GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■Al rnS^L5TS Chicago HL, ponddjek. 6. mgiiaU (Auguat 6), 1928. —#mm trn saslliag «t »podrt rato si —Uf peertdgd f»e 1» ssstfca IIM, A« W Ot j. lllT, •■umvm ee Jaae 14, lili STEV.—NUMBER 183 Juan Correa Nieto je ti- Petdeeet pekarnah in sni Jeraj, da bo zahteval ss tukaj, da aa tudi ostali ravnstelji — ca- THE V.'« V THt Ursdaliki ts uprti prostori: M0T fc^siradals An 0«ss of PublkaUoat Ml South LawndsU An Tolvphon«, Rockw«U 4904 llato iz ljudskih žopov sel2atonKaril teka v žepe oljnega trusta fellerjevo oljno premoženje se je pomnožilo za več kot pet in dvajeetkrat. Mairt za izvolitev ; J Mm predsednikovi Pomagale pe bodo La Follettu In mnogim drugim naprednim kandidatom. M ZAKONA < hicago, Id. — Standard Oil tompanija je razdelila, svojo sre-iiletno dividendo med delničarje. lelitev dividende je vlila v )lagajne multimilijonarske klice zopet ogromno premoženje. Ta pomnožitev premoženja te lultimilijonarske klike, je tako /elika od leta 1911. ko je bila indard Oil kompanija razpu-?na na podlagi protitrustov-cega zakona, da obrača nase splošno pozornost. To bogastvo ne meri le v razdeljeni divi- jo zborovanje Jendi $2,012,7*8,422 v gotovfiflr~" [i je bila razdeljena od leta 1912 leta 1928, ampak tudi ,v na-mju tržne vrednosti papir-lev Standard Oil kompanije za }eč kot štiri milijarde dolarjev. Naraščanje trfcne vrednosti je mlo večje kot kapitaliziranje Naraščajoče sposobnosti oljnih iteresov za dobičkarenje ne sa-io na račun ameriškega ljud-ta, ampak tudi na račun olj-konsumentov vsega sveta. Wataon - l*arkerjeva železniška Postava aa nI basala sa to, kar so ftalesnltejt prlčakove II od nje. ■ Waahlngton. D. C. — Predsedniki organizacij železniških delavcev zborujejo v tem me- Samostanska prednica obtožena sokrivde amora Odgovorna Je o Toralom vred za] umor Obregona. Dve drugi | peebl tudi obtoženi. Mežico Čity, 6. avg.—Drža* 10r«~|laadJa pekovskih delavcev ni proeekutor Juan Correa Nieto I M bojujejo i uspehom je nainanil. da formalna obravnava proti Joee de Leon ToraluJ 8*okane, Waah. — Organ I za morilcu novoizvoljenega pred- clja strojevodij je pokazala sodnika Obregoni se začne 16. Map izraz delavske solidarnosti svgusta. Ko bo proces proti ko je zaključila, da plača vssk pjemu končan, pride na vrsto član 6 dolarjev denarne glo-nuna Maria Concepcion Acevedo be, ako bo sasačen, da je kupi de la Lata, prednica ženskega kruh brez ^ijske snamke. Pe-samosUna Espinta Ssnto. ki Jo kovski podjetniki so v tukajš obtožena sokrivde. njem mestu Uprli svoje organl- Mezloo City, 4. avg. — Marls »lrane delavce. Lokalna organi- Lko se ta vrednost prišteje lividendam v gotovini, tedaj ,yi limo, da je Standard Oil pograbila zadnjih petnajst let več kot »t milijard dolarjev. Ta do-je bil napravljen na $1,-),548,485 vloženega kapitala letu 1912. Dividende Standard )il kompanije so se množile neprestano od leta 1912, v katerem bila diVidenda 951,686,034. L. 27 pa je bila dividenda $213,-),695. Celo v letu depresije SI di vfdeftfflr "Standard Wfiiml >mpanije ni padla. Delavci ni-nič zaslužili, milijonarji so živeli v razkošju, potrati in obilju. Od svojega razkošja dali oljnim delavcem niti ie drobtine. Posebno zanimiva je taiblica, pokazuje, kako je naraščala fcna vrednost delnic od leta do sta. Pržna vrednost 1912 1928 delnic ndard of N. J. s3ss.7s8.8s6 ll.0n.Ml.il> nrala rokavico ln se postavtls jo zborovanje (konvencijo) in ja Shipateada v Minnesoti, de- «eleznUki industriji lahko izrav- pri glavnem mestu, Je bila for- krepko v bran. Njena strategija glasujejo za najboljšega človeka mokraU B. K. VUheelerja v Mon- « naravnim! sredstvi, am- malho obtožena sokrivde pri u- «a Ja obnesla. Pred izporom so kot predsednika, ki-ga morejo tani in raznih drugih naprednja- ^ H i« da oylr* moru novega predaednlka Alva-delali organizira m I delavci le v nai,u- , „ \koy> W so se izkazali prijateljeM>^«vnnja faleinlških daUv.>o Obregona. Vrhovni državni 48 pakarnak. idaj delajo še Frank Hopkins dalje izjavlja, organiziranega delavstvs. ^ z* ^ ------ da bo imel pripravljeno peticijo! _ .....j-— |rov. Želez __ ^ ,0 d?^Sl'nuiio maksimalno kasen dvaj-laki podjetniki podajo. Organiis — kot;Dan el W11M odI Bajti-W «apora. V Mehiki nI clja plačuje po $81 tedenske pod-more & Ohlo ž^nUke družbe, 8mrtne j^nj M ^^ Zl j©, pore svojim čUnom, ki ne more-so se izrazm, da ddsdaj naprej ^ ^ ^teval smrtno kazen. J« dobiti deU v organiziranih ne bodo več prMUi v znižanje i p , min(l..«. .. nh*^«« podjetjih M. .U „a.r ,„ Plula volilcev v tem smislu, ki jo predloži volitvenim možem, v kateri bodo volilci odklanjali obljubo, ki so jo dali svoji stranki. Naiolaik pojaiaoga Ureja reelcRiral| Poljska ieteiee rešena, ko sla padla v morje! Zanj ni prav nobene škode. £B ■ 1 PokrovitijstvomTlUrje kom-|d®\lt — , Pinija na U način prisiljena po-1 P™™ "J* M Ltabona, 6. avg.-.Poljska vo- višati mezdo, lahko to Izgubo "hlJ ^ v, ^anovanju Altlmire. Idzidowski in KiJzo»et nadomaati k skunneira f^Mo Ja Trejov sorodnik. Televlzljoa odprl pol do eolnino energije Holnčna svetloba bo pretvorjena v elektriko, ki bo grela, kuhala In gonila v bodočnontl. ('hicago. — Dr. Oerald VVendt, ■ B jaška letalca idzidowski in Ku-jZOpet nadomesti "la skupnega ■Washington, D. C, John bala, ki sta v petek zjutraj po-Uklada vseh železni«, v katerega' Toralova žena, oče in mati so J. Tigert, zvezni komisar za pod- letela v blplanu "Maršal Pilsu^ Lc steka proflt želoznic V tem ^^ izpuščeni li zapora i takisto uk, je resigniral kot načelnik ski" is Pariza proti NeW Yorku,Uziru j«- posebna klivzuls ali do Je bilo ispuičenlh 16 nun., biroja za poduk v departmentu sU bila včeraj rešena v bližini iočba v Esch - Ctjmminsoveni | Formalna obravnava proti f zadeve-®koda S1? ^^0^' kjer "tg J transportnem zakonu. morilcu In sokrlvcsm se otvurt |dek«, kemljeke*n oddelka na U JSH ?eloneje to le^t A^rn^^mon" Edinl nl T*" ^ SJ7 M? v P.n^ylva" za podučno delo je to le prido- ški j»rnik Samos ju je Jwbral( iAmo v odklonitvi povišanja me- Javen ln usoda obtožencev bo v »hi jt v petek odgovoril na bitov. K jegova ^spiošns Jgnoran-1 ko sta plavala po morju, Ur JuRavnAtelji žileznic vztraja- rokah devetih porotnikov, od UvpUe "Kaj J0S pro terih večina odločuje. t mog?", ka Ja govoril na konfe- .Toral Ja pavedai včeraj, da bi I ranči Ameriškega društva si bil Obregon skoraj relll Aiv-|mlkov v prostorih Northwaatarn ca je znana in še to je bila pod- povedel v Leizoes blizu Oportol <0"DrY"tom dn sa izravnava že prU z reakcijonarnimi tenden- na Portugalskem. Kubala ja ra-JiJ^^^al^^ Satson- odkar ga je predsednik Harding Letalo Je utonilo. lnmWk\ sistinTvrši po^hej. To imenoval na to mesto. Letalca sto bila v zraku 35 ur, v resnici sa železničarje že po- ■Tigert, bivši vojak* iz Ken- toda ves to čas sta zapravila na L to j i Unija sicer zahteva da tuckyja je aranžiral z Ameri-Uvropski strani Atlantika, kjer tre.jo i.ravnalni odbori j uriš-ško legijo fantastičen in milita- gta izgubila smer in potaa^lata-1 dikcijo za celo pokrajino aii da rističen program za teden, po- u v velikem krogu sem ln t>|aLo narodnega značaja Ali rav svečen poduku. Progrsm je bil toliko časa, da se je pokvsrll nmte,j4 B0 tovrstno odklsnjs-prežet z mahanjem zastave in j »troj in letalo je padlo v morje, protinaprednimi fšlagerjl." To - —----■ m — ■ ' •------ - —— ---— ni VI, uviofUM p«>h m j šwm*§ iHii^iu. T | lezalškl sistem vrti posehej. To ijtnjo § »mehljajem. Ko mu Je unlverss, Hrvatje v ■lee za prelom e Srfei Zagrebaki "parlament" ee Je aa-^ pri v tajnoet. II, da se to Izvrši in se pridruži- 'da mora izvršiti dolžnost, ki podal papir s njsgovo sliko, kil NJ4gov odgovor Je bil: "U-jo je narisal v gostilni, se Je najdba televisijona Ja odgovori predsednik prijszno naimehljal ||» na to vprašanje. Tajnoat te-in to Je Torala tako ganilo, da levizljona Je tajnost pretvorbe se Je sa hip obotavljal sprožiti Ulčne svetloba v električno e-revolver. AU smagala Ja miaal, Uergljo ln v Upopolnjsvanju te- še je zgodilo pred nekaj leti. Predsednik Coolldge je ustavil] te vrste sktivnost, ko so ljudje zasmehovsll Tigerto ln se norčevali Iz njega v metropollton-skem časopisju, ln ne samo Vna-prednem in radikalnem. 1 jo mnenju unij, Posledice toga mu Je Jo nlilM Bog." Katoliški lllt V Italiji Btta- Je bil. da Je mm ^Ukoj.porov 9 predloženih izravnavalnemu od- vil lIlVOIMVA SmlHNi boru Združenih držav, ki je zavil navvspve I ostal z delom približno za štiri New cseyju lastuje 4,700,000 der-»c Imi»erial Oil družbe. Te delnl-2 imajo tržno vrednost $310,-00,000, obrstno pa lastuje še delnic Internstionsl Mroleum družbe, ki imajo trž->0 vrednost $176,902,464. Vrh-<'k'a lastuje Standard Oil družba Nevv Jerseyju 1,866,879 delnic lumble 011 kompanije, ki imajo rtno vrednost $148,211,792. To w veliki priraatki Standard Oil ;°nipanlje. ■» l int bankirjev, borznih meše-l*rJ«'v in finančnikov Wal Street ""rrial kliče v spomin dneve, ko 1 Hockefeller kupil delnice dru* »Standard Oil v New Jersey-" manj kot po dvesto dolar-ev Ljudje so takrat prerokova-1*0 bankrotiral, ako bo ta-» optimističen. Korporacija, ka-delnice so bile na trgu manj r*ine kot dvesto milijonov do-ir)rv, ne je razmahnila tako, * w te delnice danes vredne P ^t pet milijard dolarjev. stara delnica ima zdaj rHnoet pet tisoč dolarjev. Ro-k-fellrrjevo premoženje, ki ga dimo v Standard Oil družbi. *e 'nn /skonih in morali kapita-''^•nu-ga gospodarskega siste-J1"4 K to pravieno. Zato Je kapi-' m gospodarski sistem e-^sma velika krivica in nemc-rsJnr»»t. člkaškl vrhovni sodnik obtožen amora Hvallsanje Smltha dobilo alahe odmeve Iz Amerike. Liat nima upanja, da bo Smlth lavoljen. Njegov oče, aieetni uradnik, tu di obtožen z drugimi ' umora In korupcije. Rim, 4. avg. — "Unita Catto-lica", vpliven katoliški l)st v Florencl, ki je mesec dnr pisal slsvospeve Al Smithu, prvemu vred I katoliškemu kandidatu za pred- leta. Z drugimi besedami to pomeni. da ima ta odbor toliko dela, da ga ns more obvladati. Drug važen pojav je ta, da ravnatelji Izjavljajo, da so kom-panijake unije enakopravne s pravimi delavskimi unijami. Nefcl predsednik železniške družbe se Je fera/ii napram nekemu linijskemu odborniku: "Mi lahko vse jtrldnbimo in nlčspar MaMeeelJe tresla JULIJU enm . ga procesa leži gago to vilo, da bodoče gsnaaneije ne bodo brez toplote, luči In gonilne sile, ka* dar poide sadnji košček premoga in zadnja kaplja petroleja li zemlje. Telavliijon zavisi od svstlobe, ki gre skozi kamero In pade na električni? celico nama sto na fotografsko ploščo. Fo-laatniAtvu |toelektrlčna celica Je tisti klju£, ki odprs duri električni enerffi Ji direktno li solnčne svetlobe In |Wanhlngton, D. C. — KJerko-|ta energija bo brezmejna ln zeli se Je elektramarskemu trustu lo poceni." nudila prilika, da prepreči akcl- Dr. VVendt fš tudi dsjal, da bo Jo mest In cfcčln, da sgrade svo kemijsks manost našla pota za Nadaljna odkritja proti IJndakemu Javnih naprav. propagandr jUHj« nurui uiu u»t«v„ «u«vm višanji meada." To so Jasna ln dajanje električne sile, Je vselej | vil, smole, olja —— Chicago. — Posebna velepo-1 članke v svojih kolonah. List roto, kije dolgo časa prelska- naznaje, da so bili članki v prid razumljive Usode | vala zk^ČMMpočetja poHtičnlhSmithu ponatisnjeni v republl- ™nAlt*e' tosaov v 20 wardl ob času zad- kanskih listih v Združenih drža- niških delavcev skušajo Izdelati njih spomladanskih primarnih vah (Chicago Delly Tribune je I amendment, ki omogoči volitev, je v petek obtožila 19 eden teh listov) in posledice Je mož, med katerimi sta tudi vr- bila, da Je "Unita Cattolica" hovnl sodnik Emanuel Eller In prejela veliko število protesUiv njegov oče Morris Eller, mestni | Iz vrst ameriških katolikov, kj kolektor. Stari Eller je republikanski politični boss v 20. wsr- di. Obtožnica jim očita umor zamorskega kandidata Octaviu-•a R. Granadyja ln sleparije pri volitvah. Obravnava proti obtoženim se vrši v jeseni. Medtem pa bo vrhovni sodnik Eller sedel na svojem sodnem stolu In sodil druge ljudi! Oeaver obsojen v Chicago. — Charles Cleaver Je bil v petek obsojen na 26 let zapora v zvezno kaznilnico v At-lanti, Ga., radi ropa poštnega vlaka v Evergreen Parku v pretočenem februarju. V spremstvu treh zveznih maršalov je bil v petek zvečer odveden v Ječo. Odvetnik Charles 8. Wharton. bivši drUvni pravdnik in pravijo, da Jim to pisanje več škodi kot koristi, ker se v Ameriki napačno tolmači. List je objavil pet člankov o Smithu In o možnosti njegove zmage, končno pa je zakljudi, da žalibože ni dosti upanja na Smithovo zmago, kajti napram Smithu stoji "močna sila starih anglosaških puritancev, proeto zidarjev in kukluksklanakih kriminalcev, valed česar razmere v Ameriki še niso zrele za zmago katoliškega kandidata." in drugih pro- razpredel svoje propagandistelduktov direktno iz apnenca, ka* po ogroženih krallh z nsmenom, dar bo mogoče s pomočjo solnč da se stična podjetja preprečijo, no-elektrlčne energije razkrojit ki omogoči kolek- Zbirka pisem, katere Je dobl-|spnenec v njegove sestavne deU tlvno pogajanje unij z železni-v roke Zvezna obrtna komlsljs Ikiml kompanijami. Ako se to tekom svoje preiskave trustove HODNIK D. , C. WKHTKH*IA propagande, dokazuje mahinaci |VBK UMRI. V CLBVBLANDtJ. Je, katere ponesreči, tedaj bodo zopet pri čeli agitirati najbrž za stavko. 2KLKZNIdfc! BRZOJAVNI V-HLUZlIBNd RINEJO MEZDO KVIiKU. Dve želeanilkl družbi sta zoprt primaknili nekaj i brzojavnim Ht. lionls, Mo. — Počasi in trajno rinejo organizirani brz^>-Javni uslužbenci na železnicah po znanem reku: "Boljši je vrabec v roki, kot golob na strehi" mezdo kvišku. Mamikomu se zdi to povišanje mezde korak za kora- Unaor la _________________ Weco, Te*.—M rs B. 6. Wads-iom pri^i.^, , v resnlrlpe worth Je v petek ustrelila v po- pokazuje, da grsdo brzojavni si op Ju čaaopisa "Waco-New»- uslužbenci na železnicah z mer-Tribune" 24 letno uradnico Mar- ^ napr0j |„ ne nazaj. Chicago 'garetfc Uwson. in potem povti- North Weetern in njena pod ruta steklenico strupe, katerega Je lnM uinnieM Omaha Je povišal a kon- prlnesls s seboj. Wsdeworth. ka- mezdo brzojavnim uslužbencem grešnik, ki Je bil spoznan krivim toro Je spremljal njen mož na M w ^t in pol. Divenport zveze s poštnimi niperji, Je vlo- poti v bolnico. Je umria. predno Hock utaad A Nortk Western žil peticijo za povo obravnavo. Je dosp*ia tja. Njen mož. ki Je pg pi imaknila tri rente na uro. VVharton Je pod boodom In nova blagajni prt čafopisu. Je odklo- Mezda sdaj znaša povprečno ma-obravnava prične v septembru nfl podati Isjevo o tragediji.' i|o več kot 68 centov ne uro. Je podvsel, da dlakre-dltira Javne potrabščlnske ns-naprave, katere so lastovala mesto In občine. V nekaterih mestih se Je tru-stovim propagandlatom posrečilo dobiti potrebičinske naprave | na |pod svojo kontrolo. Pisma, ki so uslužbeu- bila ismenjena med vplivnimi uradniki trusto, ko Je truat dobil pod svojo kontrolo Javne na* prave v mestecu Mountaln Oro-|ve, Mo., kažejo veliko veeelj« nad uspehom, ki so gs propegsn-dlstl dosegli v tem mcetu. J. B Kheridsn. direktor Informacij-skegs depertmento v državi M^s-souri, v svojem pismu hvali delo propagandistov. ker sa ubili mestno podjetje In Jih navdušu Je, da v porabijo enako Uktiko tudi proti drugim občinam, ki lastujejo javne potrabščlnske naprave^ "Maša organizacija mo- lObeodll Je Eugene V, deset let Js^e v vojnem Clevekand, 0.-V tukajšnjem mestu Je umri zvezni sodnik D. C Weeterhaver, ki je v vojnem času obsodil Eugene V. I>ebea na deset let Ječe zaradi govora, ki ga Je obdrtaval Delni v Can tonu, O. Debsov pregrešek Je bil govor, v katerem Je rasložll, eaksj so proCltarJI pr>vzročlli svetovno vojna. Privlaednlk Wood-row Wilson Je Imenoval Weeter-haverja svesnlm sodnikom, ki Ja malo prispeval zadaviti svobodo govora In napraviti svet vernim zs demok racijo. Clilesge Ina čes Irl as i M Jane IJadl. V Washington. D. C. — Biro ka - ljudsko štgtje estimira, da Je rabiti vedno ne delu." prepihe- čhkagoi«ak> 1. julija t. I 8,- V*™' ^ OM.OOT) peeblvalrev. New York ! V-#h ,kr,)Ah ,B ^ Pr^o šest milijonov In Phl* ki priliki Javno lastništvo In ob- ^^ muijona. De. enem agltira v korist svojih last- tro|t lD •u tudi sto- wm IBIIJIII . ¥ krog milijonskih Helgrad. 6. avg. — Hrvatokl "parlament" je bil včeraj saklju-čen. Izvoljen Je bil stalni od« bor, ki bo nadaljevsl boj za avtonomijo Hrvatske. Boj se bo nadaljeval v časopisih In na kmetakih ahodih. Dunaj, 4. avg. — Danes poročajo is Belgrpda, da jugoslovanska vlada Ignoruje zborovanje poslancev hrvatgko kmetako-de-mokratzke stranke v Zagrebu, dasl nekateri belgrajskl krogi . pozivajo vlado, naj naredi konac zagrebški komediji,'* ki Je fte prekoračila vae maje. [ Poročilo is vZagrsba se glaai. . da se Je včerajšnja seja "hrvatskega parlamenta" vršila v stro-tajnostl. Domneva sa. da so sborovalci raspravljall o sredstvih ln potih za trajanje ivo-Ih zaključkov, kako bi namreč isilili ločitev od Srbije, ako pride do krile. Vse pa kaže, da hrvatski kmetje, to Je ljudstvo v splošnem, ne pojde sa voditelji Radlčava stranke do skrajnosti. Zato nI pričakovati hujšega kot lahtav n protestov na papirju. Voditelji bodo spet našli kompromisno pot za skupno delo i Srbl kakor so v proltpstl. Belgradkka skupščina Ja ad-godila grsnko pllulo ratifikacija nettunsklh konvencij g Italijo da 3nI/ Pogodba prijateljstva i jo Ja potekla 89. Julija. Zdaj ni oflcljelno noberpga prijateljstva med JugoalavJJo In Italijo. HA MAAaoama AMAI^iimm h veioroM eveivvne . 'MgMisL r Celo dnevnika Chlaaia Tribona preseda taka poaabljlvoat. ; Chicago, m ^ Preroške beseda delavskih organiiatorjav, da bodo pravi borci po končani vojni ostali brei centa v žepu in da bodo nanje poaablll nadpatrl-jot J s, ako se delavsko ljudstvo ne bo organizirala In ■ pomočjo svojih organlsactj skrbelo, da sa Ja svetovna vojna boja vala aa demokracijo In ns la polnjenje žepov In blagajn profltorjav, aa •daj spolnjujejo. Calo dnevniku "Chicago DaUy Tribuna" to po-sabljivost preseda, kajti v svojem uvodnem članku pravi, dasl temu listu ne more nihče očitati, da Je radikalen: "Brez lastns krivda so ti možje (mnogo vojnih veteranov), brez dela. Njih ilabl položaj se da pripisati v precejšnjem de-u dejstvu, da so služIli svoji domovini. Medtem pa počiva polna odgovornost na privatnih pod-etnlklh." Smlth ne ve kaj Je srefcel ee Je prati akvaUaaeijskl prietojbinl. svojega načrta pa nima. New Yori». — Al Smlth, demokratski kandidat sa predaad-nika, se strinja s Cooildfsm, da McNary - llsugenov farmaraki sakon nI dober. To Je povedat sadnje dni v rasgovoru a farmar ski m zastopnikom George . N. Peekom. Rekel Je, da Ja on proti ekvalltacljskl pristojbini, d Jo zahtevajo farmarsks organizacije. Na vprašanje, če hna on bolj-načrt. sa odpomoč farmar-em, Je rskel Hmith, da nima nič, toda načrt se bo le dobil po vo> t vah ako bo on Izvoljen. Elektrika « I ■ H Chicago. — Henrjr Hrhnur Je el v petek zvečer v svojo klat, ki Je bila napolnjena i vodo. In odprl električno seaalk* Pri tam pa Ja prišel v dotlko s električnim tokom, ki ga Jt ubil. r «■ i FSOSVSfl PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NABODNB PODPOSNH JBDNOTB LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPOBNI JBDNOTB Cene oclooov po doaororu. Rokoplai m ao nihjo, Norofalna: ZedinJ.ne državo (lsvea Chlcaga) #6.00 m teto, IMS M Chkago la Cioero 97JS aa let* SS.7I ia »al lota, Is as taaas ■tro |Sj00. ■ ■»■ NmIot aa vsa, kar laui atik s tbosveta" SSST-Sf k. Uwwiala A -the enlightenment Orgaa of tM Itovas NatJoaal Ovni br Um National H, rfit AdvvrtJalnff rates on agroomont. SobscripUon: UaiUd Statas (ozcept Chicafe) aad paari Chkago S7J0, and foroiga eoaatrles $9 00 p«r p« MKMKKK OP THI PEDLRATED PRESS m ..... Data« v oklepaju a. pr. (Juae 10-IMS) polef rtitfi Immm da via )«iUs dacroB potekla sarotatao. PmmtH« |a da oo tm a« «oUH list. ALI JE DELAVSTVO POZABILO NA tommooneyja; ...... 1.1 Tom Mooney, duša delavskega strokovnega gibanja v San Franciscu, je bil aretiran dne 27. julija 1916. Policija ga je aretirala pet dni po eksploziji bombe pri manifestaciji za vojno pripravljanje v San Franciscu. Tovarnarji, podjetniki, bankirji, sploh vsi, ki žive od sadov dela drugih, so imeli Tom Mooneyja na piki in so čakali na ugodno priliko,^ ga pogube. Zakaj? Ali je bil Mooney hudodelec t Ne! Ampak bil je delavski organizator, ki je imel uspehe pri organiziranji} delavskih mas. Vsem protidelavskim elementom se je yie\ tak človek izredno nevaren, ker je njegovo.delo zniževalo njih dobičke/ Mooney ni bil nevaren ljudem, ampak neyaren je bil veliki in dobro rejeni denarni mošnji. In tako se je združilo vse, kar moli in časti denarno mošnjo, da ga spravijo s pota, da jim ne bo križal njih računov pri ižkoriščanju delavstva. ^ Aretirali in obtožili so ga, da je bil v zvezi z bombno eksplozijo, ki je ubila nekaj ljudi. Sledila je obravnava pred sodiščem in zaslišane, so bile krive priče, ki so po krivem prisegale in Mooney| in Warren sta bila spoznana krivim. Sledili so veliki protesti, narodni in mednarodni, od strani delavstva, kajti delavstvo je bilo prepričano, da je Mooney nedolžen. Neki živinski zapadni mešetar in dela boječ človek, ki se je prehranjeval s tem, da Je pri kupčijah opeharil vfcdno stranko, s katero je imel opraviti, in ki so ga kapitalistjčni listi slikali kot po&teneg* farmarja z zapada, je pričal tako prozorno, da je ves;razumni svet nanj kaža) kot krivo-prisežnika. . Celo predsednik! Wilson se je zavzel za Jdoon|eyja, ki je bil obsojen na smk*. Pisal je v mesecu januarju 1918, da se Mooneyja postavi še enkrat pred porotnike jna drugo obtožbo zaradi umora, kek* je bilo pri bombni« eksploziji ubitih več osel?. Predsednik Wilson je na U način Hugestiral zelo taktno, da se vrši nova obravnava, pri kateri se dokaže, da so priče proti Mooneyju pričale po krivem. 1 ' . J ; * . » ,i Sodnik Griffin, ki je predsedoval porotni obravnavi in je odklonil novo obravnavo Mooneyju, je po odklonitvi prišel na krivoprisežno pričanje. To je vplivalo nanj, da je pisal višjim oblastem, da 4majo vsi pravico, ki so sodelovali pri obravnavi, zahtevati novo obravnavo, ker gre za človeško življenje. Državni prokurator države Kalifornije, mr. Webb, je( priporočil novo obravnavo, ki pa ni bila dovoljena. Pod pritiskom birokratičnega sistema in kapitalističnega časopisja, da se za Mooneyja ne sme uvaževati nova obravnava, ker novi ugovori ne tvorijo del zapisnika obravnave proti Mooneyju, se je odklonila nova obravnava. Nobeden izmed porotnikov ni ugovarjal, da ae Moo-neyju podeli prostost. Devet porotnikov je celo pisalo govemerju, da je Čas, da se Mooney izpusti iz ječe po njih mnenju zaradi dogodkov, ki vedno bolj jasno kažejo, da je bil Mooney obsojen zaradi krivega pričanja. Edini, ki je ugovarjal takrat ponovni obravnavi in nasprotoval, da Ke Mooneyju podeli prostost, je bil državni pravdnik Fickert, ki je vodil otyožbo proti Mooneyju in je bil golo orodje privatnih bizniških interesov. In Fickert je kasneje večkrat kandidiral v razne javne urade, a je bil vaa-krat poražen. Ampak Mooney je vseeno v ječi. Minilo je že dvanajst let in sedaj teče trinajsto leto. Vspričo tega dejstva vprašamo: Kje je tista delavska masa — rank and file ki vedno toži in javka, da jo njeni voditelji izdajajo, da zdaj stori nekaj zn Moonejr-ja. . Poseči ji ni trebp v žep in dnrovati nekaj za Mooney-ja. Ta masa ne bo izgubila tudi svojega dela, ako letos to. stori za Mooneyja, kar bi morala storiti še adavnej in tako pomagati do proatosti človeku, ki že več ko dvanajst let sedi zaradi nje po nedolžnem v ječi. Zakaj U delavska masa ne stori ničesar za svoje poštene voditelje? Zakaj jih pusti iK>lagoma umirati na duhu in talesu v ječi, ko ji ni treba storiti drugega, kakor da IzvoH socialista governerjem Kalifornije, pa bo Mooney prost. PONDELJEK, 6. AVGUSTA Ali je U delavska maaa res tako nezavedna, da nelV§|iaf|M' MlVlkl prigrabi glasovalce za osvoboditev onih, ki so se zanjo žrt-' v ovali ? In ta maaa pričakuje, da se voditelji zanjo žrtvujejo, zanjo umirajo po nedolžnem na vešalih in v električnem atolu, trohne v ječi,' sama pa ne rabi glaaovnice v svojem lastnem interesu in v interesu onili, ki se zanjo žrtvujejo. Woa M otok: Sir Philip Gibbs. — F. M. / Izčrpanje energij«. Človek izrablja vedno več naravnih ali, zato ae nekateri znanstveniki bojijo, da ae ne bi njih rezerve v bližnji bodočnosti izčrpale. Za naš čas bodo kajpada še zadostovale, toda znapost se brtpa' tudi za potomstvo. Kaj bo z zalogami premoga, mineralnega olja ln iiyil? To vprašanje muči znanstvenike. "Vsako leto," pravi profesor Soddy, slovitt razlakovalec na polju radioaktivnosti, "potrati-mo toliko energije za življenje, da bi zadoščala našim prednikom za celo stoletje. Izčrpsnje dosegljivih zalog energije, od katerih je aedanjl obstoj človeštva odvisen« nI baš daleč pred nami. V tej točki aoglaša z njim tudi profeaor J. B. S. Haldane, ki pravi: "Izčrpanje skladov premoga in petrolejsklh polj je stvar kratkih stoletij." Tudi ni več* pravega ravnovesja ined industrijskimi in poljedelskimi masami. Ljudje, ki ao pridelovali živež, zapuščajo svoja polja in beže v mesto. Z omejitvijo aH popolno odstranitvijo atarih opldemičnih bolezni rešujejo znanstveniki na tisoče detet, katerih je v prejšnjih letih umrl ogromen odstotek. S tem se število prebivalstva veča in stavljajo se s tem novi problemi, ki jih bo treba rešiti. Avtomobili, fonografl, vsi nešteti izdelki industrijske civilizacije se izdelujejo v vedno rastoči mhošlni, toda če jih ljudje, ki jih izdelujejo, ne bodo mogli zamenjati za živila, bodo morali umreti ali pa se vrniti nszsj k zemlji, da si zagotovijo iz lije borno življenje, ki bo zaradi (Velikanskih množic v bodočnosti zelo težko. | Mogoče je, kaker menijo ttidi nekateri naši znanstveniki, , da bo nova zrtanost nadomestila časne poljske pridelke s sintetič nimi žMH; ki ae bodo ustvarjala kemikov! delavnici. Tal kemijska hrknai bo Vsebovala žlvljen-ako kuHvo, ki ga potrebuje človeški fcbol, Učinkovala in reagirala bi ravno tako kakor kemijske1 spbjlne, ki prehajajo v naše ,telo i živili, ki jih uživamo. Mnotfo' znanstvenikov se poglablja v, preučevanje te nove živilske kemlj«j. Za bližnjo bodočnost pride za pridobivanje živil vsekakor v pošteV le povečanje rodovitnosti pomočjo kemijskih in uspešno varovanjo pridelkof pred številnimi škodljivci ter prod učinki neugodnega vremena. Umetne megle, ki so jih isumili med vojno, ds se skrijejo sa njimi pred sovražnikom, že rabijo na Norveškem, da z njimi obvarujejo poljsko aadje pred slano. Velika mošnoat je tudi, da bodo s znanatvenim preekuševs-njem vzgojili poljedeletd strokovnjaki mnogo vrat novega aad-ja in zelenjave ter doaegli, da bo celo ena rastlina rodila več vrat plodov. To sveni kakor lepa pravljica, a profeaor Luclen Danici is Renneaa v Franciji je že vzgojil posebno križanko krompirja In paradižnika, ki rodi pod zemljo krompir, nad zemljo pa paradižnike 1 Seveda ne moremo miaiiti, aa bi sadoatovalo to vellkanakim potrebam mehaniziranega človeštva, zato sili strah sa bodočnostjo naše snanstvenike, da iA-čejo novih virov aa energije, katere bo mogoče izpremeniti v življenje dajajočo energijo in po potrebi celo v živila. Na vaak način«t»a menim, da ne bodo nehali a tem iskanjem ž« radi ne-uUšUive radovednosti, ki jim ne bo dala miru, dokler ne pridejo do samega poštarja življenake energije. . Znanstveniki oo že na aledu nelačrpljivih zalog energije. "Človeštvo," pravi veliki ke-mikrirrahlja še vedno samo ti-ato energijo, ki ima svoj vir v zemlje s sredstev! solncu. Vse, karkoli ae giblje, i-ma v sebi energijo, in če to e-nergijo zasledujemo do njenega končnega vira, spoznamo, da prihaja akoro v vsakem slučaj m od solnca. V poljedelskem procesu je solnčna žarkovna energija preoblikovana v potencialno e-nergijo živil in kot tako jo izrablja življenje. Tudi parni stroj in stroj na benzin uporabljata aolnčno .energijo, ki je bila v pradavnih časih shranjena v rastlinstvu ln se zdaj osvobojuje iz premoga in kbriva." Odkar Je znanstvena gospa Curie-Sklodowaka odkrila radij* iščejo vai znanstveniki, kako bi osvobodili in vpregli v atomih nakopičeno energijo. Sir William Ramsay, Ruther-ford, profesor Richards na har-vardakem vseučilišču, Becquere^ v Parizu, nemški kemik dr.Gie-sek i. dr. so pokazali z uspelimi poizkuel nepojmljivo skrito moč, ki Uhaja pri radioaktivnih vari-nah do neke mere in spreminja eno prvino v drugo. Radijeva toplota; nam pravijo, je tretjino milijona krat večja od toplote, ki nam jo da gorenje enake množine premoga. Funt radija enači v sili 160 tonam dinamita. In taka sila, kakršna je v radiju, leži vse okrog nas. Ce bi mogli znanstveniki prijeti zanjo, če bi mogli vkleniti to atomsko silo, bi človeštvo posedovalo tako brezmejno energijo, da bi postali val prejšnji viri energije, kOt so premog, petrolej ln vodna sila neznatni. Kemiki se mučijq z novimi vrstami kuriya, ki naj bi nadomestilo premog in mineralno olje. Kakor izgleda, sta Francoza Proudhomne in Soundry zelo blizu industrijslnl produkciji umetnega petroleja s kemično sintezo lignita (rjavejja premoga), katerega ima Francija obširna polja. Inženirji delajo nove poizkuse, kako bi izrabili v moderni industriji eno najprej poznanh sil: veter! Zgleda, da bo veter prišel zopet v rabo ln obračal kolesa. Haldane napoveduj^ dan, ko bodo v rabi velike kOvinaste vetrnice, ki se bodo obračale pod pri-tlakom vetra in gonile električne generatorje (dinamo stroje), katerih električni tok se bo stekal proti glavnim elektrovodom. Ladja s rotorji je nova naprava, ki hoče izrabiti divjanje vera za svoj pogon, in to z večjim uspehom kot jadra. Nemec Anton Flettner, ki je poelušal tuljenje morskih valov, je rekel sam pri sebi: "Kolika potrata energije!" Izumil je princip navpično stoječega valja, ki ga vrti veter. Sedaj žd delajo eksperimente, kako bi i takimi rotorji proizvajali električno silo VkkJ v tistih dežela*, j kjer primanjkuje kuriva. Medtem nazhinja neki profesor iz Ljeningrada, da je izumil stroj, katerega žene solnčna e-nerglja. Morda je to le izpopolnitev laboratorlčnlh poizkusov dr. W. W. Coblentza v laboratoriju udara sa vzorne mere v Združenih državah. Dr. Coblentz je skozi barvano steklo izpostavil solncu nekatere kemične elemente in produclral tako majhno množino električne sile. Namen vaega tega iskanja e-nergije ja, da bi čim bolj pomnožili človeško ailo in hitro ter o-konomako nadomestili telesno delo njegovo z mehaničnimi sredstvi. S tem bi se produkcija in razpečevanje povečala navzlic zmanjšanemu naporu človeka. I ("Naš Glas".) Atentator aa 2ik» Laalča — umrl. — Atentator IvkO Momčl-lov, o katerdm amo pisali, da je izvršil atentat na š«fa policij-aka varnosti v Jugoslaviji, 2iko Lasiča, je umrl. Neposredno za atentatom k je pognal S strele v glavo, oblasti, ki so gs zasliševale. ni«) od njega prav ni-čeaar izvedele sicer je pa prav, da je umrl. ker drugače bi bil obešen, ^eprav je iz idealizma ln ljubetni do macedonske-ga ljudatva trtvmal samega sebe. » OPAZOVANJA Studenci pri MarjborflT, 16. julija 1928. I Včeraj je slovenski proletari-jat proslavil velik svoj praznik. Spretno je bil organiziran že drugi okrožni zlet delavskih te-< lovadnih jednot "Svobode", to-pot v Studencih pri Mariboru. Celokupna delavska prireditev je bila veličastna manifestacija socijalističnih idej In mednarodne solidarnosti. V Studence so prihiteli dele-gatje iz vseh večjih industrijskih centrov Slovenije. Toda niao manjkali -niti delavski zastopniki iz Hrvatske in Slavonije, niti niso manjkali delavski predstavniki is sosednih pokrajin. Oficljelno so se te prireditve udeležili tudi nemški sodrugi iz Avstrije, predvsem iz socialističnega Craza. / Prireditev aama je bila raztegnjena na dVa dni; v soboto zvečer se je zbrala velika množica štajerskega delavstva pred "Ljubljanskim domom", raz katerega sta plapolali dve rdeči zastavi, zastavi soeijalisma, jedna-koeti in bratstva, vseh zatiranih in izkoriščanih. Rdeči Maribor je oznanjal vsemu prebivalstvu slavnostno razpoloženje mariborskega delavstva, ki se je zbralo v veliko povorko in odkorakalo na kolodvor k slavnostnemu sprejemu gostov iz Slovenije in iz Avstrije. Več tisočgla-va množica je pričakovala so-druge. Delavski pevci so.zapeli proletarske himne in Internaci jonalo, delavske godbe pa so vsaka odsvirale po en komad. Po sprejetju gostov in delegacij se je delavska povorka vnovič razvila' proti "Ljudskemu domu" v Mariboru. Za tem se je vršila na vrtu nove telovadnice delavskih telovadnih ijednot v Studencih, sijajno obiskan komerz. Na ko-merzu so nastopili Vsi delavski pevski zbori, koncentirali pa so tudi sodrugi iz Grscs; Na to «o nastopili telovadci in telovadki-nje z iakademičnimi prostimi vajami in gojenci z gojenkatpi rajalnimi vajami. Po konča nem spdredu se je razvila velika vrtna viesellca, ki je trajala pozno v nj>č. r Drugp jutro so sprejeli Mariborčani: nove goste in celbtčn utis delavske prireditve v dencih je postal še; slikoviteilši ln silnejši. Delavske skupine | tvOrile krasno in veliko povdr^io. nad katero so plapolile rdeče zia-stttve, znak in simbol skupne borbe za razredne interese delavskega razreda. Na vrtu nove telovadnice je bilo nato alav-nostno zborovanje, na katerem so' govorili delavski predstavniki Slovenije. Burno aklamiran je Daj žeitf vso priložnost! 2 ena nekega našega delavca se mi je pritožila, da jo mož ovira pri njeni izobrazbi. Mož je sicer naprednih načel, toda v svojem družinskem življenju je še vedno nazadnjak. Pravi, da politika ni za ženo; politika spada moškim in ženske naj se brigajo le za svoje hišne posle in za otroke. Žena pa je ukaželjna. Sele v Ameriki Je dobila priložnost, da se malo razgleda po življenju in spozna nekaj resnic. Njeno prepričanje je isto kot moževo, zanima se za njegovo politiko in kulturna ter socialna vprašanja in rada bi ob večerih; kadar sta skupaj, z njim razpravljala o problemih tudi izven ozkih meja avojega gospodinjstva m materinstva, ali on jo zafrkava, češ kaj ji naj to koristi. Saj nima časa! Zakaj pa ima on čas?* To je zelo slabo postopanje. Kdor ima ženo, ki se zanima za njegovo politiko in za socialne probleme, bi moral biti vesel tega — saj so itak .redke take že-nfe; navadno se same ne brigajo nič in mnogi jih silijo, kar tudi ni prav. Žena je važen faktor v družini, kakršna je danes. V večini slučajev je ona vzgojiteljica in učiteljic otrok, če jih ima. Od njene izobrazbe je torej dosti odvisno, kaj bodo otroci. Ako sama nq pozna življenja, bodo tudi otroci slabo pripravljeni in bolj navezani na šolo in cestno pajdašijo kakor na dom. So še drugi faktorji, o katerih danes ne govorim.. Ako torej delavec dobi uka-željno ženo, mora biti toliko razumen, da ji nudi vso priložnost in ravnopravnost. Dobro založena knjižnica v hiši je prva potreba, potem pa časopisi. Ni ga boljšega kompromisa v družini kakor če mož in žena čitati^ enakim zanimanjem dobre knji ge in liste, debatirata ojinevnil dogodkih in vprašanjih ter z* hajata skupaj v teater, muzej k.predavanjem, in na politi^ shode, seje itd. Tako izobrazuj* ta drug drugega, oba skupaj n otroke, namesto da. bi se prepi rala ali drugače tratila^as 2ena razumnega delavca n sme biti dekla, ki je dobra le r delo in za posteljo — tak je ri pojm o Ženi — temveč mor biti enakopravna tovariš i sodružica** To je že eden pow harmonije, ki lahkp omili drug slučaje neharmonicnosti. Tudi amerikanstvo. Župnik Trunk se amerikaa žira. Kadar stoprocentni džinj upravičuje linčarski umor, ni vadno vpraša: "Kaj bi ti rekt Če bi bila tvoja sestra ali hči m padena ? Ali ti ne bi zavrela ki da bi prvi pomagal obesiti nun dalca?" To se pravi apelirati na em cionalnost, na čustva, na u primitivne človeške privajen sti. G. Trunk argumentira na i totak način, ko odgovarja ; moj članek o osebni svobodi, k tera je zelo beraška v okvir, katoliške cerkve. Očita mi, < sem prezrl meje, ki jih mora ira ti vsaka osebna sVoboda. Me so meje. Moja meja je tam, k> moja osebna svoboda škodu osebni svobodi drugega človel — škoduje njegovemu zdrav in komfortu. Spojna ljubezen licenco ali brez licence ne ško nikomur, dokler je v teh meja pa Haj se tiče moje hčere ali k garkoli. G. Trunk nima meje m pošteno ljubeznijo in vlačugt stvom, jaz jo pa imam. Then the rub! igri so delavski športnik^ pokazali, da so resni nasprotniki, vendar so podlegli z rezultatom s*- rr Letošnji drugi okrožni zlet delavskih telovadnih jednot na {Štajerskem je pokazal lep napredek delavske telovadbe in delavskega športa v Sloveniji. $11 je ta izlet znak napredka de-laVakih kulturnih in izobraževalnih organizacij, bil pa je ta izlet tudi mogočna manifestacija za socijalistično mi^el. i > ; Imunizacija proti •dunajski vseučiliški raku. Na kliniki za •sftilidologijo in dermatologijo Ista poskušala profesorja Urbach jih Schnitzler že dalj časa, da bi našla primeren način za imuni-zacijo proti raku. Z eksperimenti na miših sta dokazala, da p navadnim vbrizgavanjem bolne celične mase v živalsko telo ne pridemo do nobenih rezulta- bil — edini aocijalističai poela-ker se kakšhi ^rotistrupi po tej metodi ne stvori j o v krvi> ■kakor pri podobnem vcepi Jan ju. nec v beograjskem parlamentu sodrug Josip Petejan, ki je govoril o ciljih in smereh delavskih telovadnih ln izobraževalnih organizacij. Za' njinrl je govoril sodrug Eržen is Matjibora, na to I^eskošek iz Studencev, nato Gabrijel iz Ptuja, za nJim Kozmos iz rudarskih revirjev itd. V Imenu avstrijskih Sodrugov pa je govoril sodrug Zotter iz G raza. Spominjal se je v svojem govoru še na dobo, ko ni bilo meje čez Karavanke preko Prekmurskih goric tja na Madftar sko, ko so mariborskef — štajerske delavske organizacij« sodelovale z graškimi organizacijami. Popoldne je bila ljudaka veee-lica na vrtu "Svobode" v Studencih. Nastopili so telovadci in telovadklnje, godbe In pevaki zbori. Vso so najlepša podili, kar so mogli in kar so ob tom veličastnem razpoloženju mlatili in čutili. Istočasno so delavski športniki Is Ljubljane naatopili proti SK Svobodi is Maribora. Obe delavski moštvi sta na zelenem polju pokazali, da raaume-U svoj poeel. Ljubijanaki delavski športniki ao to pot premagali Svobodo is Saril>ora s lepim rezultatom 4:1. Na nedeljo pa so ljubljanski delavski športniki nastopili proti najmočnejšemu Riarlborske» proti infekcijoznim boleznim. V teku nadaljnjih raziskovanj pa sta dognala, da igrajo skoro po vsem telesu, zlasti psi v vranici razširjene stajice tako zva-nega reticulo-endothelskega sistema tudi za zdravljenje raka veliko vlogo. Te celice nabirajo vse škodljive snovi, ki pridejo v telo ln izdelujejo prot njim tudi obrambne snovi. Ce so prenapolnjene s takšnimi pri tepenimi snovmi, kar se zgodi n. pr. v tem slučaju, če vbrizgamo tuša v kri, tedaj njihovo spreje-malno in obrambno delovanje čiato preneha — boleznim so te« daj vrata na stežaj odprta. In to velja tudi za raka. Dokler so omenjene stanjce zmožne delovanja, zabranljo obolenje z lahkoto, če vbrizgnemo v telo nekaj raztopljene mase na raku bolnega staničja; kakor hitro pa ao prenaslčene s tujimi snovmi, se živali loti rak. Eksperimenti še niso zaključeni in jim manjka v prvi vrstf tistega uspeha, ki ga hočeta učenjaka doseči, namreč tega. da bi se dala navedena dejstva Izkoristiti za popolno zabra-no raka. Teoretično pa je danes U' mošnopt že čiato jaano podana in bo našla gotovo le v do-flednem času svojo praktično rešitev. Dane« je storjeno veli- m u športnemu klubu in prva-1 ko že a tem, da so dognali, rakaj ku štajerskih nogometnih klu- ind I vidu j i različno od- bov I. S8K "Maribor". V lepi porn< ,>roti tej strašni bolezni: njihova odpornost je odvisna delazmožnosti reticulo • ene thelskega staničja. Tuberkuloza pri psih in mi kali. V nemški strokovni rev "2ivinozdravniški .pregled" « objavila profesor dr. Hinz in p vatni docent dr. Schroeder i kljuČke svojega 3-letnega z ris stvenega proučevanja tuberl lože pri psih in mačkah. Claro ki je velikega znanstvenega | mena, zasluži splošno pozoriK zlasti v onih točkah, v katei govori o nevarnostih okužei človeka po tuberkuloznih psih mačkah. V splošnem se ne nagibajo | in mačke tako zelo k tuberkii zi, kakor n, pr. goveja živil Po več znanstvenikih ugotovi ne odstotne števlike se gibljt od 0.053 do 2.76% za psa in do 2% za mačko. Profesor i Wirth ž dunajske živinozdravi Ške visoke šole je ugotovil od janSarja 1916. dol. junija 19 med 6700 psi v 67 primer (1 %) tuberkuloze. Profesor« Hiriz in dr. Schroeder sta od aprila 1923 do 31. mares dognala med 23.000 psi 63 med 2800 mačkami 42\tuberk loznih prihnerov, kar ustreza o stotnemu številu 0.36 oz. U Očitno je' tu sorazmerno ^ število tuberkuloznih prime* pri mački. Pse in mačke okuži v i* vrsti človek, kajti nalezljivo«! požiranjem tuberkuloznih « padkov ali mleka, vsebujoč tuberkulozne bacile, j« 10 majhna. Pes in mačka sts tofl oba žrtvi svoje bolne okolica J smrti tuberkuloznega družin* ga člana obdrže žival iz pi*J umrlega, čigar ljubljenec jeM in je kot taka največ prip**^ la k njegovi propasti, kot *uj nalezljivo ognjišče še nadrt pri hiši. Za aprememi* pn * vali se običajno ne brigsjoi pa jim podtikajo druge vzn* Napredujoče shujšani«v kaej nje, težavno dihanje, HšpaJJ bruhanje, lljavlca, vse to vz«« sumnjo tuberkuloze, ki j« i" jena, posebno če je živsi i« JJ berkulosne okolice. Z nltvljo za tuberkulozo živali ne bi smeli niti tren«< odlašati. Potrebno je. tudi is U«^ do živali, paziti, da ne psi in mačke v dotiko a tu^ ločnimi bolniki, in naj ti » tako bolestno občutijo! fJJ proti tuberkulozi človeks n« " bena žrtev prevelika! (Slsto iSftrf P PONDELJEK. 6. AUGUSTA. -RADIČ JE OD BOGA POSLAN." J>emagogija bosanskega klera Nadškof vrhbosanakl poli tiri ra. meeto, da bi se brigal za duševni blagor svojih vernikov. (Izvirno.) Sarajevo, 18. julija. — Iz Te-šanja v Boani so prišla poročila, da so se na Jelahu vršila te dni ob priliki cerkvenega sproščen-ja, velika zborovanja radičevih Hrvatov. Velik cerkven shod so spremenili v političen ljudski tabor, kjer se je vsaka politična gesta tega ali onega politika pod krepila s cerkvenimi in verskimi argumenti. Kjer je bila sila naj-ječja, tam je pomagal sam bog. In vse je bilo dobro. . . Zborovanji je otvoril predsednik okrajne organizacije (HS8) to je Radičeva stranka, g. Ivan Hlaževič, kot zastopnik Radičeve centrale iz Zagreba pa je poročal profesor Stažič. Govor tega moža je bil demagoški, kajti izrabljal je vero in cerkev in polemiziral na zborovanju na tak način, da mp noben navzoči vernik ni mogel ugovarjati. Najbolj interesantna pa so bi |a izvajanja tajnika tamošnje organizacije, g. VukojeviČa, ki je največ govoril o Stjepanu Ra-diču in njegovi vlogi na Hrvat skem. Povedal je med drugim tudi ono izjavo o Stjepanu Radiču, katero mu je nadškof vrhbosan-ski izjavil v Derventi. Tedaj je nad&kof dtejal g. Radiču: "Stjepan Radič ni proti veri, niti proti bogu, niti proti duhovnikom. On je proti onim ničvred-nežem, proti katerim se mora biti. Stjepan Radič je od boga poslan, da v teh težkih časih vodi hrvatski narod in sama Previd-dnost mu je podelila to nalogo. — To izjavljam kot bosanski nadškof in moje mnenje naj ču-jejo vsi. — Naj čujejo vsi, kaj misli nadškof bosanski 1 Hrvatski narod je edin v vsem. Vsem je edini vodja Stjepan Radič, ki edini mora obračunati s cincar- JL" Tako na zborovanju. Meščanske politične stranke delajo z roko v roki s cerkvijo, ali pa cerkev in njeni funkcionarji s predstavniki političnih strank. Torej: Radič je od boga poslan, da čuva nad Hrvatsko v teh težkih časih. Prav tako se to sliši, kakor ona. . . po milosti božji in po volji naroda kralj — in apostol! Ni čuda, ako imamo v Jugoslaviji tak političen cirkus. Ljudstvo je skoraj popolnoma nezrelo in z njim se lahko dela, kar hoče. Ce pa se kje najde možakar r svojimi nevtralnimi nazori, le po njem, kajti on nima prav: Bog že ve, kaj je prav in kaj ni prav. Taka demagogija je v Jugoslaviji. Prav taka, če še ne huj-pa je tudi v Sloveniji. Slovenija ni prav nobena izjema. Za to že poskrbe domači klerikalci. Kulturni boj pa je med tem na višku. Liberalno napredno ča-w,pisje laže, laže pa še bolj kle-''kalno. Mesto, da bi listi v Jugoslaviji, če že ne vzgojevali, I«* v saj poročali o resnici in kolikor mogoče objektivno, pa fra-&»rijo in uganjajo tako demagogij". da človeka zazebe. In to u* '"'Ko ljudstvo, ki toži, da so sla-[** Nine, da so davki preveliki, trpi udano, kajti bog tako hoče 'n naj Me zgodi njegova volja! V se polno imamo takih slučaja Stari liberalci ae v političnem lw>jii imenujejo, če je treba, tudi oravoverne lisjake, ki gredo imajo, čaa, celo vsak dan k m**> In pri maši molijo k bogu. bi poslal na to pregrešno '"rtljo. v teh pregrešnih in tei-*ih ' asih moža, kateri je kak — KoroAec, Radič, Vukičevič. ge-* r«l Hadžlč, ali antikrist iz pod-'♦fnlja.H na limanice, kajti smo pač v Jugoslaviji, in Jugoslavija je bogata na vsem... Včasih so na Radiča gledali v Jugoslaviji kot na človeka z načeli. Danes se je diskreditiral. kajti istočasno ko pravi, da je framazon, gre na božjo pot, v času, ko kriči, da je republikanec, prisega zvestobo in večno uda-nost do kralja, ki je po volji naroda in boga. Taki so tudi drugi politiki, samo, da so nekateri nekoliko bolj nerodni. V bistvu pa so vsi enaki. Diskredltiraji so se v Jugoslaviji danes vsi. Moderni bi bili radi in framazoni bi bili radi nekateri, toda svet vidi, da so vsi brez načel, brez značajnosti in brez poštenja. Taki /jo voditelji, taki pa so tudi v veliki večini ta-kozvani "nižji" prebivalci. In v tem tiči kriza Jugoslavije. JUGOSLOVANSKI ATENTATORJI NA DELU. Šef javne varnosti, prosluli Žl-ka laalč, žrtev atentata. { ''"litina borba v Jugoslaviji momentom že zapisan smrti. ' »'-rabljena po vsakovrstnih "*"jMmi sredstvi gredo v boj i idatve, ki je na žalost še v (Izvirno.) Beograd, 16. julija 1928. — V Jugoslaviji so pričeli s krvavimi metodami kar resno. V narodni skupščini strelja poslanec narodne veČine na poslance opozicije, oni neparlamentarci pa, ki drugače ne morejo dobiti svojega zadoščenja, pa se maščujejo z atentati: Slovenci skoro ne poznamo a-tentatov, Hrvatje so jim že bližji, ali Srbi in Macedonci. .. ti pa so skoraj rojeni atentatorji. Sedanja družabna oblika je krivična. Krivična zato, ker da oriim, ki so privilegirani, pravico, da nepriviligirane zatirajo in izkoriščajo. Cim manj civilizirana država je, tem večjo pravico imajo privilegirane!. To golo dejstvo posebno občuti prebivalstvo Jugoslavije, in sicer omv ki nI privilegirano. Ne gre tu za posameznike, gre tu za celoto, za cel teritorij.". . V Jugoslaviji vsakdo pozna, ali je vsaj gelno informiran, o takozvanem macedonskem vprašanju. Problem Macedoncev obstoji namreč v tem, ali naj se jih spozna in pripozna, da so poseben narod, ali niso. Radi tega vprašanja so nastale politične in gospodarske komplikacije, ki so v teku zadnjih let celo nastavile važno balkansko politično vprašanje Macedonije in njene neodvisnosti. V Macedoniji je razvito narodnostno gibanje, to je gibanje nacionalnih revolucionarjev, ki so proklamirali svoj cilj v geslu: Macedonijo — Macedoncem! To gibanje, ki je seveda strogo politično gibanje in podprto od te ali one balkanske države, katera pač ima več interesa na tem da se v Macedoniji koljejo in^ si v Beogradu delajo sive lase, — pa ni politično gibanje po ev-ropskem smislu, nego popolnoma n tipično balkansko politično gibanje, kajti vedno odloča — fizična moč tega ali onega nasprotnika. In ako ne gre drugače, revolverji še vedno ostanejo ip atentat odloči, kdo naj ima prav In kdo ne. Macedonija je vsled tega prišla do imena: dežela atentatov. Menda ni v nobeni državi na svetu toliko atentatov, kakor baš v Macedoniji. Tudi bivša carska Rusija nI premogla toliko atentatov, kakor Macedonija tekom zadnjih let. Najbolj aktivna organizacija revolucionarjev - atentatorjev je — organizacija (komlti) ma-kedonstvujočih, ki ima svoj sedež na Bolgarskem. Ta organizacija ima svoje člane, ki so prisiljeni, da se žrtvujejorza domovino. Vsak član, ki je izžreban, da mora umoriti tega aH onega generala aH političnega! človeka, pa to jugoslovanskega a)I kateregakoli naroda. Je s tem od doeedaj še neznanega atentatorja dobil kroglo v glavo. .. *\ Atentator je istočaano, ko je izvršil svojo nalogo, ustrelil še samega sebe v glavo in je težko verjetno, da bi ostal pri Življenju. Is njegovih dokumentov, ki so jih našli pri njem, se ne da ničesar točnega ugotoviti. Vidi se samo, da se v bližnji bodočnosti pripravljajo še novi atentati, ki naj po mnenju macedonskega revolucionarnega komiteja položaj v prilog Macedoncev izči« stijo. Jugoslavija sama postaja sedaj dežela atentatov. Da pa bo Še v bližnji bodočnosti, je razvidno iz pisma, ki so ga našli v klobuku atentatorja na Žiko La-ziča, kajti to pismo dokazuje, da vlada med revolucionarji Macedonije nepremagljiv uporni duh, ki si je svest zmage, katero hoče doseči magari z atentati. Pismo pravi med drugim tole: "Cim prejmeš to pismo — (pismo je namreč naalovljeno na tovariša, ki ima izvesti sličen a-tentat. Op. dtipis.), pristopi takoj k dejanju. Vanče me vprašuje (Vanče je vodja atentatorjev, beseda je njegov psevdonim, živi v Sofiji na Bolgarskem. Op dopis.), o zadržanju gotovih oseb tukaj pri nas. Cim prečitaš to pismo, ga takoj uniči. Stori in u-mri, tako, kakor pristoja junakom makedonske krvi. Naj spoznajo srbski' upravniki, da so m,ed nami še vedno ljudje, ki znajo umreti z nasmehom na ustnicah. Naj vedo, da naše krogle vse dosežejo in ubijejo vsakogar. Z bratskim pozdravom." Tako v pismu ln tako tudi v dejanju. Ml smo načelno proti atentatom, kajti atentati niso znak kulturnega in civiliziranega Človeka. Odkar je veteerbskl režim strašno kaznoval revolucionarno makedonsko mladino v R kopi j o. v tekotvanem skopljanskem procesu. pa Je organizacija make-donstvujočlh postala še bolj aktivna. žrtev atentata pa je to pot postat šef Jugoslovanske ver »••tni večini gre nosti. prosluM Žika Lazič, Id je V Osljeku so deložirali narodno gledajišče. V Jugoslaviji so res imenitne razmere. Ne samo, da deložirajo in celo rubijo državo, tudi narodna gledališča so podvržena takim modernim plačilnim sredstvom. Tako so v teh dneh deložirali osiješko narodno gledališče. Deložacijo Je' izvršil dr. A. Petrovič, ki Je bil sestop-nlk upnikov. Gledališče so nato zaklenili in zapečatili. Minlstr-stvo prosvete v Beogradu je v stvari sami interveniralo in nudilo pol milijona dinarjev v poravnavo upnikov, vendar pa finančno ministrstvo zneska še nI nakazalo. Kaj bo v bodoče z gledališčem, s* še ne ve. Bržkone tudi umetniški ansambl nI bog-vekako prida. v Dalmacijo posečajo ameriški turisti. S parnikom "President VVilson" je prispelo v Dalmacijo nad 70 izletnikov iz Združenih držav. Ogledali so si našo lepo Dalmacijo in ostalo Primorje. Izletniki so po večini sicer že a-merilkl državljani, vendar pa se jako racfi vrnejo nazaj v domovino, da ji vsaj po dolgih desetletjih enkrat vidijo. Kakor so nam izletniki pripovedovali, je Dal-ijs zelo lepa pokrajina. Od zadnjih dob, ko so oni bili še stalno naseljeni v Dalmaciji, pa se Je ta 'pokrajjna dvignila tudi v gospodarskem in kulturnem o-ziru. . Komunist dr. Kima Markovi* zopet aretiran. Komunista Himo MarkoviČa je zopet aretirala vu-kovarska policija, kjer se je nahajal v svoji boljševiški misiji. Dr. Sima Markovič je znani vodja jugoslovanske komunistične stranke, katera pa Je v Jugoslaviji prepovedana. Zato deluje Ilegalno aH manj učeno povedano j— pod zemljo. VeUkl župan v Vukovaru je pustil prepeljati dr. MarkoviČa v Beograd, odkoder ga bodo njegovi politični prijatelji radikali najbrž talmj Izpustili. ^ _• Krvna osveU. Po Južnih krajih Jugoslavije Je še vedno v modi krvna osveta, pa čeprav se jsvne oblasti pošteno trudijo, da to zlo Izkoreninijo iz šeg In navad jugoslovanskega prebivalstva. — V teh dneh sta ss v Boani s tepla dva pastirja zaradi paše. V prepiru, ki Je nastal med obema pastirjema, je eden po-tegnil nož In svojega nasprotnika zabodel naravnost v Irce. Pastir se Je takoj zgrudil\mrt#v na tla. Kakor se docnava. s* vodi med rodbinama obeh pastirjev že nad dvajset let krvne osveta in Je tekom teh let bilo že na obeli straneh precej smrtnih žrtev. FR08VETK Skrivnosti Iz ilnlskt|a iMJtaja Takrat, ko Je mož prvič ostal pri ženi, da bi videl, kako dete odrašča, ki ga jima je naklonilo božanstvo, takrat ae je rodilo ono, kar imenujemo človeško družbo ali tudi "kolek ti v nege" človeka.' Pri živalih ju stvar i*>-dobna. Mnoge med njimi so spoznale, da tvorita samec in samica dvojico, ki lahko živita v zakonski skupnosti eno sezijo pa tudi več, da atvorita potem z mladiči novo rodbino. Poleg teh pojavov ozkega zakonskega živ-j Ijenja se pri nekaterih živalih opaža nagnjenje do tvor jen ja večjih družb, kakor pri čebelah, termitih, ki imajo pravcate države. Razlog: borba za obstanek. Zanimivo je, kako se družijo nekatere druge živali. Na primer sloni, ki se v čredah pode skozi goadove in džungle. Dobe se razni tipi: eni, ki žive vedno skupaj, drugi, ki se družijo v pare le, če jim nagaja ljubezen, in se jjotem zopet ločijo, in tretji ki žive izven dobe parjenja v tropah,, ločeni po situlu; samci posebej i«,tljo svoje poslednje po-tovanje v morja, na kraj drstenja. In še mhogo, mnogo drugih živali Je, ki se zvesto ravnajo po starem reku: "Glfha vkup štrl-ha." Indlvidljl late vrste se družijo v prvi vrati i* instinkta, gotovo pa igra vlogo tudi ofcolnoat, da veljajo sa vsako Živalsko vr* sto posebni žiljmaki pogoji, ki Jim najbolje ustrezajo baš kraji, kjer se zbirajo v trop«. In ta nagon Je tolikšen, da j*' n. pr. posamezni golobji par vedno pripravljen zapustiti svojo družbo in se pridružiti večji jati. Manj rstumljivo Je, da ae družijo živali različnih vrst, ne| da bi pri tem Imele kako vidno biološko korist. Opazili so že, da se del- fini različnih vrst zbirajo v skupne vlake in si isbirajo skupnega voditelja. Divje bivole najdeš čeeto sredi slonov, zebre v čredah konj na farmah. Med pticami se škorci radi družijo z vrani in kavkami, čaaih celo s domačimi golobi. Is prijateljstva ali vsaj iz simpatij. Želja po družbi je pri mnogih živalih tudi tistt motiv, ki Jih pripravlja do tega, da se v ujetništvu oklenejo človeka ali pa tudi živali, s katerimi jih v svobodi nič ne druži. Jack lx>ndon, ki je bil dober opazovalec živali, piše v nekem romanu v uprav historičnem prijateljstvu med opico in terrierjem. Opažali so tudi že veliko tovarištvo med opico in prešlčem in med opico ln ovco. Zanimivo je poglavje o medsebojni pomoči, ki si jo iskaau-jejo živali, Znano je, da opice postrežejo svojim bratom ln sestram s hrano, ki je namenjena njim samim. Novejša raziskovanja dokasujejo, da priskočilo opici, ki je v nevarnosti, cele trope njenega rodu na pomoč. V. O. Calderon pripoveduje nekje o naslednjem zanimivem dogodku: Črnci so vjell opico, da bi jo požrli. Prlvezsli ao jo k drevesu in jo zbadall s pušloa-mi, dokler ne bi iskrvavela. .Nn kričanje ranjene živali je prihitelo toliko opic, da se Calderon prestrašil in pobegnil. Prizor ga je tako pretresel, da .pd takrat nikdar nI ni hotel več jesti opičjega mesa. Dalje so opažali, da vlečejo opice ranjenega aH ubitega soplemenjaka s seboj. Tudi je znano, da opica posvari čredo, kadar se bliža nevernost, najbrž* Instinktivno. Vsi raziskovalci potrjujejo, da si sloni v sili prihlte na pomoč.* jCadar v Afriki črnci gonijo slone, zažgo travo, da orno-tljo živali. Schweinfurth pripoveduje, kako sloni pokrijejo svoje mladiču a travo In polivajo z vodo, da jih rešijo pred pgnjem. Ce je kak slon ranjen, ga njegovi drugi vzamejo v sredo med se, Če je padel, ga skušajo s okljl in rilci spraviti na no*®- " •• „ f / Da si živali pomagajo druga <|rug!, kadar je ogrožena njih rodbina, je dovolj znano. Kadar Čepi samica na jajcih, jo ščiti samec, za mladi sarod pa se borita oče ln mati. Ce mladič izgubi mamico, se zavzame zanj druga samica. Tako ravna ms-la prepelica, tako počenja velika slonova mamic«; tak je sam p<» sebi razumljiv zakon njlhovegn sveta. Tak je zakon prijateljstva med živalmi In njihove medsebojne pomoči, torej nekaj stičnega ko pri ljudeh; samo da si one na to ničesar ne domlšljfet Jo. ■ ' ^rnec ustreljen v bitki e polica jI. Philadelphia, Pa. — Neki črnec, katerega so preganjali policaji, se je v petek večer z4ba-rikadlral v neki hMl na južni strani mesta. Razvila se je bltks med nJim in policaji, ki je trajala nad dve url, v kateri je bil črnec ustreljen, eden izmed policajev Je bil pa težko ranjen. Piere Neeetof: ŽENSKŠ ZVMŠČŠ Pesnik utonil. Lafayette, Ind. — Oscar Beek, ki se Je pred par leti proslavil s svojo zblrkp pesmi, je v petek utonil v Wildcat potoku, ko Je hitel na pomoč svojemu sinu, ki se je potapljal. Hln Je srečno priplaval k bregu, oče Je pa Isginil pod vodo, ki je bila na dotlčnem mestu globoka IA čevljev, U žrtev rekordne vročine. Chicago. — Dne 8. avgusta Ja živo srebro pripisalo na IM slo-plifl, kar Je rekord vročine v letošnjem poletju doslej v Chles-gu In okolici. Isti dan Je umrlo U oseb sa aolnčarleo In Iz drugih vzrokov, ki so Indlrektno v svesl z vročino. Zvečer Je prihrumela nevihta s močno ploho In v soboto se Js osrsčje nekoliko ohladilo. ^ Oče prodal svoje hčer. t'niontown, hi. — Helen Oor-nnck Je izpovedala policiji, da jo je njen ote prodal sa ženo nekemu VViUiam Coilloau. Coliin* je plačal saeje 1100 In je je pozneje šepet prodal svojeflMi hrs-tram u sa M<> — Ože, Coilina ln njegov bratranec so MM prijeli In odvedenf v zapor, kjer bodo čakali aodnljske obravnave. Riketteje dvignila kodrasto "iiavloo In se sdrsmlla is samlš-Ijenostl." Nel Ce ga poprosim kar na ravnost, me bo dovolil, kolikor ga posnam. Najde tisoč izgovorov, da pdkloni mojo prošnjo Saj vem še vneprsj, kaj poreče Gleji dragica, nespametno bi bilo hoditi v Cannes v letošnji se siji. Res, Dumartinovi naju vabijo. toda kij ufe temu hI potrošila mnogo. Ti bi potrebovala nove obleke, treba bi bilo kupiti to In ono,-a moji trgovaki opravki v Parizu, kdo Jih bo vodil? Rikette Je razmišljale, kako najti Izhod1 is zagate. Kar se jI je obraz zjasnil. - . Kaj, da bi poizkusila to? Sicer pa preostaja samo ta pot do clfla. Ces dva dni, ko Je moš po o-bedu pil črno. kavo, je dejala Rikette flagmatlčno: Veš, k4J je hov«**? Gospa Rambert je sapustila svojega moža. — Res? Zakaj pa? —• Nista se razumela. Preveč se je dulgočaslla pri nJem. Ram bert sicer nI slab človek, toda razumel Je hI. Nobene zabava, nobenega Izleta jI nI privoščil. — Pretiravaš, draga moja. Vsaka mati ima svoje dolžnosti, vsaka zakonska Jiena mor« Živeti v prvi vrsti aa* svoje rod blno. — Dolžhostll VI možje imate vedno to besedo na Jeziku. O, če bi bili v naši koli I Mislite, da Je prijetno sedeti vedno doma, opravljati dan sa dnem domače posle, skrbeti neprestano za gospodinjstvo In čepeti od ju tra do večera v kuhinji. Preživeti mladoet v delu, ki bi g« mo rala opravij«tl služlnčad. Ne t Jaz gospe Rembertove ne obse-J«m! Začudeno Je moA opazoval R! ketto, njene rdeče ustnice, plem teče oči In zanos, s katerim J« zagovarjala svoje stališče« — Bogme, dejal bi, da govoriš o sebi, da hočeš napeljati ve-do na svojlirtln — Je dejal in J) pogledal v oči. — Ne, dragec, saj vel, da se to, kar govorim, ne tiče tebe. Mlada žena Je skušala ugani ti njegove misli. Dasi me je sa žive In mrtve aahtevala, da ne govori o sebi, je odšel s doma selo slabe volje. Ves poldan ga je preganjal spomin na ta pogovor. Zdelo se mu Je, da mu hoče žene zagrositi. Kmalu se je prepričal, da Je Imel prav, Rikette se j# naenkrat zelo (spremenila. Poprej Je bila vednb vesela In sgovorna, zdaj pa Je postala otožna In me» lanhollčna. Zdelo se Je, da JI J« legla žalost ns dušo. - Cesto jo je našel doma pri oknu otožno in zamišljeno. Pritiskala Je vroča lica na steklo In srla nemo nekam v daljino. Vča-si je pa sedela po cele ure v naslanjaču in srla v strop. Njene jasne oči se postale motne, lica so ji obledela. — Na kaj misliš? L — Na nič — Je odgovarjala in zdehala. I*o vsšerji Je pregledovala razne ilustrirane liste, po eele ure Je občudovala Nlco, Moaton ali Monte Carlo, dlvlla se Je morju, pslmam pod sinjim nebosklo-nom, krasnim ženam v raskoš-nih toaletah in raznim prizorom Iz njihovega pravljičnega žlvlje nja. Ah, tu vidim, da so p sve-tu še srečne ženske — je zdlho-vsla. • Mož Jo je začudeno ogledoval In skrbeti ga Je začelo, kaj Je z njo. Nekega vešers Je blls miza že p"griUcne« a Rikette ni bilo od nlkodsrTMož Jo Je nestrpno pri-Čskovsl. Slednjič so ss vrata odprta in RlketU Je stala na pragu vsa prerojena. Radost JI Je odsevala s obraza, oči so se JI Iskrile In zadovoljno se Je smejala. —- Dober večer, drsgl moti čfk. Oprosti, bila sem na čajanki pri prIJateljle! X Tam je bile tudi gospe Rembertove. mala Dalam In tvoj prijatelj Robert Devoa Odpeljali smo ee ns Isprehed In tvoj prijatelj ,,. — Kejf MoJ prijatelj f — Ne. vetrajal Je odločno na tem, de maramo s nJim ne čaššso Hkerja. Imel je avoj avto »a peljal je naa v Hulonakl gozd. Idnevl — Ah I In ti s| se pCIJala s njim? — Da, kraj njega sem sedela. On Je šofiral . . . i«borno sna šofiratl. Mot si Je nervoeno vihal brke. — Ne, Jn kako te je sabaval? — Ah. a rasnimi glupostml. Bil je ielo galanten. — Saj ga poznam. Vaak preti paanlk mu je dober. Tb ml n! všeč. Povej ml vendar, s kakšnimi glupoatml te ja aabaval. — Prisaitiai moji skromnosti, dragec. Riketa ae Je na vea glas zasmejeta. Se nikoli nt slišal ia njenih ust takega smeha. — Zelo zabaven je bil. Dejal ml je: Vaš mož ima pa res sre čo. Tudi on Je eden tlatih, ki »e «e seveda, kako dragoceQ zaklad ima sa ženo. In ko sem se mu zasmejala v obraz, Je pripomnil: -- Ah, da bi imel Ju tako dlv-no ženo, kakor ste vi, bi vse življenje klečal pred njo. Kaj vle bi si Izmislil, da bi Jo razvedril ln zabaval t menoj bi ae nikoli ne dolgočasila .,. Toda kaj ti j*, dragec. da si tako bled? — Nič, nič* td js od rane, ki sem Jo odnesel Hi vojne, Sprememba vremena — je odgovoril, a nohti so se mo urili v milo. — Oh, dragec, nikar ae he razburjaj. Saj u imava rada. Sledila Je dolga pavu. Ko Je služkinja pospravljala a mize, je mož povesil oči U) vprašal s u-molkllm glasom: — Mislil serf, da preživi ta De vos zimo na jugu. — Ne vem — Je odgovorila Rikette neprisiljeno In ponudila možu sadja. — S|iomlnJa-žem pri Dumarnetovih. Naenkrat Je stopil Dumarnet k njenemu molu In ga potrepljal po rami, rekoč: — Torej, na svidenje v Oan-nesu. Midva odpotujeva jutri. Pridite u nama čim prej. Saj u kmalu vidimo, Je-ll? Mol u je otrl na svojega prijatelja. Zdelo se Je, kaker M mu hotel pesti okreg vratu in u mu sahvalitl, da ga j« rUil —- Hvala, dragi, rade volja u odsovem vabilu. Cim bodo Rl-kettlns obleke narejene, odpotujeva v Caimea. Hirata U nima kaj obleči. Ta če« pa opravim v Parizu najnujnejše poete. /a RlketU ni črhnila niti f d les. Vu srečna u J« na preprogo la kakor mečka Je usadlla svoje prstke v blazinico. ftatlsnlla Je oči In sačela oUu-jatl spomine na zvijale, s katerimi Je dosegla pri naivnem lab-žlčku vu, kar je hoUla. lafeti t Robertom Devosem si Je gladko Izmislila, da dosete svoj cilj. In ponosna Ja bile na svoj uetMl. zavedajoč u, da Je ženska nHIČ »»■•omejena. (ootidu* prvli Duluth, Mlnn. — Predsednik« Ceolldga so II. t. m. vodili po Hiba Rangu v Mlimesotl, kjer u Jame telesne rude. Pri največji odprti Jami v okolici Hib btnga so poeUvitl lesen oder« s katerega Je (fcolldge prvič vidni, kako parne lopaU kopajo rude. . Vlak ga Herrln, lil. — Tovorni vlak Je v petek povoslJ Oflletnega Lopa Oooshs Gopsh Je leUI na prafi In legledalo Je kot bi spal toda strojevodja, ki ga je opesil, al mogel pravočasno ustaviti vlaka, ki Js Gooshu odrezal glave. Konkurenčna savlai. Turist (sedeč s gostilničarjem aa terasi): "Holnčnl sahed sem videl v oni gostilni Umle aa vfr-hu mnogo lepše kaker tukaj." Gostilnlčer: "Jas tmem pa salo dosti boljšo telečje ho." / Pri |J Zdravniki "Kolike ur spiU m dan ?" Kmet: "Na dan? frav aiir Zdravniki "To je Kmet: 'Kaj, I noči apim vadn<> po II ur, popa u spanje nI ■ P B 08VETA AUc* Wf1ght: irt^ttp®® MAh, U nesramnica grdobe grele, neznosna ničvrednlce, 'U Margareta Jemeson," Je vse podivjana vpila Angelika. "Nikdar bi ne verjela, da more biti zmotna tolike impertinence, hi-navka hinavska." "Toda draga moja Angelika," nem narahlo pripomnil, "jez Mm pa do danes bil mnenja, da je Mrs. J s meso n tvoje najboljše prijateljice." •Tudi jaz tem bile teh misli — do dene«," je jokajo nedelje-vala Angelika. "Prejšnji teden aem ji zeupala, da si napravim novo večerno toaleto ze ples, ki ga priredi tenls-klub. Povedale sem ji tudi, da bom za spremembo izbrala Črno barvo in da bo obleka kolikor mogoče prlproeto prikrojena. In pomisli, danes popo)dnO, ko sem bila z doma, je bila tu ter pustila tale zevoj, ki ga vidi! na stolu." Z gesto, vredno kake Bero Bernhard, je pogrebila zavoj ter ge pomolila meni pod nos, Cel, naj si ge ogle-dam. "Vidiš, to stvar mi je pustile moja tako zvene najboljša prt- Jateljice," je dejek Angelika "in le drobno pisemceje bilo poleg". Vzele je papir v roke ter pričele glesno brati: "Draga Angelika! Včerej sam bile v VVestendu ter tem isbrala črno toaleto, kateri ml je *Vrdka po-stale na dom. Ko sem jo doma primerjala, sem našle, de je precejšno mero preširoke in nikakor ni v skladu z mojo postavo. Žeto sem mislile, da ti uetretem, sko jo pošljem tebi" — Angeli k i se je tu gles zelo tresel — "ker vem, da bo tebi ravno prav. SIcer jo morem vrniti tvrdki. V zevoju boš nešle omenjeno obleko. Tvoje Mergerete Jsme-son." "Ali si sllšel? Mer nI to skrejne predrznost? Iq da si te meh nerodni drzne misliti, da sem jez debelejše od nje t To se rezume, da obleke niti pogledale nisem in da jI jo pri tej priči vrnem. Jaz jI U pokažem!" Vse to je govorlU teko jedrno ln s takim gnjevom, {le sem se moril čuditi, keko je nfogoče kej tekege reči o svoji nej boljši prijateljici. Pe pomagaj si, tekele so, posebno Angelike. 'Tako, copernice bo £e videle, kej se pravf, mene ne tak način podcenjevetl," Je dejele Angelike, ko U služkinjo odposlala z zavojem. "Vendar pe morem imeti ze ples novo obleko in John, prosim te, de mi deš leto potrebnega drobila, Sle bom seme v trgovino z izogotovlje-nimi oblekami ter si primemo izbrala." Razume te, de bi btlo vsekte-ro ugoverjenje brezplodno, zato sem odštel zebtevano vsoto. Ko sem prišel zvečer domov, je U čekele ne m<% oblečene % novo obleko, • "Ali ni srčkener je dejele, ko mi Je priskekljele naproti ter se sukele pred menoj kot bi bila dvajset let stere. "Desirevno je čisto pri prosto izdelana in s črnega klota, vender je nadvse ljubka in nekaj posebnega* In U pentlje tu ob štreni, kej takega še nleem videle. PriBven. su v Weetendu, kjer sem jo kupile, so mi dojeti, da Je to neke ' izrednege in .nimejo nobene ve« v zelogi." v H Zares, Angelike je bila ne-znensko zedovoljne s obleko, te sem videl ln bil sem zadovoljen, da Je tejto, češ, Imel bom vsej nekaj Časa mir. "Zelena bo postale seme zavisti, ko me bo videle v tej ki. Nalašč se bom sukala okoli nje, ne da bi jo Hotela poznati ignorirala jo bom ln sicer vedno." za Ob oltaiju Tedaj Je menih obrnil gievo ter pogledel v uner, odkodsr Js prišeU Lucije je »lodiU « svojimi očmi njegovemu pogledu. Ne ravni« ee Je pojavil piladl grof Ranek, ki je zečudon obstal, ko Je zagledal meniha v črni benedlktln-ski kutl poleg mlade dovojke. . Pol presenečena, pol osupla je vzdlhnlla Lucije, ko Je segledaU mladega grofa. Nehote mu Je stopila korak naproti. Benedikt je to videl in v naslednjem hipu pobledel. Tudi Bogomir je medtem videl, da sta ge opazile, zato j« prišel nerevnost proti njima — O, gospodična, kakšna nenadne sreča, de vee najdem tukaj 1 In glejte, tudi čestitil — Z mrzlim pok Ionom Js pozdravil mladega duhovnika, nato pe se obrnil k Luciji: — Keko nej bi ss bil nadejel tega »rečnega srečenjst Naklonjen slučsj me je danes pripeljal sem I Lucije nI odgovorila, nakar js spet povzel mledi plemič* — Kakor vidim, goepodična, ste bili pravkar namenjeni oditi. 6eJ ml dovolite, da vas spremim skozi gozd, kaj ns? Sicer pe itak motive tukaj petra Benedikta — pri tem je vrgel pogled na knJ|go, ki Je letala še vedno na tleh —- ki se ukverje z vašnlml študijami. Torej, gospodične, ell odldeveT Lucije Jo bila fte pripravljene sprejeti njegovo ponbdbo, ko Je nenadoma stopil menih med njo in grafe. Polotil Je tetko svojo roko ne njeno ramo, ln mlade deklice se js zdrznile pod tem doUkljeJem. — Boljše storite, če se sem I vrnete, gospodične 1 Gozd je varen ln ker brez skrbi ao izročite njegovemu verstvu! Bogomir ge Je pri tem nenadnem vmoše-nju naglo obrnil ter motril menihe s pol Jeznim. pol ironičnim pogledom. — Nisem mislil, Aeetiti, de bi mogle keke posvetne stver sbudlti vašo pozornost, — js rekel pikro in porogljivo. Prosim, pomislita, de mlade deme ne spede med vaše ovčice In da Ime vsekekor pravico, mojo ponudbo sprejeti ell pe odkloniti! * Benediktove roke je letele še vedno ne Lu-cijinl rami, njegov glaa je bil brezzvočen, toda čudovito trden in siguren. — Jez prevteko dvomim, de bi bil gospodične poučen o tem sestanku In da bi ga odobraval žeto mislim, de delem v njegovem imenu, če preprečim veše nakane. Mlede deme ae bo vrnile v Dobravo aeme, ell pe bo šla Ua pod mojim verstvom, In ne pod vašim! — Resnično, vi al laatlte veruštvo nad nama obema! — je seklicel plemič jezno, t— Kdo vem deje pravico Ukih ukazov napram meni in gospodični ? — Slove*, ki gre o vas. gospod grof! — je Benedikt ledeno odgovoril. — Gospod peter! — je zakllcal Bogomir rez jer Jen - — Goapod grof! „ Glaa obeh je zvenel groteče ln izlvajoče. Treaoč se jeze. se je obrnil grof k Luciji. — Prositi v^s moram, gospodična, da od-ločno zavrnete ta nečuvena vmešavanja v avo-jo voljo! Povejte gospodu patru, da se hočete izročiti mojemu veratvu ln de vam on nima delati nobenih predpisov! I*urija je molčale. Bker je tudi ona ame-trala U petrov nastop za nečuven in napram vaakemu drugemu, ki bi ae drznil kej takega, bi bile odločno nastopila, volji tega meniha pa ni mogle kljubovati —» Caatiti. upam. de mi boate deli pojae-nitev svojega obnašanja! — Clm bova aeme — ob vsaki uri In ob vsakam čaau! r L*cija)e čutila, kako je roka. ki |e letala na njeni rami. »trdnejše prijela njeno roko in kako Jo bile odvedena proč; hitele je, da bi bila čimprej rešena tega spremstva, katerege si ni drznile odkloniti. Ob njeni stresi je korakal peter in dasl je trajala pot nad pol ura, vendar nista Izpregovorila niti besedice. Čutila je, obrnila k meni ter s sla-tx>t|iim i glasom dejele« "John, domov," » Gabrijela Reu PONDELJEK, 6. AUGTJSTA. jinstveno bo vedno nem odraslim njegovo duševno življenje. Zakaj zakon našega razvijanja Je tak, da smo pozabili, Irsko smo čutili, mislili, sanjatf, ko smo dihali še v raju svojih pomladnih dni, skriti v brstnem Prvi pomladni dasvl — nI se še razvila poletna krasota, ki čaka na nas, še sp barve narave rezke in jedva naznačujejo, kaj še pride. Toda ni-ll Čudno, da nas, ko se vse blišči v žaru soln-ca, vodilo prevzema tiho hrepenenje po prvih pomladnih dneh, ko Je vea rast še v obetih, ko je svet še v brstju? Sladki čar popka — mar ga je mogoče nadomestiti z bohotno obliko, z bogato dorečenostjo cveta? Mar r.a slutimo v njem te propadanja, mar še ne yeje okoli tarečega žameta onih rož, zlatih zvezd, modrookih če-šulj dih trohnobe?n.vIn bujnost listje na vfsqkih drevesih — mer ni Že z enim samim rumenim listom zaznamovana s smrtjo? Ali ni pretresljivo simbolično, da niae sleherno slavje v življenju in naravi nekam razoroži, ker nam baš s svojo popolnostjo predoru je propast, ki je skupna Člov&u z vsakim, s sleherno cvetko? Zakaj popolnost ubija nade, in od nad se šele raz-žlvlja naša dtiša. Bratje — najslajši proizvod narave — kdo se ozira nate v tvoji ugašajoči milifti kakor zaslužiš? Ali ne nosiš delikatnej-ših barvnih gmesi v nerazcvelih oblikah, kakor jih premore vsa razgibana kraeota cvetov in li-p tov? Kje se meša pozneje tako nežna rožna barva s toli fino vi-JoHčasto, s rjavo in tolto, ki se blišče nalik staremu barvnemu kraeotjO na slitoft velikih moj-etrovT,. Ali ni zamamno razmišljati o čudesa* kako 1 najmanjši popek te po svojstvu svojega bitja smiselno nekasuje bodočo rastlino? Ds, bistvo mogočnih dreves je vsebovano v majcenem popku slehernega njegovih listov. Ali mar ne vidiš jedrovi-te zgradbe bogatega temnega Ustja kostanja v okroglostl in togem seetevu njegovih popkov, Is katerih rseto Hiti kakor prsti? Mar kodrasto hrastovo vejevje ne odseva is kodraste tvorbe lletičev, ki kipe is popke? Mer nI v oblosti Jsbolka podoba podoltne, koničaste tvoritbe listnih popkov na drevesu? Ali nam je bratje nemara zaradi tega tako drago, ker je v nJem, ko je Še Ograjeno v varujoče listo inledoftti, uklenjena vsa njega bodoče osebnoat in bistvo? Brstje In doca — kdo bi ju ne primerjal ? Vsakdanja primera, a vendar kako gleboka — vsakdanje, ker Je v njej neizrekljive večnost. Kdor ne zne opazovati popkov v pomladnih dneh. tudi ne ve, kaka je s deco. Trdno zaprt vase kekor popek, tek Je otrok. Nikomur ne more* videti v češo kakor pozneje razvitemu cvetu, odraalemu človeku, čigar bitnoat se javtje s dojenji. Kekor zre deta zaupno ne vas e svojimi Jasnimi očmi. tako ta- ovoju svoje nedottnoeti. Le časih se nežni ovoj malce natrga. In nenadoma zazremo etvari, da se čudimo ljubkosti sladkega občutja, jedroviti sili hotenje, )tl ee jevlja iznenada in ki je v pretresljivem nasprotju z majcenostjo organizma. Dušica govori — jeclja otroške glaoove, često na videz brez smisla, to je, brez razuma "odraslih", toda iz pielnstinkta, dvige je s prstki zastor z lastne bodočnosti. V popku je slika zrele rastline. V detetu ln njegovih beb-Ijajočih glasovih se kaže značaj zorečega človeka. Na tem vzgoja ne more ničesar spremeniti — morda, morda nekoliko obli-čiti in svoje prispevati k umanj-šanju ali lepemu razvijanju. Ah, otroci.. saj ne vedo, ka^j delejo, kej govore — sej tudi še nimajo pravega razuma.,., tako pravijo starti. A tudi popek se v list in v cvet ne razvije z razumom, nego po zakonu razvijanja, ki je v njem. In tolsti zakon deluje in ravpa tudi človeško dete, neoviran po miselni^ napakah in abotnem motganju. -Veselite se bratenja svoje de-ce, opazujte Jo v miru, ne vsiljujoč ji svojega vpliva, keko juunonlldo poganja list za listom ln se izmoteva iz ovoja, kako prehaja iz najnežnejših barvnih tonov svojega bistva v jačje, polnejše berve... Nikarite vedno samo vzgajati! Mar popki preneso, če jih otipavate z radovednimi, nenežnimi prsti, hoteč jim iz nepotrpežljlvosti pomoči v rasti Mnogo jih je med nji-mi, ki so tako občutljivi, da po takih poskusih shujšajo in predčasno odpadejo. Hitro kakor sen Jb minili prvi pomladni dnevi-— če ste z mislijo motrili brste, vam razviti Človek v svojem početju in neti an ju ne bo zadajal več nerešljivih zagonetk. Nič več ne boste nad njim ogorčeni, ne razočarani, ne prevzeti, temveč boste razumeli, da ne more biti drugečen kekor je nastal in ga boste ljubili, nesebično po zakonih njegovega bitja. LJsbeeoa 4o bližnjega, i Učitelj je razlagal v šoli, da mora biti vsak človek usmiljenega srca in da tudi živeli ne smemo mučiti, ter je vprašal Mihca: "Kakšne ljubezen je to, če jaz pokaram človeka, Id na cesti pretepa osla?" (Mihec: "To je ljubezen do svojega bližnjega." mim 1 izgovor. Sodnik: "Jenez Cepur, Vi »te kar na pokopališču Skradli Vo-lo.s." » Obtoženec: "Motite ae, gospod sodnik! Res sem vzel tisto ko. io tam ne pokopališču. Pa kaj bi ga ne vzel, ko je stalo tako osamljeno ob križu, da sem bil jjopolnoma prepričan, da njegov lastnik počiva že v grobu..." 2H2AMCBUUJK KNJIŽEVNE MATICE SL N. P, J. AMERIŠKI SLOVENCI—isvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vesana, vredna svoje cene, stane.............$3.00 SLOVENSKO-ANGLE&LA SLOVNICA—selo fenčna la lahko rastnaljiva knjiga ss učenje aagleirtne, s dodatkom rasnih ko-ristnih infftnmHjj itmf MUDO« ZAKON BIOGENEZIJE—tohnači voj, knjiga is katere saoaorete črpati mnogo naukov aa telesno la doievno dobro .......................................... PATER MALAVENTURA—V KABARETU—aanlmiva povest ls ttrljenja amerliUh frančiškanov, tn doživljaji tojaka, hmetno ■popolnJena a slikami....................................TSc ZAJEDALCI—resnična poveet ia prava Onatraelja doelej akritsgs dala Rvljenja slovenskih delavcev v Ameriki..............75c JIMMIE HJGOIN8—krasna povest, ld jo ja misel alovtti ame-ztfld pisatelj Upton Sinclair, poelovenil pa Ivan Molek ....«Se ZAPISNIK S. REDNE KONVENCIJE S. N. P. J+U& štreni meh- ^HRBTENICA"—drama v treh dejanjih a prologom la epilogom »mehko vesana, stane samo..............................10r "INFORMATOR"—knjižica s vasmi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—selo priporočljiva sa liane—stape aasse.............ltc ▼aa knjige aknpaj vem pešUsis sa I7JS. Pišite peaje nas KNJIŽEVNA MATICA £L N. P. J. SS57 Sa. Lavndale ^ts.. Chicaga. I1L Pri telefonu.. «Halo, gospodična Milica! Vi me boste torej posetili dravl na mojem domu?" "Ali boste dostojni T "Na častno besedo, gospod^ M« ** na. *. t "Ali se potem sploh Izplača priti?..." IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahke doMto list Praevete vsak dan n eno leto in AMERIŠKI SLOVENCI, vredne $6 nam poAljete bres odbitka sveta $7.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA* vredna $2.00, ZAKON BIOGENEZIJE, vredna $1^0, la PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredne $1.50, sknpej vrednost $1.00 in dnevnik Proeveta sa ene lote se evoto $7.80. (( Te velje ss dene S. N. R. J. sa vse stare in nove naročnike. Ne Bani plačajo $9.00. i Lahko dobite pol leU dnevnik PreeveU rrsdnssll SS fSJO knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJED ALCE fa| HRBTENICO in IN»HKMATOR ako nam pofljete svata $4.00. 'Ne dani pošljejo $4.60. AR pa ss $8.00 poOeta Ust Prosveto la knjigo JIMMT HIGGINS. NeBenl $S.S0. • i Ts vee volje n etara in nove narašnlke. poeletl celo evoto bres odbitka. Doaar ta pošljite ns npravništvo na naslovi Praevete, 2SS7 Se. Levrndale Ave^ Chieago, in Naslov ................................. Cl. draitrm SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila a veselice m shode, viatmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TI8KARNE APELIRA NA . ČLANSTVO S N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One gmerns, uoftako dalo prve mfcs. Vsi pojasnila