COLOTiEVE inFOmiACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C 0 : O _M ^E D V ODE Leto XV. APRIL 1986 /L 0 J -J C U gt 4 (162) Počitniški dom na Voglu letos beleži rekorden obisk. Program ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube (SANACIJSKI PROGRAM) Na osnovi rezultatov poslovanja v preteklem letu (izguba 303 mio din za DO Coior) smo v marcu pristopili k izdelavi sanacijskega programa o-ziroma uradno programa ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube. Program je razdeljen na tri. osnovna poglavja: 1. podatki o izkazani izgubi po zaključnem računu 1985, 2. vzroki, zaradi katerih je nastala izguba, 3. ukrepi za odstranitev vzrokov nastale izgube z .nosilci in roki izvedbe. V .poglavju — podatki o izkazani izgubi so poleg zneska ugotovljene izgube po TOZD, prikazani združevalen sredstev za pokrivanje izgube ter bonitete (bodisi finančne, bodisi komercialne narave), ki so jih nekateri združevale! zahtevali. Pri analiziranju vzrokov nastale izgube smo izhajali iz stališča, da prikažemo oziroma poiščemo vzroke za slabše poslovanje v primerjavi s konkurenco v zadnjih letih nasploh, ne pa krivca za izgubo 303 mio din. Vzroke smo razdelili po področjih dejavnosti na naslednje: — organiziranost poslovanja, — komercialno poslovanje, — finančno poslovanje, — kadrovska dejavnost, — informatika, (Nadaljevanje na 2. strani) nMiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiMiiiimiiimmimiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiriimmmiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiii Čestitamo za dan O F in Z. maj - praznih delal liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nekateri so dolgoročni, ostali pa so opredeljeni kot trajna naloga. Sanacijski program je strokovno ocenil kolegij im 14. 4. 1986 sprejel sklep, da je dovolj kvaliteten, da gre lahko v razpravo najprej na družbeno politične organizacije in nato na samoupravne organe. Kratke novice JUBILANTI Srečanje jubilantov DO Color bo v petek, 25. aprila 1986. Ob 12. uri bo slavnostna seja delavskega sveta DO, potem pa so vsi jubilanti vabljeni na družabno srečanje v motel Medno. REGRES Tako kot običajno bo regres za letni dopust izplačan konec aprila. Predlog je izdelan na osnovi kriterijev iz pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s tem, da so zneski zaokroženi. Izgle-da pa tako: Delavci z analitično oceno — od 176 do 280 točk 23.000 din, — od 281 do 360 točk 21.000 din, — nad 360 točk 19.000 din. STANOVANJSKI KREDITI Na razpis za dodelitev stanovanjskih posojil delavcem se je javilo 24 prosilcev. Na podlagi ugotovitve stanovanjske komisije, ki si je ogledala stanovanjske razmere prosilcev, je odbor za družbeni standard pripravil predlog razdelitve kreditov. Prednostna lista je javno razgrnjena do 23. aprila, potem pa bodo o predlogu razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe delavski sveti. Skupno naj bi po predlogu razdelili 24.967.000 din. Če hočemo, da bo sanacijski program dosegel cilj, zaradi katerega je bil izdelan, bo potrebno zagotoviti sprotno spremljanje izvajanja -ukrepov in Strogo ukrepanje proti 'kršilcem oziroma neizpolnjevalcem nalog, podanih z ukrepi. P. N. DELEGACIJE 7. aprila se je prvič sestala naša združena delegacija za področje zdravstva, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, pokojninskega zavarovanja in stanovanjskega gospodarstva. Na prvi seji so si delegati razdelili področja dela in tako bodo — področje otroškega varstva, zaposlovanja in zdravstva pokrivali Jožefa JERMAN, Matjaž KERN, Anica PETACI, Tatjana PETAČ in Tatjana GAUS, — področje socialnega skrbstva Janja KURALT in Štefan KRIŽAJ, — -področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja Daniela BERČIČ in Ivan BEČAN, — področje stanovanjskega gospodarstva pa Stane LUŠTREK, Miloš MILAŠINOVIČ in Janja KURALT. KADROVSKE NOVICE V komerciali sta 14. aprila pričela z delom vodja komerciale, tovariš Anton AHAC, dipl. ekonomist in pomočnik -vodje komercialnega sektorja, tovariš Bojan SEVER, ekonomist. Dosedanji vodja komerciale, tovariš Ljubo OSOVNIKAR, bo predvidoma konec aprila odšel iz naše delovne organizacije. (Nadaljevanje s 1. strani) — investicijska dejavnost, — razvojna dejavnost, — proizvodna dejavnost s kontrolo, — vzdrževanje, — planiranje in analiza poslovanja in — inventivna dejavnost. Vzroke smo poskušali prikazati čim bolj .realno, kompleksno in pregledno. Iz analize vzrokov lahko izluščimo naslednje najbistvenejše motnje v poslovanju: — organiziranost je slaba tako v ma-kiro, kot v mikro smislu, — sla-b in nedodelan informacijski sistem, — komercialna politika se ni prilagodila razmeram na tržišču, vodili so premalo agresivno politiko na področju cen, slabši izvozni pogoji ob istočasno visokih »šticungah« za u-voz, preslabo obračanje zalog (visoke obresti), — zaradi ročne obdelave -podatkov neažum-o spremljanje gibanja tekočega poslovanja, še posebej stroškov (v Cotarju s-o materialni stroški za vsaj 10 % večji kot pri konkurenčnih organizacijah), — šibka kadrovska zasedba, — -neizdelan -sistem nagrajevanja, — neizdelan sistem kalkulacij, -neustrezno planiranje proizvodnje, neizdelani normativi in normiranje, — slaba disciplina, — neučinkovit razvoj in slaba inventivnost razvojno raziskovalnega dela, — neusklajene in slabo pripravljene investicije brez poglobljenih tehnoloških, ekonomskih in drugih ustreznih .analiz. Na osnovi analize vzrokov smo pristopili k izdelavi ukrepov za odpravo motenj in pri tem zasledovali naslednje cilje: — čimprej -pridobiti strokovne kadre, ki bodo sposobni sanirati poslovanje DO in zagotoviti stabilen dober razvoj DO, — zagotoviti optimalno organizacijo vseh -poslovnih funkcij in ustrezno samoupravno organiziranost, ki bo zagotavljala razvoj DO, — zagotoviti ustrezne informacije ob pravem času na pravem mestu in v pravem obsegu za potrebe uporabnikov, — ponovno pridobiti delež na trgu, katerega je Color že imel ter osvojiti nove trge s poudarkom tudi na izvozu, — zmanjšati odvisnost od tujih finančnih virov ter -zagotoviti potrebna sredstva za normalno poslovanje po čim ugodnejši ceni, — opredeliti razvojne usmeritve, ki bodo Color ju zagotovile vodilno vlogo na jugoslovanskem tržišču in prodor na tuji trg ob zasledovanju razvoja v svetu. Ukrepi so razdeljeni po istiii področjih poslovanja kot vzroki, z roki za izvedbo ter opredeljenim nosilcem naloge. Pri tem bodo nekateri ukrepi realizirani v kratkem času, COLOR 2 POLEPŠANJE PELEGRINA Štiri počitniške hišice v počitniškem naselju Pelegrdn v Umagu bodo dobile lepšo podobo. V skladu z načrtom prenove naših počitniških kapacitet bomo v tem letu obnovili ku- hinje in dnevne sobe v omenjenih objektih, vse objekte pa bomo tudi prebelili in na novo pobarvali. Dela že tečejo in upamo, da bodo do 1. maja končana. Color na Alpe - Adria ’86 Tako kot že vrsto let poprej smo se tudi letos aktivno udeležili gornjega sejma, ki je bil v času od 24,—29. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odločitev o udeležbi na tem sejmu je bila vsekakor na mestu, saj je poleg celjskega Obrtniškega sejma, beograjskega Sejma tehnike in gradbeništva ter novejšega Sejma navtike na Rijeki to edina priložnost za stike in izmenjavo mnenj s kupci iz široke potrošnje Prav to področje pa smo v preteklosti očitno preveč zanemarjali, saj smo še danes »skregani« z mnogimi grosisti na tem področju, kar se še vedno odraža z nezalože-nostjo oziroma nekompletnostjo našega -asortimana po trgovinah širom dežele. No, če se povrnemo na »Alpe-Adria«, so se ga poleg nas od bar-varjev udeležili še »Belinka-« in »JUB« iz Ljubljane, »Bifdx« iz Buj, »Henelit« iz Celovca poleg njih pa še trgovska hiša Valentin Mlakar iz Borovelj s širokim asortimanom za-padnoevirapskih proizvajalcev barv in lakov. Na dokaj funkcionalno urejenem poslovnem prostoru so nas obiskovali številni kupci iz široke potrošnje, obrtniki ter od časa do časa tudi kak predstavnik družbenih firm (npr. »Jugoreklam« — Ljubljana, »Gradbeni finalist« — Maribor, »KLI« — Logatec, Cementarna — Trbovlje ■itd.). Za vse dileme, probleme in želje smo dajali tehnične nasvete ter prospektni material. V široki potrošnji je v ospredju zanimanje za naš jaht-program, la-zure (Lesol), precej zanimanja smo vzbudili s porajajočo se vodoraz-redčljivo lak-lazuro »Aquales«; manj je občutiti .interes za pigmentirane emajle (Syntol, Colomin). Med drugimi nas je obiskal tudi tov. Ivo Saletto, član uredniškega odbora revije »SAM« iz Zagreba, ki pripravlja članek o uporabi Unicol — sistema za zaščito stavbnomizarskih elementov. V ta namen mu je naša prodajna služba dostavila mokre vzorce za praktično demonstracijo, ki bo v isti reviji objavljena v obliki foto-reportaže. Mnoge kupce smo za nabavo barv napotili v našo industrijsko prodajalno v Medvodah; tisti pa, ki so jo že obiskali, so zelo pohvalili izbiro, kompletnost asortimana kot tudi strokovno raven tamkajšnjega kadra, obenem pa potožili čez že uvodoma omenjeno nezaloženost ostalih trgovin. Toliko o samem sejmu. Skrbeti pa so me začele poprej omenjene pohvale strank — dejali bi, zakaj ? Ko sem pred kratkim z neko stranko v naši trgovini reševal problem določene zaščite s premazi, se je izkazalo, da ji v celoti ne moremo u-streči, ker se je v zadnjem času tudi izbor na naših policah precej skrčil. Primanjkuje bodisi drobne embalaže, bodisi nians ali komponent določe- nega sistema. Ne gre le za pomanjkanje določenega artikla, ampak kar za krizo skozi celoten proizvodni program; poslovodja redno posreduje 1—2 lista s seznamom manjkajočih artiklov. Ali nočemo, ne znamo ali nismo sposobni pokrivati zdaj že potreb lastne trgovine, ki je vendar prva »fasada« Colorja? Polna prodajna sezona za široko potrošnjo se je že začela in bo trajala tja do jeseni. Če poleg že itak skopo odmerjenega števila prodajalcev ne storimo takoj česa za vrnitev izbora na prvotni nivo, bo šel po vodi ves .pridobljeni renome za .tako uspešno zastavljeno prodajo na tem področju. Andrej Golubovič Da so terenci aktivni tudi na terenu, dokazuje Andrej, Iti se je spravil nad »moravo« na letališču Brnik, da bi ji z našim PUR sistemom spet vrnil mladostni sijaj. Počitnice na Voglu * aiiir Snežna odeja na Voglu, obogatena z novim pršičem, nam obeta še dolgo smučarsko veselje. Vseeno si oglejmo številke, ki jih beležimo do sredine aprila v našem počitniškem domu. To je precej preko 400 gostov z 2000 nočitvami. Največ gostov je zimske radosti uživalo v januarju, v času šolskih počitnic, v marcu pa tudi ni bilo mogoče ustreči vsem željam. Po zadnjih vesteh je hiša malce utrujena od svoje širokosrčne gostoljubno- sti, treba bi jo bilo osvežiti s skrbno roko gospodinje in tudi gospodar bi našel dela. Sneženi mož pred hišo pripoveduje lepo zgodbo o colorjevcih, ki imajo svojo hišo radi, ker se v -njej dobro počutijo in so zato pripravljeni skrbeti zanjo... M. S. COLOR 3 Ob izvolitvi komisije za inventivno dejavnost Na zadnji seji delavskega sveta DO dne 31. 3. 1986 je bila izvoljena komisija za inventivno dejavnost v sestavi: iz TOZD Smole: Vrtnilk Ivan — član, Švigelj Bojan — namestnik Kumelj Stane — član, Jerman Jožica — namestnica iz TOZD Premazi: Kunaver Matjaž — član, Bešter Friderik — namestnik Luštrek Vili — član, Tomše Branko — namestnik DSSS: Pevec Rihard — član, Golubovič Andrej — namestnik. Novoizvoljeni komisiji želimo mnogo uspešnih inventivnih predlogov v njenem mandatnem 4-letnem obdobju. Na prvi seji dne 11. 4. 1986 komisije za inventivno dejavnost je bil za predsednika komisije enoglasno izvoljen tov. Kunaver Matjaž, ki jo bo vodil naslednja 4 leta. V nadaljevanju seje je komisija sprejela sklep da je nujno potrebno inventivno dejavnost na vseh nivojih poživiti. Kako to dejavnost poživiti, je bilo podanih več predlogov, ki so: — prek sindikalnih odborov organizirati krožke, ki naj aktivno spodbujajo inventivnost vseh delavcev za povečanje produktivnosti dela in da koristneje uporabljajo sredstva družbene reprodukcije, — vključiti vse strokovne in vodstvene delavce, da aktivno podpirajo inventivne procese, — vključiti v celotni proces razvoja DO vse strokovne in druge delavce, da z vnaprej planiranimi, inventivnimi halogami izvršijo svoje obveznosti 'korektno, pospešeno in kvalitetno. Komisija je razpravljala še o inventivni dejavnosti, ki predstavlja v razvitih državah enega od osnovnih elementov gospodarjenja in industrijske moči, dočim je v Jugoslaviji ta element zanemarjen, čeprav hi moral birbi najbisitvenejši vir znanje za lastni ekonomski razvoj. Posledice so znane. Tudi v naši DO je bila situacija podobna kot v celotni Jugoslaviji, nezainteresiranost vodstva DO do razvojnih problemov. V kolikor pa so problemi nastopili, smo jih reševali nepremišljeno, površno in nekvalitetno. Zato je potrebno v bodoče pri profesionalni inventivni dejavnosti (PID) pristopiti organizirano k evidentiranju problemov razvoja, jih analizirati in na osnovi analiz izdelati razvojne naloge, v katerih morajo biti cilji jasno določeni, termini pa realno opredeljeni. Vid Koželj COLOR 4 NIČ VEČ REFUNDACIJE OSEBNIH DOHODKOV ZA VPOKLIC NA VOJAŠKE VAJE DO 48 UR Ena od novosti Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 64/85), ki je pričel veljati ob koncu leta 1985, je tu-di ta, da osebam v rezervni sestavi, katere so vpoklicane na orožne vaje do 48 ur, vojne pošte ne refundiirajo več nadomestila za osebni dohodek, vendar pa tak vpoklic ne more trajati več kot 24 ur v enem letu oziroma 48 ur v dveh letih. Delovna organizacija mora zato omogočiti delavcu s prerazporeditvijo delovnega časa ali kako drugače, da delavec izpolni svoje delovne naloge ter ustvari osebni dohodek, ki mu pripada. Kot smo izvedeli na Sekretariatu za ljudsko obrambo, gre pravzaprav samo za vojaške vaje, ki se izvajajo ob sobotah in nedeljah. Če je sobota delovna, mora vojaški obveznik, M dobi poziv, zahtevati »zamenjavo službe« na nek drugi dan. Drugi del določbe pa pomeni, da je vpoklic pod takimi pogoji mogoče le enkrat v letu. Večdnevne vaje se normalno o-bračunavajo v vsej svoji dolžini. NAGRAJEVANJE Skupinsko kot tudi osebno ocenjevanje, ki smo ga končno v naši delovni organizaciji uvedli v mesecu aprilu, je razumljivo dvignilo precej prahu. Kljub začetnim težavam, vsakovrstnim spodrsljajem, nepopolnostim »pravilnika«, neustreznim merilom itd. pa ga v končni fazi lahko ocenimo za pozitiven premik že zato, ker smo ga vsaj začeli izvajati. V mesecu aprilu bodo odpravljene nekatere pomanjkljivosti v kolektivnem nagrajevanju, popravili bomo tudi naj hujše spodrsljaje pri osebnih o-cenah, sčasoma pa bo seveda potrebno sistem dograditi oziroma preiti na novega. Ne E. T., na marsovec ali celo reševalec potapljajočih se (podjetij). Dva pogleda v analitsko »srce« našega razvojnega sektorja IR spektrofotometer in NMR spektrometer za analiziranje tipov in sestav različnih veziv, pigmentov in polnil Plinski kromatografi z dodatno elektronsko opremo, ki služi za določanje sestave hlapnih komponent Letna skupščina ŠD Color 3. aprila je bila v sejni sobi letna skupščina športnega društva. Uvodoma so vodje posameznih sekcij poročali o delu v preteklem letu. PLANINSKO SMUČARSKA SEKCIJA Sekcija se ukvarja s tremi dejavnostmi: — planinstvo, — slmučanje, — oskrbovanje doma na Voglu. Tako smo v preteklem letu od načrtovanih 8 iziletov izvedli 6, med katerimi je bil drugič oonoVljen lin prvič uspešen vzpon na streho Evrope (Mont Bianc). Izpadla sta izleta na Klek in Pohorje, kii predstavljata obveznost za prihodnje. Povprečna u-deležba — 12 udeležencev. Pri smučanju so aktivnosti potekale po ustaljenem redu. Višek je bilo prvenstvo Oolorja v veleslalomu na Starem vrhu. Ker je bilo organizirano v petek popoldne, se ga niso mogli visi udeležiti. Sodelovali smo na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu in zasedli tretje mesto. Zaradi objektivnih težav smo organizirali samo dva turna smuka in sicer na Rodico in Viševnik—Veliki Draški vrh. Oskrbovanje doma na Voglu je potekalo po ustaljenem redu z vsemi stalno prisotnimi drobnimi problemi. Oktobra je bila akcija čiščenja doma in začele so ise aktivnosti v zvezi s postavitvijo dodatnega 80—100 m3 rezervoarja za vodo in dovozne poti do doma. Pristopili s-mo k izdelavi reklamnega panoja na Voglu. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA Treningi so enkrat tedensko. Nekaj članov je zelo aktivnih in sodelujejo na tekmovanjih. Pogoji dela so dobri. Udeležili smo se Odlorjevih športnih iger in občinskega prvenstva. O-pazna je stagnacija. Pogrešamo predvsem interes mladih. JAMARSKA SEKCIJA Imeli smo dvajset akcij: 5 akcij — ogled in delo v jamah Vaše — Goričane, 2 akciji — Toško čelo, ogled jame in iskanje novih, 6 akcij — jama Malinca. Kopali smo v nadaljevanju jame, od koder prihaja prepih. Domačinom smo omogočili ogled jame in jo fotografirali. Tri delovne akcije so bile v novi jami na Ravniku. 15 članov se je udeležilo plezalne šole na Jelovici v 45 m breznu. KEGLJAŠKO BALINARSKA SEKCIJA Redne treninge smo imeli vsako sredo od 19.—22. ure na kegljišču Hidra, poleti pa rekreacijsko in tekmo- valno balinanje. Organizirali smo prijateljska srečanja s Mubi iz Medvod, sodelovali na sekcijskem prvenstvu Medvod, v borbenih tekmah (počastitev krajevnega praznika, občinskega praznika in dneva borca). Udeležiti smo se občinskega prvenstva, kjer je ženska ekipa dosegla dober uspeh. Sodelovali smo na Golarjevih športnih igrah (100 lučajev) in na prvenstvu kegljaške sekcije. Nastopiti smo na dveh memorialih na kegljišču Hidro. V balinanju smo imeli več turnirjev med oddelki DO. Sodelovali smo tudi v balinarski ligi in na dveh turnirjih v organizaciji BŠK Medvode. TEKAŠKA SEKCIJA Zimski teki: Maraton Duplje — 30 km: udeležba 6 tekačev, 2 na 15 km in 4 na 30 km, bloški teki, tek treh dežel, občinski tek: udeležba 6 tekačev, 2 tekačici, uvrstitev do 5. mesta, trnovski maraton, colorjevo prvenstvo: udeležba 13 tekačev in 6 tekačic. Tečaja teka na smučeh se je udeležilo 18 članov kolektiva in si vsi prismučalii bronasti test. Suhi teki: Tek ob žici okupirane Ljubljane — partizanski marš, Kostanjevica — 3 tekači in 4 tekačice, ki so zasedle prva mesta, Stanika pa je pretekla svoj prvi mali maraton, Kumrovec — 25 km za moške, Tek Mengeš—Kamniška Bistrica, Telk po Rašici: 12 km — ekipa je zasedla 2. mesto, Tek dveh mostov, tek okrog Šmarne gore — 12 km, Tek Okrog Bohinjskega jezera, tek dvojic v Smledniku — 9 km — 9 ekip, ekipno smo dosegli 1. mesto. Coiorjevo .prvenstvo je bilo odprtega tipa v počastitev krajevnega praznika Medvod. Udeležilo se ga je preko sto tekačev. Cotarjevi tekači smo zasedli prva mesta v svojih kategorijah. Nočni tek po krajevnih skupnostih Medvod, triatlon Bled — trije člani smo se udeležiti te zelo zahtevne športne prireditve: plavanje čez blejsko jezero, .tek ob jezeru 15 km in 70 km kolesarjenja. Uspešno smo premagali vse naloge. Štafetni tek na Brdu pri Kranju — 8X11 km: za nekaj sekund nam je ušlo 3. mesto med veterani. Ekipno smo bili četrti. STRELSKA SEKCIJA Še vedno se srečujemo s problemom prostora za treninge. Sedaj u-porabljamo jedilnico v Preski, kar pa ni najbolj primemo. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo v občinskem merilu dosegli lepe uspehe. Na leto imamo 42 tekem, vključno s štirimi občinskimi ligami (ženska liga, moška I. in II. liga, pi-štolska liga). Udeležili smo se mestnih in regijskih tekmovanj. Vendar so norme za republiško prvenstvo že tako visdke, da letos nobenemu našemu strelcu ni uspelo doseči 362 od 400 možnih krogov. Zlata puščica: 542 krogov od 600 možnih. Strelci si želimo, da bi v naše vrste prišli mladinci, ki imajo še mimo roko in dobre živce. ŠAHOVSKA SEKCIJA Redni mesečni turnirji so hiti preko celega leta. Udeležba je bila zadovoljiva. Še vedno nam ni uspelo privabiti šahistk, čeprav jih je nekaj, ki bi se lahko pomerile tudi z nami. TENIŠKA, KOŠARKARSKA, ODBOJKARSKA, NOGOMETNA SEKCIJA Delo je čisto rekreativnega značaja in se odvija v glavnem v okviru treningov in sodelovanja na Golarjevih športnih igrah. SAMOUPRAVNA KONTROLA Finančno poslovanje je potekalo v skladu s predpisi SDK in zakona o društvih, kar je razvidno tudi iz zaključnega računa, ki ga je IO potrdil na seji dne 18. 3. 1986. Izvršena je bila inventura drobnega inventarja ter popis denarnih sredstev in obveznosti na dan 31. 12. 1985. Samoupravna kontrola izreka pohvalo za delo v preteklem obdobju. Disciplinski odbor ni imel pripomb na delo v športnem društvu. Podano je bilo tudi izčrpno blagajniško poročilo. V razpravi po poročilih je bilo poudarjeno: — letos ni bilo smučarskih treningov, kar vpliva na manjšo udeležbo na tekmovanjih. Kljub finančnim težavam in problemom v zvezi s postavitvijo palic na smučiščih bo treba v naslednji sezoni organizirati nekaj treningov. Člani bi nakup kart delno sofinancirali, za pomoč se bomo obrniti na sindikat in reklamo. — smučarski delavci na Voglu imajo pripombe na nepošteno ravnanje z letnimi kartami, — člani tekaške sekcije, ki se aktivno ne ukvarjajo s smučarskim tekom, bodo marati vrniti smuči, — še vedno obstaja problem prostora za treninge strelcev, — poskrbeti bo treba za prostor in za opremo košarkarjev, ti velikokrat igrajo z lastnimi žogami, — spremeni se sklep o izplačilu branarine tako, da se v tekstu: » ... izplačilo polovične dnevnice za tekme izven Medvod ...« črta besedilo izven Medvod, (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR 5 (Nadaljevanje s 5. strani) — ponovno ugotavljamo, da so bile majske igre barvanjev Jugoslavije najmočnejša motivacija za delo v večini sekcij. Zaito je verjetno edina rešitev za poživitev im popularizacijo športnega življenja naših delavcev v ponovni organizaciji večjih iger (v okviru SOZD Kemija, med barvanji Slovenije ali kako drugače). V Medvodah so DO, ki imajo že v okviru svoje panoge organizirane igre (Ae-ro, Donit). Z njimi bi se težko dogovorili za določeno obliko sodelovanja. Želimo, da bi mam pri tem pomagali vodilni delavci s konkretnimi predlogi in tako pripomogli k poživitvi športnih dejavnosti. Zdravo življenje, ki ga pogojuje kakršnokoli športno aktivnost, je eden izmed faktorjev, ki vplivajo na dobro voljo, boljše medsebojne odnose in večjo storilnost naših delavcev. PROGRAM DELA V LETU 1986 Jamarska sekcija Nadaljnja raziskava jame Malin ca in ostalih jam na območju Polhograjskih Dolomitov. Raziskava jame Vetrnik na Babni gori. Dvodnevni izlet in raziskava jam in šola plezanja na Jelovici. Planinsko smučarska sekcija Planinski izleti na Klek Jošt—Križno goro—Škofja Loka Gross Wenediger Vrata—Bovški križ Splavarjenje na Tari — Treskavica Monte Rosso Vršič—Razor—Vrata Veliko Planino—Rzenik Pohorje Tume smuke — 3 Smučanje: — smučarski treningi — tečaj na Voglu — sindikalno prvenstvo Colorja v veleslalomu — občinsko prvenstvo v veleslalomu Oskrbovanje in čistilna akcija na Voglu. Šahovska sekcija Turnirji: 8 tekem v spomladanskem dedu (21. 1., 14. 2., 21. 2., 14. 3., 21. 3., 11. 4., 18. 4., 16. 5.) 7 tekem v jesenskem delu (12. 9., 10. 10., 24. 10., 7. 11., 21. 11., 5. 12., 19. 12.) Turnirji bodo v sejni dvorani ob 13. uri. Od 15 tekem se bo 9 rezultatov štelo za končno uvrstitev. Tekaška sekcija Sodelovanje na Golarjevem prvenstvu, občinskih tekmah in v čim večjem številu na množičnih rekreativnih tekih. Ostale sekcije: sodelovanje na Co-lorjevih igrah in ostalih tekmah. Osnovna dejavnost pa se bo odvijala v okviru rednih treningov. COLOR6 Finančna sredstva so sekcijam razdeljena glede na lansko razdelitev in glede na aktivnost. Dosedanjim članom IO, samoupravne kontrole dn disciplinskega odbora je potekel mandat. Izvoljeni so novi. Izvršni odbor: Ivo Kržišnik — predsednik, Frane Erman — podpredsednik, Vida Zerovnik — tajnik, Darko Borčnik — blagajnik, Jule Nardoni — planinsko smučarska sekcija, Franc Burja — tekaška sekcija, Marko Kristan — kegljaško balinarska sekcija, Bogdan Stopar, Pavle Jerina — jamarska sekcija, Franci PRIZNANJE Naš sodelavec Sašo Istenič je za uspešno delo v občinškem komiteju ZKS Ljubljana-Šiška prejel priznanje. Čestitamo! SO ŠE DOBRE GOSTILNE? Sosednjo gostilno »Kolodvor« sta prevzela v najem zakonca Bencek in že je tu boljše počutje, domača hrana, kmalu bo tudi odprta posebna soba za zaključene družbe. Skratka, gostinska ponudba — po novem ... Krelj — strelska sekcija, Herman Dolinar — namiznoteniška sekcija, Miro Plazar — odbojkarska sekcija, Miro Šuštar — košarkarska sekcija, Darko Borčnik — šahovska sekcija, Dušan Čarman — teniška sekcija, Brane Škulj — nogometna sekcija, Mimi Jamnik — član, Slavka Križaj — član. Samoupravna kontrola: Franci Knific — predsednik, Janez Šetina — član, Vojko DubokoVič — član. Disciplinski odbor: Anica Petaci — predsednik, Janez Štrukelj — član, Jernej Merjasec — član. IZVOLITEV Na 1. seji zbora krajevnih skupnosti občine Ljubijana-Siška je bil za predsednika zbora izvoljen naš sodelavec Alojz Izlakar. Ob čestitki mu želimo, da bi odgovorno delo čimbo-Ije opravljal! ZAHVALA V prvem letu svojega življenja, nas je v globoki žalosti nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in bratec Jure Jenko Vsem sodelavcem, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, ter Jureta v tako velikem številu pospremili na njegovi žalostni poti — iskrena hvala! Njegovi: oči Franci, mamica Albina, sestrica Ksenija in bratec Aleš Smlednik, dne 4. 4. 1986 Fotoreportaža Color SKI ’86 ' ^ '! ■Egi .V . Si se zamazala? Počakaj, po tekmi se dobiva! Tekma se je končala — tokrat brez kala. To pa je bilo treba proslaviti. ■ Najboljše zdravilo proti tremi je smeh. Bo šlo, kdo bo boljši? Odločitev pri tekaški tekmi je visela do konca nekje med težkimi deževnimi oblaki. Pravilo pravi: Dve ženski na kupu — gneča. No, na startu veleslaloma je šlo vse lepo po vrsti. Očitno je bila komanda v redu. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil «eOi ii* Vfl.rCW34 #vA?tč6e* siasu-i fiFbfteD. KAHO OLC.AM, ?QUiS L IUDUCU-A- em lUrCB-VAl h« 1 Mg MOCA-M n»Ui U>Aki TOMA me PCVCA oet»cA LCOUOC VOOC. Liti ^«60 ŠANTLI N2.C me ^TO I£CHIC«| eichcur OT^U. V ITAU31 vcav* P tu VAHtillCl H-AVAr. perHoL. qLAvWO MffiTO tAVD« ALA6I35 SPOPiihl* kam en P03€^ V «AT6K. r/A^AM tef>4 vse v fl-gt>u t/APatNc z* Seat« soie L** Lo 4 r> eiu**- SOC, UK. OEL c,LAVe «c« Č|3* STeBliiti COLORJEVE INFORMACIJE številka 4 (162), leto 15, april 1986. Izdaja jh organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk A ERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! ■vr TAT H. "LT R £ D E K a« o M E 6 A us “* v 1 K / 0 R A D A Š JB «.u. K /1 A /V 1 O A L tr ,,,K* 0 D P O lin L č s A M O T A R K A — M N 0 Ž l č a/ 0 s r / Z b 1 F -S. uC“* u M e D Tr O M O 7" A N A N A M ‘•■.r 0 A R l j« R A v F N č A A’ u«u s C iE / R. 0 n / J A M c £ D ! L A / s A Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 44 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Mimi Jamnik, Viki Ažman in Jernej Merjasec je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Meri Velkavrh, drugo nagrado 300 din prejme Jeli Rozman, tretjo nagrado 200 din pa Fani Koželj. Izžrebankam bodo nagrade izplačane po izidu glasila! Čestitamo! Centralni komite Zveze komunistov Slovenije >at