CffifflSK _ Sultan sevcrno afriške pokrajinc Maroko, ki se mudi baš sedaj že dalje časa na Francoskem, nima. nikakcga vpliva na južnem delu svoje dežclc. Bolj bolehen mož je in kaže boro malo zanimanja za svoje a^odovitae pokrajine, kamor pride zelo redko. Veliko veSjo moč, da, največjo v Maroku, 3 katero mora tudi računati francoska vlada, ima paša v Mavakešu: Si-HadšThamie Gla\vi?, nekronani maročamki kralj. On jo odstavil sultana Mulai Habida, katerega je poprej ščitil, in porinil v ospredje Francozom prijaznega očeta sedanjega sultana Mulai Jusufa. Francoska uprava se trudi, da je s tem možem v dobrih odnošajih. Francozi nočejo nalašč videti in ne slišatl, kaka nasilja uganja paša, kl govori boljše francoski nego arabski in nastopa vsako leto štiri niesece v evropski obleki •; Vichy ali v Parizu. Paša Si-Hadš-Thamie Glawie je doma vladar strahu in trepeta. Bogataši se ga bojijo, vsakdo ga sovraži in oprijelo se ga je ime »pes«, vendar nikdo mu ne upa oporekati ali se zoperstaviti njegovim poveljem. Celo njegovo vladanje je pozidano na ropu ter zahrbtnosti. Njegovo ogromno premoženje obstoja iz palač, vrtov, posestev, rudnikov ter bančnih podjetij in vse je nakradel ter naropal. Palača, v kateri prebiva, je obdana od vrta, ki je obsežcn kakor celo predmestje. Poslopjo je opremljeno kar najbolj razkcsno. V sprejemni dvorani je koncertriral pred kratkem orbester \z Pari-za, ki se je pripeljal iz Francije v Maroko na stroŠke paše, pred več nego 1000 poslušalci. Glavni podporni steber paše je njegov necak, kajd v Teluwetu, ki živi tufii zelo potratn-o. Celih šcst mesecev jc imel zgoraj opisani paša svojcga lastnega brata kot ujotnika, ker mu ni hotel »prodati« oljčnega vrta. Še le potem, ko jo bila ktipna pogodba podpisana, a nikdar Izplačana — je podaril pomilovanja vrednemu svobodo. Necega dne ;j« bil pokiican k paši noki Mustafa, o katerem so govorili, da ima pet milijonov zlatnikov. Vladar ga je pozval, naj deli z njim zlato premoženje. Nič druzega ni hotel paša cd njega. Povabljeni je bil tako nepreudaven, da je odklonil ponudbo in prisegel pred nebom ter zemljo, da nikakor nima toliko premoženja, Mustafa se ni vrnil na dom celi dve leti; ostal je celi čas kot gsot pri gostoljubnpm paši pri kruhu tcr vodi v tciinnl čumnati. Mustafovi sorodniki 90 se obrnili na francosko vlado za odpoffioč in ta jc zaMevala od paše to- zadevna pojasnila. Si - Hadš - Thamle Glawie je odgovoril prostodušno: »Mustafa je radevolje pri meni, ker sa mu tukau" dopade. Jaz ga bom gospodom pokazal, ako počakate nekoliko.« Kmalu se je pokazal Mustafa, lepo umit, počesan. in obrit. Br.ez obotavlja* nja je izjavil sorodnikom, da mu niti na misel ne pride, da bi zapustil pa-; lačo paše. Dobro je znal, ako bi šel • francoskirni uradniki, bi bil že gotovtf drugi dan smrtna žrtev od paše naja«' tih morilcev. Dve leti jo čakal paša, da je Mustafo omehčal. Dosegel je svoj cilj. Sedaj žl« vi Mustafa zopet na svojem domu, ob« čuje s pašo prijazno, a preostalo premoženje je pustil prepisati iz previdnosti na ime mogočnega Angleža. Na tak način bogati paša v Marake« šu, njegovemu vzgledu sledi predvsem nečak v Teluwetu, nato mogočnjakl druge vrste, kalifi in kadiji. Radi izsiljevanj, katera uganja mogočni paša na njih, se skušajo odškodovati z roparskimi pohodi nad bogate ti'govce in premožnejše kmete. Nikdo se pa temu roparskemu početju ne upira. Marokanec se pač tolaži s tem, da je vse to določcno v naprej i.n na usodi človeka je izključena vsaka spremomba.