnik predsednika Forda Ron Nessen je dejal, da bo predsednik pedvzel nove gospodarske ukrepe, če se bo gospodarsko stanje slabšalo še da-
o
tekli teden operiran na srcu, se je pretekli četrtek vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice na svoj dom, kjer je pod zdravniško oskrbo. Želimo mu naglega okrevanja in popolnega, trdnega zdravja-Prvorojenka—
Dr. Robertu Grunesu in njegovi ženi Eleonori, roj. Grasselli, New Bergen, N.J., se je pretekli petek, 7. februarja, rodila hčerkica, prvi otrok. S tem je postala ga. Silva Grasselli, 660 Birth Drive, Euclid, Ohio, šestič stara mama. čestitamo!
Žalostna vest—
Ga. Antonija Šuštar, 20561 Lindbergh Avenue, Euclid, je dobila sporočilo, da ji je v Veliki vasi pri Moravčah v Sloveniji umri nečak Slavko Jerman. Zapustil je ženo Angelco, sinova Branka in Tomaža ter mater Angelo Jerman, roj. Grih, in druge sorodnike v Sloveniji in v ZDA.
Mraz jih ni zadržal—
Mraz in sneg nista zadržala tistih, ki so bili namenjeni na kosilo Slovenske šole pri Sv. Vidu, — obisk je bil prav lep. Kar lep obisk je bil tudi na “zimski veselici” ADZ na njenem Izletniškem središču v Leroyju.
Veselo na maškaradi Lilije—
Predpustna maškarada Lilije v Slovenskem oomu na Holmes je bila vesela kot vedno, obisk lep!
Jutri — Pust!—
Jutri je pustni torek ali kratko Pust, “vseh norcev god”, kot so nekaj rekli na Slovenskem.
val.
ki izjavljajo, da ni nobene večje
rrM
Abesinske čete se spopadle s civilisti
ADIS ABEBA, Abes. — Ko so čete prijemale Eritrejce v glavnem mestu in okoli njega v zvezi z uporom v Eritreji, se je 'en del teh uprl in je prišlo do spopadov.
Bojevanje v Eritreji, severni polavtonomni pokrajini Abesini-je, se nadaljuje, ko imajo eritrejski gverilci pod nadzorom večji del dohodov v glavno mesto pokrajine Asmaro. Število mrtvih v bojih zadnjih 10 dni je preseglo na obeh straneh 1,000, pravi uradno poročilo.
KOMUNISTI NIŠ® PROTI WRS !. CERKVI, SO LE PICT! KLERIKALIZMU"
Vremenski prerok
Večinoma jasno in mrzlo, najvišja temperatura okoli 24 F (-4 C). Danes zjutraj ob 6. je kazal toplomer v Clevelandu -6 F, doslej v letošnji zimi tod naj nižjo temperaturo. V treh dneh je padlo povprečno 6 palcev snega v mestu, na vzhodni strani pa precej več. V Kirt-landu so ga dobili kar 16 palcev, i
Tako skuša ljubljansko “Delo” 1. februarja 1975 razlagati sedanji položaj vere in Cerkve v Sloveniji v zvezi s “prepovedjo širitve” verskega tednika “Družina*’ št. 4, od 26. januarja 1975. Omenjeni sestavek “Dela” je bil objavljen na tem mestu pretekli /petek. Četudi ni posebno prepričljiv, je vendar potreben nekaj razčlenitve in pojasnila.
Uradno so objavili, da so št. 4 Družine zasegli, kolikor so jo še dobili, da ne bi “posamično mnenje” in “stran-, sko vprašanje v razpravi o tem, kako zagotoviti ustavne pravice občanom, ki pripadajo eni ali drugi verski skupnosti .. . smatrali za splošno družbeno prakso in omejevanje verske svobode”.
“Družina” je zapisala jasno, da gre za posamezno mnenje in da naj Zveza komunistov to mnenje pojasni, oziroma odkloni. Če bi bile od-
ogvome oblasti res odgovorne in poštene, bi zasegle “Ljubljanski dnevnik”, ki je to poročilo objavil, in ne “Družino”, ki ga je zavrnila, ko Zveza komunistov ni proti njemu nastopila takoj in jasno.
Če bi bilo tovarišem v Ljubljani do resnice in pravice, bi se lotili vzroka — pisanja ‘Ljubljanskega dnevnika' — ne posledic tega — komentarja v “Družini”.
Zanimiva je trditev, da so komunisti na konferenci razpravljali o tem, kako zagotoviti vernim občanom njihove ustavne pravice, ko je iz samega poročila v “Ljubljanskem dnevniku” o konferenci očitno, da je šlo za “omejevanje” ustavnih pravic vernih občanov — ti naj bi namreč ne smeli na odgovorna mesta v redni organizaciji.
“Zveza komunistov ve, da . bi bila vsaka taka politika le voda na mlin nazadnjakom,
so ponatisnili pri “Delu” iz “Ljubljanskega dnevnika” in nato nadaljujejo “Komunistom potemtakem ni mogoče očitati, da so proti cerkvi, vernikom ali religiji, pač pa so odločno proti klerikalizmu ...” — Tole je zopet čedna komunistična logika! Vsi lopovi in zločinci vedo, da to, kar delajo, ni prav, pa jih tc vendar ne zadrži pred zločini! ,
Komunisti dobro vedo, kaj hočejo in tega v praksi niso nikdar tajili. Ves čas svoje oblasti sestavljajo in dopolnjujejo “ k ar a k teristike” c vseh prebivalcih, da ne bi kdo, ki ni čisto njihov, prišel na kako odgovorno mesto. Vprašanje le je, čemu so o tem zadnjič za Bežigradom javno razpravljali in poročilo o tej razpravi objavili?
Je bila to le nerodnost o-mejenega gorečnika ali je imela objava namen “posvariti” vse verne, naj ne poza-
predlogu, da “bo prinesel nazaj inflacijo”. Opomnil je novinarje, da je predsednik Ford že predložil program javne zapo-
Iz slov. naselbin
ROCHESTER, N.Y. — Rojak Janez Grabar, 275 Summit Hill Drive, je dobil sporočilo, da je v Norsincih pri Murski Soboti umrl Joseph Panker, star 73 let, krstni boter Grabarjevih otrok, Janzeza in Kolomana v ZDA, Alojza, Marije, Angele in Leopolda v Kanadi, Antona, Vere in Štefana pa v Sloveniji.- Pokojnik je bil veren krščanski mož. K večnemu počitku so ga položili na domačem pokopališču 5. januarja 1975.
Edward Levi potrjen
WASHINGTON, D.C. - Senat je v sredo potrdil imenovanje Edwarda Levija, bivšega de-
bije, da so “karakteristike” še vedno v veljavi in dp jih sproti dopolnjujejo?
Ideološko glasilo Zveze komunistov “Komunist” je objavilo,1 da verniki katerekoli veroizpovedi ne morejo biti člani Zveze komunistov. Pošteno je, da so to javno povedali, ni pa pošteno, ne prav in ne resnično, ko “Komunist” trdi, da vsi, ki ne sodelujejo s komunisti pri “razvijanju samoupravne socialistične družbe, delujejo razdiralno in so klerikalci”!
“Delo” trdi po “Komunistu” v svojem sestavku, da so vsi dobronamerno misleči občani obsodbi takih pojavov vedno pritrjevali.
K temu moremo pripomniti le: Kaj drugega jim ni preostalo, pa naj so mislili že karkoli, če so hoteli ohraniti svoje službe in svojo — prostost. Mihajlo Miha j lov in Milovan Djilas sta za to najboljši dokaz!
slitve in da je sedaj potrebno, | kana pravne fakultetfe na Uni-
da Kongres o predsednikovih predlogih čim hitrejše ukrepa. Trezna beseda Burnsa Načelnik Federal Reserve Boarda Arthur F. Burns je pred skupnim kongresnim gospodar-
versity of Chicago, za novega pravosodnega tajnika.
Levi je nasledil W. B. Saxbe-ja, ki je bil v ponedeljek zaprisežen za poslanika ZDA v Indiji, kamor bo te dni enkrat od-
skim odborom v petek pozval i potovaL D P. Moynihan, dose-
Kongres, naj hitro zniža davke in odloži začasno Fordov energetski program, ki da je “v časih, kot so sedanji, izredno tvegan”.
Kongresnemu odboru je dejal, da “ta zastoj ne bo trajal več dolgo”, če bo Kongres podvzel potrebne ukrepe. Zvezno vlado je prijemal zaradi njenih ‘črnih’ gospodarskih napovedi. Prizna] je, da utegne gospodarstvo še nekaj mesecev drseti navzdol, da pa je vzrok za pričakovanje k obratu na boljše kasneje letos”.
Med razlogi za upanje na 'boljše čase je omenil Burns izboljšanje razmer na denarnem trgu in porast vrednostnih papirjev na borzah. Obljubil je “previdnost” Federal Reserve
danji poslanik ZDA v Indiji, se bo vrnil učit na Harvard univerzo, kjer je bil preje.
Sovjetski znanstvenik
Blagonravov umrl
MOSKVA, ZSSR. — Anato-lih Blagonravov je bil dolga leta na čelu sovjetskega vesoljskega raziskavanja in je p tem tudi penejvno javno poročal zahodnim strokovnjakom. Nekaj časa je bil sploh glavna sovjetska . zveza v pogledu raziskav vesolja s svobodnim svetom.
Zadnja leta je bilo o A. Bla-gonravovu le malo slišati. Sedaj so objavili tu, da je v starosti 80 let umrl.
bank v vodstvu denarne politike v prihodnjih mesecih.
6117 St Clair Av«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $7.00 na leto
~ SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
_____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 23 Monday, Feb. 10, 1975
Jalta in stara domovina
I.
V prvi dekadi meseca februarja t. X. poteka 30 let, zgodovinsko obdobje ene generacije, odkar se je vršila v Jalti, obmorskem kopališkem kraju na ruskem polotoku Krimu v Črnem morju ena najbolj osporavanih, kritiziranih, zaničevanih in objokovanih političnih konferenc v novejši zgodovini. Tam so se od 4. do 11. februarja sestali vodniki treh velikih sil Amerike, Anglije in Rusije, da bi sklepali o potrebnih ukrepih vojaškega, zlasti pa še političnega značaja, ki jih je terjala velika druga svetovna vojna, ki se je takrat že bližala v Evropi svojemu koncu. Njen izid ni dopuščal več nobenega dvoma: sile bivše osi Rim-Berlin so bile premagane, ostala je le še Japonska. Položaj je terjal od zmagovalcev, da se sporazumno dogovore o povojni ureditvi evropskega kontinenta, ki je ležal, s hitlerjevsko Nemčijo vred v veliki večini razbit in razrušen na tleh.
Ni bila lahka naloga to! Zavedali so se tega vsi trije, toda ameriški prezident Franklin D. Roosevelt kot britanski prvi minister Winston Churchill in sovjetski diktator Jožef Stalin. Kar so sklenili, je bilo tako odločilne važnosti za razvoj dogodkov zadnjih 30 let, da je vredno in tudi koristno o jaltski konferenci nekaj več spregovoriti. Mi bomo bolj podrobno osvetlili le tiste njene elemente, ki so prizadeli našo domovino pod Triglavom in ji določili usodo/ki jo mora še danes prenašati slovenski narod v domovini.
Zahodna zaveznika sta se na jaltsko konferenco nekoliko pripravila s predhodnimi posvetovanji na otoku Malti v Sredozemskem morju, V teku razgovorov, ki so se vrteli okrog še ne premagane Japonske in okrog noyih nemških podmornic, ki so grozile obnoviti pomorsko vojno na Atlantiku, se je sprožilo tudi vprašanje (že ponovno) o izkrcanju zavezniških sil iz Italije preko Jadranskega morja na jugoslovanskem obrežju, da bi pregnali Nemce iz Jugoslavije v Avstrijo in prodirali do Dunaja, preden pridejo tja sovjetske armade. Takrat je bil še čas, so dokazovali Angleži, a Amerikanci so jih “nadmudrili” in načrt je spet padel v vodo.
O Churchillovem vztrajnem, trdovratnem prizadevanju, da bi pridobil Amerikance za izkrcanje na jugoslovanski obali in vdor preko severo-zahodne Jugoslavije (Slovenije) v osrčje Evrope do Dunaja, smo že pisali bolj obširno (AD 159, 160, 20/21 avg. 1973), pa Titovega zadržanja nismo omenili. A zgodovinar William Hardy McNeill (America, Britain and Russia, Their Cooperation and Conflict 1941-1946, Oxford University Press 1953) izrecno piše po zanesljivih virih, da je bil Titu ta Churchillov načrt sumljiv, ker bi pomenil zasedbo dela Jugoslavije po zahodnih vojnih silah. S tem bi angleški premier zagotovil praktično izvršitev svojega dogovora s Stalinom oktobra 1944 v Moskvi o interesni sferi Anglije in Rusije v Jugoslaviji v razmerju 50:50. Komunist Broz se je taki rešitvi uprl, ker bi to pomenilo propast njegovega načrta za komunizacijo Jugoslavije. Komunisti so odločno nasprotovali, da bi zahodna vojska pregnala Nemce iz zahodnega dela Jugoslavije in ljudstvo osvobodila strahotne, teroristične okupacije mnogo mesecev pred kancem vojne in prihranila narodu o-gromno trpljenja in smrti. Kako to spraviti v sklad s trditvijo, da so se komunisti borili za svobodo naroda, ne pa za oblast nad njim? Zanimivo vprašanje, ali ne?
Churchilla ni Titova odklonitev vojaške intervencije zapadnih -zaveznikov na jugoslovanskih tleh novembra f944 nič manj prizadela kot poznejša ameriška zahteva na Malti, n M se pet divizij premesti z italijanskega bojišča na zahodno fronto v Franciji (namesto da bi jih porabili za operacije proti Dunaju). Vendar se stari državnik še ni dal ugnati. Na prvi plenarni seji jaltske konference je še enkrat poskusil zaobrniti tok vojaških oepracij s predlogom o izkrcanju v Jugoslaviji, a ko je ta načrt.tudi Stalin odklonil, se je končno vdal (McNeill v citirani knjigi, str. 537*).
Tako je šele Jalta dokončno pokopala in zapečatila pričakovanje Slovencev, da jih bo osvobodila vojska zahodnih zaveznikov in da bodo na svojem osvobojenem ozemlju pozdravili in sprejeli bratsko poljsko armado generala An-dersa, ki je v tem pohodu proti osrčju Evrope videla srčno 'zaželeno pot proti svoji domovini.	/
Glavna vsebina jaltske konference je obsegala naslednje točke razgovorov:
a)	vojaške akcije proti Japonski in njih uspešen konec z rusko pomočjo; to je bilo za Roosevelta glavno vprašanje konference;.
b)	sklepne vojaške akcije in povojna zavezniška politika proti Nemčiji, vključno vprašanje o sodelovanju Francije;
c)	vrsta problemov v zvezi z ustanovitvijo Združenih narodov;
č) ureditev Evrope po vojni s koordiniranim sodelovanjem vseh treh zmagovitih sil;
d)	vprašanje Poljske.
Vsako teh vprašanj je prišlo v razpravo najprej na se-j škem okolju.
treh pen era In ih štahnv t-nliFnr i^ Kiln r\rr\hlAmr\,,	dajanju narodno zavesti in v o-
hranjanju življenja slovenskih narodnih srenj na Ameriškem. Čimbolj se bomo povezavah
In tu je jedro v
•	---- . p- .	j ^	i	T A £../£/ A L* T V_/ XltAILZl W I X l CA, OW— •
jah treh generalnih štabov, kolikor je bilo problemov vojaške narave, dočim so politična vprašanja obravnavali trije zunanji ministri s svojimi pomočniki in stavili predloge na plenarnih sejah. Teh so se udeleževali poleg treh šefov	^
vlad zunanji ministri in šefi generalštabov s svojimi sode- jin delovali v skupnosti za skup lavci. Vsi ti so bili na razpolago velikim trem za pojasnila |nost v naporih dati predvsem med glavno debato.	! nekaj našim mlajšim, tem več
Razen uradnih sestankov na plenarnih sejah so se vo-! upanja in zagotovila bomo ime-ditelji sestajali zasebno za razgovore “med štirimi očmi”,! V da bomo še narodno živeli zvečer pa so se zbirali na slavnostnih večerjah, kjer so si kot slovenske skupnosti na tu-sledile razne govorance in napivanja. Zgodovinarji vedo ■izpovedati, da je bil zlasti Roosevelt zelo utrujen od napor-1 čimbolj se bomo njujorški nih sej, bil je očitno pri zelo slabem zdravju in je vztrajno srenjčani povezavah med seboj, pritiskal, naj se konferenca neha, čeprav sta bila Stalin in tem lePše bo naše nasledn.ie Churchill mnenja, da je še več stvari treba rešiti, predno . praznično leto. Glejmo na lep in se sklene.	"	bogat nastop ob tej priliki.
(Konec sledi)	zdi se mi> da Siem svojo služ-
L. P. ! bo srenjskega “jokanja” in skup I vabljenja že precej opravil. Zdi
....se mij da srenja že ,kar sama
"■ skup gre in, zaseda "cerkvico sv.
BESEDA IZ NARODA
Srenja ss p®¥aznj@ m “Zvonarji55 ji M§ peli =
NEV/ YORK, N.Y. — Hitro se odmikajo dnevi od tretje januarske nedelje, ko smo imeli j prosvetno uro v srenj skem sre-J dišču njujorških Slovencev na j Osmi pri Sv. Cirilu. In močno se že nagibamo v čas tretje februarske nedelje, ko bo spet srenjsko srečanje in ko bodo so-| sedni bratje in sestre spet med nami in člani “Zvona” nam bodo spet peli.
Zadnji sestavek iz njujorške srenje, ki sem ga “poslal v svet” — tako pravijo drugi — sem naslovil na upanja polno trditev: Dobro smo končali in dobro začeli, pa vendar . .. Opisal sem, , kako je srenja kazala živost v zadnjih tednih preteklega leta in isto pokazala tudi v začetnih dnevih novega leta. iBesedici “pa vendar' sem dodal vprašujoč se, ali bomo to živost trdno držali še naprej v naši
njujorški slovenski srenji.
( •
Srenjsko poročilo sem pisal v sobotnem popoldnevu. Oblačen je bil. Vremenski možic je trobil napoved snežnega dneva za drugi dan, za naš srenj skl dan.' ■ Zaskrbelo me je. V tej skrbi sem pisal in poslušal arijo-pesem Ridi Paglaccio ... Smej se. In drugi dan sem se.trpko smejal, ko sem spoznal,, kako se včasih kdo potrudi z vso močjo svoje inteligence in domišljije, da 'oi osmešil resnico. Ob takih primerih se smešnest prelevi v komedijo tragike. Takšno smeš-nost in tragiko kar češče doživi naš njujorški vremenski možic. Tako tretje-januarska nedelja, nedelja združevanja in poveza-vanja naše srenje ni bila snežna, ampak kar lepa, vremensko m srenjsko.
Cerkvico smo zares lepo posedli,
dobri potici, da jih je naša kuharica lahko dala na mize. Marija je namreč zmeraj v kuhinji in . pripravi tudi kislo zelje, da je potem med srenjčankami polno ugibanja, kako ga le to kuha1, da je zmeraj tako dobro. Vsaka dobra kuharica in vsak dober, kuhar ima nekaj svojih kuhar-j skih skrivnostnih “trikov”. Ne j “trikov”, ker kuharski “ciriba - i ciriba” ni nobena laž in nobena j potegavščina, ampak umetnost j in svojevrstna znanost in znanje. Dodatno jed je tokrat pripravila ga. Antonija Babnikova. Bil je dober, pravi domači ri-
Cirila vsako nedeljo in polni dvorano ob vsaki prosvetni uri.
In tako sem tega še bolj gotov za tretjo februarsko nedeljo, to je 16. februarja, ko bodo k nam spet prišli Zvonove! s svojimi družinskimi člani in prijatelji. Vem, tesno bo na to nedeljo na Osmi, bo pa živo in veselo, ker nam bodo sosednji fantje spet zapeli, kot da so nas prišli dramit s svojo milo in drago podoknico, ko bodo v naš srenj ski dan doneli odmevi slovenskih melodij pesmi in besede ...
Tone Osovnik
Swdo lit© 1171
EUCLID, O. — Še vedno imam lepe spomine na Sveto leto 1950. . Takrat sem bivala v Capua ta-čet. Prav primerno za predpust-1 borišču v Južni Italiji, oi čas.	j že proti koncu leta 1950 mi je
Osebno sem zmeraj vesel, ko | ga. Frieda Ehrlich iz Žabnic na ugledam novo potezo v našem : Koroškem pisala in sporočila, pravem srenjskem obrazu. Va-1 da je njena hčg^ka Valerija pobiti med nas vsakega njujorške-: rečena, da živi z možem in tre-ga Slovenca, ki ga srečaš, je m otroci v Rimu in da naj jo za
dolžnost slehernega od, nas. In prav zdaj, ko smo v letu pred pomembno življenjsko obletni-
Božič obiščem.
Tako sem se res večno mesto Rim
napotila v in božične
co naše njujorške srenje, bi mo-j praznike 1950 preživela tam. ral od nas pomagati v povezo-! štirinajst dni sem ostala pri mo-vanju. Tako povezani bomo 1 ji ljubeznivi gostiteljici ge. Va-morda prihodnje leto spoznali, j ieriji, si ogledovala cerkve in u-da je Slovencev na Njujorškem j metnine tega z g o d o v inskega še veliko.	; mesta.
Januarska prosvetna ura jel K polnočnici smo šli v lepo bila posvečena mladini. Torej! cerkev Srca Jezusovega. Bila je novo mlado leto smo začeli z -ako zasedena, da smo ves čas mladino, z mladimi silami v stah- Opolnoči se je odprl taber-glavnem. V besedi so nastopili | nakelj, kjer je ves ožarjen v Marylin in Katica Nikolič, Ma-! svetlobi ležal na slami Jezušček. rylin Gril, Pucevi štirje fantiči, !Ta polnočnica v Svetem letu Helenca in Joško Klezin, Marjanca in Peter Jenko ter Lucija J elsevar.
Vsi smo bili izredno veseli, ko smo pod vodstvom organista1 Franja Kostanj skega slišali naš mladi pevski, zborček, ki so se
\	Se	\ ^	V
■ Z Sl_<
Pomlad v januarju

» VEIUI.JE;
u_____	; Prekmurju, ki ima še danes ži-
Letošnja zima je izredno mila.1 vih 20 duhovnikov. To je na šte-
vilo prebivalstva naj večje število živih duhovnikov v kaki župniji mariborske škofije.
Rifniške najdbe
Zgodovinsko najdišče pri Št.
Tako so ponekod v januarju na sončnih bregeh v zavetju cvetele trobentice, zvončki in teloh.
Ob slovenski obali so iskali sonca domači in tuji gostje, ko je v zavetrnih legah cvetel mand-v Ijevec in drugo zgodnje drevje J Juriju prihaja v ospredje zani-že v januarju.	| manj a pri mednarodnih arheo-
Pomlad je prišla ponekod že v. logih. V Št. Juriju bo letos maja januarju, pa budila pri tem mednarodni arheološki kongres, strah, da ne bi nenadni mrzli Pričakujejo okoli sto domačih val uničil prezgodnjega cvetja, in tujih arheologov.
----	i Izkopavanja na Rifniku so se
Možje iz Zahomca I začela že • pred prvo svetovno Vsa Koroška se je pretekli me- vojno. Zadnje čase so odkrili iz-sec veselila nad uspehi svojih redno dragocene najdbe. Grobi-smučarskih skakal cev Karla, šča z žarami segajo v 8. ali 9. Schnabla, Hansa Milloniga in stoletje pred Kr. Najmlajši nov-Hansa Wallnerja, ko so se vrnili se§ai° v 6. stoletje, v svojo domačo vas Zahomec v!
Ziljski dolini.
Nemške narodne nestrpneže je pri tem sprejemu razdražilo, da je predsednik Športnega kluba Zahomec dr. Janko Wiegele
Slovensko morje
Strokovnj aki so ugotovili, da je Jadransko morje, onesnaženo predvsem zato, ker se vanj steka pretežni del odpadnih vod
Slovencem po slovensko. Jezo so ^adiansbe industrije in le ne je prišel čestitat ‘našim fantom’, zna^en deI takšnih vod jugoslo pozdravil po slovensko. Jezo so morali zadrževati, da ne bi napravili javnega škandala na praznični dan velikega športnega uspeha. Vsi trije smučarski skakači, ki so dosegli zmage, so namreč Slovenci, kar koroškim Nemcem ni všeč, ker svojim slovenskim sodeželanom ne privoščijo ne uspehov ne časti.
Požar upepelil opekarno
Daleč po ptujski okolici se je 25. januarja videl požar, ki je nastal v-opekarni Žabjak in u-ničil proizvodno dvorano. Gasilci so naglo prihiteli z vseh strani, toda ostrešji nad sušilnico in opekarniško pečjo sta bili v trenutku v ognju, ko sta zaradi stalne rabe močno osušeni.
Gasilo je 35 enot s skupno 300
ki jim je uspelo omejiti i grada bo na Koroškem le prišle
OinP 'zcLrarl	V J	^
1950 mi je ostala v najlepšem spominu.
Naj lepše jaslice sem videla v Trstu pri novi cerkvi sv. Antona. Bile so ročno izdelane na Tirolskem. Najbolj revne in i skromne jaslice, kar sem jih sami zbrali menda na pobudo kda;! videla> Pa 50 bde postav-Marinke Ravnikar-Zupančiče-11iene kar na cementnih tleh pri ve. Kar dobro so zapeli. V veči-1 vratih cerkve v Adelaide v Av-
j straliji, kamor sem se pred ne-
našo srenjsko dvoranico •
nrd fwWiir, c,	1 m tlstl> kl 30 nastopih v prej-' .	- -	t-- -------i— —
napolnili "ker tak' 1 3 i' Šnji ~	slovenski farni šo- i ka;* letl Podala na obisk k svoje-
L™ ‘	J V1 M“k° m Je topil s svo-ru “to To me je res upalo-
srenjski skup se izvrši pri po-L- ,	v	„
gonjenih mizah, ki jih zmeraj J™ ton, se Vinko Burgar ml. ^
izredno posrečen poskus, pri ka-.
nv .terem se ni ustaviti, ampak ga ! lim° za sv' očeta, za spokoritev je treba razvijati naprej. Kajti .; i'’udl.’ za sPravo'z Bogom in med
vsakdo, ki se razgleduje v srenj-sko rast, lahko ugotovi, da se
pripravi delovna Babnikova družina.
V zadnjih mesecih je zmeraj bolj opazno, da se naša njujor-
stilo.
Zopet smo v Svetem letu. Moža sv! očeta, za

k.,	o v < OXVLct'dl, J
prav, pa hkrati edina stvar, ki de sile, ki so še v razvoju. Srenj-nas vodi se naprej v živo živ-1 ske mladine imamo 'zaenkrat
Ijenje njujorške slovenske srenje!
Od srenj skega nedeljskega skupa do drugega skupa opazujem, kako se bolj in bolj kaže pravi obraz njujorške slovenske srenje. Od starejšega rodu naseljencev imamo kar stalne obiske od naših ljudi, kot-so: Frank Vojska, Angela Čolnar, Mary Lenarčič, Tončka in Dolores Krek, Ježe Škrabe in zdaj se nam je pridružila še družina Kovac-Kupnik. Tako je ob januarskem srenjskem skupu prišel spet med nas Stanko Rupnik s svojo družino in svojo taščo Rozo Kovač, ki je ena poznanih naših slamnikaric, doma iz Domžal in je teta našega srenjčana Emila Ručigaja. Tokrat- je naša srenjičanka Roza Kovač celo prinesla dve lepi m
kar precej. Tudi ob tem obletnem času glejmo nanjo z vso skrbjo in jo vključujmo v polno življenje, čim doraste zanj!
Primerno je bilo, da je med to mladino nastopil naš novi nju-1 jorški srenjčan, clevelandski rojak, univerzitetni profesor
seboj. Vsem tistim rojakom in rojakinjam, ki bodo letos, ko je zopet Sveto leto, poromali v Rim, pa iskreno želim mnogo vsega lepega in svetega!
Ameriški Domovini in vsem. ki se z njo trudijo, pa ves božji blagoslov!
Marija Posovec
ljudmi,
požar na obe zgradbi, ki ju je prvi objel ogenj. Eden od gasilcev se je smrtno ponesrečil, ko je s prijatelji hitel na kraj požara.
Požar je napravil veliko škodo in prizadel celotni delovni kolektiv opekarne, saj je uničil novo proizvodno dvorano zidne opeke in ostrešje nad staro.
življenje dražje za 25.8%
Po podatkih v ljubljanskem listu ‘Delo'’ se je življenje v Sloveniji tekom lanskega leta podražilo za 25.8%. Samo v preteklem decembru so se zaradi podražitve olja in slakorja cene na drobno povečale za 2.6%.
Vse cene na drobno so povprečno porastle za 29.8% v Sloveniji, nekaj več kot v ostali Jugoslaviji. Najbolj so se podražila umetno gnojila in škropiva — za 77.9%:, sledijo higienske potrebščine s 63.9%, nato gradbeni material za 59.9 % .
Y Sloveniji 45 novomašnikov
vanske industrije.
Vodo ogroža predvsem kemična in petrokemična industrija in črna metalurgija. Jadran je eno izmed najbolj ogroženih morij. Treba ga bo zaščititi na mednarodni zasnovi.
Naše žičnice
Žičnice postaj gj o novo prevozno sredstvo. Približno 150,000 Slovencev se smuča. Upravljal-ci žičnic letos obljubljajo boljšo urejenost žičnic in smučišč, enako pa tudi cest, prevozov in no-čišč. Cene na žičnicah naj se vsaj v večini primerov ne bi dVignile.
Na Koroškem le ugotavljanje manjšine
Kljub protest om koroških Slovencev, Ljubljane in Beo
kot vse kaže, do posebnega štet ja, ki naj “ugotovi slovenski narodno manjšino”.
Do tega zaključka so prišli o pazovalci razvoja v Avstriji n; temelju izjav koroškega dežel nega glavarja Wagnerja in vod nikov ljudske in svobodnjaški stranke.
Ravne na Koroškem staro železarsko središče
Začetki železarske industrij« segajo na Ravnah že 350 let nazaj. Današnja kvaliteta ravenj skega jekla ima odprta vrata \ vse svetovno znane tovarne, k: potrebujejo najkvalitetnejši material.
Danes izdelujejo v tovarni izredno pisane izdelke: valjam profile, kovano paličasto jeklo odkovke, jeklene ulitke, vzmeti vlečno, luščeno in brušeno jeklo, industrijske nože in razns orodj a.
Boj proti alkoholizmu
V hotelu ‘Transturist’ v Škof-
V Sloveniji je bilo letos po-; ji Loki se je vršil seminar o
Dom povišal gornjo mejo zvezne zadolžitve
, WASHINGTON, D.C. — Pred-
. ----- dr. j stavniški dom je izglasoval za-
Nielson (Sesek). Po svojis oseb- j konski predlog, ki povišuje gor-nih skušnjah — kot študent in nj° uiejo dovoljene zvezne za-šolnik — je nam, starejšim in dolžitve za 36 bilijonov na skup-; težo omaga
našim mladim, povedal, kolike no 531 bilijonov dolarjev. Odo-je vreden dober študent. S svo- britev je-začasna in naj bi. vejo slovensko govorico, ko že 29^1» do 30. junija 1975. let predava rfe univerzah samo' Sličen predlog je pred Sena-v angieščini, pa je nam, sta- tom in pričakujejo, da ga bo ta rejšim in mladim srenjčanom, * odobril prihodnji teden, dokazal tole: V ameriškem sve-! Sedanja meja'zadolžitve 495 tu ga ni prav nič oviralo, ker so bilijonov bo, kot trdijo, doseže-ga starši naučili slovensko in na sredi februarja in bi vlada nekaj let osnovne! slovenske ka- brez nove meje ne bila več spo-toliške šole,'da ne bi uspel oseb- sofcna najeti posojil za kritje no v čisto ameriškem-angle- svojega rednega poslovanja.
svečenih doslej 45 diakonov in bodo torej imeli 45 -novomašni-kov. Toliko število mladih ljudi, ki se hočejo posvetiti popolnoma Bogu, je dobro znamenje za vernost v Sloveniji.
Posvetitev Bogu je težavna in poma premagovanj povsod, prav posebno pa še v komunističnih državah, kjer uporabljajo oblastniki najrazličnejša sredstva da bi mlade ljudi odtegnili oltarju. Ni čudnega ni, če kdo pod in gre na lažjo
manj s trnjem porastlo in kejšo pot.
glad-
Ncvi mariborski prošt
Stolni kanonik Jožef Smej je postal prošt mariborskega stolnega kapitlja. Na to mesto ga je imenoval škof Držečnik 6. januarja, 13. januarja pa ga je u-mestil.
Novi prošt je bil rojen 15. .februarja 1922 v župniji Bogojina \
koholizmu. Največ poslušalce je bilo iz vrst socialnih delav cev, medicinskih sester in zdrav nikov. Poleg predavanj o alke holizmu so slišali tudi nekaj tabletomani]i in zasužnjenosl cigaretam.
i ■; % jj
Vrtojba — nov mejni preho«
Tu bodo začeli graditi no’ mednarodni mejni prehod. Po stal oo stičišče jugoslovanskeg; in italijanskega cestnega omrež ja. Poleg tega bodo gradili veli ke terminale (končne postaje za tovorni promet.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenili poslušajte v Clevelandu in oko lici' Slovensko radijsko uro “Pe srni in melodije iz lepe Sloveni je” vsak večer od ponedeljka dc petka na postaji WXEN-FM nc 10S.5 MC, katero vodita dr. Milan in. ga. Barbara Pavlovčič.
A. 2.:
SPOMINI z mim DOMOVINE
id jaiiiiarja le puiarp
XVII.
‘Slovenski narod je na nesrečo imel v vseh najusodnejših dneh svoje zgodovine voditelje, ki niso bili realisti. Z naivnim Poštenjem se v politiki in diplomaciji ne pride nikamor. Goethe, ki ni bil samo pesnik, ampak tudi politik, je rekel: “Poli-tisches Lied ein garstiges Lied” (politična pesem gnusna pesem). Dr. Janez Ev. Krek, ki je ‘ves.narod navdušil za Jugoslavijo in v delu za njo omagal, bi mi razočaran, ko bi bil doživel Veliko Srbijo; škof Jeglič je rekel, da ga skrbi, kako bo dajal °dgovor o svojem političnem delu. V prvo slovensko vlado po Prvi vojni so povabili viteza Pogačnika zato, ker je bil vitez, in dr. Žolgerja zato, ker je bi mi-rdster v propadli Avstriji, kar je oboje slabo vplivalo na za-Veznike; dr. Tavčar, ki je bil Poverjenik za prehrano, je ob Poročilu, da Italijani zasedajo ‘-(ovenijo, vzkliknil:	“Oni so
naši zavezniki!” Isto se je godilo med vojno. Vsi domobranci so vedeli; da Angleži nosijo z letali Partizanom orožje, municij o. razstrelivo, uniforme in druge potrebščine, njihovo vodstvo je pa lagalo: “Oni so naši zavezni-b mi vzdržujemo z njimi red-ne zveze.”
Že dr. Ivan Šušteršič je izgu-kil igro, ker je vse stavil na rmmške karte (kakor bi rekel pok, g. Trunk); enako tudi ge-rmral Rupnik. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto', so rekli Stari Grki.
Ker nočem nikomur delati rivice, rad priznam, da. smo imeli Slovenci tudi nekaj sveten izjem. Dr. Anton Korošec je h. državnik in diplomat, na ka-^erega smo lahko ponosni, a ga (o Nikola Pašič z zvijačo poslal v Pariz, od koder se ni mogel Pravočasno vrniti k zaključku Razgovorov o ustanovitvi Jugo-^avije. Njegov naslednik dr, ulovec bi se bil brez dvoma iz-azal za neustrašenega voditelja smvenskega naroda, pa ga je jmmška bomba ubila, ko bi ga iti najbolj potrebovali. Tako Sm° ostali Slovenci doma brez goljenega voditelja. Dr. Mihe ^ reka sem poznal kot srčno do-j5e§a človeka in poštenjaka. r zastopnik slovenskega na-a v tujini med vojno je pra-ocasno obveščal vodstvo v do-0vmi in dajal navodila, ki jih j. Sodstvo ni hotelo slišati in Povedati narodu. Kaj vse je
Ob šestih popoldne je iia sestanku zastopnikov občin poročal g. dr. V. Meršol, da je tudi 1. zbor prejel povelje, naj se pripravimo na vrnitev. Na prošnjo g. dr. Meršola sta intervenirala pri komandantu majorja Barry in Johnson in dosegla, da lahko gre domov, kdor hoče, kdor noče, pa lahko ostane tu.
1. VI. — Na sestanku je govoril dr. Edvard Vračko. S solzami v očeh je priznal, da so bili domobranci izdani. Nek Srb, ki je pri Radovljici ušel, ko so jih partizani giwli, zvezane z žico, 1Uo v Ameriki ko m Ju_ je poročal, da so partizani urno-1 rili kakih 200 Srbov in da Angleži pošiljajo domobrance čez Pliberk in Jesenice v Jugoslavijo.
MILWAUKEE, Wis. — Ljubljanski časopis poroča, da so Jugoslovani v Ameriki dosegli velike uspehe s pametjo, talentom, največ pa z mišicami. Jugoslo-; vani so prihajali v Ameriko že j v času prvega ekonomskega mi-seljevanja. Največ naših ljudi se je naselilo okoli Clevelanda, New Yorka, Pittsburgha, Chicaga, Milwaukeeja in Los Angelesa. Po ameriški statistiki živi v ZDA skoraj pol milijona Američanov jugoslovanskega rodu. Med nje štejejo prvo in drugo generacijo. Po vojni se je nase-
Zlatku Balokoviču, Zinki Kun-2 VI. — Obšel sem sedem | cevi in o Lojzetu Adamiču. Ne mesnic v mestu in končno dobil omenja pa škofa Barage. To so nekaj mesa na karte; drugod soj bili najbolj slavni jugoslovan-rekli, da ne dajo nanje nič več.; sbi priseljenci Popoldne smo vsi moški čisti-
goslpvanov.
Nadalje poroča o naših velikih ljudeh: o Mihajlu Pupinu,
Nikoli Tesli, Ivanu Meštrovicu,	1"““” “T’e‘ “•
u„,„l„„iS„ Vivui N„U. r« zavestno reci: Seda] bom u-
stvar j al slovensko! To so poudarjali
Hrvatje, nikdar ne poudarjajo svojega srbstva in hrvatstva tako očitno in pogostoma, kot delamo to Slovenci, posebno v tujini. Biti Slovenec! Kaj se to pravi, biti Slovenec? Mene vedno moti poudarjanje slovenstva. Zame je slovenstvo v človeku samem, ne toliko v zunanjosti. V človeku samem in ne v okolju, v katerem živi, ki mu narekuje določene oblike in določeno izpovedovanje. Menim, da je povsod, posebno pri umetnosti, poudarjanje pretirano. Nemci ne bodo nikdar tako poudarjali: To je nemško! Pri nas pa stalno iščemo ta poudai’ek. Zame je že samo po sebi razumljivo, da se boš razlikoval od druge narodnosti v svojem delu. Že samo to, da bivaš s tem narodom, v tem okolju in v tej pokrajini, ti daje določene oblike in barve. Ne mo-
storii
za nas begunce, ne bomo
Irin i	ne uomo
Sa,r a 'NLoli zvedeli, ker ni pipa, S^0rranov- Komunistični pro-
, Sandi žal ni bil kos. Ko bi 1 Angleži
ftiodre
slove
poslušali njegove nasvete in svarila, bi bil
AncpnS^ nar°d sedaj svoboden,
zrna 21 pa ne bi bili P°stali iz Sovalcev največji poraženci.
n ^aWečjo krivico bi pa delal Verskemu voditelju ško-n Gregoriju Rožmanu, če bi ga PKšteval med nerealiste. On so 'le ,!?re^ Veliko nočjo 1945, ko bru^ mislili, da je naša , aga že v žepu, pismeno na-
hvalil
Vv p generalu Rupniku za vo-cIq1 5 ^ ^zrazii bojazen, da je pot zmage še dolga in trnjeva.
li travnik, kjer so prej taborili domobranci, navlake.
Odhod 220 civilistov, ki so se prostovoljno javili za povr? ~ domov, je odložen; med te jih je več kot 100 skesalo. L. še skupine bo šel samo . ' kmet iz Žirovskega vrha.
3.	VI. — Z drugimi povratniki je .res odšel domov naš kmet, s konjem in vozom. Z njim tudi štirje drugi rojaki, ki so delali že po dve ali štiri leta na Koroškem, pa niso prej prišli v taborišče.
4.	VI. — Opoldne se je pripeljal z velikim spremstvom komandant 8. armade, feldmaršal Aleksander. G. dr. Meršolu je obljubil, da ne bo nihče več prisiljen vrniti se v domovino.
5.	VI. — Že ob štirih zjutraj je bilo' vse živahno v taborišču zaradi novice, da bodo Angleži zasedli Slovenijo in da oborožu-jejo domobrance na Ljubelju. Tudi naj večji lahkoverneži so na novico kmalu pozabili.
6' VI. — Razen driske so začele ljudi skrbeti uši. Tudi hrane je začelo primanjkovati. Begunci so po večini pojedli svoje rezerve, dobi se pa malo:	po
300 gr. kruha na dan, drugega pa skoraj nič.
7.	VI. — Vodstvo taborišča je naročilo vsem skupinam, naj popišejo vse člane, njih izobrazbo, delovno sposobnost, pa tudi vse vozove in bieikle.
8.	VI. —1 Izšel je poziv, naj vsak odda nemške marke in italijanske lire. (Ne spominjam se, da bi kdaj dobili to nazaj ali zamenjano.)
9.	VI. — Prvi mesec je minil, odkar smo odšli iz Kranja. Veliko smo pretrpeli, pa se ne kesamo.
10.	VI. — Govori se, da bomo morali oddati vse fcgjige: vole, vozove in baje tudi bieikle.
Zvečer je govoril dr. Erpič o svojem obisku v Kranju. Vsi smo ga poslušali in — molčali.
29. v
smeli
kd siheli
Govore, da'bomo mi vzeti s seboj vozove, vpre-cikle in sploh vse, kar ima °' mec(tem ko so domobranci
Vzeti samo nahrbtnike.
im
30. v.
Karte za .hrano še
bn'^u0’ t0<^a trSovci se vedno J ^nijo, dajati nanje.
0.J b ^ ■ Praznik Sv. Rešnje-Mi p elesa- Po maši se je kot v S." raznesla vest, da Angleži Zllo domobrance v Slovenijo, 8(pr bb Partizani mučijo in do in 'i Pomore' General Krener če,Sk0raJ Vsi dr(lSi častniki so j no^ izginili. V taborišču vla-splošen obup. Mi te novice
mogli verieti- a so jo idili neki gospodje, ki so pri-lz Celovca.
11. VI.
ki si niso priborili slave s prodornostjo svojega uma in talenta le v Ameriki, eroveč po vsem svetu. Velika v 'Rana naših ljudi se je morala "snesti na svoje mišice. Naše di cenij o v Ameriki kot mar-Jve delavce. Nekateri prevzamejo tudi po dve deli, da bi več zaslužili in se čimpreje vrnili v domovino. Varčujejo, sanjarijo in se pripravljajo na vrnitev v domovino, toda sanje se redko komu izpolnijo.
Pokojni akademski slikar Stane Kregar je pred smrtjo dejal, da drugi narodi, npr. Srbi in
politično, ampak je tudi turistično središče ZDA. Lani se je v mestu mudilo 18 milijonov turistov in ga obogatilo za dodatnih 700 milijonov dolarjev. V tem mestu sta bili lansko leto na ustnicah meščanov samo dve besedi:	“Inflacija in Water-
gate”. Ti dve. besedi sta odmevali tudi na TV in v časopisih. 'Pri optimistih inflacija in recesija nista bili tako črno zapisani kot pri črnogledih ekonomistih, ki 'so trdili, da smo že v depresiji. V Ameriki je danes zaposlenih še okrog 84 milijonov ljudi, dočim je nezaposlenih okoli 7 milijonov. K sreči imajo nezaposleni za gotovo dobo denarno podporo.
Kamorkoli grem, na športne ali kulturne prireditve, so dvorane polne in razprodane. V restavracijah, predno prideš de vzame najmanj pol ure
Veliko vprašanje bo ostalo, in (prvih dneh novega leta oprostil vprašanje je, zakaj? Zakaj se ; in izbrisal vse kazni Kalmbachu, je vsa ta afera pripetila? Vsaj Magruderju in Johnu Deanu. V druga vprašanja so bila izčrpno; Evropi študirajo rimsko pravo, pojasnjena že pri izpraševanju [ v Ameriki pa angleško pravo.
mize, ti
čakanja. V Floridi že par let ni slikarji — Vesnani,! bilo toliko turistov kot letos? Gaspari, Birola; ti so imeli v Pred par dnevi mi je neki rojak programu slovensko slikarstvo, razlagal, kaj je recesija in kaj Dejansko pa so ustvarjali slo- je depresija? Recesija je, če moj vensko slikarstvo tisti, ki so ho- sosed nima dela, depresija pa je, teli evropsko slikarstvo, ki so če jaz nimam dela. Trdil je tu-hoteli doseči evropsko višino — di, da so republikanci boljši goto so bili: Jakopič, Jama, Gro-j spodarji kot demokratje. har in še nekaj drugih. Nam je j Republikanci svetujejo Iju-že prirojeno, da Slovenec Slo-j dem: “Če zaslužiš na teden 100
venca hvali, in če nas nihče ne hvali, se hvalimo sami. Samo velika dela naših umskih in tal« lentiranih ljudi bodo dvignila naš ugled in spoštovanje v A-meriki in v svetu.'
Glavno mesto Amerike je Washington, D.C., ki pa ni samo
NASTOPILE SO ZAPREKE — Vse je kazalo, da bo odsto-pivšega pravosodnega tajnika W. Saxbeja (na desni) nasledil predsednik čikaške univerze E. H. Levi, pa se je ,nenadno oglasila močna opozicija. Sazbe pojde za poslanika ZDA v Indijo.
dolarjev, potroši samo 90 dolarjev in 10 jih prihrani za deževne dneve; - Demokratje pravijo: Če ti je premalo 100 dolarjev.na teden, pridi k nam, pa ti bomo posodili, kolikor potrebuješ. In nič ne skrbi, če ti ne boš mogel vrniti; bo pa vrnil tvoj sin! In še nekaj, če predsednik Ford s svojimi ekonomisti napravi načrt za reševanje ekonomske kri-^e in ga predloži Kongresu, se takoj najdejo gotovi senatorji s svojimi ekonomisti, ki predsednikov predlog in načrt raztrgajo. Ker imajo demokratje o-gromno večino v Kongresu, z lahkoto tudi onemogočijo, da bi predlog prodrl v Kongresu.
Zanimivd je, da demokratje v Kongresu do zdaj še .niso izdelali svojega načrta za rešitev a-rneriške gospodarske krize. U-pajmo, da bosta predsednik Ford in Kongres v novem letu imela boljše prijateljske odnose in da bi v slogi reševala ameriško gospodarsko krizo.
*
Beseda “Watergate” je bila že tolikokrat izgovorjena, napisana, obsojena in analizirana, pa izgleda, da ne bo še končana.
prič in obtoženih v Kongresu ter kasneje na sodišču. Iz teh razprav vemo, kateri so bili obtoženi, kaj, kje, kako in kdaj so to storili. Toda ne vemo, zakaj? Nihče ni bil ubit, niti en cent niso izmaknili državnega denarja in Nixon je imel oblast in moč, nikjer enake na svetu. Zakaj Nixon ni takoj javil svoje sodelavce državnemu pravd-ništvu, ko je zvedel za ta'protizakonita dejanja? Zakaj? Nihče ne ve odgovora, verjetno tudi bivši predsednik R. Nixon ne. toda “Watergate” je bil vzrok, da je 9. avgusta predsednik R. Nixon kot prvi ameriški predsednik odstopil.
Še isti dan opoldne je v Beli hiši prisegel novi, 38. predsednik Amerike Gerald Ford! Te-
brezpogojno pomilostil bivšega predsednika R. Nixona in vsem vojnim ubežnikom ponudil pogojno amnestijo! Imenoval je bivšega newyorškega guvernerja Nelsona A. Rockefellerja za podpredsednika, katerega je Senat potrdil šele po treh mesecih. Med tem je R. Nixon težko obolel. Predsednik Ford ga je ob priliki volilne agitacije v Kaliforniji obiskal ■ v bolnišnici in zato so ga nekateri liberalni elementi kritizirali. V novembrskih volitvah so demokratski kandidati z ogromno večino zmagali Zdaj čakamo, da bodo svoje obljube izpolnili. Zadnji dan v letu so bili na sodišču Haldeman, Ehrlichman, Mitchell in Mar-dian zelo razočarani, ko so zvedeli, da jih je porota spoznala za krive obtoženih dejanj. Sedaj čakajo na obsodbo. Nato bo-do napravili priziv na višje sodišče, kar bo vzelo par let.
Ko je lansko leto ob priliki volilne borbe v Kaliforniji predsednik Ford obiskal težko bolnega R. Nixona, so se nekateri brezsrčni liberalni ljudje obregnili ob ta obisk češ, kaj obisku je kriminalca. Ko je bil lanski december šef demokratske Čikaške stranke in desna roka župana Daleyja, alderman Thomas Keane obsojen na pet let ječe in 27,000 dolarjev globe radi proti zakonitih dejanj, se ni nihče o-bregnil, ko je aid. Keane priredil v hotelu Drake v Chicagu družabni večer, ha katerega je prihitelo preko 60 demokratski voditeljev in tudi sam župan Daley. Ta je v svojem govoru dejal, da bo Keana višje sodišče priznalo za nedolžnega. Pri nekaterih je “objektivnost” beseda, ki je zelo omajana in nepriljubljena.
Bog ve, katero blizu resnice?
“pravo” je bolj
L. G.
ilsilia sdfsšena omejili uvoz olja
RIM, It. — Lani je Italija plačala. za uvoz dragega olja 7 bilijonov dolarjev. To jo je spravilo v gospodarsko zelo neugoden položaj in se je odločila iskati izhod.
Ta je v načrtnem zmanjševanju porabe olja, ki naj bi letno zmanjšal stroške za uvoz olja za 500 do 600 milijonov dolarjev.
Predsednik vlade Aldo Moro je na zborovanju vodstva krščanskih
demokratov objavil. .Le- Lako hoče to doseči. Najprej hoden kasneje je predsednik Ford 4ie zman(sap porabo olja pri
^ J~ ________• 1 u • 1 i • v	T)!*! fj Oihil/flTVl 11 O : O D' + r'i	-Iv-k 4-
pridobivanju elektrike in tega nadomestiti s premogom in plinom.
Porabo olja hoče na splošno zmanjšati za 7% in zgraditi 20 novih jedrskih elektrarn k sedanjim trem.
Predsednik vlade je napovedal tudi odločen nastop prroti prikrivanju resničnih dohodkov in s tem izogibanju plačevanja davkov.
PrijalePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID POR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
ODDA SE tri sobno stanovanje z posebnim vhodom, z garažo, na Miller Ave. v bližini cerkve sv. Kristine. Kličite 692-2099
(24)
fd jih pofrehiiieis
le sveže
mirenske
G. dr. Puc me
4,
poslal z avtom Rdečega križa v 1 *'
neko bolnico zaradi hrast, ki mi delajo po obrazu, da r morem briti. Pred bolnjco na straži partizan. Ker v bu ni prostora, so mi dali samo recept za neko mažo.
' 12. VI. — Pravijo, da je v Škofji Loki zaprtih 3,000 domobrancev.
(Dalje sledi)
se zsnimive
Posebej za invalide
V	vzhodnoberlinskih stolpnicah so uredili prva posebna stanovanja za ljudi, ki .so vezani na invalidske vozičke.
V	stavbah so’pred vhodi posebne rampe. V prihodnje nameravajo zgraditi 60 takih stanovanj na leto.
i
um vsak dan prinaša v bilo
£
Is ni naročen nanjo

Ko je bil Gordon Liddy kot glavni krivec v aferi “Watergate” obsojen na 6 let ječe in 40,000 dolarjev globe, je bil obsojen zato, ker ni hotel sodelovati s sodiščem in prižnati svoje krivde. Ker je vložil priziv na višje sodišče, je bil na svobodi in tako je imel priliko na TV, na CBS News, izraziti svoje mnenje o tej aferi. Spraševal ga je TV napovedovalec Mike Wallace. Na vprašanje, kaj misli o Nixonu, je odgovoril, da je bil Nixon premalo strog in energičen do svojih sodelavcev. O Johnu Deanu je rekel, da je bil Juda Iškariot in da je pred sodiščem priznal še tisto, kar se ni zgodilo, to pa samo zato, da reši svojo zadnjico. V isti razred spadajo H. Kalmbach in Jeb Ma-gruder, ki je-po mnenju Liddi-ja poklicni lažnjivec. Na vpraša-nje, če -bi mu sodnik Sirica ob-I ljubil znižati kazen, če bi sodeloval z njim, priznal krivdo in izpovedal vso resnico, je' Liddy odgovoril, da ne bo to nikdar storil, kajti on je bil v državni službi in je vršil svojo dolžhost kot vojak, če bi bili vsi vršili svojo dolžnost, bi.ne bilo nikdar afere “Watergate”. Kot v po-
Dvostanovanjska hiša naprodaj v Euclidu
Opažena z aluminijem, na E. 222 St, 5-5! Vse v odličnem sta-nju, vsa podkletena, dvojna garaža. Najemnina plačuje vknji-žen dolg. Kličite 731-6269.
-(26)
UPOKOJENEC
lepa soba v zameno za lahka opravila. Zanesljiv.
321-0293
(24)
IŠČE
Clovenka v pokoju želi dobiti 2. sobi s kuhinjo, zgoraj ali spodaj, v bližini Neff ,Rd. ali sv. Kristine. 431-6584.
—(10,14 feb;
EUCLID ZIDAN DUPLEX
5-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna soba, jedilna soba in kuhinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih štiridesetih.
NOVA HIŠA v EUCLID
od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem cbita, 1% kopalnica. Polna klet. Kompletne Vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite.
GLEN DRIVE
Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, Hi kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite.
LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL
Lake Shore Blvd. krasna hiši s trebi spalnicami, rekreacijska soba, ognjišče na drva, formalna jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,000.
UPSON REALTY
UMLA j
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
* ' (26)
Help wanted M/ale or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Man,-’a Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avail-
smeh Liddiju je sodnik Sirica v able.	(x)

VELIMIR DE2ELIČ:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA
- ‘»^»cooacocoetj'Xxoaflsocoiysos'SoooQooooooQooooooooQfc,, ^
' “Če tako napraviš v svojem Bog je v svoji vsevednosti dal, imenu, lepo! Toda jaz ti uka- da je postal tudi papež Klement žem: ker greš v imenu cesarja in mučenec radi Kristusa in je v cesarstva, moraš imeti cesarsko zgled vsem vernim, spremstvo.”	j v resnici je cesar Trajan, ki je
Tako so poslali Konstantina preganjal kristjane, pregnal tudi in njegovega brata Metoda iz Klementa sem, na otok Herson,
cesarstva v daljne zemlje Koza-rov ter se obeh tako iznebili.
Mučna je bila pot v daljni kraj
kjer je bilo že dva tisoč kristja-
njegov grob.
In Bog, ki je vse ustvaril in vse more, je dal, da se je morje v največji oseki odmeknilo od obale za tri milje in pokazalo vernim bele svetnikove kosti.
Molimo!” vzklikne Konstantin. “Molimo, bratje, na čast mučencu svetemu Klementu!”
Vsb ljudstvo pade na kolena.
Dolgo in glasno je molil Konstantin; potem nenadno vstane in krene na obalo, a za njim gre brat Metod in Mile in vse ljudstvo.
Možje in fantje odvežejo čolne pa v pobožnih pesmih zaplovejo po črnem morju. Ne vedoč, kam bi obrnili, se puste vetru, da jih nosi, pa tako obvozijo vse čeri pustega otoka Hersona.
Ves dan so tako zgubili; pa ker je bil mesec poln, so ostali na morju tudi ponoči.
Mnogi so klonili in pozaspali;
J !
< « J i
j ( !:
J»
i I ::
!: I •
KOLEDAR
društvenih prireditev
cev v Euclidu priredi banket v SDD na Hecher A ve.
nov, ki so lomili kamen. Kristjani so hudo trpeli, ker poleg vsega trpljenja so bili strašno in tegobno in težko je bilo delo j žejni; na otoku namreč ni bilo med Kozari; zato se je Gospod ! dovolj vode. Toda Klementu je mnogi se že skriva-> ali hruPno ozrl na brata Konstantina in dal Bog, da je našel izvirek ter vracaiQ- vendar še mnogi osta-Metoda in na njuno žrtvovanje pojji žejne z vodo in Kristuso- nej° na Konstantinovi ladjici, ter pokazal, da mu je prijetna vim naukom. Ko to vidi pogan, za^> v n3ih ie žiya vera:. njuna skio: dal jima je potrdilo, cesarjev namestnik se kruto 'ku ^e’ ko -i6 nal0žila ka-Ko so Židje, Saraceni in du- razsrdi in ukaže) d; Klementa menje človeška roka>” Pokaže h ovni krivega sončnega boga vi- vržejo v črno morje, še prej pa MlIe na kamenito gomilo, ki jo deli, kako brata spreobračata ! mu privežejo sidro na vrat in Je oseka le malo podkopala. velike množice v krščansko ve-S j;a odDelieio tri milie daleč v Mn°go takih kupov kamenja r0’ * vzdigne v njih zavist, ze- ^orjc.Ptaij ne bodo Ll“Ss.I “ že "delim razkopali, zato pri-
dinijo se in pristopijo ko nečisti : Jani niti njegovega telesa niti maknejo veslači le Počasi ladj°; skušnjavec:	| groda	Mile sam izstopi, da bi pregle-
“Papeža imenujete vi namesf- j ’	i dal.
nika božjega na zemlji. A enega ' Razžaloščeni verniki so stali Konstantin in Metod šepečeta, izmed papežev, . Klementa, je vso noč na morskem obrežju ter a ljudstvo odgovarja polglasno: pregnal cesar Trajan sem, na jokali in molili. Znova in znova “Usliši, Gospod, mojo molitev! otok Herzon, in velel, da mu na 30 se spov ačali na obal Črnega In moje klicanje naj pride k vrat privežejo sidro in ga spu- morja, zakaj vedeli so, da je tam Tebi!” ,
ste v črno morje. Pa pravijo ljudje, da se je nekoč v davnini zgodil velik čudež: da je morje pokazalo Klementove kosti.. . Daj, stori, da tudi nam Črno morje pokaže bele kosti papeževe in bomo verovali.”
A Konstantin je poznal skuš-njavce ter vrnil:
“Če bi jih tudi ugledali, jih ne boste hoteli videti, ker ste za-krkjenega srca; a radi ljudstva, pred katerim ste izrekli to sramotitev, izpovem, da verujem v Boga in v mučenika Klementa, nekoč božjega namestnika na zemlji, a zdaj svetnika v nebesih.
Zakaj Kristus, Sin živega Boga, je poklical apostolskega prvaka ter mu rekel: Pasi moja jagnjeta, pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce! In dal je ključe od nebeških vrat Petru, Jonovemu sinu. A Peter je predal ključe Linu, sinu Herkulanove-mu, a Lin Rimljanu Anakletu; Anaklet pa našemu Klementu, sinu Faustinovemu, tudi Rimljanu. Bil je torej Klement četrti papež,, a po Petru prvi tega imena.
Ko je bil Klement še deček; je hrepenel po vedi in modrosti; ko pa je slišal v Rimu nauk Pavlov ‘ in Barnabov, ga je zadela resnica; razumel je strah božji, pustil poganstvo in kakor žejni jelen prišel k studencu žive vode. Sam apostol Pavel mu je podelil sveti krst in ga sprejel za učenca. Apostol v pismu do Filipi j a-nov priča zanj, da je ime Klementovo' zapisano v knjigi življenja. Knjiga življenja pa ni drugo ko spomin božji, kjer se pomnijo oni, ki bodo povišani; a. povišani bodo oni, ki ljubijo Boga.
Ker je bil torej Klement tak, je bil vreden, da dobi ključe in postane papež. Takoj nato razpošlje učence na sedem krajev mesta Rima, naj pišejo dela mučencev in ljubljencev božjih, da bomo vedeli za njihovo življenje in se po njem ravnali. A Gospod
Strawberry Gems Sparkie Wherever They Go
FEBRUAR	j	JUNIJ
15. — Klub slovenskih upokojen- j 22. — SKD Triglav v Milwaukee. Wis., priredi prvi redni društveni piknik' v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in domača zabava. Za ples igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR
priredi spominsko proslavo 30. obletnice pokoli a slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi.
JULIJ
13. — Društvo Kras št. 8 ADZ priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy, Ohio.
20. — Misijonski piknik v parku
Triglav v Milwaukee, Wis.
20.-r-Belokranjskih klub priredi
“Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli svatje”.
AVGUST
17. — SKD Triglav v Mihvau-. kee, Wis!, priredi drugi društveni piknik v pai’ku Triglav. SEPTEMBER
16. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer.
mmnipf	gm
When Strawberry Gems glisten at the party table! listen to the compliments! A mound of .strawberry preserves'is set-like a royal jewel in each spicy cookie. There's .even a secret Ingredient to add intrigue— they begin, with a convenient pie crust mix. Blit they’re not company only” fare. All ages, from-the youngest pirates on up, will want you to store Strawberry Gems in -your - treasure -chest of precious recio'es..
1	egg, beaten
2	tablespoons milk
Strawberry preserves
STRAWBERRY GEMS
, :	-	Makes 2 dozen
One ibroz: pkg. Flako.
Pie Crust Mix '/a cup sugar 1 teaspoon cinnamon Vz teaspoon nutmeg 14 cup chopped pecans or walnuts
Heat oven to slow (300 F.). Thoroughly combine, pie crust mix. sugar, cinnamon, nutmeg and nuts; blend,in ,egg and milk. Shape to,form 24 balls; place on ungreased cookie sheets. Press finger in center of each ball to form'a "wefl”.'Fill each "weir with j scant: 14- teaspoon strawberry preserves. Bake, in preheated pven (300°F.) about 30 minutes; cool.
CHICAGO, ILL.
3 rms. - newly dec’d. Settled person $112-mo. 4 rm. apt. on 3rd fl. $140 a mo.
846-1030
(25)
FOR RENT - IBM MACHINES ! 407 A 1 $100/mo. 402 A 1 $50.00 / j mo. 493 A 1 $75/mo.' 514 $40/mo. ! 519 $45/mo. 602 A $30/mo. 077 $30/ mo.- 552 $30/mo. Equipment may be maintained by Sorbus. Call Mr. Garby 733-1200.
Marec
2. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bo na razpolago od 11.30 do 2. popoldne.
9. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne.
22. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5. popoldne.
AFRIL
5.	— D.S.P.B. TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
6.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Ave. okrožje priredi večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6. — Mladi harmonikarji obhajajo desetletnico svojega obstoja s, koncertom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30. Po koncertu domača zabava.
20. — Moški Zbor “Slovan” priredi ; koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.; ob 4. popoldne.
26.	— KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”.
27.	— Pevsko društvo PLANINA priredi ob štirih popoldne koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights.
MAJ
4, — SKD Triglav v Milwaukee,
Wis. priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd.
25.	— Društvo SPB Cleveland. — Slovenski spominski dan ob 30. obletnici slovenske tragedije: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za vse žrtve vojske in komunistične revolucije.
26.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis., pripravi SPOMINSKO SVEČANOST v kapeli v parku Triglav.
OKTOBER
5. — SKD Triglav v IVtilwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
18. -— Klub nevbui’ških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na : Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8.— Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer.
8. — Belokrajsld klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2 ure popoldne. DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
POPUSTI
Razprodaja bo trajala samo dva tedna.
Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.
GENE VSEMU BLAGU ZNIŽANJE ZA
NAJMANJ 20%
Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo •—• dobrodošli ste — popolnoma brez vsake obveznosti.
ANZLOVAR’S
6214 ST. CLAIR AVE.
Razprodajo zaključimo v soboto 15. februarja
EXSX

xzxrxxsxr


Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
V
J

Ženini in neveste!
Naša slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628

ZA VALENTINOVO
poklonite svojini dragim
AMERIŠKO DOMOVINO

VNETI KOŠARKARJI — Stan Love (na levi) iz Los Angelesa in Mickey Davis iz Milwaukee)a pri nedavni košarkarski tekmi.
Zavit v zastavo protestira Menominee Indijanec nad zaporo ceste v Keseni, Wis. Indijanci so zasedli tamkajšnji samostan in ga hočejo spremeniti v bolnišnico, čemur pa so se lastniki uprli.