AcrocephaluS letnik 15 številka 65-66 1994 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editorial board uredniški svet editorial council Lektor in prevajalec revised and translated by tehnično urejanje technical editing tisk print cena naklada 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13, tel. 064/47170 Iztok Geister (oblikovalec, lay out), Bojan Marčeta (za fotografijo, photography), Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) dr. Miha Adamič, Janez Gregon, Andrej Hudoklin, dr. Boris KryStufek, dr. Sergej D. Matvejev, Andrej Sovine, Dare Sere, Davonn Tbme, dr. Andrej Župančič HennkCiglič HARDING do.o. Ljubljana, Cesta v Gorice 37 TIskarna Hren grafika, Ljubljana, Cesta v Gorice 40 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 500 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE BIRD WATCHING AND BIRD IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov, address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor letna članarina International Girobank 61000 Ljubljana, Langusova 10, tel. 061/12 32 631, mobitel 0609 625 210 Ljubljana, Žibertova 1 četrtek med 18. in 20. uro Franci Janžekovič 62000 Manbor, Maistrova 10 tel 062/20618 Ftenc Bračko 62000 Manbor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29 086 FteterTVontelj 61000 Ljubljana, Cesta na Laze 27 tel. 061/15 90 543 Tatjana Čelik 63320 Velenje, Stantetova 8 tel. 063/858 888 50100-620-133-05-1018116-2385287 ABibič, L.Božič, ABulatovič, PKmecl, TJančar, B.Marčeta, B.Mozetič, D.Šere, A.Šorgo, S.Polak. T.Thlar, M.Vognn in častna člana dr. S.D.Matvejev in dr. A.O.Župančič 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 7383-99885/0 Mnenje avtorjev m nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4.3.1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XV-65 66-1994 ACROCEPHALUS Evropsko pomembna ornitološka območja v Sloveniji Important Bird Areas in Slovenia Članek ponazarja kratek oris sedanjega stanja pomembnih ornitoloških lokalitet. Je vzpodbuda za nadaljnje delo za vse zainteresirane ter vodilo in opozorilo odgovornim, ki kakor koli posegajo v ta občutljivi prostor. Kriteriji Kaj so pomembna ornitološka območja? Ornitološko pomembna območja (Important Bird Areas - IBA) sestavljajo lokalitete, ki imajo mednarodni pomen za evropske populacije ptic. Status ornitološko pomembnega območja določena lokaliteta dobi, če izpoljnjuje enega (ali več) od naslednjih kriterijev: 1. da se na območju ptice pojavljajo v večjih koncentracijah (gnezdenje, selitev, prezimovanje) a. da je območje zastopano z 1% svetovne populacije b. da je območje zastopano z 1% evropske populacije c. da je območje zastopano z 1% biogeografske populacije vodnih vrst ali 20 000 osebki d. da se čez območje seli prek 5000 osebkov iz družine Ciconidae ali prek 3000 osebkov Accipitridae (jesenski ali spomladanski prelet) - "bottleneck site" opomba: a.b - velja le za morske vrste 2. območje za globalno ogrožene vrste (za Slovenijo pridejo v upoštev naslednje vrste: Haliaeetus albicilla, Falco naumanni in Crex crex) a. na območju se pojavlja pomembno število teh vrst 3. na območju se pojavljajo vrste in podvrste, ki so ogrožene v večjem delu Evrope, vendar ne globalno (nekaj pomembnih vrst, ki se pojavljajo v Sloveniji kot gnezdilci: Ixobrychus minutus, Ciconia nigra, C. ciconia, Pemis apivoms, Aquila chrysaetos, Fälco peregnnus, Bonasa bonasia, Lagopus mutus heiveticus, lätrao tetrix, T urogallus, Alectoris graeca saxatilis, Perdixperdix, Sterna hirundo, Bubo bubo, Glauciđumpasserinum, Stnxuralensis, Aegolius funerus, Caprimulgus europaeus, Mcedo athis, Coracias ganvlus, Picus canus, Drycopusmartius, Dendrocopusmedius, D.leucotos, Picoides tridactylus, LuJIula arborea, Sylvia nisoria, Ficedula parva, EalbicoUis, LaniuscoUurio, Emberiza hortulana) v upoštev pridejo tudi druge vrste, ki so navedene v dodatku 3, ko se čez naše kraje le selijo ali tukaj prezimujejo a. območje je eno od petih najbolj pomembnih v evropski regiji (ali državi) za vrste in podvrste b. območje spada med 100 najpomembnejših lokalitet v Evropi c. območje spada med 100 najpomembnejših v Evropski skupnosti 4. da se na območju pojavljajo vrste ptic, ki sorazmeroma slabo svetovno razširjene. Evropa pa ima pomembne populacije teh vrst (za Slovenijo so pomembne naslednje gnezdilke: Turdus torquatus, Hippolais polyglotta, Sylvia melanocephala, Phylloscopus bonelli, Regulus lgnicapillis, Certhia brachydactyla, Serinus serinus in Emberiza cirlus) a, lokaliteta je ena izmed petih najpomembnejših v državi i b. lokaliteta je ena izmed 100 najpomembnejših v Evropi za zgoraj omenjene vrste 109 ACROCEPHALUS XV" 65-66-1994 Pomembna ornitološka območja V knjigi Important Bird Areas in Europe (Grimmett, Jones, 1989) vidimo, da je Slovenija še v sKiopu bivše Jugoslavije. läkratje bilo v Sloveniji šest (6) evropsko pomembnih lokalitet (številka 001-006). V letu 1993 je prišlo do nekaterih revizij m sprememb, posebej še po konferenci nacionalnih koordinatorjev za vzhodno in srednjo Evropo, ki je bila na Madžarskem. Danes imamo v Sloveniji devet (9) evropsko pomembnih lokalitet. Po zdajšnjih kriterijih sicer še vse ustrezajo temu nazivu, nadejamo pa se lahko, da bo kmalu prišlo do nekaterih sprememb, kajti pripravljajo se novi, ostrejši kriteriji. Skupna površina območij, ki so na spisku pomembnih ornitoloških lokalitet, je slabih 90000 ha (89 640 ha). To je le 4 % celotnega ozemlja. (Za primerjavo: Avstrija 11,7%, Belqija 17.8%, Danska 23%.) Od tega je zavarovanih okrog 53 300 ha, kar je okrog 60 % celotnega območja, ki sodi med pomembne ornitološke lokalitete. Skrb vzbujajoče je zlasti dejstvo, da sta v celoti zaščiteni le dve območji (TNR Secoveljske soline). Pri tem pa je treba poudariti, da kar 48805 ha (okrog 92%!) zavzema naš, za zdaj edini, narodni park - Triglavski narodni park. Cilji i d Treba si je prizadevati, da se vsa evropsko pomembna območja zaščitijo na nacionalni ravni in, če je mogoče, tudi na mednarodnem nivoju (recimo Ramsars^o območje) Nad vsemi območji, ki so na spisku pomembnih lokalitet, je treba vzpostaviti monitoring, kar pomeni, da bi vsaka lokaliteta imela svojega stalnega opazovalca ali, še bolje skupino. Dopolnjevati spisek z novimi lokalitetami, ki ustrezajo predpisanim merilom. (V pripravi so že naslednje lokalitete: Kočevski park, Notranjski park, Kraški park in Pohorski park.) Na vseh lokalitetah (starih in novih) opraviti kvalitativne in kvantitativne popise vrst. Osveščati javnost in sredstva javnega obveščanja na vseh nivojih (lokalni, regionalni, nacionalni). Pripraviti opise posameznih lokalitet in jih pripraviti za tisk v obliki vodnika v nacionalnem Na koncu vabljeni vsi, da se pridružite temu pomembnemu projektu Obrazce za opis območij lahko dobite na avtorjevem naslovu, ki je tudi nacionalni koordinator za IBA. Tukaj Lahko dobite tudi odgovore na vse druge nejasnosti. Literatura IBA Central and Eastern European Workshop. Proceedings. BirdLife International. Hungary. Grimmett RE, T. A. Jones (1989): Important Bird Areas in Europe. ICPB Technical Publication No. 9). Cambridge. Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 62312 Orehova vas Evropsko pomembna območja v Sloveniji Sečovepske soline 350 ha 4S WN13°39'E 004 Del Slovenskih aonc 4 200 ha 48>3S'N 15'49'E 005 Tiiolavski narodni oark 48805 ha 46 21N13 50E 006 Uubliansko barje 14 560 ha 46 02lN 142-6 E 007 6005 ha 46*33'N JF38'E 46 22N HT12E 008 Reka Mura (Verzei-Gibma) 3 500 ha 46°3$'M l&'lö'E 46i>31,N16V6E 009 1200 ha 46'36'N 1628E 110 XV-65-66 1994________________________________________________________________ACROCEP1 1ALUS Dinamika prehrane pegaste sove Tyto alba na gradu Rače Dynamics of the Barn Owl's Tyio alba diet at Rače castle Andrej SORGO, Irena FERLINC, Nataša POSEL UVOD Med vsem1 sovami je nedvomno najbolje preučena prehrana pegaste sove (MIKKOLA 1983). V Sloveniji so se z njeno prehrano ukvarjali LIPEJ (1988), TOME (1992), JANŽE-KOV1C (1992) in ŠORGO(1992). Naša želja je bila dopolniti vedenje o dinamiki prehrane pegaste sove, saj so vse dosedanje raziskave te vrste na ozemlju Slovenije temeljile na enkratnih vzorcih. GRADIVO IN METODE Izbljuvke smo pobirali od septembra 1992 do marca 1993 enkrat mesečno (datumi obiskov: 11.9 1992, 12.10.1992, 12.11.1992, 14.12.1992, 14.1.1993, 17.2.1993, 15.3.1993). Pobirali smo jih na istem mestu, na podstrešju vzhodnega stolpa gradu v Racah (UTM WM 54). Ob prvem obisku smo prostor očistili starih ostankov plena. V mesečnih analizah smo upoštevali le izbljuvke, nabrane v vzhodnem stolpu. Izbljuvke, ki smo jih našli v drugih delih podstrešja, smo uvrstili v posebno kategorijo, upoštevali pa smo jih pri analizi celotnega vzorca. V tabelah je ta kategorija označena z "drugo", v grafikonih pa je nismo prikazovali. Vsak izbljuvek smo najprej stehtali z elektronsko tehtnico z natančnostjo 0,1 grama. Nato smo jim izmerili višino in širino s kljunastim merilom z natančnostjo 1 mm. Iz posušenih izbljuvkov smo ločili kosti od dlake in perja. Za določevanje malih sesalcev smo uporabili lobanje in spodnje čeljusti (KRYSTUFEK 1985). Ptiče smo razpoznali po kljunu. Do nižjih taksonomskih kategorij jih nismo določevali. Vse gradivo smo shranili v ustrezno etiketiranih vrečicah. Število plena smo ugotovili s štetjem lobanj oz. spodnjih čeljustnic (LIPEJ 1988). Delež plena v vzorcu smo določali za vsak mesec posebej, in sicer po biomasi (B) in številu (N). Zal je bilo število izbljuvkov v zimskih mesecih majhno, zato moramo rezultate jemati z določeno previdnostjo. Biomaso (B) smo izračunali iz povprečnih mas malih sesalcev in ptičev, ki smo jih povzeli iz različnih literarnih virov (ŠORGO 1993). Indeks trofične diverzitete nam predstavi vrstno pestrost plena (LIPEJ 1988). Izračunali smo ga po formuli: ITD - 1 - (Ni/N)2 Ni = število plena vrste i v vzorcu N = celotno število plena REZULTATI IN DISKUSIJA Z meritvami 191 izbljuvkov smo ugotovili, da povprečen izbljuvek men 36,1 x 25,6 mm in tehta 3,3 g. Povprečno vsebuje 1,6 plena na izbljuvek, povprečna biomasa plena v posameznem izbljuvku je 34,9 g (Tabela 1). IZBLJUVEK PLEN Višina Širina Masa Število Biomasa Minimum 22 14 0.6 0 0 Maximum 72 52 15.7 6 196 Povpr.vr. 36,1 25,6 3,3 1,6 34,9 ITD 9,7 5,6 1,9 1,3 30,4 'labela 1: Vrednosti višine, širine, mase, števila plena m biomase plena v celotnem vzorcu (n = 191 izbljuvkov). Table 1: Height, width, mass and number of preys and biomass of prey in entire sample (n = 191 pellets). Žal je bilo število izbljuvkov po posameznih mesecih premajhno, da bi lahko statistično ovrednotili razlike v velikosti. 111 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 PREHRANA so 15 vrstam. Ptičev Aves je bilo 38 (12,3%). Med malimi sesalci so prevladovale miši Iz izbljuvkov pegaste sove smo izločili 310 Mundae, katerim so pripadale 104 živali ostankov plena. Prevladovali so mali sesalci (33,5%); med 5 vrstami so bile najbolj številne Mammalia, ki jih je bilo 272 (87,9%); pripadali navadne belonoge miäApcdemus sylvaticus, Vrste / mesec sept. okt. nov. dec. jan. teb. mar. drugo " N" % 1 1.5 skupaj N % N % N % N % N % N % I N % I N % Sorex araneus 8 8.2 2 4.4 2 4.9 2 7.4 2 8.3T 0 0.0 0 0.0 17 5.5 Sorex minutus 1 1.0 1 2.2 1 2.4 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 0 0.0 0 0.0 3 1.0 Sorex sp. 5 5.1 6 13.3 0 0.0 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 i 0 0.0 9 13.6 20 6.5 Neomys anomalus 0 0.0 1 2.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 j 0 0.0 0 0.0 1 0.3 Neomys sp. 3 3.1 1 2.2 0 0.0 1 3.7 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 2 3.0 7 2.3 Crocidura suaveolens 3 3.1 2 4.4 5 12.2 1 3.7 0 0.0 0 0.0 ' 0 0.0 4 6.1 15 4.8 Crocidura leucodon 1 1.0 1 2.2 1 9.8 5 18.5 2 8.3 i 0 0.0 0 0.0 0 0.0 13 4.2 Crocidura sp. 2 2.0 2 4.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 0 0.0 1 1.5 5 1.6 Soricidae skupaj 23 23.5 16 35.6 12 29.3 9 33.3 4 16.7 i 0 0.0 i 0 0.0 0.0 ] 17 25.8 1" 1.5 80 25.8 ' 1 0.3 Clethrionomys giareolus 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 Arvicola terrestris 2 2.0 3 6.7 1 2.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 6 1.9 Microtus agrestis 1 1.0 1 2.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 2 0.6 Microtus arvalis 11 11.2 7 15.6 12 29.3 5 18.5 3 12.5 0 0.0 1 16.7 11 16.7 50 16.1 Microtus sp. 5 5.1 3 6.7 3 7.3 0 0.0 5 20.8 0 0.0 0 0.0 4 6.1 20 6.5 Pitymys subterraneus 3 3.1 0 0.0 0 0.0 1 3.7 1 4.2 1 33.3 0 0.0 2 3.0 8 2.6 Arvicolidae skupaj 22 22.4 14 31.3 16 39.0 6 22.2 9 37.5 1 33.3 1 16.7 18 27.3 87 28.1 11 3.5 Apodemus flavicollis n^ 10.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 1 1.5 Apodemus sylvaticus 7 7.1 2 4.4 2 4.9 0 0.0 3 12.5 0 0.0 0 0.0 4 6.1 18 5.8 Apodemus sp. 29 29.6 8 17.8 2 4.9 2 7.4 0 0.0 1 33.3 2 33.3 15 22.7 59 19.0 Micromys minutus 1 1.0 1 2.2 1 2.4 1 3.7 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 4 1.3 Rattus rattus 0 0.0 0 0.0 1 2.4 0 0.0 1 4.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 2 0.6 Rattus sp. 0 0.0 0 0.0 1 2.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 1 1.5 2 0.6 Mus musculus 4 4.1 1 2.2 0 0.0 1 3.7 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 2 3.0 8 2.6 Muridae skupaj 51 52.0 12 26.7 7 17.1 4 14.8 4 16.7 70.8 1 2 33.3 ! 2 33.3 23 34.8 104 33.5 272 87.7 Mammalia 96 98.0 42 93.3 35 85.4 19 70.4 17 66.7 j 3 50.0 58 87.9 Aves 2 2.0 3 6.7 6 14.6 8 29.6 7 29.2 1 33.3 3 ^6 50.0 100 8 12.1 66 100 38 12.3 310 100 Skupaj 98 100 45 100 41 100 27 100 24 100 | 3 100 Tabela 2: Sestava plena pegaste sove Table 2: Structure of Barn Owl's prey Vrste / mesec sept. okt. nov. dec. jan. feb. mar. drugo skupaj teža B B B B B B B B B % Sorex araneus 11 88 22 22 22 22 0 0 11 187 2.8 Sorex minutus 4.5 4.5 4.5 4.5 0 0 0 0 0 13.5 0.2 Sorex sp. 10.8 54 64.8 0 0 0 0 0 97.2 216 3.3 Neomys anomalus 13 0 13 0 0 0 0 0 0 13 0.2 Neomys sp. 13.5 40.5 13.5 0 13.5 0 0 0 27 94.5 1.4 Crocidura suaveolens 5 15 10 25 5 0 0 0 20 75 1.1 Crocidura leucodon 11 11 11 44 55 22 0 0 0 143 2.2 Crocidura sp. 8 16 16 2 0 0 0 0 8 40 0.6 Soricidae skupaj 229 155 95.5 95.5 44 0 0 163 782 11.8 Clethrionomys giareolus 20 0 0 0 0 0 0 0 20 20 0.3 Arvicola terrestris 98 196 294 98 0 0 0 0 0 588 8.9 Microtus agrestis 35 35 35 0 0 0 0 0 0 70 1.1 Microtus arvalis 25 275 175 300 125 75 0 25 275 1250 18.9 Microtus sp. 25 125 75 75 0 125 0 0 100 500 7.5 Pitymys subterraneus 19 57 0 0 19 19 19 0 38 152 2.3 Arvicolidae skupaj 688 579 473 144 219 19 25 433 2580 38.9 Apodemus flavicollis 20 200 0 0 0 0 0 0 20 220 3.3 Apcdemus sylvaticus 19 133 38 38 0 57 0 0 76 342 5.2 Apodemus sp. 19 551 152 38 38 0 19 38 285 1121 16.9 Micromys minutus 7 7 7 7 7 0 0 0 0 28 0.4 Rattus rattus 63 0 0 63 0 63 0 0 0 132 2.0 Rattus sp. 66 0 0 66 0 0 0 0 66 132 2.0 Mus musculus 20 80 20 0 20 0 0 0 40 160 2.4 Muridae skupaj 971 217 212 65 120 19 38 487 2129 32.1 Mammalia 1888 951 781 305 383 38 63 1083 5491 82.8 Aves 60 90 180 240 210 30 90 240 1140 17.2 Skupaj 1948 1041 961 545 593 68 153 1323 6631 100 Tabela 3: Biomasa plena pegaste sove Table 3: Biomass of Barn Owl's prey 112 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Mammalia Aves Grafikon 1: Razmerje med deležema plena sesalcev in ptičev v plenu pegaste sove Graph 1: Ratio between mammals and birds in Barn Owl's prey sep okt nov dec jan Soricidae -o- Arvicolidae Muridae Grafikon 2: Razmerje med deleži družin malih sesalcev v plenu pegaste sove Graph 2: Ratio among small mammal families in Barn Owl's prey 113 ACKOCEPHALUS ki jih je bilo 18 (5,8 %). Sledijo voluharice Arvicolidae, ki jim je pripadalo 87 (28,1%) živali petih vrst, med katerimi so bile najbolj številne poljske voluharice Microtus arvalis; bilo jih je 50 (16,1%). Rovk Soncidae je bilo 80 (25,8%); največ, 17 (5,5%), je bilo gozdnih rovk Sorex araneus. Mali sesalci so sestavljali 82,8% celotne biomase, ptiči pa 17,2%. Biomasa miši je sestavljala 32,1%, voluharic 38,9% in rovk 11,8%. Čeprav so bile miši po številu najbolj zastopane, lahko ugotovimo, da so bile po biomasi najpomembnejši plen voluharice. To si razlagamo s povprečno težo uplenjenih živali. Ker so voluharice v povprečju precej težje od miši, jih mora sova upleniti manjše število. Delež rovk v primerjavi z drugima dvema družinama je bil tako po številu kot biomasi najmanjši. Septembra je bil delež sesalcev 98% in ptičev 2%, potem pa je začel delež sesalcev upadati. Decembra je bilo sesalcev 70,4% in ptičev 29,6%, marca pa sta se deleža izenačila. Premik k večjemu plenjenju ptičev je verjetno posledica upada števila malih sesalcev v lovnem teritoriju pegaste sove. V dinamiki hranjenja z malimi sesalci je značilen izpad rovk v februarju in marcu. Delež voluharic se ni občutneje spreminjal, najnižja vrednost pa je bila zabeležena marca. Miši so bile najpomembnejši plen septembra, nakar je njihov delež upadel in ponovno narasel v februarju in marcu (Grafikon 2). Sklepamo, da je bilo večanje števila ptic v prehrani od septembra do decembra predvsem posledica manjšega deleža miši v prehrani, medtem ko je bilo plenjenje ptic po decembru predvsem posledica slabega ulova rovk in deloma voluharic. Indeks trofične diverzitete celotnega vzorca je 0,90, kar pomeni, da ima pegasta sova široko prehranjevalno valenco. Diverziteta se je spreminjala z meseci, najnižja je bila februarja in marca, najvišja pa v jesenskih mesecih, ko je imela sova na voljo pester izbor hrane. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. skupaj ITD 0,87 0,90 0,85 0,83 0,83 0,58 0,61 090 Tabela 4: Indeks trofične diverzitete Table 4; Trophic diversity index XV-65-66-1994 LITERATURA JANŽEKOVIČ, E (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju. Acro- cephalus 54:137-138 KRYSTUFEK, B. (1985) Mali sesalci. Naša rodna zemlja 4. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana LIPEJ, L. (1988) Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri. Diplomsko delo. Ljubljana MIKKOLA, H. (1983) Owls of Europe. T & AD Poyser Ltd., Staffordshire 397 pp SORGO, A. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Dravskem polju. Acrocephalus 55: 166-173 ŠORGO, A. (1993) Preučevanje prehrane sov s pomočjo analize njihovih izbljuvkov. Biologija v šoli 3: 19-25 TOME, D. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 51:33-38 POVZETEK Od septembra 1992 do marca 1993 smo na gradu Rače zbrali 191 izbljuvkov pegaste sove, iz katerih smo izolirali 310 ostankov plena. Ostanki so pripadali petnajstim različnim vrstam malih sesalcev ter ptičem, ki pa jih nismo določali do vrst. Povprečni izbljuvek meri 36,1 x 25,6 mm, ima maso 3,3 g in vsebuje 1,6 ostankov plena. Biomasa plena v izbljuvkih je 34.9 g. Povprečna masa plena je 21,4 g. Glavni plen po številu sestavljajo mali sesalci (87,7%), ptičev pa je 12,3%. Medmalimi sesalci prevladujejo miši(35,5%), sledijo pa jim voluharice (28,1%) in rovke (25,8%). Po biomasi prav tako prevladujejo mali sesalci (82,8%). Prevladujejo voluharice (38,9%), sledijo miši z 32,1% in rovke 11,8%. Ptičev je 17,2%. Septembra je bilo po številu sesalcev 96,9%, marca pa so sesalci sestavljali le še 41,2% plena in ptiči 58,8%. Sklepamo, da ptiči sestavljajo nadomestni plen takrat, ko je sesalcev v okolju manj. Podoben rezultat kaže tudi indeks trofične diverzitete. 114 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Iz ornitološke pozabe Rom the ornithological oblivion Ko se zmrači, začne pegasta sova loviti ter lovi v mesečini do zore. ledaj ne leta samo po vaseh in mestih, temveč se klati tudi po sadovnjakih, poljih, livadah in ob gozdnih obronkih. V prvi vrsti lovi vsakovrstne miši, razen poljskih, podgane, krtice, netopirje, krte, hrošče* mramorje, pa tudi male ptice, sernterije, žabe in druge dvoživke. Najljubša hrana so ji pa rovke. Nedognano je, če polovi pegasta sova nenavadno veliko rovk ali zato, ker imajo neki poseben glas, ali pa, ker ji ugaja meso, ki ima izreden duh. Po množini miši se ravna tudi SUMMARY From September 1992 to March 1993, 191 Barn Owl pellets were collected at Rače Castle, from which 310 remaining pieces of the bird's prey were isolated. These remains belonged to 15 different species of small mammals and birds (as far as the latter are concerned, no species were determined). Average pellet measured 36.1 x 25.6 mm, its mass was 3.3 g, and it contained 1.6 remains of prey. Biomass of prey in the pellets was 34.9 g. Average mass of prey was 21.4 g. In view of the number of prey units, there predominated small mammals (87.7%); the remainder (12.3%) went to birds. Prevailing among the small mammals were mice (35.5%), followed by voles (28.1%) and shrews (25.8%). As far as their biomass is concerned, small mammals predominated once more (82.8%). Prevailing among them were voles (38.9%), followed bymice (32.1%) andshrews (11.8%). The remaining 17.2% went to birds. In September 1992 the mammals represented (in view of the number of prey units) 96.9%, in March 1993 only 41.2%; 58.8% were attributed to birds. It may be therefore concluded that birds represent its substitutional prey at the time when mammals are scarce. A similar result was shown also by the trophic diversity index. Andrej Sorgo, Ptujska 91, 62 327 Rače Irena Ferlinc, Cesta vDobrovce 15, 62204 Miklavž na Dravskem polju Nataša Posel, Krekova 15a, 62 204 Miklavž na Dravskem polju večje ali manjše Število sov v kakem kraju; v mišjih letih je tudi število jajc večje in v takih letih gnezdi pegasta sova po dvakrat. Med pticami, ki jih pokončuje, pridejo v poštev posebno brezpomembne vrste, kakor vrabci, strnadi itd. Da bi lovila in odnašala golobe iz golobnjakov, je prazna bajka, enako tudi, da pobira in pije kurja jajca. Mrhovine se ne brani. Hrana pegaste sove se da kaj lahko dognati, ker se njeni izbljuvki dobe redno na vidnih mestih ter se razločujejo od izbljuvkov vseh drugih vrst. Ti svaljki, ki jihizmetavaz veliko težavo, so primeroma prav veliki, klobasasti, oviti z mišjo dlako ter sveži •navadno črne, suhi pa sive barve62). Nekatere pegaste sove so zelo požrešne; znano je, daje neka ujeta sova požrla po 15 mi§i na dan. Ujete premaga tapožrešnost, dazačnoie čez nekaj dni redno jesti, dasiravno se nekatere od začetka temu trdovratno upirajo 63) Vsied svoje požrešnosti in velike zaspanosti nedela pegasta sova svojemu gospodarju nobenega posebnega veselja. Gnezditev pegaste sove je v dvojnem pogledu zanimiva. Redna gnezdilna doba je naravno spomladanski čas, pa tudi oktobra in novembra, da celo decembra so našli v novejšem času gnezda in mladiče. Nadaljnja posebnost je, da gnezdi v golobnjakih. Sprva so golobje samo ob sebi umevno preplašeni, kmalu se pa navadijo tujih gostov in oboji žive potem mirno skupaj. Ze proti koncu marca slišimo zvečer njen neprijetni glas, ki je tudi parilni klic, ter vidimo pegaste sove preletavati se od zvonika do zvonika, od poslopja do poslopja. Ob takem času pridejo še bližje Človeškim bivališčem, ter jih opazujejo po mestih veliko več kakor navadno. Zavetje, ki si ga je izbrala za bivališče, je obenem njeno gnezdišče, Izjemoma gnezdi v drevesnih duplih (lipah)64). Iz J. Ponebšek: Naše ujede, 1917 i 115 ACROCEPHALUS XV -65-66-1994 Gnezditvena biologija malega ponirka Tächybaptus ruficollis na ribnikih v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju Breeding biology of the Little Grebe Tächybaptus ruficollis on Draga ponds near Ig (Ljubljansko barje) Ivo A. BOZIC UVOD Mali ponirek je v Sloveniji splošno razširjen (BOŽIČ 1983), tu in tam tudi številen. Ogroža ga predvsem onesnaževanje voda in vodnega rastlinja, velike izgube pa pretrpi tudi med dolgimi in ostrimi zimami. Je stalnež, delni selivec in zimski gost (SOVINO 1994), ki se pozimi zadržuje na nezaledenelih vodah. Osebki iz vzhodnih predelov Evrope se oktobra premaknejo v srednjo in južno Evropo (ARN-HEM 1980), marca pa se že vračajo, saj imajo lahko ob koncu tega meseca že gnezdo (BAUER 1987). Živi na stoječih vodah z bogatim rastlinjem, najdemo ga tudi na rahlo tekočih vodah. Najraje gnezdi na stoječih vodah, kjer iz vodnega rastlinja splete plavajoče gnezdo. Naseljuje tudi manjše vodne površine, toda pomembnejša je globina vode. Na jezerih z ostrim obrežnim padcem (Bohinjsko jezero, še bolj to velja za Blejsko jezero) skorajda ne jorezimuje (SOVINO 1994).Samec in samica malega ponirka se po velikosti in teži ne razlikujeta. V dolžino merita 27cm, tehtata pa okrog 200g (KÖNIG 1967). Perut je dolga od 97 - 105mm, tudi do 107,5, le redkokdaj pa manj od 97mm. Glede na težo je kratka in izdaja slabega letalca. Za Foto i Valeči mali ponirek na gnezdu v Dragi (I. Božič) Photo 1: Little Grebe sitting on eggs at Draga pond (I. Božič) 116 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS primerjavo naj navedem podatke za kmečko lastovko Hirundo ništica, ki je odlična letalka: njena perut meri 130mm in več, tehta pa le 26g in manj - razlika med njima je več kot očitna. Velja omeniti, da se mali ponirek, kakor tudi drugi ponirki, nerad in težko dvigne, ko pa se, je njegov let presenetljivo hiter. Tudi "rep" malega ponirka je kratek, saj peresa merijo le okrog 30mm (HARTERT 1912-21). Pozimi je mali ponirek zgoraj svetlo sivo rjav, spodaj svetel, medtem ko je poleti, ko je obarvan svatovsko, zgoraj temno rjav, po grlu in vratu kostanjevo rjavo rdeč, ob korenu kljuna pa bel. Spodaj je svetlo rjav. Svatovsko obarvanost dobi zgodaj spomladi (od februarja naprej). Kratek kljun in noge so temni, oči pa rjavo rdeče. Vsak prst posebej je obrobljen s plavalno kožo. Mladi mali ponirek spolno dozori po enem letu (KÖNIG 1967), torej ima letošnji naslednje leto lahko že prve mladiče. Hrana malega ponirka so žuželke in njihove ličinke, majhni mehkužci, črvi, paglavci, ribice, v manjši meri tudi rastlinski deli. HARTERT (1912-21) navaja, da ob pomanjkanju hrane uživa tudi kamenčke, peresa in rastlinsko hrano, iz opazovanj pa ugotavljam, da uživanje rastlinske hrane ni znamenje pomanjkanja živalske hrane, ampak bolj ali manj reden "vitaminski dodatek", še zlasti za mladiče. Mali ponirek nabira hrano predvsem s potapljanjem, kjer je pravi velemojster, v manjši men tudi s pobiranjem z vodne površine. Mali ponirek se oglaša z dobro slišnim "bibibibibi", šezlastivčasusvatovanja, čeprav se oglaša tudi sicer. Z glasnim in čisto zvočnim kovinskim drobljenjem "bibibibibi" s valujeta oba partnerja in se pogosto oglašata tudi v duetu. Aktiven je podnevi, ko lahko že na daleč slišimo njegovo prijetno oglašanje in opazujemo živahno mojstrsko plavanje in potapljanje. To je vidno še zlasti v času svatovanja, od aprila naprej, ko se partnerja živahno oglašata, spreletavata, preganjata in često tudi obdarujeta z zalogajem. Svatovanje tega majhnega, zato pa toliko bolj simpatičnega in živahnega ptiča je resnično nepozabno doživetje za vsakega opazovalca. OBMOČJE RAZISKAVE IN METODA DELA Draga pri Igu je sistem sedmih pretočnih ribnikov. Leži na JV robu Ljubljanskega barja. Foto 2: Gnezditveno prebivališče malega ponirka v Dragi pri Igu (I. Božič) Photo 2: Little Grebes breeding habitat at Draga near Ig (I. Božič) 117 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 Ribniki so umetni, torej človekovo delo, kljub temu pa zagotavljajo ugodne življenjske možnosti mnogim vodnim vrstam ptičev, med drugim tudi malemu ponirku. Njihova skupna površina je okoli 20 ha (podrobnejši opis glej v: SOVINC 1990). Mali ponirek gnezdi na vodi, kjer iz vodnega rastlinja splete plavajoče, a dobro skrito gnezdo. Pri iskanju gnezd si tako z najrazličnejšimi optičnimi pripomočki ne moremo kaj prida pomagati, temveč je primernejše, če ribnike sistematično preiščemo. Le občasno naredi gnezdo med redkejšim vodnim rastlinjem (trstjem, ločkom in rogozom), tako da ga lahko odkrijemo z daljnogledom (teleskopom) tudi na večjo razdaljo. Glede na to, da mladiči malega ponirka po izvalitvi v gnezdu ne ostanejo dolgo, je za raziskave gnezditvenih navad najaktualnejši čas takrat, ko je leglo polno. Premer in višino gnezd sem meril z metrom do centimetra natančno, velikost jajc pa s kljunatim merilom z natančnostjo 0, lmm. REZULTATI IN RAZPRAVA V času raziskave (od leta 1981 do 1994) sem na ribnikih v Dragi našel 47 gnezd malega ponirka, in to v vseh ribnikih razen v Zadnjem in v dveh novo nastalih (za Srednjim ribnikom in pod ribnikom Rakovnik) Oba sta skromno poraščena z vodnim rastlinjem in kot takšna neprimerna za gnezdenje. Sicer pa ocenjujem, da v celotni Dragi vsako leto gnezdi okrog 15 parov. Gnezditvena gostota znaša torej manj kot en par na hektar (0,7/ha), kar je malo v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v Sloveniji. Ugotovljena gostota v ormoških bazenih je na primer več kot 6 parov na hektar, v mlaki pri Hrašah na Gorenjskem 2,5 in v Radomljah trije (ŠTUMBERGER, DENAC 1994). Svatovanje malih ponirkov se je na ribnikih v Dragi začenjalo razmeroma zgodaj spomladi. Sestavljeno je bilo iz plesa na vodi, živahnega oglašanja, plavanja, potapljanja in sprele-tavanja.kar sem lahko opazoval tudi poleti. Ta "direndaj" je trajal od konca marca pa vse do prve polovice avgusta. Foto 3 Mali ponirek obnavlja gnezdo, Draga pn Igu (I. Božič) Photo 3: Little Grebe renewing its nest, Draga near Ig (I. Božič) 118 XV-65-66-1994 Foto 4: Leglo malega ponirka, Draga pri Igu (I. Božič) Photo 4: Littie Grebe's clutch, Draga near lg (I. Božič) Gnezdo Gnezdo malega ponirka je narejeno iz odmrlega, razpadajočega vodnega rastlinja. Znešeno je na vodno površino sredi gostega vodnega rastlinja, včasih tudi na odprti vodni površini ali blizu brega. Eno gnezdo sem našel pod rušo na bregu ribnika. Ko sem se mu prvič približal, sem ga opazil šele tedaj, ko je pred mano v vodo nepričakovano čofnila "velika žaba" - to je bil seveda ponirek, ki je zapustil gnezdo v takšni naglici, da medtem še jajc ni utegnil pokriti. Nekatera gnezda so bila zasidrana med vodno rastlinje, tako da jih veter ni mogel premakniti niti ob močnejšem pihanju, druga pa so bila bolj ali manj prosto plavajoča in le delno zasidrana. Položaj gnezd v ribnikih je bil zelo različen, zato pa njihov premer bolj ali manj enak - okrog 30cm. Pa vendar sem našel tudi gnezdo, ki je merilo komaj 20cm, in gnezdo, ki je v premeru merilo kar 37cm. Gnezdo na splošno ni visoko, tako da so jajca največ 10cm nad vodno površino. Proti koncu valjenja, ko je že poležano, pa so lahko jajca dobesedno na nivoju vode. To pa za uspešno izvalitev ni ovira. Globelica gnezda je globoka okrog 3cm. Mali ponirek ne gnezdi kolonij sko, tako da posamezni pari gnezdijo razmeroma daleč vsaksebi (BAUER 1987). Ugotovil pa sem, da ga bližina drugih vrst ne moti. Gnezdo sem ACROCEPHALUS Foto 5: Begavec malega ponirka, Draga pri Igu (I. Božič) Photo 5: Downy young, Draga near Ig (I. Božič) namreč večkrat našel v bližini gnezda male bobnarice Ixobrychus minutus ali rakarja Acrocephalus arundinaceus. V letu 1983, ko sem na Velikem ribniku našel dve zasedeni gnezdi čopastega ponirka Podiceps cristatus, je bilo gnezdo malega ponirka v enem primeru oddaljeno okrog 10m, v drugem pa komaj 7m. Očitno je, da tudi njiju medsebojno sosedstvo ne moti. Ko se mladiči izvalijo in zapustijo gnezdo, to po dobrem tednu dni izgine. Gnezdo, ki je narejeno iz razpadajočega rastlinja, starši v času valjenja stalno popravljajo, obnavljajo in podlagajo. Ko pa ga zapustijo, zaradi vpliva vode hitro razpade in se potopi. Kadar je gnezdo trdno zasidrano v gostejšem sestoju vodnega rastlinja, lahko nanj naletimo tudi še kak mesec ali več pozneje. Jajca Jajca, ki so pravilne jajčaste oblike, so sprva bela, med valjenjem pa postanejo rjava. Samica jih znese v eno- do dvodnevnih razmikih (HARRISON 1975), o čemer sem se prepričal tudi sam: v gnezdu, ki sem ga našel 20.6., je bilo eno jajce, 22.6. sta bili v njem dve, 23.6. tri, 24.6. štiri in 26.6. pet jajc. Podobno je ugotovil tudi ZOR (1979) pri malem ponirku, kije gnezdil v Tivoliju. Iz obeh primerov sledi, da mali ponirek nese jajca eno- ali dvodnevno. Stro- 119 ACROCEPHALUS gega pravila pri tem ni. Število jajc v gnezdu variira od 4 - 7 (MAKATSCH 1969) oziroma 4 - 6 (FELIX 1975). ARNHEM (1980) navaja 5, KÖNIG (1967) pa meni, da šteje leglo malega ponirka 5 ali 6 jajc. HARTERT (1912-21) navaja, da leglo malega ponirka šteje 4 - 6 jajc, redko 7, pri čemer posamezno jajce v povprečju tehta 11,66g. Nekoliko drugačni so podatki HARRISONA (1975), ki navaja, da šteje leglo malega ponirka celo do deset jajc, in BAUERJA (1987), ki navaja za velikost legla 5-6, tudi le 4, včasih 7 ali 8, redko 9 (štirje podatki iz srednje Evrope) in celo 10 (enkrat v Angliji). V Dragi sem našel v posameznem gnezdu 5 ali 6 jajc, le v nekaj primerih je polno leglo štelo štiri jajca, enkrat samkrat pa je bilo v leglu kar sedem jajc. povp min max SD N Velikost legla 5,2 4 7 0,83 17 Size of clutch Tabela I : Velikost legla malega ponirka Table 1 : Size of Little Grebe's clutch Poleg tega sem našel še enkrat toliko gnezd, v katerih so se mladiči že valili, tako da je bilo v njih manj jajc (le tri, dve oziroma samo eno) ali pa so bila prazna. V nekaj gnezdih je samica šele začela z nesenjem jajc. Kot zanimivost naj dodam opažanja ZORA (1979), ki je na ribniku v ljubljanskem Tivoliju našel gnezdo, v katerem je bilo devet jajc, pri čemer je bilo deveto izneseno šele 20.julija in tudi prvi mladič se je tu izvalil komaj 6.avgusta. Povprečna velikoast jajc malega ponirka iz Drage je bila 36,8 x 26,0mm. dolžina širina lenght width povp 36,8 26,0 mm 32,6 24,5 max 40,8 28,0 SD 1,78 0,60 N 88 88 Tabela 2; Velikost jajc malega ponirka (rezultati so v mm) Table 2: Sizes of Little Grebe's eggs (in mm) Ob primerjavi velikosti z jajci iz Z Evrope (HARTERT 1912-21) lahko ugotovim, da so XV-65-66-1994 jajca malega ponirka iz Drage nekoliko manjša. _________Z. Evropa____________SLO______ Min 32,8x23,7 in 37,0x24,0 32,6x26,2 in 37,7x24,5 Max 43,0x27,4 in 39,2x28,3 40,8x26,6 m 36,6x28,0 Povp 37,96x26,23 36,76x26,01 Tabela 3: Primerjava velikosti jajc malega ponirka v Z Evropi in v Sloveniji (rezultati so v mm) Table 3: Sizes of eggs of Little Grebes breeding in W Europe compared with eggs of those breeding in Slovenia (in mm) Avtorji so si bolj ali manj enotni, da ima mali ponirek dve legli v sezoni. Vendar pa nekateri navajajo tudi tri (KÖNIG 1967, HARRISON 1975). Se zanimivejši so podatki FERGUSONA (1987), ki navaja, da ima mali ponirek v času od aprila do julija tri zarode. V Dragi sem prva ponirkova gnezda z jajci našel v začetku maja. Gnezda z jajci sem potem opazoval še ves junij, julij in izjemoma tudi prvo polovico avgusta. V enem gnezdu se je pet mladičev valilo v enodnevnem razmiku od 11.8. do 15.8. (tudi v tem primeru lahko napravim sklep, da je samica nesla jajca v enodnevnem razmiku). Za to gnezdo domnevam, da je bilo tretje v sezoni. Iz zbranih podatkov lahko torej zaključim, da mali ponirek v Dragi gnezdi dvakrat ali trikrat v sezoni. Wjenje Valjenje traja 19 - 25 dni (GOODERS 1990, HARRISON 1975). Nekateri avtorji navajajo celo podatek do 28 dni, medtem ko BAUER (1987) in KÖNIG (1967) navajata 20-21 dni. Na osnovi opažanj v enem gnezdu lahko rečem, da mali ponirek vali 21 dni, za kar imam tudi konkretne podatke: 19.6. je bilo gnezdo še prazno, samec in samica sta bila v bližini; 20.6. je bilo v gnezdu eno jajce; 22.6. sta bili ob 11.00h dve jajci; 23.6 tri; 24.6. ob 14.00h štiri in 26.6. pet jajc. Prvi mladič se je izvalil 11,7., drugi 13.7., tretji pa 14.7. Četrti mladič se je izvalil 15.7. ob 16.40h in peti 17.7. Valjenje izmenoma opravljata oba partnerja. Kadar se približamo gnezdu z valečim ptičem, se ta tiho umakne z gnezda, vendar pa prej z odmrlimi rastlinami prav skrbno pokrije jajca. V primeru, ko ga na gnezdu presenetimo, pa jih ne pokrije, ampak se panično umakne. Kaj hitro se ponovno prikaže v bližini, jajca na 120 XV-65-66-I994 hitro pokrije in se zopet umakne. Zanimivo ga je opazovati, kadar se približa gnezdu in nas opazi v bližini. V tem primeru je popolnoma tiho in nepremično ždi za kakšno trstično bilko. Ce se mu vrnitev na gnezdo zdi še vedno prenevarna, se neopazno odstrani in se iz varne razdalje na vsiljivca glasno jezi. Izredno zanimivo ga je opazovati ob skrivanju v bližini gnezda, ko je potopljen v vodo, tako da iz vode gleda le glava. Pri tem se komaj opazno premika. Ko pa končno premaga strah, živahno skoči iz vode na gnezdo, odkrije jajca, razpre perje na trebuhu, sede, se še malo popravi levo, desno ter obmiruje. Tudi med samim valjenjem stalno popravlja lego bilk, ki jih doseže s kljunom. Pri opazovanju zatorej ne smemo biti preveč vsiljivi in se gnezdu preveč približati, da ga ponirek ne bi zapustil. Iz izkušnje vem da lahko ostanemo (v kritju seveda) ob gnezdu le tedaj, če se odrasel osebek vrne že po nekaj minutah. V nasprotnem primeru se odstranimo in ga ne vznemirjamo več. Sicer pa so, kot pri ptičih nasploh, razlike v vedenju od para do para zelo različne. Zanimivo vedenje malega ponirka sem opazil nekajkrat, ko sem se gnezdu neopazno približal po vodi. Ptiču je bilo popolnoma nejasno, kaj se dogaja. Zapustil je gnezdo, ne da bi jajca pokril, se v bližini piskajoče oglašal, čofotal po vodi, se potapljal in se kar ni in ni mogel pomiriti. To vedenje si razlagam s tem, da je mali ponirek verjetno pripravljen na naš obisk s kopne strani, nikakor pa ne, da se mu približamo po vodi. Še posebej silovito je reagiral osebek na gnezdu, ki sem se mu približal z vodne strani in bil zaradi slabega vremena oblečen v pelerino s kapuco. Razburjal se je še dolgo potem, ko sem že odšel. Pravo nasprotje z malo bobnarico Ixobrychus minutus, ki "maskirancu" pusti, da se ji popolnoma približa. Mladiči Tako kot začne mali ponirek valiti takoj s prvim jajcem, tako se tudi mladiči izvalijo drug za drugim. Takoj po izvalitvi so mokri in pokriti s temnim puhom, ki ima rjav, progast vzorec. Gnezdo lahko zapustijo takoj, ko se posušijo. V nevarnosti obležijo na vodi kot žabica. Če je le mogoče, se skrijejo pod kakšen list ali bilko, kjer popolnoma obmirujejo, tako da jih ni lahko opaziti. Zanimivo je opažanje, da se mladič čivka- ACROCEPHALUS joče oglaša v jajcu že več kot en dan pred izvalitvijo. Tako sem, na primer, zjutraj slišal mladiča v jajcu, naslednjega dne popoldne pa se je mladič izvalil. Oglašanje mladičev v jajcu je slišati pri mnogih ptičjih vrstah in ima nedvomno tudi pomembno vlogo, da valeči ptič še bolj trdno čepi na jajcih v teh nadvse pomembnih urah valjenja. V obdobju valjenja mladičev praviloma eden izmed staršev greje preostala jajca in tudi skrbi za že izvaljene mladiče, medtem ko drugi prinaša hrano. V nevarnosti se vsi umaknejo z gnezda, pri čemer valeči ptič jajca pokrije z rastlinjem. Ko vstane, mladiči, ki se skrivajo pod njegovimi perutmi ali pa v perju na hrbtu, popadajo ven "kot zrele hruške" m odplavajo stran, kjer se v kritju pritajijo. Mladiči se zelo radi prevažajo na hrbtu staršev, kar sicer na splošno velja za ponirke. Starša hranita mladiče z drobnimi vodnimi živalicami, ki jih lovita s potapljanjem - to lahko traja 30 sekund in tudi več - ali pa pobirata z vodne površine. Pri tem lahko pod vodo preplavata več metrov. Opazil sem, da mladičem občasno dajeta tudi manjše rastlinske dele. Tako je včasih zalogaj (živalski ali rastlinski) kar prevelik, tako da ima mladič poln kljun dela, preden ga končno pospravi. Malo večjim mladičem prinašata tudi paglavce in ribice. Zanimivo je bilo opazovati, kako sta se naenkrat prikazala oba starša z ribico v kljunu. Opletala sta z njo, si jo popravljala in potem predala prvemu mladiču, ki pa je imel z njo še veliko opravka, preden mu jo je le uspelo pogoltniti. Hranjenje mladičev traja nekako tri tedne (KÖNIG 1967). Potem začne opazno pojemati, kajti starši se začnejo ukvarjati s pripravami na nov zarod. Mladiči v tem času že živahno plavajo m si tudi sami iščejo hrano. Po dveh mesecih se osamosvojijo. Glede na to, da ima mali ponirek dve oziroma tri legla letno, lahko na vodni površini videvamo mladiče različnih velikosti, pri čemer so starejši veliki kot odrasli, le da so še neizrazito obarvani. Mladi začnejo dobivati obarvanost odraslih prihodnjo pomlad, ko med februarjem in majem zamenjajo perje (HMTERT 1912-21). PRIHODNOST Mali ponirek, ki je skromen v svojih življenjskih potrebah, je pri nas zaenkrat še splošno razširjen. Njegova prihodnost pa je 121 ÄCROCEPHALUS nedvomno povezana z našim odnosom do njegovega življenjskega prostora, predvsem do stoječih voda in vodnih ter obvodnih rastlin, med katerimi najde primerne razmere za skrivanje, prehranjevanje in razmnoževanje. LITERATURA: ARNHEM, R., (1980): Der grosse Kosmos-Naturfuhrer, Die Vogel Europas, Kosmos, Geselllschaft der Naturfreunde, Franckh'sche Verlaghshandlung, Stuttgart BAUER, K„ BLOTZHEIM, U.G., (1987): Handbuch der Vogel Mitteleuropas, 2., durchgesehene Auflage, AULA-Verlag Wiesbaden BOŽIČ, I, (1983): Ptiči Slovenije, Lovska zveza Slovenije FELIX, J., (1975): Vogel an Seen und Flüssen, Verlag Bertelsmann Ratgeberverlag, München, Gütersloh, Wien FERGUSON, J., L.I.WILLIS, (1987): Vögel Mitteleuropas, Verlag München Wien Zurich GOODERS, J„ (1990): Field Guide to the Birds of Britain & Europe, Kingfisher Books, London HARRISON, C, (1975): Jungvogel, Eier und Nester, Verlag Raul Parey, Hamburg und Berlin HARTERT, E„ (1912 - 1921): Die Vögel derpalaarktischen Fauna, Band II, Autorisierter Nachdruck, 1969, Verlag von J.Cramer KONIG, C, (1967): Europaische Vögel, Band 2, Chr.Beiser Verlag, Stuttgart MAKATSCH, W, (1969): Wir bestimmen die Vögel Europas. Verlag J.Neumann-Neudamm, M eisungen Basel Wien MAKATSCH, W, (1973): Die Vögel der Seen und Teiche, Verlag J.Neumann-Neudamm, M eisungen Basel Wien SOVINC, A, (1990): Ptice doline Drage pri Igu (Ljubljansko barje, Slovenija) v letih 1978 -88 in naravovarstvena vprašanja, Varstvo narave 16 SOVINC, A, (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana STUMBERGER, B., DENAC, D., (1994): Pojavljanje in gnezditvena gostota malega ponirka (Tachvbaptus ruficollis) v ormoških bazenih, Äcrocephalus 62 ZOR, L., (1979): Mali ponirek v ljubljanskem Tivoliju, Proteus 4, L.42 (1979-1980) XV-65-66-1994 POVZETEK Gnezdenje malega ponirka v Dragi je avtor spremljal od leta 1981 in v tem času tam našel 47 gnezd. Ponirek je gnezdil izključno na vodi. Njegova gnezditvena gostota je bila okoli 0,7 para na hektar. Večina gnezd je imela premer 30cm; največje je merilo 37cm, najmanjše pa 20cm, Globelica gnezda je bila globoka okoli 3 cm. V času gnezdenja sta starša gnezdo stalno obnavljala. Opuščeno gnezdo je razpadlo že po enem tednu. Samica znese jajca na en ali dva dni. Mali ponirek je uspešno gnezdil tudi v neposrednem sosedstvu z rakarjem Äcrocephalus arundinaceus, malo bobnanco Ixobrychus minutus in čopastim ponirkom Podiceps cristatus. Povprečna velikost jajc je bila 36,7x26,0mm. Največkrat je bilo v gnezdu 5 ali 6 jajc, redkeje 4 in samo enkrat 7 (povprečno 5,2). V enem izmed gnezd je bila inkubacijska doba 21 dni. SUMMARY Breeding by the Little Grebe Tkchybaptus ruficollis at Draga near Ig has been monitored by the author since 1981. In this period, 47 nests have been found there. The bird bred exclusively on water and its breeding density was approx. 0.7 pair/ha. The majority of nests were 30 cm wide (the largest 37 cm, the smallest 20 cm). The cups of their nests were some 3 cm deep. In the breeding season, the nests were continually repaired. Any abandoned nest disintegrated in no more than a week. The females laid eggs every day or every second day. The Liitle Grebe can breed successfully also in the immediate neighbourhood of the Great Reed WsxbleiAcrocephalus arundinaceus, Little Bittern Ixobrychus minutus and the Great Crested Grebe Podiceps cristatus. Average size of the eggs was 36.7 x 26.0 cm. Most of the nests contained 5 or 6 eggs, sometimes 4 and only once 7 (average 5.2 eggs). Incubation period in one of the nests was 21 days. IvoÄ. BOŽIČ, Na]ami 8, 61000 Ljubljana 122 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Popis ptic volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje The birds of Volčeški travniki (Celje) and conservationist evaluation of this area Borut STUMBERGER NARAVOVARSTVENO IZHODIŠČE Območja vlažnih in močvirnih travnikov in steljnikov so najhitreje izginjajoči življenjski prostor v Sloveniji (TRONTELJ & VOGRIN 1993). Zaradi kmetijske politike opuščanja travniških m pašnih površin ter prestrukturiranja v intenzivno živinorejo (poljedeljstvo) so še zlasti v vzhodni polovici Slovenije vsi večji nižinski travniki, in to ne samo vlažni, praktično že izginili (STUMBERGER pred tiskom). Medtem ko je kmetijstvo še nedavno oblikovalo evropsko kulturno krajino in je bilo pomemben dejavnik preživetja mnogih živalskih vrst (BEZZEL 1982), pa je danes v Sloveniji spreminjanje tradicionalnih m preizkušenih načinov rabe življenjskega prostora poglavitni vzrok za njihovo izginjanje. V najnovejšem Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Odbor za varstvo narave DOPPS, pred tiskom) sta v najvišji kategoriji ogroženosti - vrste, ki jim grozi izginotje - v osnovi dve skupini: akvatične m "travniške" vrste ptic z zelo diferenciranimi ekološkimi zahtevami. Foto 1: Pogled iz osrednjega dela strnjenih volčeških travnikov proti zahodu; v ozadju je vidna spontana vegetacijska sukcesija, ki se postopno zarašča. (B Stumberger) Photo. 1: View from central part of the densely packed Volčeški travniki towards the west; a spontaneous vegetational succession gradually overgrown with shrubbery is seen in the background. (B. Stumberger) 123 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 Čeprav je po besedah politikov kvaliteta voda vedno boljša, je položaj pretežno urav-nanih, s spremlajočimi strukturnimi pojavi revnih tekočih voda tak, da zabrisuje njihovo prvobitno raznolikost in raznolikost njihovega vplivnega območja. Izginjanje in odsotnost značilnih rastlinskih in živalskih vrst na mnogih rekah in potokih ter njihovem vplivnem območju kažeta, da izbrani kriteriji za določanje kvalitete voda ne omogočajo biološko intakt-nega stanja (prirejeno, SCHORR 1990). Vodna bilanca in obstoj vlažnih in močvirnih travnikov kot pomembnega dela kulturne krajine sta v veliki meri odvisna prav od nedotaknjenosti rek in potokov. Kulturna raba pokrajine temelji na izkustvu, da je posamezne dele mogoče različno obdelovati. Gre torej za značilen mozaik kulturne krajine (KAULE 1986). Če kje, potem je v srednji Evropi človek zelo zgodaj posegel v nižinske potočne loke. Neposredne bližine velikih rek in gorskih potokov hudourniškega značaja se je pri nas do polpretekle dobe večinoma izogibal. Toda oblikovanje kulturne krajine je potekalo tisočletja in človek je na način, ki je bil do narave spoštljiv, naravne danosti koristil sonaravno. S svojim delom je bistveno pripomogel k večji biološki in pokrajinski raznolikosti pokrajine. Ohranitev velikih delov pokrajine za ogrožene vrste je ena temeljnih nalog varstva narave. Brez zagotovitve velikih varovanih območij grozi mnogim vrstam izumrtje, saj postanejo njihove populacije premajhne oz. raztresene na mnoge površinsko premajhne habitate (SCHNEIDER & THIELCKE 1993). Slovenija je sicer majhna dežela, toda zaradi izrednega geografskega položaja med Alpami in Dinaridi ter med Mediteranom in Fanonijo je nekakšen ključen mozaik tudi za varstvo narave v Evropi; uničenje in izguba enega samega predela ima lahko hude posledice za evropske obrobne populacije ptic (npr. zlatovranka). OPIS PREDELA Obravnavani predel leži na robu JV celjske kotline. Danes ga na zahodu omejuje celjska industrijska cona, na vzhodu pa prvi griči in nizke gorice pri vasi Brezje (Proseniško). Na severu sta to uravnana Ložnica in na jugu obronki proseniških gričev pri vasi Bukovžlak oz. nova cesta Celje - Trnovec (slika 1). Zahodni del predela (1) zavzemajo volčeški travniki z obdajajočimi drobnolastmškimi zemljišči. Razprostirajo se na površini 65,0 ha (določeno planimetrično; brez površine Gradisove betonarne). Na vzhodnem delu (2) pa se z izjemo travnikov pod vasjo Brezje (ležijo na levi strani uravnave pritoka Ložmce okoli domačije Confidenti na površini 26,2 ha) danes razprostirajo pravoverno meliorirana zemljišča, na katerih je v letu 1994 rasla predvsem koruza. O ostankih nekdanje potočne loke ob Ložnici v zahodnem delu območja torej ni več ne duha ne sluha. Območje so še pred izvedeno melioracijo in zaokrožitvijo kmetijskih površin pokrivali '¦¦¦ r> >.v<;# Tr«*w»w Mi S \ ttef....J~> ÄMkp*!. *$$7 i \ f ^V mm Wem RSBfcsBmVjl i J-X * Wf* Slika 1 (1) zahodni predel (volčeški travniki), (2) vzhodni predel (meliorirana kulturna krajina) Figure 1: (1) western part of volčeški travniki, (2) eastern part (irrigated cultural lndscape) 124 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Foto 2: Osrednji del predela volčeških travnikov v času kmečkih opravil, v ospredju (ob robu ceste) je vidna pionirska vegetacija, med katero je v letu 1994 gnezdil prosnik (Saxicola torquatä). (B. Štumberger) Photo. 2: Central part of Volčeški travniki at the time when various farm duties are carried out; in the foreground (by the edge of the road) the primary vegetation in which a Common Stonechat (Saxicola torquata) bred in 1994 is well seen. (B. Štumberger) obširni vlažni in v manjšem delu močvirni travniki. Ob vznožju gričev in privzdignjenih predelov se proti vzhodu s Proseniškim pričenja t.i. Voglajnska pokrajina z nizkimi goricami, ki segajo tja dovPonikve pa od Razgora in Dramelj vse tja do Šentjurja (MELIK 1957). Značilen pokrajinski vzorec kulturne krajine teh goric iz pliocenskih peskov in ilovic, ki se pričenja z obravnavanim predelom na vzhodu celjske kotline, se bistveno razlikuje od siceršnje pokrajine v osrednji Sloveniji. Melik (1957) pravi, da ima današnja celjska kotlina omiljeno podnebje osrednje Slovenije z nekaterimi svojstvi subpanonskega sveta. Odsev teh razmer (srednja temperatura v juliju 20,2°C), ki se stopnjujejo proti vzhodu, vidimo v kulturni krajini: visokodebelni senožetni sadovnjaki in sadjereja sta skupaj z drugimi značilnimi načini koriščenja do nedavna bili izredno razviti. Zunaj subpanonskega podrav-skega območja ni sadjarstvo nikjer v Sloveniji tako udomačeno in obsežno kot v tem delu celjske kotline. Številni toponimi obravnavanega predela, povzeti po TTN Republike Slovenije (1 : 5000), kažejo, da je človek postopoma, kos za kosom, potočno loko Ložnice spreminjal. Toponimi, kot so "Trebe" (= trebež) in verjetno "Tribe", govorijo o postopnem krčenju gozdne loke, Foto 3: Vaško nogometno igrišče je skupaj s primernimi lovnimi mesti (hrast, žice el. napeljave, žični sušilci sena, gol ipd,) v osrednjem delu volčeških travnikov priljubljeno mesto, kjer pogosto lovijo specializirani lovci na insekte, npr. zlatovranka (Coracias garrulus) in rjavi srakoper (Lanius collurio). (B. Štumberger) Photo. 3: The village football field is, together with suitable hunting posts (oak, overhead electric wires, hay driers, goal crossbar, etc.) in the central part of Volčeški travniki, a popular spot for specialized insect hunters, e.g. the European Roller (Coracias garrulus) and Red-backed Shrike (Laruus collurio). (B. Štumberger) verjetno že pred samo postavitvijo propadlega Grosekovegavmlina. Ime vasi "Začret" in ledinsko ime "Črete" govorijo o kislih travnikih, primernih za konjsko pašo. Opekarna Lju-bečna - obrat Začret (glina!) pa nam pove, da se je nekoč, v sivi davnini, na obravnavanem območju razprostiralo plitvo jezero, nastalo z naplavinami Savinje in njenih pritokov, ki se v Celju zlivajo v reko Savinjo. Podobna ledmska imena sočnih in vlažnih travnikov so znana iz vse Slovenije, kot na primer na enem nekoč največjih močvirnih predelov na Slovenskem -Cretovna Dravskem polju (MELIK 1957). Dvakratno ledinsko poimenovanje "Loka" - svet ob vodi - v zahodnem delu predela kaže na poplavno območje neregulirane Ložnice. Pred izvedeno uravnavo se je Ložmca z neštetimi okljuki vila po čretah, tem vlažnem, skoraj močvirnem svetu. Na SZ od obravnavanega predela danes še stojijo ostanki trdolesne hrastove loke doba (Quercus robur) z ledinskrm imenom "Gaje". Njihova posebnost je praktično čist hrastov sestoj - velika posebnost za štajerske loke pa tudi slovenske potočne loke, Zaradi izredno kvalitetnega lesa traja boj človeka proti hrastu, tako pri nas kot v srednji Evropi, že mnoga stoletja (ob vsem poplavnem pasu Drave v Sloveniji, na primer, v velikosti 80,0 kvadratnih kilometrov ni ostala 125 ACROCEPHALUS niti ena sama dobrava!). Na privzdignjenih mestih v zahodnem delu obravnavanega predela pa oznaka "Polje" označuje manj vlažen predel, prislonjen k temenu terase pod vasjo Bukovžlak, kjer je bil breg nekdanjega terciarnega jezera. Ime pove, da ga je človek v nasprotju s čretami uporabljal za sajenje kulturne vegetacije (njive!). Potok Ložnico pred uravnavo lahko v obravnavanem predelu opredelimo kot potočno loko okljukastega (meanderskega) tipa. Glede na tipizacijo kulturne krajine pa predel sodi k čretam s trdolesno hrastovo loko. Pred uravnavo je bil razdeljen na poplavni pas in nepoplavno površino. Podobo predela so tako karakterizirale poplave; poplavni pas je ponazarjal naravno retenzijsko površino, kjer so se poplave umirjale po naravni poti. Danes je pokrajina že po večjem deževju takoj suha, saj melioracijski jarki in uravnava ne dopuščajo, da bi zemlja počasi vsrkala vlago. Nekoč najbolj močvirni predeli, npr. s šaši obraščena vodna okna, so bili 1993 in 1994 suhi. Tudi v deževnem letu 1994 se je voda v vodnih oknih zadržala le nekaj dni. Različna višina talne vode je oblikovala več ekološko različnih pasov, ki so se vlekli vzporedno z Ložnico (močvirni travniki, vlažni travniki, njive, senožetni sadovnjaki, vas). Ta delitev je danes zaradi uravnave potoka uničena. Le iz recentnih (do danes ohranjenih elementov kulturne krajine) delov predela se da razbrati nekdanjo razdelitev rabe. V letu 1994 je intenziteta izkoriščanja v predelu padala od vzhoda proti zahodu: ob cesti Brinovec - Začret so bile posamezne koruzne njive s travniki; najobsežnejši osrednji del je bil izključno košen; med njim in Gradisovo betonarno pa so travniki, ki jih ne kosijo več in jih zmeraj bolj spontano prerašča grmovje do velikosti vrbe Salix sp. približno pet (5) metrov visoko. Zahodno od betonarne in pod stavbo vojašnice je s talno vodo najbogatejši predel poraščen predvsem s šaši in drugim močvirnim rastlinjem. Karakteriziraj o ga posamezna drevesa, mogoče ostanek mehkolesne loke. Osrednji najbolj ohranjeni del, ki ga skoraj izključno kosijo, sestavljajo (zelo) približno: združba visoke pahovke - gojeni travniki tipa Arrhenantheretum (50%), združbe visokih šaše v iz zveze Magnocahcion, npr. Carex elata, C. gracilis, C. vulpina (20 - 30 %), združba \oc\aJuncus sp. (5%) in združba modre stožke Molmetum coeruleum (TRONTELJ ustno). Proti Ložnici se pojavljajo posamezni nizko- XV-65-66 1994 rastoči panjevi hrasti, ki se naposled strnejo v čudovit drevored. Za njimi in hkrati pred Grosekovim mlinom je ob regulaciji nezasut ostanek potočnih okljukov Med osrednjim delom m Gradisovo betonarno se opuščeni in negnojeni travniki postopoma zaraščajo. Ponekod je značilna velika gostota kukavičnic (Orchidaceae). METODA DELA Vdneh9.7., 16.7., 19.7., 23.7., 25.7,, 1.8., 4.8. 1993 sem pregledoval teren na relaciji Bežigrad (celjska industrijska cona) - Trnovec pri Dramljah. Na osnovi teh terenskih opazovanj in spoznavanja pokrajine sem se leta 1994 sistematično lotil dela z namenom, da podrobneje inventariziram avifavno m skartiram volčeške travnike. V letu 1994 sem terenske popise opravil v naslednjih «dnevih: 28.4., 4.5., 13.5., 20.5., 22.5., 1.6., 5.6., 13.6., 16.6., 30.6., 5.8., 17.8., 30.8. (večinoma v jutranjih in večernih urah). Načrtovano nočno terensko delo dne 13.5. 1994 je zaradi hrupa propadlo (promet, delovanje Gradisove betonarne z rohnenjem težkih tovornjakov). Dne 22.5.1994 je pri delu sodeloval član DOPPS Peter Trontelj. V letu 1994 je bila pri terenskem delu na volčeških travnikih uporabljena metoda štetja na površini - "area count" (VAN DIJK 1992). Vsi teritorialni samci, pari, družine s speljanimi mladiči, odrasli osebki, ki so hranili mladiče, razburjene odrasle ptice so tako upoštevani kot gnezditven par; pripisan jim je status gnezdilk. V seznamu vrst je pri vsaki vrsti naveden tudi njen status (gnezdilka, možna gnezdilka, preletni in poletni gost). Problematiki v podajanju statusa "gnezdilka" m "možna gnezdilka" pa se je avtor v diskusiji zaradi časovno prekratkega spoznavanja avifavne predela in njegove okolice izognil; vse možne in potrjene gnezdilke so obravnavane enako. SEZNAM VRST V seznam so vključene vse vrste ptic, ki so bile evidentirane v letih 1993 in 1994. Pri vrstah, ki so jih opazovali drugi opazovalci, je to izrecno navedeno. Za vrste, ki gnezdijo neposredno na volčeških travnikih (na vzhodnem delu predela) , je podano tudi število gnezditvenih parov, ugotovljenih v času raziskave 1994 (npr.: Gnezdilka; 3 pari). Vrste, ki gnezdijo neposredno ob volčeških travnikih, hkrati pa so ti 126 XV-65-66-1994 njihov prehranjevalni okoliš oz. se na njih zadržujejo velik del dneva, so posebej navedene (npr: Gnezdilka neposredne okolice; 2 para). Za oboje je podana ocena številčnosti, pridobljena na osnovi raziskave. Za najpogostejše gnezdilke volčeških travnikov je navedena še gnezditvena gostota na enoto površine (10,0 ha). Pri vsaki vrsti je naveden tudi njen status (gnezdilka, možna gnezdilka, preletm in poletni gost). Za vrste, ki so bile opazovane v širši okolici (Proseniško, Trnovec, okolica Šentjurja ipd.), so navedene lokalitete in datum opazovanja. Mali ponirek Tachybabtus ruficollis Najmanj 1 par je 1994 gnezdil v ribniku z bogato vodno in obvodno vegetacijo ob cesti Celje - Trnovec pod Blagovno. Na kaskadnih ribnikih pri Goričici njegova gnezditev ni ugotovljena. V letos (1994) suhih ribnikih pod krajem Goričica sta 1993 gnezdila 2 para (opaženi dorasli mladiči). Siva čaplja Ardea cinerea Obravnavani predel obiskujejo posamezni osebki, ki se pasejo na travnikih. Pogostnost in ustaljena smer preletov nad volčeškimi travniki v času gnezditve dajeta slutiti, da v bližini obstaja gnezditvena kolonija. Mala bela čaplja Egretta garzetta 22.5.1994 je odrasel osebek male bele čaplje iskal hrano v plitvinah kaskadnih ribnikov pri Goričici. Bela štorklja Cicoma ciconia V času raziskave v obravnavanem predelu ni registrirana. Gnezdi na hiši ob cesti pod Blagovno. Gnezdo je od obravnavanega predela oddaljeno dober kilometer. Občasno se prihaja prehranjevat tudi na volčeške travnike (REBEUŠEKustno). Črna štorklja Ciconia nigra 3.5.1991 se je na volčeških travnikih zadrževal en (1) osebek (REBEUŠEKustno). Mlakarica Anas platyrhynchos Gnezdilka; 4 pari. Posebej rada se zadržuje na vodnih oknih, obraščenih s šaši Carexspec, Še zlasti tista pod vojašnico za Bežigradom, kakor tudi na ostankih močvirnih travnikov ob Ložnici, imajo zanjo velik pomen. 13.5 je samica s šestimi (6) mladiči prečkala novo cesto za stavbo podjetja Gradiš v smeri Ložmce. Regeljc Anas querquedula Na vodnih oknih volčeških travnikov se posamezni osebki ustavijo v času spomladanskega preleta (REBEUŠEKustno). ACROCEPIIALUS Skobec Accipiter nisus Možen gnezdilec obrobnih gričev ali logov na ravnini. Kragulj Accipiter gentilis Možen gnezdilec okoliških gozdov Kanja Buteo buteo Možen gnezdilec obrobnih gričev ali logov v ravnini. Opazovana skoraj pri vsakem obisku. Sršenar Pernis apivorus Možen gnezdilec okoliških gozdov; 1.6.1994 je en (1) osebek na volčeških travnikih razdiral na travo obešen osir. Škrjančar Falco subbuteo Možen gnezdilec okoliških gozdov; večkrat opazovan na volčeških travnikih in pri vasi Trnovec. 13.6. 1994 je pri isti vasi sokol med lovom na škorce Sturnus vulgaris) splašil zlatovranko Coracias garrulus, ni pa je napadel. Rdečenoga postovka Falco vespertmus Preletnik; 5-6 osebkov se je 20.5.1994 zadrževalo nad travniki in njivami za domačijo Confidenti, dva (2) osebka pa na volčeških travnikih. Navadna postovka Falco tinnunculus Gnezdilka neposredne okolice; 2 para. Opazovana ob vsakem obisku. Oba para sta uspešno vzredila mladiče. Jerebica Perdix perdix Opazovana neposredno ob cesti pri vasi Trnovec dne 5.6. 1993. Kasneje se je izkazalo, da so tu jerebice vložili lovci. Gnezdilka volčeških travnikov do leta 1991 (REBEUŠEK ustno). Prepelica Coturnix coturnix Gnezdilka volčeških travnikov do leta 1991 (REBEUŠEK ustno). Fazan Phasianus colchicus Gnezdilka; 4 teritorialni samci; 0,6 teritorija/ 10 ha. 30. 8.1994 je skupina doraslih mladičev iskala hrano v pionirski vegetaciji ob robu ceste. Opazovan tudi drugod po Proseniškem. Žerjav Grus grus Preletnik; 18. 4. 1994 se je en (1) osebek zadrževal na polju za domačijo Confidenti pod vasjo Brezje. Kasneje ni bil več opažen. Zelenonoga tukalica Gallmula chloropus Par je gnezdil v bogato obraščenem ribniku ob cesti Celje - Trnovec pod Blagovno. 5.6.1994 so bili tu opazovani trije (3) dorasli mladiči. Priba Vanellus vanellus Gnezdilec neposredne okolice; 4 pari na 127 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 melioriranih poljih za opekarno Ljubečno -obrat Začret. 1.6.1994 je par vodil mladiče na pravkar pokosenem travniku pod Bukov- žlakom. Kozica Gallinago gallinago Preletnik; glej naslednjo vrsto. Sloka Scolopax rusticoJa Preletnik; skupaj s kozico se na volčeških travnikih po pripovedovanju lovcev zadržuje še dandanes v času jesenskega preleta (REBEU-ŠEK ustno). Rečni galeb Laws ridibundus Poletni gost; opazovan v obeh letih. Dne 9.7.1993 je nad volčeškimi travniki krožilo 150 galebov, kar je v predelu tudi največje opazovano število. Golob duplar Columba oenas Opazovan 13.5. in 22.5.1994, ko je preletel volčeške travnike. Po vsej verjetnosti je gnezdilec okoliških gozdov. Grivar Columba palumbus Gnezdilec; 1 par. V gnezditveni sezoni 1994 so vsaj trije (3) teritorialni samci v zraku svatovali nad gozdom, ki obdaja predel, pa tudi nad samimi volčeškimi travniki. V juliju in avgustu se jih je na volčeških travnikih zbralo do 50. Turška grlica Streptopelia decaocto Gnezdilka neposredne okolice; gnezdi v vasi Bukovžlak, verjetno pa tudi v celjski industrijski coni. Na volčeških travnikih se prehranjuje in počiva na žicah električne napeljave. Divja grlica Streptopelia turtur Gnezdilka neposredne okolice; po en (1) teritorialni samec opazovan v dobravi (Gaje) in pri domačiji Confidenti. 17.8 1994 je bilo na volčeških travnikih opazovanih 20 osebkov. Tli se redno prehranjuje. Kukavica Cuculus canorus Možna gnezdilka; okoli obravnavanega predela so 1994 peli trije (3) samci. Čuk Athene noctua 5.8.1994 proti večeru je eden (1) sedel na drogu telefonske napeljave pod vasjo Goričica. Črni hudournik Apus apus 17.8. 1994 opazovan en (1) osebek. Zlatovranka Coracias garrulus Gnezdilka neposredne okolice; volčeški travniki in travniki pri domačiji Confidenti so prehranjevalni okoliš dveh (2) parov zlatovrank, ki sta v letu 1994 tudi uspešno speljali mladiče (2 juv 1 juv). Leta 1993 je bil v obravnavanem predelu opazovan en (1) par s štirimi (4) mladiči. 30.6. 1994 je bilo pri vasi Trnovec na robu gozda najdeno gnezditveno duplo v izredno tankem hrastu Quercus rubor v višini 7 metrov. Ta par je speljal dva (2) mladiča, leta 1993 pa tri (3) mladiče. Četrti, 5.8. 1994 opazovani gnezditveni par zlatovrank, pa je v Loki pri Slivmškem jezeru vzredil tri (3) mladiče. Vodomec Alcedo atthis Sporadično se ob Ložnic". pojavlja skozi vse leto (REBEUŠEKustno). Srnrdokavra Upu pa epops Možna gnezdilka; 5.8. 1994 je na volčeških travnikih in vaškem nogometnem igrišču iskala hrano. Siva žolna Picus canus Gnezdilka neposredne okolice; v aprilu in maju 1994 sta se v obravnavanem območju teritorialno in občasno prav intenzivno oglašala 2 para. 30.8. 1994 se je ena oglašala pod vasjo Bukovžlak. Zelena žolna Picus viridis Možna gnezdilka okolice; 13.5 1994 se je samec zadrževal v visokodebelnem seno-žetnem sadovnjaku za vasjo Brezje (Prose-niško). Ob sicer kratkem postanku ni bilo slišati teritorialnega oglašanja. Veliki detel Picoides major Gnezdilka neposredne okolice; vsaj dva para gnezdita v dobravi Gaje SZ od obravnavanega predela. Čopasti škrjanec Galenda cristata 13.5. 1994 je en (1) primerek vzletel ob železniški progi v celjski industrijski coni proti silosu podjetja "Klasje", kjer udi gnezdi. Kmečka lastovka Hirundo rustica Nad volčeškimi travniki se prehranjuje. Njeno najbližje gnezdo je v gospodarskih poslopjih v vasi Bukovžlak. Mestna lastovka Delichon urbica Nad travniki se prehranjuje. Bela pastirica Motacilla alba Gnezdilka neposredne okolice; na volčeških travnikih večkrat išče hrano na sveže pokošenih in pograbljenih travnikih. 30.6. 1994 je s hrano v kljunu letela v smeri Bukovžlaka. Drevesna cipa Anthus tnvialis Gnezdilka; 1 par. Teritorialni samec je bil opažen tudi za dobravo Gaje Črnočeli srakoper Lanius minor Preletnik; 20.5. 1994 sta pri domačiji Confidenti na razdalji 300 m vsaksebi nad 128 XV-65-66-1994 travniki oz. robom njive na žicah električne napeljave sedela dva odrasla osebka in poletavala za hrano. Večkratni kasnejši pregled okoliša je bil negativen; ni pa izključeno, da kje v okolici tudi gnezdi. Rjavi srakoper Lanius collurio Gnezdilka; 5 parov. Gostota 0,8 teritorija / 10 ha. Močvirska listnica Acrocephalus palustris Gnezdilka; 2 para. Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus Gnezdilka; 1 par. Siva penica Sylvia communis Gnezdilka; 5 parov. Gostota 0,8 tentonja / 10 ha. Pisana penica Sylvia nisoria Preletnik; 13.5. 1994 je ena (1) pela v grmovju. Crnoglavka Sylvia atncapilla Gnezdilka; 7 parov. Gostota 1,1 teritorija / 10 ha. Vrbja listnica Phylloscopus collybita Gnezdilka; 1 par. Dva (2) teritorialna samca pela v dobravah, ki ležijo SZ od obravnavanega predela. Sivi muhar Muscicapa striata Gnezdilec neposredne okolice; v dobravi Gaje se je oglašal skozi celotno gnezditveno sezono 1994. Prosnik Saxicola torquata Gnezdilka; 7 parov z gostoto 1,1 teritorija/ 10 ha. Na melioriranih poljih V od volčeških travnikov le dva (2) para in na travnikih okoli domačije Confidenti dva (2) para. Smarnica Phoemcurus ochruos Po en samec je pel v Bukovžlaku in Brezju. Pogorelček Phoemcurus phoenicurus V visokodebelnem senožetnem sadovnjaku za vasjo Brezje je pel v maju in juniju. Taščica Erithacus rubecula En (1) samec pel v dobravi Gaje. Kbs rrurdus merula Gnezdilec neposredne okolice; 13.5.1994, npr, se je prehranjeval na pokošenem volčeš-kern travniku in kasneje s hrano v kljunu odletel v največjo dobravo SZ od obravnavanega predela. Cikovt Turdus philomelus Gnezdilka neposredne okolice; okoli 25 osebkov (družine z mladimi) se je 30.6,1994 prehranjevalo na pokošenih volčeških travnikih. Nedvomni gnezdilec okoliških gozdov, kjer je ACROCEPHALUS tudi pel. Posamezno so na volčeških travnikih opaženi skoraj ob vsakem obisku. Carar Turdus viscivorus Možna gnezdilka okolice; štirje (4) mladostni osebki so se 5.8. 1994 prehranjevali na pokošenih travnikih. Velika srnica Parus major Gnezdilka neposredne okolice; 13.5. 1994 je ena (1) s hrano v kljunu stikala po vrbovih grmih (Salixsp.) volčeških travnikov. Najmanj dva teritorialna osebka pela v dobravi Gaje. Plavček Parus caeruleus Gnezdilec neposredne okolice; v dobravi Gaje se je 16.6. 1994 oglašala družina s speljanimi mladiči; 22.5.1994 je bil en (1) osebek opažen tudi v grmovju volčeških travnikov Brglez Sitta europaea Vsaj dva (2) para gnezdita v dobravi Gaje. Veliki strnad Emberiza calandra 22.5. 1994 je samec pel na delno vlažnih travnikih v Loki pri Slivniškem jezeru. Rumeni strnad Emberiza citrinella Samo en (1) teritorialni samec opažen pod Goričico (!). Ščinkavec Fringilla coelebs Gnezdilec; 1 par, Lišček Carduelis carduelis V juniju in juliju se je nekaj družin prehranjevalo na plevelih zahodnega dela predela (pod vojašnico v Bežigradu in zaraščenih jarkih). Zelenec Chloris chloris Gnezdilec; 2 para. Repnik Acanthis cannabina Gnezdilec neposredne okolice; teritorialni samec in samica opazovana na pobočju pod Bukovžlakom in novo cesto Celje - Trnovec. Grilček Serinus serinus Gnezdilec; 1 par. Poljski vrabec Passer montanus Glej naslednjo vrsto. Domači vrabec Passer domesticus Gnezditev tako za poljskega kot domačega vrabca v predelu ni bila ugotovljena. Zagotovo pa sta gnezdilca neposredne okolice. Večje skupine obeh vrst so bile opažene v grmovju pri podjetju Gradiš. Škorec S turnus vulgaris Gnezdilec neposredne okolice; npr, v dobravi Gaje. Na volčeških travnikih so se redno pasli. 129 ACROCEPHALUS Kbbilar Onolus oriolus Gnezdilec neposredne okolice; z volčeških travnikov se je v gnezditveni sezoni 1994 slišalo petje najmanj petih (5) kobilarjev. V juliju in začetku avgusta opazovani mladostni osebki. Šoja Garrulus glandanus Gnezdilka okolice. Sraka Pica pica Gnezdilka; 2 para. 13.5.1994 je bilo najdeno gnezdo s 4 jajci na degradirani vrbi v višini 1,5 metra (!) ob betonskem jarku, ki dovaja odplake iz deponije odpadne žlindre Cinkarne Celje. Drugo gnezdo je bilo dne 16.6. najdeno v gostem vrbovju pred Gradisovo stavbo. Skupaj z drugimi corvidi (sivo vrano in kavko) jo je bilo opaziti ob vsakem obisku. Krokar Corvus corax Možen gnezdilec širše okolice; 13.5. 1994 se je v megli dvakrat oglasil nad volčeškimi travniki. Siva vrana Corvus corone cornix Gnezdilka neposredne okolice; vedno (ob vsakem obisku) se je v predelu zadrževala vsaj majhna skupina vran. Večkrat tudi skupine z več kot 50 osebki. Skupaj s kavkami v pognez-ditvenem obdobju skupinsko prenočujejo na daljnovodu, ki prečka volčeške travnike. 20.5.1994 speljani mladiči dveh parov Kavka Corvus monedula Gnezdilka okolice; opažena med vsakim obiskom. Največje število: 30.8.1994 okoli 150 osebkov na skupinskem prenočišču skupaj s sivimi vranami. DISKUSIJA Na volčeških travnikih in v njihovi okolici je bilo opaženih 76 vrst ptic. V obravnavanem predelu gnezdi 15 vrst, v njihovi neposredni okolici pa vsaj 17. Pred popisom (doleta 1991) sta tukaj gnezdili še jerebica in prepelica. Od vseh ugotovljenih vrst ptic jih z Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Odbor za varstvo narave DOPPS, pred tiskom) v predelu in njegovi okolici najdemo kar 26, od tega 16 gnezdilk. Zelo veliko glede na površino. V najvišjo kategorijo ogroženosti z Rdečega seznama - vrsta, kiji grozi izginotje - sodi zlatovranka. Abundanca (gnezditvena gostota) najpogostejših gnezdilk se nanaša na razmeroma majhno površino volčeških travnikov (65,0 ha). Zaradi njihove relativne heterogenosti so XV-65-66-1994 gnezditveni teritoriji za posamezne vrste (npr. rjavi srakoper 0,8 teritorija/10 ha, črnoglavka 1,1 teritorija/10 ha, siva penica 0,8 teritorija/10 ha) zgoščeni bolj v zahodnem delu predela, kjer se travniki prepletajo z grmišči. Edino prosnik naseljuje (1,1 teritorija/10 ha) volčeške travnike domala enakomerno po vsej površini. Avicenoza volčeških travnikov je v nekaj pogledih prav zanimiva. Popolna odsotnost rumenega strnada Emberiza citrinella v predelu je presenetljiva in je ni mogoče pojasniti. Pričakovan, ne pa opažen, je bil tudi poljski škrjanec/i/auc/a arvensis. Zaradi padca podtalnice in kmetijskih posegov tod tudi ni (več) pričakovati značilnih vrst vlažnih travnikov (npr. repaljščiceSaxicolarubetrai kosca Crex crex). Na travnikih gnezdi prosnik, v grmovno travnatih predelih pa tudi rjavi srakoper in siva penica. Sraka Pica pica in siva vrana Corvus corone cornix, dve absolutno prevladujoči vrsti, opaženi ob vsakem obisku in v večjem številu, se v predelu verjetno pojavljata tudi zaradi preglednosti in varnosti. Neposeljenost predela omogoča ugodne prenočitvene možnosti na visokih daljnovodnih stebrih. Čudovit zgodovinski podatek - gnezditev velikega strnada Emberiza caJandra v Trnov-ljah pri volčeških travnikih v sredini prejšnjega stoletja (SEIDENSACHER 1864) - žal ni ponovno potrjen. Zaradi velikih sprememb (širjenje mesta, nova poslopja) je to danes tudi povsem nemogoče. Košnja v obravnavanem predelu se je pričela 20.5.1994, torej dokaj zgodaj. Po tem datumu so se na pokošenih travnikih prehranjevale številne vrste ptic. Zlasti velja omeniti kanjo, rdečenogo m navadno postovko, pnbo, divjo in turško grlico, grivarja, belo pastirico, zlatovranko, smrdokavro, črnočelega in rjavega srakoperja, prosnika, kosa, cikovta, cararja in škorca. Seveda se te vrste na travnikih prehranjujejo tudi takrat, ko niso pokošeni, nekatere izmed njih le v manjši meri. Omeniti velja izredno zanimivo prehranjevanje sršenarja, ko je na tleh razdiral na travo obešen osir. Avstrijski atlas gnezdilk (DVORAK et. al. 1993) od 59 v kulturni krajini opisanih vrst ptic navaja le 5 vrst s pozitivnim populacijskim in distribucijskim trendom ter kar 29 z negativnim. Glede na Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije so splošni trendi velikosti populacij ptic kulturne krajine pri nas podobno zaskrbljujoči kot v Avstriji. Volčeški travniki imajo za zlatovranko nacionalni pomen. Dobro raziskana slovenska 130 XV-65-66-1994 gnezditvena populacija te vrste je med letoma 1989 in 1994 štela 4-8 gnezditveno uspešnih parov (BRAČKO ustno; lastna opazovanja). Posebej razveseljivo pa je, da je na tem majhnem predelu oz. neposredni okolici mogoče srečati kar nekaj najbolj ogroženih vrst ptic kulturne krajine pri nas: poleg že omenjene zlatovranke so to črnočeli srakoper, čuk in smrdokavra, ki prostorsko in populacijsko izrazito nazadujejo. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je z raziskavo zbralo potrebne terenske podatke za ovrednotenje volčeških travnikov in deloma tudi za prilegaj očo, izredno zanimivo in bogato kulturno krajino vzhodno od njih, ki jo lahko vidimo kot njihov pomembni podaljšek. Zavod, za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju je že pripravil predlog za zavarovanje predela kot naravno znamenitost oz. naravni spomenik. Osnovno vodilo za nadaljnjo ustrezno varovanje predela so tiste vrste, ki prostorsko in ekološko zahtevajo največ. Kar zadeva volčeške travnike, sem sodijo še zlasti zlatovranka, divja grlica, smrdokavra. Zahodni del predela se z opustitvijo košnje postopoma zarašča. Takšna spontana sukcesija je povezana s preoblikovanjem življenjskih združb. Nastopajoče spremembe so usmerjene in zato največkrat predvidljive; vodijo v klimaks (BEZZEL 1982) Vpliv spontane sukcesije z razvojem velikih artropodov (npr. bogomoljka Mantis religiose, bramor Cryllotalpa gryllo-talpa ipd.) v zahodnem delu predela na pojavljanje nekaterih vrst ptic v osrednjem delu predela, ki ga redno kosijo, ni razjasnjen. Predlagamo, da se zato tu postopoma in mozaično uvedejo ukrepi (enkratna košnja po juliju) za vzdrževanje obstoječih razmer. Denimo v petih letih je treba zahodni del predela postopno pokositi, grmiščna in emerzna vegetacija pa naj ostaneta v današnjem obsegu. Odličen primer za takšno nego pokrajine - naravovarstveno izjemno pomemben, žal pa v Sloveniji preredek - je v bližini domačije Confidenti. Odvodni jarki v zahodnem delu volčeških travnikov, kakor tudi sama regulacija Ložnice, so izsušili vodna okna. Da bi ohranili ta naravni volčeški fenomen, je treba preprečiti takojšen odtok meteornih voda. ACROCEPHALUS Intenziviranje kmetijske proizvodnje, ki se je pred kratkim začelo na vzhodnem delu volčeških travnikov (levo od ceste Brinovec -Začret), se kaže v spreminjanju travniških v njivske površine (monokultura koruze). Tudi kosijo že zelo zgodaj. Desno od omenjene ceste se vse do proseniških gričev raztezajo zaokrožena koruzna polja. Za del teh površin (slika 1, vzhodni del predela; črtkano) naj se v prihodnosti načrtuje ponovna vzpostavitev travniških površin. Smiselno bi bilo, da njihov delež ne bi bil manjši od 50%. Druga polovica pa naj bo s kulturno vegetacijo zasajena čim bolj polikulturno. Za kulture je treba izbrati krajinsko uveljavljene tradicionalne vrste; fižol, pšenico, ajdo, oves, buče ipd. Opuščanje in prestrukturiranje kmetijske proizvodnje (poljedelstvo) lahko že v kratkem času pripelje do uničenja travniških površin volčeških travnikov. Občini Celje predlagamo, da pripravi projekt varovanja volčeških travnikov Takšno varstvo pa je treba snovati še širše. Pričenja se pravzaprav z varovanjem Voglajnske pokrajine, ki je izreden primer kulturne krajine na Slovenskem. Volčeški travniki so tako lahko le korak - prvi kamenček - v mozaiku varovanja recentne kulturne pokrajine. Sploh pa če pomislimo, da se razprostirajo za gigantsko industrijsko cono v neposredni bližini mesta. Za varstvo Voglajnske pokrajine so primerni normativi UNE SCA (Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) v smislu moderne, mednarodne kategorije varovanja za ohranitev ekološko pomembnih pokrajin, kakršen je biosferni rezervat (npr. SCHNEIDER, v tisku). Taje nastal z namenom obvarovati kompleksni življenjski prostor, v katerem živi tudi človek. Povezuje strogo zavarovane elemente naravne pokrajine s kulturno krajino, ki jo je človek oblikoval skozi tisočletja dolgo zgodovino. Značilno za biosferni rezervat je, da sestoji iz različnih con oz. območij ter načinov rabe v pokrajini. Pospeševanje kmečkih gospodarstev oz. uporabnikov velikih melioriranih polj, ki kmetujejo ali bodo kmetovali ekstenzivno, pa lahko poteka le v sklopu s krajinsko nego in naravovarstvenim projektom. Razmisliti kaže, ali ne bi npr. načrtovane premestitve Celjskih zaporov na lokacijo Opekarne Ljubečna - obrat Začret usmerili in vključili v projekt za ohranitev obravnavanega predela in izboljšanje koruzne puščave. Pomemben argument za to je povezava volčeških travnikov s travniki pri domačiji 131 ACROCEPHALUS Confidenti in Proseniškem. Z nadaljnjo širitvijo in graditvijo industrij sko-obrtne cone bo prišlo do zmanjšanja nepozidanih retenzijskih površin Ložnice. S tem bo zapravljena možnost izboljšanja razmer za trajnostno kmetovanje (dvig podtalnice). Že dosedanji posegi z regulacijo in melioracijski jarki so bistveno znižali gladino podtalne vode. V predelu uravnana Ložnica že sama poglablja svojo strugo. Namesto bočne je prišlo do globinske erozije potoka. Razen izginjanja vlažnih travnikov se danes negativne posledice polpreteklih posegov kažejo v sušenju dobrav ob SZ robu obravnavanega predela. Z vidika varstva pred poplavami je uravnava potoka Ložnice in pozidava poplavnega pasu nevarnost katastrofalnih poplav kvečjemu povečala. Hkrati pa se je pas pokrajine ob potoku preveč presušil. Vode ob obilnejših padavinah premočrtno derejo proti Savinji. Posebno vrednost predela moramo videti prav v doslej neposeljeni pokrajini. Leta 1993 zgrajena cesta Bežigrad - Bukovžlak bo predel razkosala in v pokrajino vnesla nemir, in to takoj ko bo vzpostavljena dokončna povezava s Celjem. Na primeru dvoživk je bilo dokazano, da promet v nekaj letih uniči celo vitalne populacije (PLACHTER 1991). Nevarnost, posebej za velike artropode (nočne metulje, hrošče itd.), pa bi bila tudi skoraj zagotovo predvidena cestna razsvetljava, ki bi se ji bilo treba na vsak način odreči (bela svetloba!). Prav zaradi tega dejstva se je treba nemudoma lotiti ekstenzifikacije kmetijske proizvodnje na melioriranih površinah (slika 1, vzhodni del predela; črtkano), ki bodo odigrale vlogo nadomestno-izravnalnega habitata. To je treba storiti še pred vzpostavitvijo dokončne povezave Celje - Trnovec. Že samo prisotnost zlatovranke je dovoljšnji razlog za to. Tudi zakonsko. Posebna škoda je opustitev delovanja Grosekovega mlina. Kulturno- civilizacijsko, pa tudi ekonomsko, bi oživitev delovanja takšnega mlina na Ložnici bila izredno pomembna. Bila bi pomemben del naravovarstvenega koncepta. S ponovno oživitvijo dejavnosti bi v svojem vplivnem zaledju bil takšen mlin porok trajnostne rabe tal m razvoja sonaravnega turizma. Verjetno največjo vrednost za ptice imajo volčeški travniki v času krmljenja mladičev v gnezditvenem obdobju in osamosvajanja mladičev v pognezditvenem obdobju. Seno-žetna opravila (košnja, sušenje) v osrednjem 132 XV-65-66-1994 predelu strnjenih travniških površin drobno-lastniške zasebne posesti omogočajo skupaj s primernimi lovnimi mesti, kakršnih na volče-ških travnikih ne manjka, razgibano prehranjevanje in zagotavljajo paleto prehranjevalnih habitatov. Izredno pomembno pa je, da takšna dinamika ne obstaja le en dan, marveč celotno gnezditveno obdobje, še posebej v času krmljenja mladičev; če bi v 'enem dnevu pokosili vse, bi številne vrste živali pa tudi ptic, npr. zlatovranka, imele en dan hrane v obilju, naslednji dan pa bi stradale (prirejeno, ŠTUMBERGER1994). Ktenurveliko prispeva tudi vaško nogometno igrišče: opazovanja so pokazala, da se na negnojenih in neškropljenih golih oziroma z borno vegetacijo poraščenih tleh prehranjujejo številne vrste ptic. Na igrišču igrajo nogomet enkrat na teden (v nedeljo) in ga ne obdajajo nobeni objekti. Skupaj s kolovozi so te borno poraščene in gole površine izrednega pomena za ptice, ki lovijo insekte. Sedanji tedenski način igre je lahko naravovarstveno zaželen le, če ne bo prišlo do graditve objektov ograj, parkirnega prostora ipd. in s tem do vznemiranja ptic in vnašanja nemira v pokrajino. Interventno zakonsko varstvo obravnavanega predela je smiselno. Za nadaljnjo načrtovanje in ukrepe izboljšanja je treba ohraniti ste fas quo. Planski dokumenti oziroma morebitni zazidalni načrti, ki predvidevajo širjenje industrijsko-obrtne cone, ogrožajo obravnavani predel. Na novo zgrajena Gra-disova betonarna in opuščanje tradicionalno negovanih travniških površin vzbujata takšno skrb. Hkrati je nerazumljivo in neracionalno, da se velikanske površine v sami industrijski coni ne uporabijo za takšne zazidalne potrebe. Zahvala Frenku Rebeušku in Petru Trontlju se zahvaljujem za dragocene podatke, pomisleke in sugestije pri oblikovanju teksta. Posebna zahvala gre tudi gospe Nini Mašat (Občina Celje). Občinski Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja omenjene občine je podprl to društveno raziskavo z delom potrebnih sredstev. Vsem iskrena hvala. XV-65-66-1994 LITERATURA: BEZZEL, E. (1982): Vögel in der Kulturlandschaft. Ulmer, Stuttgart DIJK. A. J. van (1992): The breeding bird monitoring programme of SOVON in the Netherlands. Die Vogelwelt 113: 197-209 DVORAK, M, A. RANNER, H. M. BERG (1993): Atlas der Brutvogel Österreich. Bundesministerium für Umwelt, Jugend und Familie, Wien, p.p.527 KAULE, G. (1986): Arten-und Biotopschutz. Ulmei; Stuttgart MELIK, A. (1957): Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Slovenska matica. Ljubljana. Odbor za varstvo narave DOPPS (pred tiskom): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus PLACHTER, H. (1990): Naturschutz. Stuttgart: p.p. 463 SCHNEIDER, M., G. THILCKE (1993): Študija za varstvo in usmerjanje obiskovalcev Cerkniškega jezera, Slovenija. Stiftung Europäisches Naturerbe (EURONATUR). Izd.: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. SCHNEIDER, M. (Hrsg.), (v tisku): Drau und Mur - Leben durch Flußdynamik SCHORR, M. (1990): Grundlagen zu einem Artenhilfsprogramm Libellen der Bundesrepublik Deutschland. S.I.O.; U.S.P, Büthoven: p.p, 512 SEIDENSACHER, E. (1864): Die Vögel von Cilli. Mitteil. Naturwiss. Ver. Steirmark 2: 57-90 ŠTUMBERGER, B. (1994): Dnevni potek krmljenja mladičev zlatovranke (Coracias garrulus) in izbira prehranjevalnega habitata. Poročilo ekološko raziskovalnega tabora Drava 94, str. 12-17 ŠTUMBERGER, B. (pred tiskom): Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi -območje konflikta med varstvom narave in načrtovalsko politiko. Acrocephalus. TRONTELJ, P, M. VOGRIN (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14(61) :200-209 Drugi viri ZVNKD Celje: Predlog za razglasitev vlažnih habitatov ob Ložnici (med Bežigradom in Proseniškim) za naravno znamenitost. Temeljni topografski načrt Republike Slovenije (1 : 5000) ACROCEPHALUS Atlas Slovenije (1992). MK & GZSRS, Ljubljana POVZETEK Nižinski travniki so tisti habitati, ki v Sloveniji zaradi kmetijske politike opuščanja travniških površin ter prestrukturiranja v intenzivno živinorejo in poljedelstvo najhitreje izginjajo. Volčeški travniki ležijo za celjsko industrijsko cono in Proseniškim ob potoku Ložnica na samem JV robu celjske kotline. Ta ima omiljeno podnebje osrednje Slovenije z nekaterimi svojstvi subpanonskega območja, ki je najbolj izrazito prav tam, kjer ležijo volčeški travniki. Nekoč so bili sestavni del vlažnih in močvirnih travnikov celjskih Čretov, danes pa so zaradi regulacije Ložnice bolj suhi. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je z obravnavanim popisom zbralo potrebne terenske podatke za njihovo ornitološko ovrednotenje. V gnezditvenem obdobju 1993-94, ko so bili volčeški travniki v tem stoletju sploh prvič raziskani, je bilo na njih m v okolici opaženih 76 vrst ptic. V obravnavanem predelu gnezdi 15 vrst, v neposredni okolici pa še vsaj 17 vrst. Prepelica Coturnix coturnix in jerebica Perdix perdix sta nekdanji gnezdilki. Kar 26 ugotovljenih vrst je uvrščenih v Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. V najvišjo kategorijo z Rdečega seznama - vrsta, ki ji grozi izginotje - sodi zlatovranka Coracias garrulus. Abundanca najpogostejših gnezdilk se nanaša na razmeroma majhno površino (65 ha) in je podana na osnovi metode štetja na površini - area count v letu 1994. Ponoči popisi niso bili opravljeni. Gnezditvena gostota npr. zaLanius colulluno je 0,8 teritorij a/10 ha, za Sylvia communis 0,8 teritorija/10 ha in za Saxicola torquata 1,1 teritorija/10 ha. Nerazjašnjena ostaja odsotnost Emberiza citrinella, ki bi ga glede na ekološke razmere pričakovali. Predel z bližnjo okolico je preletna postaja za Falco vespertinus in Lanius minor, slednji mogoče kje v okolici tudi gnezdi. Volčeški travniki so z enim gnezditveno uspešnim parom Coracias garrulus nacionalnega pomena. Dobro raziskana slovenska gnezditvena populacija te vrste je med letoma 1989 in 1994 v Sloveniji štela 4 - 8 gnezditveno uspešnih parov. Interventno zakonsko zavarovanje tega predela je smiselno. Za nadaljnjo naravovarstveno načrtovanje in ukrepe izboljšanja 133 ACROCEPHALUS kulturne krajine volčeških travnikov je treba ohraniti status quo. Ekstenzivno kmetovanje in ohranitev travniških površin vsaj v sedanjem obsegu sta pogoj za ohranitev avicenoze oz. habitata, Zaradi nove cestne povezave ob robu volčeških travnikov je treba vzhodno od volčeških travnikov nemudoma ekstenzivirati kmetijsko proizvodnjo na melioriranih površinah, Te naj odigrajo vlogo nadomestnega -izravnalnega habitata. SUMMARY Meadows, especially those in low country, are habitats which are, due to to the irrational agricultural policy of abandoning meadow surfaces and prestructuralization into intensive farming, disappearing at the fastest rate. Volčeški travniki (Volčeke Meadows) spread on 65 ha of land m the vicinity of the industrial zone of Celje along the Ložnica stream on the SE edge of the Celje basin. This area is known for its relatively mild climate with certain characteristics of the sub-Fannonian region, which happen to be most distinct in the very district where Volčeški travniki are situated. Some time ago they were a constituent part of the swamp meadows m the so-called Čreti, but today they are, due to the regulation of the Ložnica stream, more or less dry. With the dealt with research, the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia collected all the necessary field data for their ornithological evaluation. In the breeding period of 1993-94, when Volčeški travniki were researched for the very first time, 76 bird species were recorded in these meadows and their neighbourhood. In the dealt with area 15 species are known to breed, and another 17 in their immediate vicinity. Common Quail Cotuinix coturnix and Grey Fartridge Perdix perdix are unfortunately only former breeders of this area. No less than 26 species recorded there appear in the Red List of Endangered Breeders of Slovenia. The European Roller Coracias garrulus is classified m the highest category of the Red List, for it is threatened with extinction. Abundance of the most numerous breeders refer to the relatively small area (65 ha) and is presented on the basis of the area count method (van Dijk 1992) carried out in 1994 (in daytime only). Breeding density for Lanius colluno, for example, is 0.8 territory/10 ha, for Sylvia communis 0.8 territory/10 ha, forSaxicola XV-65-66-1994 torquata 1,1 territory/10 ha. The absence of Emberiza citnnella which should be, considering the ecological conditions of the area, certainly expected there still remains unexplained. The meadows and their vicinity are one of the migratory station for Falco vespertmus and Lanius minor; the latter may even breed somewhere in the neighbourhood. With one breedingly success full pair of Coracias garrulus, the Volčeke Meadows are of course of national interest. The well researched Slovene population of this species numbered, during the years 1989-94, 4 - 8 breedingly successful pairs. An interventional legal protection of this area is certainly logical and sensible, and for any further conservationist planning as well as steps towards an improvement of the cultural landscape of these meadows the status quo should be restored. Extensive farming and preservation of the meadows m at least present extent are basic conditions for the preservation of the meadow habitat. Due to the new road link being built on the edge of the meadows, farming is to be extensified as soon as possible to the east of Volčeški travniki on improved land surfaces. These are to play the role of a substitutional, compensatory habitat. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Sivi vodomec Ceryle rudis v Črnogorskem primorju Pied Kingfisher Ceryle rudis in the coastal region of Montenegro Vesna OBRADOVIĆ Buljarica je majhna vas ob jadranski magistrali,vpribližno 2,5 km jugovzhodno od Petrovca (Črna gora). Biogeografsko spada v biom mediteranskih zimzelenih gozdov in makije, z značilno vegetacijo makije tršlje in divje oljke Oleo-Lentiscetum adnaücum (MATVEJEV & PUNCER, 1989). Prostorsko zavzema dvokilometrski obalni pas zaliva. Zaliv je širok okoli 2,5 km in se v kopno zajeda približno 0,5 km. Ves zaliv in vas obdajajo visoke skale, tako da tu prevladuje posebna mikro-klrma. TU srečamo celo vrsto različnih habitatov na zelo majhnem prostoru (6 km2). Ti so: skale in skalne sipine z ostanki zimzelene vegetacije (makija divje oljke, fige in robidovje), prodnati žal, priobalni sladkovodni viri z bujno vegetacijo trstike in naselje s približno 100 hišami in vrtovi z značilnimi mediteranskimi rastlinami. Obala je prodnata in se dokaj strmo spušča v morje, kmalu pa prod nadomesti skoraj bel pesek. Voda je zelo bistra in bogata z ribami. Alge so zelo redke in jih na obali ni. Dne 26.07.1993 sem tam med 11. in 12. uro opazovala dva osebka sivega vodomca. Videla sem ju iz morja, plavajoč kakšnih 200 m od obale. Najprej sem opazila cik-cakasto letenje nad gladino. Bila sta dva osebka, samec in samica. Po obliki sta bila najbolj podobna vodomcu Alcedo atthis, vendar sta bila večja. Samec je bil črno bele barve, samica pa v različnih sivih odtenkih. Med letom sta se velikokrat ustavila približno 1 m nad vodno gladino, kot bi visela na vrvici in se z nje metala v vodo. Kakor hitro sta kaj ulovila, sta odletela nazaj proti skalam, od koder sta priletela, in se zelo hitro vrnila ter vse skupaj ponovila.. Naslednjega dne, 27.07.1993, sem ob istem času opazovala tri osebke, dve samici in samca. Tokrat sem jih opazovala z obale in z daljnogledom (12x40). To pot sem opazila še nasled- nje; ko so prileteli iz smeri skalovja na severozahodni strani zaliva, so nekajkrat preleteli celoten zaliv 10-20m nad morjem v cik-cakastem letu, se potem spustili približno 1 -2m nad gladino in v trzaj očem in zelo hitrem letu, med katerim so se ustavljali, lebdeli m se metali v vodo, lovili in nosili plen nazaj na skalovje. Lovili so približno 50 m od obale. Pri tem se niso oglašali ali pa jih nisem mogla slišati zaradi hrupa na plaži. V Buljarici sem bila od 25. do 29. 7. 1993. Tako lahko z gotovostjo rečem, da so se ptice pojavile le 26. in 27.7., in ne prej ne kasneje jih ni bilo, kar priča o njihovem klatenju. Prve tri dni je bilo vreme sončno, vetrovno m zelo vroče, zadnja dva dneva pa vetra ni več bilo, kar pa komajda lahko štejemo med razloge, da ptic ni bilo več videti. Po podatkih iz knjige o redkih pticah (LEWINGTON, ALSTROM, COLSTON 1991) ta vrsta vodomca gnezdi v Afriki (južno od Sahare), v zahodni Aziji (najbližje v jugozahodni Turčiji) in od Pakistana do vzhodne Kitajske. Pač pa je te ptice dr. S.D. Matvejev opazoval v gnezditvenem obdobju (19.6.1971) na Krimu (MATVEJEV, ustno). Zahodno od gnezditve-nega areala se je doslej pojavljal le pozimi: (na Cipru 6 recentnih opazovanj od oktobra do januarja), v Grčiji (Chios pozimi 1986/87)i in v Franciji (od 29.12.1990 do 7.1.1991 v naravnem rezervatu Ares/Gironde). Starejši podatek je še s Poljske iz leta 1859. (LEWINGTON, ALSTROM, COLSTON 1991, British Birds 1988 1991). LITERATURA: LEWINGTON, L, ALSTRÖM, P, P COLSTON (1991): Rare Birds of Britain and Europe. Harper Collins Publishers 135 ACROCEPHALUS MATVEJEV, S.D., I.PUNCER(1989): Karta bioma Jugoslavije i njihova zaštita. Prirodnjački muzej u Beogradu European News (1988, 1991), British Birds 81/1:18,84/6:232 Vesna Obradović, Trg Dušana Kvedra 13, 62103 Manbor POVZETEK 26. 7.1993 sta bila v Buljarici pri Petrovcu v Črni gori opazovana dva osebka Ceryle rudis, 27.7. pa trije. Prvi dan sta bila opazovana samec in samica, drugi dan dve samici in en samec. Naslednjega dne jih ni bilo več videti, kar kaže na to, da je šlo za klateške osebke. Ptice so lovile lebdeč nad morsko gladino z višine 1 -2 m, približno 50 m od skalnate obale, kamor so se vračale s plenom. Po podatkih dr. S.D.Matvejevaje ta vrsta 19.6.1971 gnezdilana Krimu, sicer pa so za Evropo znani le trije podatki zunaj gnezditvenega obdobja (Poljska 1859, Grčija 1986/87, Francija 1990/91). SUMMARY On July 26th 1993, two Pied Kingfishers Ceryle rudis were recorded at Buljarica near Petrovac (Montenegro), while on July 27th three of them were observed. On July 26th, a male and a female were seen, on July 27th two females and a male. Considering that they were not seen again on the following day it may be concluded that the individuals were most probably vagrants. The birds were fishing by hovering 1 - 2 metres above the sea surface some 50 metres from the rocky shore, where they kept returning with their prey. According to Dr S.D. Matvejev, this species bred on June 19th 1971 on the Crimea (former USSSR); the only other three known out of breeding season records, as far as Europe is concerned, are from Poland (1859) Greece (1986/87) and France (1990/ 91) XV-65-66 1994 Zanimivosti iz življenja lesne sove Strix aluco Some interesting details from the life of l&wny Owl Strix aluco A1VREZEC Lesna sova Stnx aluco je ena naših najpogostejših sov, zato je ni treba posebej predstavljati. Vendar pa je, tako kot vse druge sove, zaradi nočnega življenja ornitologom manj znana. S sovami se tako srečamo bolj naključno in jih večkrat le slišimo, vidimo pa ne. Srečanja z njimi so zato toliko bolj zanimiva. Najuspešneje lahko opazujemo sove s predvajanjem posnetkov njihovih oglašanj. Tako sem že dostikrat priklical kar nekaj vrst sov: lesno sovo, čuka Athene noctua, velikega skovika Otus scops m koconogega čuka/iego-lius funereus. rIa metoda je uporabna tudi za ugotavljanje prisotnosti in številčnosti sov v nekem območju Vendar je treba paziti na čas predvajanja posnetka, saj se bo zunaj gnezditvenega obdobja sova odzvala le izjemoma. Posnetke moramo predvajati seveda ponoči ali ob zgodnjih jutranjih urah. Izjema je le mali skovik Glaucidium passerinuw, ki ga lahko izzovemo tudi podnevi. Območje, kjer sem opazoval lesno sovo, je poraslo s hrastovo-bukovim gozdom s prevladujočo bukvijo in vmesnimi vinogradi, kjer sova pogosto lovi. V gozdu lahko najdemo tudi posamezne smreke, rdeče bore in nekaj drugih dreves, kot so breza, lipa m češnja. V tem prispevku opisujem nekatere zanimivosti iz življenja lesne sove (siva različica), ki sem jo opazoval od leta 1991 do 1994 v vasi Hrastje pri Poljčanah (kvadrant 15/55, UTM WM53). O njej sem najprej zvedel od domačinov, ki so mi večkrat pripovedovali o sovi m njenem nočnem nukanju. Bil sem prijetno presenečen, ko sem ugotovil, da imajo ljudje do sove pozitiven odnos, saj so jo celo ščitili, češ da jim po podstrešjih m hlevih lovi podgane, miši in celo polhe. Lesna sova, v nasprotju z drugimi sovami, poje vse leto. Pojočega samca lahko zato slišimo sredi avgusta, ko seveda ne gnezdi in tudi ne svatuje več. Ko sem lesno sovo na tem 136 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS območju slišal prvič, nisem mogel natanko ugotoviti, ali gre za svatujočo ali klatečo se ptico. Stvar sem skušal preveriti s predvajanjem svatbenega petja samca. Aprila 1991 sem prvič predvajal sovje petje. Z značilnim nukanjem se je najprej odzval samec, slišati pa je bilo tudi skovikanje samice. Kasetofon sem postavil blizu svetilke, da bi laže videl, kdaj bo sova priletela. Približno po dvajsetih minutah predvajanja je kakih deset metrov od svetilke priletel samec, tako da sem ga lahko dobro videl. Pričel se je šopiriti, da bi preplašil morebitnega vsiljivca. Po nekajminutnem zviranju in šopirjenju je odletel kakih štirideset metrov dlje v gozd. Poskusil sem mu slediti z žepno svetilko. Nenehno se je oglašal in tako sem ga kmalu odkril na eni izmed, vej. Zanimivo je, da se ptica kljub moji navzočnosti in svetilki, s katero sem svetil vanjo, ni nehala oglašati, Lesna sova, podnevi plašna in nezaupljiva ptica, zna biti v nočnem času izredno neplašna, ob gnezdu pa celo napadalna (HOSKING 1987). Ta navada pa je značilna tudi za druge sove rodu Strix, npr. kozačo Strix uralensis (BOŽIČ 1992). Po končanem predvajanju posnetka se je samec lesne sove še kakšno uro oglašal v bližini. Sodeč po tako agresivnem vedenju in oglašanju je morala sova nekje v bližini tudi gnezditi. Maja 1991 sem odkril gnezdo v duplu bukve kakih pet metrov nad tlemi. Isto leto je gnezdo sicer propadlo, ker je jajca zasul sloj trohnečega lesa m so se podhladila, vendar je v naslednjih letih tu sova spet uspešno gnezdila. Dne 19.4.1992 so bili v gnezdu štirje mladiči. Vsi so bili pozneje tudi speljani. Samica je sedela na mladičih le malo časa, saj je bilo duplo preozko, da bi se v njem stiskala vsa družina. V tem letu sem imel pnložnost spoznati tudi nekatere gnezditvene navade lesne sove. Zanimivo je bilo predvsem nočno dogajanje okoli gnezda. Mladiče je krmila le samica. Ko je samec priletel s plenom na bližnjo vejo, je s skovikanjem priklical samico. Plen sta si izmenjala v zraku tako, da se je samec obrnil na hrbet in ga z nogami podal samici. Ta se je, kot bi bila imela opraviti z živim plenom, pognala proti samcu in mu z nogami odvzela hrano. Nato je odletela proti duplu, samec pa v gozd. Ob duplu je bilo slišati tudi mladiče, ki so se cvileče oglašali vsakikrat, ko je samica skovikmla. To je bil verjetno svarilni klic mladičem, saj me je odrasla sova tako slabo skritega zlahka opazila. Da ne bi motil hranjenja mladičev, sem se zato s prizorišča rajši umaknil. Naslednji dan sem na dnevnem obisku gnezda Foto 1: Lesna sova na dimniku v Hrast]u pn Poljčanah (A. Vrezec) Photo 1: Tawny Owl on chimney at Hrast]e near Polj čane (A. Vrezec) našel sovo (verjetno samico), ki je čepela na robu dupla, ven pa so gledale le konice peruti in rep. Po desetih minutah je odletela. Njen let je bil miren. S perutmi je enakomerno zamahovala, drugače kot sova, ki jo splašiš iz dnevnega dremeža. Sova, ki je čepela na duplu, je verjetno krmila mladiče. Starša sta namreč morala loviti tudi podnevi, saj nočni lov ni zadostoval. Zanimivo je, da je drevo z gnez-ditvenim duplom stalo blizu gozdne ceste in da avtomobili in traktorji sove nišo motili. Naslednje leto je bilo za lesne sove zopet uspešno. Tega leta sem imel priložnost opazovati speljane mladiče, ki so poleti ostali skupaj. Večkrat sem jih slišal (v glavnem so skovikali, nekateri pa so se že tuleče oglašali oz. nukali) in videl, kako so se spreletavali in lovili po vinogradih. O tem pričajo naslednji podatki: 5.8.1993 (5 osebkov) 7.8.1993 (3 osebkov) 8.8.1993 (3 osebkov) 12,8,1993 (3 osebkov) 13.8.1993 (5 osebkov) 137 ACROCEPHALUS Na zimo so se mladići razkropili, saj sem opazoval oz. slišal le po eno ali dve sovi (najbrž starša). Ko so bili mladiči speljani, je vsa družina duplo zapustila, tako da je ostalo čez poletje prazno. Ane prav dolgo, kajti vanj so se naselüli sršeni Vespa crabro in tam ostali vse poletje do zime, ko jih je spet zamenjala lesna sova. Sršeni so v duplu gostovali v letih 1992 in 1993. Pri opazovanju in preučevanju lesne sove so se mi zdela najzanimivejša njena dnevna počivališča, ki sem jih preučeval le v zimskem času. Prvič sem ptico našel na počivališču kar v njenem gnezditvenem duplu. V duplu se je sova pogosto zadrževala, kar je razumljivo, saj je to njeno najboljše in najvarnejše zatočišče. Takšna skrita počivališča uporablja lesna sova predvsem pozimi, ko na drevju ni listja, ki bi jo učinkovito varovalo pred različnimi vsiljivci (najpogosteje so to ptiči). Znano je, da mnogi ptiči zaženejo vik in krik, če odkrijejo spečo sovo. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so med njimi najbolj pogoste različne vrste vran, predvsem šoja Garrulus glandarius in sraka Pica pica, vse sinice Paridae, brglez Sitta europaea, ščinkavec Fringilla coelebs in celo veliki detel Dendrocopos major. Tak vreščeči direndaj je za sovo izjemoma nevaren, saj lahko pritegne pozornost ujed, npr. kragulja Accipi-tergentilis ali kan\e Buteobuteo. Duplo je zato zelo primeren prostor za dnevni dremež. V njem je ponavadi le samica, samec pa si mora poiskati drugo zatočišče. Navadno si ga izbere blizu gnezda. Drugo počivališče, ki sem ga odkril 13.2.1994, je bilo v umetni gnezdilnici, ki sva jo z B. Rubmičem postavila kakih tristo metrov od gnezda. Tretje počivališče, ki si ga je izbrala sova, je bil dimnik na hiši, kakih deset metrov oddaljeni od gnezda. Domačini so mi večkrat pripovedovali o tem, kako je sova spala na dimnikih. Zgodilo se je tudi, da je tudi padla skozi dimnik, kar je bilo zanjo usodno. Sam sem se o njenem počivanju na dimniku prepričal konec februarja 1991. Sova je preprosto čepela na zgornji plošči dimnika in dremala. Bila je popolnoma skrčena, tako da sta se ji na glavi videla dva rožička, podobna obušesmm čopkom. Včasih, ko se je izpostavljala soncu in se grela, pa se je tudi našopirila.. Večkrat se je zgodilo, da je ob mojem prihodu izginila v dimnik in se iz njega ni več prikazala vse do večera. Enkrat se je celo zgodilo, da je kar odletela. Najbolj zanimivo pri tem počivališču XV-65-66-1994 je nemara to, da drugi ptiči sove, kljub temu da ni bila skrita, niso opazili. Zgodilo se je tudi, da sta spečo sovo na dimniku preletela kragulj in kanja, ne da bi jo opazila. S to zanimivostjo v zvezi sem napravil tudi poizkus. V neposredni bližini hiše, na kateh je dremala lesna sova, sem predvajal posnetek oglašanja te vrste. Sova na dimniku se ob tem ni zganila, prišlo je nekaj šoj in sinic, ki so vreščale, a sove niso opazile. Sova na dimniku je bila tako varna pred vsiljivci. Lesno sovo na dimniškem počivališču sem opazoval le pozimi, ko je na drevju še premalo listja za kritje. Naj navedem še nekaj podatkov opazovanj sove na dimniku: 08.12.1993 19.02. 1994 20.02.1994 Pojav o počivanju lesne sove na dimniku je nenavaden, vendar sem v literaturi prebral, da je znan, čeprav ne ravno pogost (CRAMP 1985, MEBS 1987). Za konec naj omenim še eno zanimivost. Ob hiši z dimnikom, na katerem je počivala lesna sova, je nekakšna lopa, kjer sem našel njeno perje. Ta najdba priča o zahajanju sove v ta prostor. V podobnih prostorih sem opazoval kar nekaj sesalcev, ki bi jih lesna sova utegnila pleniti, kot so polh Glis glis, črna podgana Rattusrattus in hišna mišMus musculus. Poleg teh pa sem v gozdu in v vinogradih, kjer lesna sova pogosto pleni, zasledil še podleska Muscardinus avellananus, krta Talpa europaea in različne vrste voluharic Arvicolidae, ki sestavljajo glavnino v prehrani na tem območju. LITERATURA: BOŽIČ, I. (1992): Kozača Strix uralensis. Acrocephalus 51: 54 CRAMI? S. (ed.) (1985): The Birds of Western F&learctic, Vol. IV, Oxford University Press, Oxford HOSKING, E. (1987): Eric Hosking'sBirds. Pelham Books, London MEBS, T (1987): Eulen und Käuze. Kosmos-Naturführer-Franckh, Stuttgart POVZETEK Avtor opisuje triletno opazovanje in preučevanje lesne sove Strix aluco v vasi Hrastje 138 XV-65-66-1994 pri Poljčanah od leta 1991 do začetka leta 1994. Avtor predstavi opazovanje sov s pomočjo predvajanja posnetka sovjega petja. S takšno metodo opazovanja je mogoče hitro ugotoviti prisotnost in številčnost sov v nekem območju. Tako je avtor izzval samca lesne sove, ki pa se je ob predvajanju posnetka vedel precej agresivno. Maja 1991 je pisec odkril leglo v duplu bukve, ki pa je zaradi podhladitve istega leta žal propadlo Toda v naslednjih letih je tu sova še uspešno gnezdila. Leta 1992 so bili speljani štirje mladiči; vse poletje so bili skupaj, jeseni in pozimi pa so se razkropili. Pisec omenja tri različna dnevna počivališča lesne sove: gnezditveno duplo, umetno valilnico in dimnik na strehi hiše blizu gnezditvenega drevesa. Najzanimivejše je prav slednje, saj ptiči sove na dimniku niso opazili in je niso napadali. Zanimiv je bil tudi poizkus, ki ga je avtor izvedel s predvajanjem sovjega oglašanja v neposredni bližini omenjene hiše. Ptiči so sicer prileteli, vendar sove na dimniku niso vznemirjali. Opazovana sova je bila siva različica lesne sove. Lesna sova na tem območju pleni tudi v različnih lopah, hlevih itd., kjer lovi po avtorjevem mnenju predvsem polhe Ghs glis, črne podgane Rattus rattus in hišne miši Mus musculus, ki skupaj z drugimi malimi sesalci, ki jih sova pleni v gozdu in vinogradih, sestavljajo glavnino prehrane na tem območju. SUMMARY The author presents his observations and a thorough study of the Tawny Owl Strix aluco in the village of Hrastje near Polčane from 1991 to the beginning of 1994. The observations were made possible with the aid of the owl's recorded songs or calls broadcast there, for with such method the presence and number of owls can be quickly ascertained in a certain area. In this way a Tawny Owl male, among other birds, was provoked which, however, reacted rather aggressively to the recorded song. In May 1991 the author discovered a Tawny Owl's nest in a beech hole, but unfortunately it went to ruin due to a sudden and considerable fall in temperature at that time. In the following years, however, the Tawny Owl bred there successfully. In 1992, 4 chicks were fledged; through the entire summer they kept together, but in late autumn they suddenly scattered to the four winds. The author describes the bird's three dif- ACROCEPHALUS ferent daily resting places: nest hole, man-made hatchery, and chimney on the roof in the vicinity of the owl's nest hole. Most interesting was certainly the latter, for the owl was not noticed there by other birds and thus remained undisturbed. The test, according to which the owl's song was broadcast in the immediate neighbourhood of the above mentioned house, was interesting as well. There were a number of different birds attracted by it, but did not disturb the owl perching on top of the chimney. The studied owl was a grey variety of this species. In this region it hunts also in different sheds, stables and stalls, where it catches -according to the author's belief - mostly dormice Glis glis, black rats Rattus rattus and house mice Mus musculus, which together with other small mammals hunted in nearby forests and vineyards represent the greater part of its diet in this area. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana 139 ACROCEPHALUS Ornitološko zanimive lokalitete Orrüthologically interesting localities Leta 1991 sta uredniki. Geister m Komisija za varstvo narave zaprosila nekatere člane društva iz različnih regij za sodelovanje pri popisu ornitološko zanimivih lokalitet. Pripravili smo spisek 22 območij, iz katerih naj bi izbrali m obdelali 3-6 lokalitet. Minilo je že nekaj let in prišel je čas, ko bi radi delo dokončali. Doslej se je pri uredniku že zbralo nekaj gradiva. Na zamudnike pa še čakamo, zato naj pohitijo. Petišovsko jezero Opis Petišovsko jezero je ena izmed večjih zanimivih murskih mrtvic, čeprav tudi druge na tem delu Mure po pomembnosti ne zaostajajo. Jezerce je nastalo s spreminjanjem struge reke Mure, kot rezultat dinamike sezonskih poplav 140 XV-65-66-1994 Prvotni namen te akcije je priprava knjige ornitološko zanimivih lokalitet, oziroma nekakšen vodnik ali priročnik za opazovanje ptic v Sloveniji. Že dalj časa namreč ugotavljamo, daje takšna literatura pn nas nujno potrebna. Odločili smo se, da nekatere prispevke objavimo tudi v reviji Acrocephalus. Predsednik odbora za varstvo narave: Franc Bračko Kadar reka spremeni strugo, stari rokavi postopoma izgubijo zvezo z matico. Rečni mulj jih nato postopoma zasuje na obeh straneh. Tem biološko raznolikim sistemom v Pomurju izvirno pravijo mrtvica. Kot vse večje mrtvice ima tudi ta značilno podkvasto obliko. Obrežja Petišovskega jezera so močno zaraščena, veliko je tudi vodnih rastlin. Prevladuje trst, ki pokriva dobro polovico mrtvice. Če lahko mrtvice ločimo na nekaj osnovnih tipov glede na njihovo starost, je Petišovsko jezero že doseglo stopnjo zrelejše mrtvice. Žal imajo mrtvice zelo kratko življenjsko dobo. Običajno se že prej, preden dočakajo stoletnico, zarasejo in preidejo v kopno stanje. Dostop Iz Lendave po cesti proti Murskemu Središču predvmejnim prehodom zavijemo v vas Petišovci. Že pri zadnjih hišah pred seboj ugledamo jezerce. Naravno bogastvo Ogromno vrst redkih močvirskih rastlin. Ugotovljenih 40 vrst ptic, skoraj toliko med njimi gnezdilk. Izredna pestrost in številčnost dvoživk, plazilcev in malih sesalcev. Posebnosti Obsežnejša trstičja, lokvanj Nvmphaea alba, blalmk Nuphar luteum, mala podvodnica Najas minor, plavček Salvinia natans in škarnica Stratiotes aloides. XV-65-66-1994 Ornitofavna V trstičju redno gnezdi do 5 parov malega ponirka lächybaptus ruficolUs, 3-5 parov lisk Fulica atrat prav toliko zelenonogih tukalic Gallinula chlorops, m mlakaric Anas platyr-hynchos. Od pevk gnezdijo rakar Acro-cephalus arundmaceus, srpična trstnica A. scirpaceus, trstni cvrčalec Locustella lusci-noides, na s šašem poraslem predelu bičja [rstnicaAschoenobaenus, kobiiičarL. naevia, v bližnjih murskih login pa rečni cvrčalec L. fluviatilis. Na steblikah trsta prepeva in se pozibava svatovsko opravljen trstni str nad Emberiza schoemculus, v bližnjem grmovju pa gnezdi skrivnosten mali slavec Luscinia megar-hynchos. Na visokih vrbah gnezdi do 5 parov plašic Remiz pendulinus. Mošnji podobna viseča gnezda lahko vidimo še pozimi, saj se zelojdolgo ohranijo. Čeprav vodomec Alcedo atthis gnezdi nekje ob rečnem bregu, na jezeru redno "ribari". Vidimo ga tudi pozimi, seveda kadar voda ne zamrzne. Pozimi je bil opažen tudi mokož Rallus aquaticus, kar je posebej zanimivo. Prej bi ga pričakovali kot gnezdilca, čeprav gnezdenje ni izključeno. Ogroženost Nemir povzročajo ribiči, zlasti v času gnezdenja. Domačini ponekod odmetavajo komunalne odpadke. Perspektive Na jezeru je treba urediti varstveni režim in stalen nadzor. Obiskovalec pogreša informacijsko tablo ali pano o naravnem bogastvu jezerca. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, Maribor Ledavsko jezero Opis Jezero leži nedaleč od Cankove, med vasema Pertoča in Domajinci na Goričkem. Namenjeno je zadrževanju visokih voda Ledave, ki je v preteklosti v spodnjem toku redno poplavljala. Jezero je bilo zgrajeno na začetku osemdesetih let. Na zgornjem delu, preden se Ledava izlije v jezero, ji voda doda še potok Lukaj. Ta priteče po slikoviti dolini z zamočvirjenimi travniki, nanje naletimo tudi na zgornjem delu jezera, vse tja do vasi Pertoča. ACROCEPHALUS To pa je tudi vse, kar je ostalo od idilične ledavske doline, posejane s številnimi vrbami glavačami in spomladi cvetočimi travniki po melioracijah leta 1986. Dolina in okoliški griči so skrbno obdelani, na srečo prevladuje le ekstenzivno kmetijstvo. Dostop Jezera ne bomo zgrešili, če se peljemo po glavni cesti od Radencev proti Cankovi, dobre tri kilometre za Cankovo se na desno odpira pogled na jezero v vsej svoji veličini. Posebnosti Ker reka Ledava s seboj prinaša ogromne količine blata, se jezero zelo hitro polni z muljem, zlasti v zgornjem delu. Tako je z leti nastal nekakšen rt, ki se že globoko zajeda v jezero. Rt pionirsko zarašča vrbovje, tako da nastaja zanimiv in svojstven habitat. V bližini 141 ACKUCEFHALUS jezera sta tudi dve veliki ilovnati steni, ki tej pokrajini dajeta še poseben mističen - panonski čar. Zato nas pričakovani čebelar Merops apiaster v teh krajih ne bi smel presenetiti. Z izjemo ptic je živalski in rastlinski svet slabo raziskan. Ornitofavna Na Ledavskem jezeru je bilo od leta 1985 do 1991 ugotovljenih prek 140 vrst ptic, od tega 71 gnezdilk. Med gnezdilci velja omeniti čopastega ponirka Podiceps cristatus (10-20 parov), malega ponirka Tächybaptus ruficollis (5-10 parov), zelenonogo tukalico Galhnula chlorops (5-10 parov), bičjo trstnico Acro-cephalus schoenobaenus (do 40 parov), pogosto rjavo penico SyM'a communis in nekaj parov trstnih strnadov Emberiza schoeniclus. Leta 1989 je bila ugotovljena gnezditev trstnega cvrčalca Locustella luscinoides, verjetno pa gnezdi tudi rečni cvrčalecLocustella fluviatilis. V neposredni okolici jezera gnezdijo: pri nas vse bolj redek črnočeli srakoperLanius minor, nekaj parov smrdokavre Upupa epops in par bele štorklje Ciconia ciconia. Zlatovranka Coracias garrulus pa je iz doline Ledave izginila kmalu po opravljenih melioracijah, čeprav posamezne osebke še videvamo. V času preleta selivk ima jezero izreden pomen, saj v tem delu Goričkega ni drugih večjih vodnih površin. Zlasti številni so pobrežmki, veliko pa je tudi rac. Tako lahko med drugim opazujmo črnega in rdečenogega martinca Tringa erythropus in T. totanus, slednji se je v letu 1991 območno spreletaval, kar da misliti celo na možnost gnezdenja. Posebno številčni so na preletu močvirski martinci T. glareola (po več 100 os.), nekoliko manj je zelenonogih martincev T. nebulana in togotnikov Philomachus pugnax. Občasno se pojavljajo velika bela čaplja Casmerodius albus, mala bela čaplja Egretta garzetta, belorepec Haliaeetus albicilla, ribji orel Pand ion haliaetus in črni škarnik Milvus migrans. Pozimi, ko jezero zamrzne, se odselijo vse vodne ptice. Ogroženost Ledavsko jezero nima urejenega varstvenega režima, zato obstaja nenehna nevarnost ogrožanja in vznemirjanja gnezdilcev. Zadnja zamisel vodarjev, da bi zamuljeni rt odstranili, potrjuje to bojazen. V poletnih mesecih je na jezeru vse več ribičev, pa tudi XV-65-66-1994 kopalcev in deskarjev, ki s svojo navzočnostjo vnašajo nemir. Perspektive Na jezeru bi morali urediti varstveni režim, zamočvirjene travnike na zgornjem delu in stransko dolino potoka Lukanj pa zavarovati. Za rekreacijske namene bi lahko namenili polovico spodnjega dela jezera. Vlaganje rastlinojedih vrst rib in vlaganje neavtohtonih vrst rib bi morali prepovedati. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, Maribor Črni log Opis Na vzhodnem delu prekmurske ravnice, točneje ob reki Ledavi na Dolinskem, leži Črni log, najlepše ohranjen gozdni sestoj črne jelše v Evropi. Crni log, Bistrica in Polana so trije gozdni revirji, ki skupaj sestavljajo največji jelšev gozd v Sloveniji. To je skrivnosten svet, ki ga je že tenkočutno in s spoštovanjem opisoval tukajšnji rojak, pisatelj Miško Kranjec. Jelšev gozd uspeva na aluvialnih nanosih reke Mure, Ledave in drugih vodotokov. Opravljene regulacije vodotokov v preteklosti so poplavljanje tega sveta odpravile. Kljub temu so tla dovolj vlažna, ponekod zamočvirjena, nivo podtalnice je zaradi nekoliko nižjih tal zelo visok. To pa so seveda idealne ekološke razmere za uspešno rast črne jelše in bujno podrast, ki je ponekod, za človeka neprehodna. Zasluge za ohranitev Črnega loga gre pripisati zlasti umnemu gospodarjenju z gozdom. Dostop Iz južne smeri prek Ljutomera do Bistrice in Male Polane. Na severu iz Murske Sobote do Tlirnišča in vasi Nedelica Na vzhodu prek Lendave do Radmožancev. Skozi jelševe sestoje vodijo dobro vzdrževane kolovozne poti. Naravno bogastvo Veliko vrst redkih močvirskih rastlin, mala in velika divjad, od slednje zlasti jelen in divji prašič. Od ptic je bilo doslej ugotovljenih 71 vrst gnezdilk. 142 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS rvRNisce Posebnosti Pred leti (1970-1980) so gozdarji v nameščenih gnezdilmcah ugotovili gnezdenje goloba duplarja Columba oenas, v Bistrici pavzlato-vranko Coracias garrulus. Ob potoku Črnec pri Mali Polani stoji na robu loga obnovljen in spomeniško zaščiten Copekov mlin. Ornitofavna V Črnem logu in bližnji okolici je bilo doslej ugotovljenih 79 vrst ptic, od tega 71 gnezdilk. V vaseh gnezdi bela štorklja Ciconia cicoma, samo v Polani je 9 gnezd. V logih gnezdi kanja Buteo buteo - vsaj 15 parov, sršenar Perms apivorus - približno 5 parov, srednji detel Dendrocopus medius - vsaj 30 parov. Na posekah jelše, kjer se kmalu bujno zarase grmovje, gnezdi grahasta penica Sylvia nisoria - v letu 1992 približno 10 parov - vsaj 100 parov kobiličarj evLocustella naevia in več 100 parov rečnih cvrčalcevLocustella fluviatilis. Na zamočvirjenih travnikih ob potoku Črnec pri Mali Polani, kjer prevladujejo šaši, gnezdi vsaj 20 parov bičje trstnice Acro- cephalus schoenobaenus, pogost pa je tudi kobiličar. Iz trstičja nas glasno pozdravlja naš največji predstavnik trstnic - rakar Acro-cephalus arundinaceus. V selitvenem času se v Črnem logu m bližnjih travnikih ustavlja na tisoče penic, listnic, trstnic, drozgov... Pozimi tod prezimuje več 100 kanj Buteo buteo, v invazijskih letih jelševe krošnje obiskuje več tisoč čižkov Spinus spinus, teh drobcenih gostov s severa. Ogroženost Apetiti kmetij cev po vedno novih prehodno melioriranih kmetijskih površinah posredno ogrožajo tudi Črni log. Po melioracijah in regulacijah vodotokov pade nivo podtalnice. Kaj pomeni pomanjkanje podtalne vode črni jelši za njeno hitro rast, pa sami zelo dobro vemo. Perspektive Treba je preprečiti vsakršne melioracijske posege na ožjem in širšem območju Črnega loga. Ohraniti sedanje stanje in kakor doslej z gozdom umno gospodariti. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, Maribor 143 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 Rački in Türnovi ribniki Opis Rački ribniki (trije) za intenzivno rejo rib, ki SO last podjetja Ribe, ležijo JZ od Rac. Dva ribnika (Veliki in Mali) obstajata že dolgo, medtem ko je tretji (Gajič) nastal v sedemdesetih letih. Veliki ribnik meri 20 ha, Gajič 8 ha in Mali ribnik 4,5 ha. Na severni strani ribnikov se razprostirajo loka in dva manjša bajerja. Zahodni in južni del ribnikov obdaja mešan vlažen gozd, ki sega vse do nasipov. Na vzhodni strani ribnikov (ob ribniku Gajič) se razteza loka. Ribniki so med sabo ločeni le z nasipi. Med Velikim ribnikom in Gajičem po nasipu poteka tudi makadamska cesta. Emer-zno vegetacijo je opaziti le v severnem delu Velikega ribnika, ki pa počasi izginja. Raste predvsem rogoz Typha sp.. Tukaj je tudi ozek, podolgovat otok, poraščen s koprivami Urtica sp. in jelšo Älnus sp.. V drugih dveh ribnikih vodne vegetacije ni. Nekaj sto metrov JZ od the ribnikov so sredi gozda še trije - Tur novi ribniki. Vsi trije so precej manjši, toda veliko bolj zaraščeni z rogozom Typha sp., trstom Phragmites sp, in šašem Cahcetum sp.. Vse do bregov sega gozd, ki je pogosto poplavljen. Dostop Iz Maribora proti Pragerskemu do Rač, tukaj pri gnezdu bele štorklje desno. Iz Slovenske Bistnce čez Pragersko do Šikol, tukaj levo proti Racam. Naravno bogastvo Do zdaj je bilo ugotovljenih 192 vrst ptic in nekaj redkih rastlin. Posebnosti Vodni orešek Trapa natans ter štiriperesna marsilka Marsilea quadrifoJia, vrsta vodne 144 XV-65-66-1994 praproti. Ornitofavna Gnezdijo naslednje vrste: mali ponirek Tächybaptus ruficollis (do 20 parov), čopasti ponirek Podiceps cnstatus (do 11 parov), mlakarica Anas platyrhynchos (do 5 parov), čopasta črnica A)/thya fuligula (do 12 parov), črna liska Mica atra (do 6 parov), zelenonoga tukalica Gal J inula chlorops (do 5 parov) ter bičja irstrucaAcrocephalus schoenobaenus in močvirska trstnica A palustris. Na preletu je mogoče opazovati vse vrste rac rodu Anas in Aythya (avgust-november, februar-maj), čaplje rodu Casmerodius, Egretta, Ardea, Botaurus, Ixobrychus, Nycti-corax (april-maj, avgust-oktober), ponirke Podiceps (april, september-november), vse vrste martincevroduTnnga (april-maj, avgust), vse vrste čiger rodu Sterna mChlidonias (april-september), ribjega orla Pandion haliaetus, rjavega lunja Circus aeruginosus (marec-april, avgust), tamanskovko Acrocephalus melano-pogon (marec), repaljščico Saxicola rubetra, kupčarja Oenanthe oenanthe (april, avgust). Izmed redkejših vrst, ki so bile tod opazovane, velja omeniti: zlatouhega ponirka Podiceps auritus (november), črno raco Melamtta nigra, belorepcaHaliaetus albicilla (oktober), ozkokljunega liskonožca Phalaropus lobatus, velikega slavcaLuscinia luscmia (september), malega škurha Numenius phaeopus (april, avgust), svilnico Cettia cetti (avgust), čoketo Gallmago media (julij), tatarsko žvižgavko Nettarufina, plevicoPlegadisfalcmellus, rjavo cipo Anthus campestris, vrtnega strnada Emberiza hoiiulana (april), kaspijsko čigro Sterna caspia (maj), duplinsko gos Tädorna tadorna (avgust). Ogroženost Vzroki za ogroženost obojih ribnikov (Račkih m Turnovih) so bolj ali manj enaki. Predvsem gre poudariti vlagaje neavtohtonih vrst rib, uničevanje vodnega in obrežnega rastlinja. Prav tako ne smemo mimo možnega izpusta vode ob neprimernem času (gnez-ditvena sezona). Perspektive Ob odpravi vseh motečih dejavnikov bi bili ribniki lahko vzoren antropogen ekosistem in kot taki naravni spomenik. ACROCEPHALUS Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas Stavbarjeva gramoznica v Hočah Opis Gramoznica leži v severnem delu Dravskega polja in je last podjetja Stavbar. Del gramoznice še obratuje. Bregovi gramoznice so strmi in tako rekoč neporasli. V gramoznici je kar globoka podtalnica. Gramoznico z vseh strani obdaja polje. Na zahodni strani v neposredni bližini poteka tudi železniška proga. Jugovzhodno od nje je letališče. Dostop Iz Maribora do Hoč, tukaj levo, čez progo in naravnost. Iz Slovenske Bistrice do Slivnice, tukaj desno in čez nadvoz proti Miklavžu. Naravno bogastvo Gramoznica je izrednega pomena kot gnezdišče nekaterih ogroženih vrst ptic. V sami gramoznici gnezdi osem vrst ptic. Ornitofavna Najpomembnejši vrsti, ki gnezdita v gramoznici, sta vsekakor rečni galeb Larus rjdibundus in navadna čigra Sterna hirundo. Število parov obeh vrst sicer niha, doseže pa število do 60 parov. Treba je poudariti, da je to drugo znano gnezdišče teh dveh vrst v SV Sloveniji. Drugi gnezdilci v gramoznici so še: mali ponirek Tächybaptus ruficollis (dva para), čopasti ponirek Podiceps cnstatus (en par), mlakarica Anas platyrhynchos (dva para), čopasta črnica Aythya fuligula (en par), črna liska Fulica atra (en par) in mali deževnik Charadrius dubius (do šest parov). Ogroženost Gramoznica je izredno ogrožena, kar se je v preteklosti že pokazalo. V letu 1991 je namreč prišlo do poboja celotne kolonije galebov in čiger. Uničena so bila skoraj vsa jajca in mladiči obeh vrst. Samo dejanje gre pripisati neo-sveščenim ljudem brez vsake morale. Ptičji živelj vznemirjajo tudi ribiči (za zdaj še ilegalni). 145 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 Perspektive Nujno je treba poostriti nadzor in preprečiti dostop nepoklicanim osebam. Po končanem izkoriščanju gramoza bi bilo treba gramoznico brezpogojno zavarovati kot ornitološki rezervat. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas Akumulacija Požeg-Ješenca Opis Jezero leži na zahodnem delu Dravskega polja pod obronki Pohorja, severno od Prager-skega. Je last Vodnega gospodarstva. Jezero je vodni zadrževalnik, ki kot tak onemogoča poplave niže ležečih predelov. V jezeru tudi gojijo ribe. Severni del jezera je obdan z mešanim gozdom, ki je v neposrednem stiku z vodo. Na zahodni strani priteka v jezero potok Reka, ki edini dovaja vodo. Tukajšnji del je zaradi blatnih nanosov tudi najbolj plitek in zaraščen z emerzno vegetacijo. Razrašča se trst Phragmites sp., rogoz Tfypha sp. in šaš Can-cetum sp.. V samem jezeru so tudi trije otočki, ki so večinoma porasli z zlato rozgo Solidago sp.. Na južni in vzhodni strani jezera je bil napravljen nasip, ki je z notranje strani obdan z granitnimi kamni. Južno od jezera se razprostirata gozd in loka. Gozd meji tudi na njegovo vzhodno stran, kjer v bližini poteka železniška proga. Na zahodno stran mejita ostanek loke in gozd. Dostop Iz Maribora do vasi Podova, tukaj desno in v gozdu pred manjšim ribnikom zopet desno ter čez železniško progo. Iz Slovenske Bistrice do Spodnje Polskave, tukaj levo, skozi loko. Naravno bogastvo Do zdaj je bilo ugotovljenih 152 vrst ptic. Ornitofavna Od gnezdilcev je vredno omeniti: malega ponirka Tächybaptus ruficollis (do 5 parov), čopastega ponirka Podiceps cristatus (do 6 parov), malo bobnarico Ixobrychus minutus (en par), čopasto örnicoAythya fuligula (do 5 parov), črno lisko Fulica atra (do 5 parov), zelenonogo tukalico Gallinula chloropus (do 4 pari), bičjo trstnico Acrocephalus schoeno-baenus (3 pari) inkobiličaija Locustella naevia (do 2 para), Število zimskih gostov je odvisno od tega, ali jezero zamrzne ali ne. Ce jezero ostane nezaledenelo, lahko opazujemo večje število različnih rac. Največ je mlakaric Anas platyrhynchos, katerih število doseže tudi do 3000 osebkov. Druge vrste, ki jih lahko zasledimo v zimskem obdobju, pa so: sivkeAythya ferina (do 300 os.), čopaste črnice Aythya fuligula (do 100 os.), kreheljci Anas crecca (do 50 os.), navadne žvižgavke A. penelope ( do 30 osebkov), dolgorepe race A. acuta (do 10 osebkov) in posamezni osebki Anas strepera, rjavke 146 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Aythya manlla, navadnega zvonca Bucephala clangula in velikega Žagarja Mergus merganser. Na preletu pa lahko opazujemo sledeče vrste: črnogrlega pomrkaPodicepsnigncollis, kvakača Nycticorax nycticorax, malo belo čapljo Egretta garzetta, rumeno pastirico Motacilla flava, grmovščico Phylloscopus sibilatrix (v aprilu), regijo Anas querquedula, žlicarico A. clypeata (v marcu in aprilu), močvirskega lunja Circus pygargus (v aprilu in maju), rumenega vrtnika Hippolais icterina, pisano penico Sylvia nisoria (v maju), ribjega orla Pandion hahaetus (v marcu, aprilu, avgustu), malo cipo Anthuspratensis (vmarcu, oktobru), rjavo čapljo Ardea purpurea, črno štorkljo Ciconia nigra, kupčarja Oenanthe oenanthe (v aprilu in avgustu), rjavega lunja Circus aeruginosa (april, september), rjavo-vratega ponirka Podiceps grisegena, velikega srakoperjaLafliüS excubitor (v oktobru), veliko belo čapljo Casmerodius albus (od julija do novembra). Od redkejših vrst so bile zabeležene: velika bobnarica Botaurus stellaris (v decembru), črna raca Melanitta nigra (v oktobru) in žerjav Grus grus (v marcu). Ogroženost Upravljalci jezera uničujejo vodno in obrežno rastlinje. Vlagajo neavtohtone vrste rib. Praznjenje jezera ob neprimernem času. Perspektive Treba je poostriti nadzor nad režimom praznjenja in polnjenja jezera. Prepovedati uničevanje rastlinstva in vlaganje neavtohtonih vrst rib. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas 147 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 Akumulacija Medvedce pri Pra-gerskem Opis Vodni zadrževalnik Medvedce leži južno od Pragerskega in vzhodno od Slovenske Bistrice. Razteza se na južnem robu Dravskega polja pod obronki Savinskih gričev. Zbiralnik je zgrajen na potoku Polskava. Tla v zadrževalniku so čez vse leto bolj ali manj vlažna. Več je tudi stalnih mlak. Svojevrstno podobo mu dajejo tudi pasovi drevja, predvsem jelš Alnus sp., in različnega grmovja, ki se ponekod močno zarašča. Na več mestih se razrašča tudi rogoz Typha sp., šašCaricetum sp. in tisiPhragmites sp.. Vmes se razprostirajo vlažni travniki, ki jih večinoma ne kosijo. Dostop Iz Pragarskega mimo glinokopov, čez potok Polskavo, takojvza mostom levo. Iz Slovenske Bistrice proti Črešnjevcu in Vrhlogi do vasi Sestrže in tukaj levo. Naravno bogastvo Poleg velikega števila ptic (do zdaj je bilo ugotovljenih 108 vrst) tudi nekatere ogrožene in redke rastline. Posebnosti Vodni popnjakHydrocotyle vulgaris iz rodu kobulnic, močvirski ušivec Pediculans palustris, močvirski petoprstnik Potentilla palustris, rožmarinolistna vrba Salix rosmannifolia, močvirska grebenika Hottonia palustris Ornitofavna Na preletu je mogoče opazovati: regijo Anas querquedula (v marcu), rjavega lunja Circus aeruginosis, močvirskega lunja C. pygargus, togotmka Philomachus pugnax, rdečenogega martrnca Tringa totanus, pikastega martinca T. ochropus, močvirskega martinca T. glareola, bregul j ko Riparia riparia, kovačka Phylloscopus trochilus (v aprilu), črno PRAGERSKO STARI LOG AKUM. HECVEPCE ftfTR?F 148 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS štorkljo Ciconia nigra (v aprilu, avgustu). Prezimujejo pa: velika bela caplja Casme-rodius albus, pepelasti lunj Circus cyaneus, mala cipa Änthus pratensis, veliki srakoper Lanius excubitor ter večje število navadnih kanj Buteo buteo in navadnih postovk Falco tinnun-culus. Od gnezdilcev so zanimivi: škrjančarFa/co subbuteo, kozica Gallinago gallinago, rjava penica Sylvia communis in bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus. Gnezdijo pa še: mali ponirek Tächybaptus ruficollis, mlakarica Anas platyrhynchos, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, močvirska trstnica Acrocephalus palustris. Ogroženost Zadrževalnik je v glavnem ogrožen le zaradi izsekavanja drevja in grmovja. Na celoten ekosistem bi slabo vplival tudi morebiten dvig nivoja vode v zadrževalniku. Perspektive V samem zadrževalniku bi bilo treba nujno prepovedati sečnjo. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas Iz ornitološke beležnice Ftom the ornithological notebook SREDOZEMSKI VIHARNIK Puffinus yelkouan MEDITERRANEAN SHEARWATER - 2 to 70 birds between August 9^ and 11 ,1992 over the sea near Portorož Mirno življenje na naši jadrnici sta 9. 8, 1992 ob 15.15 na odprtem morju, približno štiri kilometre od hotela Bernardin pri Portorožu, zmotila dva (2) viharnika, ki sta z veliko hitrostjo letela tik nad vodo mimo nas. To me je v hipu prebudilo iz omotične dremavosti in brž sem pohitel po daljnogled. Toda viharnika sta bila že predaleč. Na srečo sta se čez približno pet minut vračala po isti poti, tako da sem se ju lahko kar dobro nagledal. Ob 16. uri pa sem opazoval 4-5 osebkov na hrvaški strani pri Savudriji. Od nas so bili kar precej oddaljeni, pa tudi nasprotna sončna svetloba me je ovirala pri opazovanju. Zelo zanimivo srečanje z viharniki sem doživel že naslednji dan, 10. 8. 1992, ko sem med Savudnjo in Umagom (Hrvaška) v uri in pol opazoval najmanj 70 osebkov. V močnem neurju in rahlem dežju sem jih prav tako opazoval z jadrnice. Viharniki so v manjših skupinah (do 5 osebkov) letali v smen proti severu (Sloveniji). Tb je bilo pnbližno 2 kilometra od obale. Nekateri izmed njih so se nam zelo približali. Letali so tik nad vodo, zelo hitro in spretno, velikokrat tudi med valovi. Dne 11.8. 1992 sem malo naprej od Umaga opazoval tri (3) viharnike, ki so s približno stotimi rumenonogimi galebi letali za ribiško ladjo. Vsi opazovani viharniki so bili po velikosti nekje med rečnim Larus ridibundus m rumenonogim L. cachmnans. Imeli so dolge peruti, po zgornji strani so bili temno rjavi, po spodnji pa umazano beli. Ob pogledu v priročnik sem ugotovil, da gre za črnokljune viharnike P puffin us. Iz priročnika sem tudi razbral, da ločimo dve podvrsti teh ptic: maure-tanicus in yelkouan. Zaradi rjave obarvanosti sem v prejšnjih dneh opazovane viharnike pripisal sredozemski podvrsti. Šele nekaj mesecev kasneje sem izvedel, da sta to po novem dve vrsti. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor LABOD PEVEC Cygnus cygnus WHOOPER SWAN - wintering from January 2nd to February 2^, 1993 at Lake Ptuj Na novega leta dan smo z B. Štumbergerjem in 149 AUKLKJ&FHALUS D. Denacem pri gostilni "Ribič" na začetku Ptujskega jezera opazovali odraslega laboda pevca. Zadrževal se je skupaj s 25 labodi grbciC. olor. Ko so nas labodi zagledali, so pričeli plavati proti nam. Kljub temu, da je bil labod pevec nekoliko bolj plašen od grbcev, smo ga lahko opazovali iz neposredne bližine. Njegovo oglašanje je nekoliko spominjalo na smrdokavro. Zadrževanje laboda pevca na tem mestu in njegovo neplašnost si je mogoče razlagati z ekstrem-nimi vremenskimi razmerami dne 2. 1. 1993: pri temperaturi -8°C je snežilo in pihal je močan severovzhodni veter. Približno ob 13. uri je prenehalo snežiti in takrat laboda pevca pri "Ribiču" ni bilo več. Dne 9.1. 1993 smo ga opazovali na društvenem izletu, med počivanjem na ledeni ploskvi pri Ranci. Takrat ga je J. Smole tudi fotografiral. Dne 2. 2. 1993 smo okoli poldneva opazovali, kako je labod pevec preletel markovški jez in -se spustil na sredino jezera. Očitno se je zadrževal v stan strugi Drave. Tb je bilo tudi pojasnilo za njegovo občasno odsotnost na jezeru. Zadnjič smo laboda pevca opazovali 28. 2. 1993 v bližini malega otoka. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor KDSTANJEVKÄ - Äythya nyroca FERRUGINOUS DUCK - pair on December 2nd, 1993 at Lake Črnava (Preddvor) Po dvomesečni odsotnosti sem se 2. grudna okrog poldneva s prijateljem namenil do Bobovka m njegovih jezerc. Po krajši vožnji sva zavila na cesto med Mlako m Bobovkom, prečkala Mivko in se ustavila na severni strani jezera Krokodilmca. Že nekaj dni je bila temperatura pod lediščem, zato je bilo jezero zamrznjeno, oblaki pa niso dovolili dostopa sončnim žarkom. Po krajšem pregledu nisva odkrila nobenega obiskovalca. Niti v tem rezervatu zelo pogostega - človeka namreč. Zatem sva se odpeljala proti Preddvoru, parkirala pod teniškim igriščem in se sprehodila do jezera Črnava. Prečkala sva most na jezu, ko sem na zgornji še ne zamrznjeni polovici, v katero priteka potok Bistrica, opazil štiri plavajoče ptice. Dve sem takoj prepoznal: črni liski Fulica atra. Tretja in četrta pa sta plavali dokaj narazen. Bili sta raci. Ena je imela izrazito svetle oči, bila je rjavo obarvana, le hrbet je imela temnejši. Druga, neizrazito rjava, je imela temne oči. S pomočjo priročnika in primerjanja med risbami ter opisi rac sem prepoznal kostanjevko Äythya nyroca. Prej omenjeno plavanje vsake v svojem delu je pojasnila druga raca - samica, saj se je oddaljevala od naju pri obhodu jezera. Samec je XV-65-66-1994 bil očitno manj plašen in se je zato zadrževal na enem mestu. Tbne Trebar, Pestotnikova ul. 17, 64000 Kranj KOCONOGA KANJA Buteo lagopus ROUGH-LEGGED BUZZARD - on DecGmber 27th, 1992atMoškanjci V zelo mrzlem vremenu dne 27. 12. 1992 sem skupaj z B. Štumbergerjem in J. Smoletom opazoval ptiče na poljih v bližini letališča pn Moškanjcih. Polja so bila preknta z debelo plastjo ivja. Med prečkanjem večjega travnika sem zagledal koconogo kanjo, ki je ravno vzletela s tal. Letela je tik nad tlemi, bila pa je tudi precej oddaljena, tako da drugih značilnosti razen belega repa s črno obrobo nisem videl. Kanja je sedla na izpostavljeno drevo ob robu polja. Seveda smo se takoj napotili proti njej. Med potjo smo opazovali velikega srakoperjaLanfus excubitor Ko smo se ji približali na približno 100 metrov, je zletela čez kanal. V letu je zbujala pozornost debelejša, že kar "sovja" glava, nasplošno je delovala veliko bolj črno-belo, brez rjavih odtenkov, značilnih za navadno kanjo B. buteo. Z izjemo črne lise na pregibu je bila spodnja stran peruti popolnoma bela. Po tej značilnosti smo ugotovili,da je bila opazovana koconoga kanja prvoleten osebek. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor VELIKI KLINKAČ Äquila clanga SPOTTED EAGLE - on September 27th, 1991 at Col Ko sem se dne 27. 9. 1991 približno ob 13.30 uri vračal iz Ajdovščine proti Godoviču, sem malo pred vasjo Col opazil v zraku zanimivo ujedo. Povedati moram, da je ta dan pihal izredno močan jugo-zahodnik; ravno v nasprotni smeri kot običajno v tej smeri piha burja. Ujeda je povsem mirovala v zraku, vendar je imela zaradi močnega vetra precej pnprte peruti. Za hip mi je izginila izpred oči, ko sem prevozil kamnito stavbo ob cesti (tu stoji stražni stolp ob nekdanji mitnici ob meji med Kranjsko in Primorsko). Takoj za stavbo sem kar na cesti ustavil avtomobil, vključil utripalke ter izstopil: vodoravno, v višini oči pred menoj je lebdela v zraku ujeda enakomerne, svetlo čokoladne barve brez vsakih drugih znakov na perju. Edino po vrhovih nadrepnega perja se je vlekla tanka svetla črta v obliki črke V Pnpominjam, da sem ujedo opazoval z zgornje strani, saj je lebdela v višini ceste. Na prvi pogled sem videl, da je ptica mnogo prevelika za kanjo, vendar manjša od planinskega orla; silhueta, z izjemo velikosti, pa je bila podobna kanjini, predvsem glede razmerja med šinno in dolžino peruti ter dolžino repa. Z gotovostjo lahko rečem, da po barvi ni kazala nobene pod- 150 XV-65-66-1994 robnosti s planinskim orlom; še posebej sem bil namreč pozoren na barvo letalnih peres ter obarvanost perja po vratu in repu. Ptico sem opazoval 10 -15 sekund, potem pa je razprla peruti, se elegantno dvignila v višino in odletela čez greben. Ko sem doma še isti dan iz literature preverjal, katera ujeda naj bi to bila, sem se takoj odločil za velikega klmkača (A clanga), motila me je samo svetlejša rjava barva na ptici in precej ozek bel pas po nadrepnem perju. Svetlejšo barvo si tolmačim deloma zaradi variabilnosti barve pri posameznih osebkih, še bolj pa zaradi specifične razpršene svetlobe, ki smo ji bili priča ta dan zaradi visoke oblačnosti. U jedo sem opazoval, kot že rečeno, ob dobri vidljivosti z razdalje kakih 80 - 100 m. Oddaljenost sem ocenil glede na bližino elektnčnega daljnovoda, ki se prav tu strmo spušča prek Cola k vasi Budanje. Ujeda je namreč kljub bližini ceste lebdela ob strmem bregu, pod njo pa je zijala globoka dolina. Naj še dodam, da je ujeda delovala robustno, močno in kompaktno, na ptici ni bilo znakov golitve ali obrabljenih ali poškodovanih peres. Peter Grošelj, Codovič 124, 65280 Idrija VELIKI KLINKAČ Äquila clanga SPOTTED EAGLE - on January 30th, 1992 at Sečoveljske soline Povsem navaden zimski dan me je 30. 1. 1992 spremljal na mojem ornitološkem obisku Sečovelj-skih solin. Med zanimivejšimi vrstami bi veljalo omeniti le prezimujočo belo štorkljo in nenavadno veliko število rdečenogih martmcev, ki se jih je tega dne v solinah zbralo kakih 300. Potem ko sem si ogledal pozimi sicer malo manj zanimiv delujoči del solin, sem se napotil še proti njihovemu opuščenemu delu. Še preden sem pnšel čez železni most, ki ta dva dela povezuje med sabo, sem nizko nad solinami zagledal veliko temno ujedo, ki je sprva lahkotno drsela nad bazeni in med pobrežniki in racami povzročila pravi preplah, nato pa sedla na eno izmed napol razpadajočih hiš. Ko sem pogledal skozi daljnogled, sem lahko videl le to, da je ujeda enobarvne, skoraj črne barve z rjavim odtenkom. Ker je bila precej plašna, se ji kljub previdnemu približevanju nisem mogel približati na manj kot 200 metrov. Takoj ko sem prišel bliže, je odletela in se usedla na drugo bolj oddaljeno hišo. Tako sem jo opazoval približno pol ure, nakar je zletela precej daleč stran in se mi izgubila izpred oči. Med njenim letom sem opazil, da ima zgornjo stran peruti in nasploh telesa temne enotne barve, medtem ko so bile na spodnji strani peruti vidne nekoliko svetlejše lise. Opazil sem tudi, da ima rep precej kratek in ACROCEPHALUS zaokrožen, med letom pa je deloval nekoliko klinasto. Ob vrnitvi domov sem se ob pogledu v priročnik brez težav prepričal, da sem tistega dne opazoval odraslega velikega klinkača. Borut Rubinič, Pra-žakova 11, 61000 Ljubljana SRŠENAR Perms apivorus HONEY-BUZZARD - on May 16th, 1992 at Rdeči rob above Tolmin (1300 m) Ves dopoldan 16. maja 1992 sem v sončnem vremenu "grizel" kolena v strmih tolminskih hribih. Končna točka - Rdeči rob - se je le počasi približevala. Ob 12. uri sem nad planino Sleme prišel na gorsko sedlo (1300 m nad m.) in začutil topel vzgonski. veter iz nasprotne strani hriba. Naenkrat se je tik pred mano znašla ujeda, v katen sem prepoznal starega znanca - sršenarja. Mojemu pogledu je za nekaj trenutkov prepustil svoje dolge peruti, rumene oči in značilne proge na repu in se potem spet vrnil nad spodnje tolminske pašnike. Pot nazaj me je vodila čez planino Črča (900 m nad m.), kjer sem v zraku opazil prelet treh kavk Corvusmonedula, kar je najbrž neobičajno za to nadmorsko višino. Mirko Perušek, Jurjevica 4, 61310 Ribnica DIVJI PETELIN Tetrao urogallus CAPERCAILLIE - female with chicks on July 8th, 1992 at Pokljuka Med pregledovanjem kvadranta sem se 8. 7. 1992 vozil po gozdnih cestah na Pokljuki. Na Lomovcah na n.v. 1480 m sem pripeljal izza ovinka in pred avtom se je znašla samica divjega petelina Tbtrao urogallus. Ustavil sem, samica pa začuda ni hotela s ceste. Stopil sem iz avta, takrat pa je s spodnjega roba ceste čez cesto sfrčalo kakih deset begavcev. Samica jim je sledila in skupaj so izginili w gozdu. Andrej Bibič, Osojmkova 7, 62000 Maribor ŽERJAV Grus grus COMMON CRANE - on April 1st and 3rd, 1994 at Lake Velenje V sončnem prvoaprilskem popoldnevu sem opazoval ptice v bližini Velenjskega-Plevelovega jezera. Bil sem na vzhodnem bregu jezera v bližini na novo narejenega ribnika. Pogledal sem v nebo in v smeri proti soncu zagledal temno ptičjo silhueto. Ker mi je sonce bleščalo v oči, ptice nisem mogel opazovati z daljnogledom ali teleskopom. Ker pa je letela razmeroma nizko, sem vendarle lahko nekaj videl. Ker je imela iztegnjen vrat, sem čaplje "odkljukal". Za štorkljo pa se mi je zdela prevelika. 151 ACKOCEPHALUS XV 65-66-1994 Vendar me je, zaradi barve, najbolj spominjala na črno štorkljo. Barva pa ni bila zanesljiva, ker sem opazoval proti soncu. Videl sem tudi iztegnjene noge, in to tako dobro, da sem najprej mislil, da vidim rep. Kmalu sem pomislil na žerjava, vendar le bežno. Tega dne sem opazoval še zgodnjega sršenarja Pernis apivorus. Tretjega aprila sem zopet obiskal Velenjsko jezero. Kmalu po prihodu sem na travniku na južni strani opazil žerjava. Tako so se moje misli potrdile. Opazoval sem ga skozi teleskop. Videl sem rdečo liso na temenu, črnino navratu, belo lice, rumenkast kljun, sivo telo in posebno oblikovan rep. Ne preveč plašnega žerjava, ki mi je polepšal dan, sem opazoval kake pol ure. Denis Vengust, Rudarska cesta 21 c, 63320 Velenje MORSKA SRAKA Haematopus ostralegus OYSTERCATCHER - orj May 15th, 1993 at Lake Ormož Sredi preletnega meseca maja se na štajerskih akumulacijskih jezerih vselej najde kakšna zanimivost. Tako je bilo tudi 15. 5.1993. Približno na dveh tretjinah Ormoškega jezera, kjer levi nasip napravi močan ovinek in se pokrajina odpre proti lagunam, smo v zraku zaslišali klic, spominjajoč na črnega martmca Trmga erythropus. Trenutek kasneje nas je B. Rubinič, ki ima s to vrsto že nekaj izkušenj, opozoril na morsko srako, ki je letela po toku reke navzgor. Morska sraka je še nekaj časa letala, nato pa pnstala na asfaltnem nasipu med rečnimi galebiLarus hdibundus. Tu se je takoj začela prehranjevati. Približali smo se ji na manjšo razdaljo, od koder smo si lahko dolgokljuno lepotico dobro ogleaali. Glava je bila popolnoma črna, torej je bila ptica v poletnem perju. Noge je imela vijoličaste, nekoliko temnejše, kot so narisane v priročnikih. Morska sraka je bila precej plašna, saj je kmalu odletela proti hrvaški strani. Čez približno uro in pol smo jo opazovali še v lagunah, ki pa jih je samo preletela. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor VELIKI PRODNIK Calidris canutus RED KNOT - 3 on August 26th, 1993 and again 2 on September 4 , 1993 at Sečoveljskle soline Dnevi ob koncu avgusta in na začetku septembra so predvsem glede selitve pobrežnikov izredno zanimivi m jih je dobro kar najbolje izkonstiti. Ko sem se 26. 8. 1993 odpravil v Sečoveljske soline, pa si kljub vsemu nisem mislil, da bi ta oblačni pozno-avgustovski dan utegnil biti tako zanimiv. Preden sem prišel v soline, sem se ustavil še v poleti vselej zanimivih Strunjanskih solinah. 450 črnoglavih galebov Larus melanocephalus, 4 vranjeki Phala-crocorax anstotelis, 3 kričave čigre Sterna sandvi-censis in odrasel rjavi galeb Larus fuscus bi bili za ta dan več kot dovolj. Kljub temu pa se je ta dan s tem šele dobro začel. Kmalu zatem, ko sem prišel v Sečovlje, sem videl, da se v solinah kar tare zanimivih vrst. Že na začetku sem opazil kakili 100 zelenonogih martincev Trmga nebularia, prav toliko rdečenogih martincev Trmga totanus, 10 močvirskih Tringa glareola, enega črnega Tringa erythropus in pnbližno 50 malih martincev Acütis hvpoleucos. Ko sem prišel do opuščenega dela, sem že takoj na začetku opazil kar 25 polojnikovHimantopushiman-topus, 8 komatnih deževnikov Charadnus hiaticula, 4 beločele deževnike Charadnus alexandrmus, 10 togotnikov Philomachus pugnax, 20 malih Calidris minuta in 4 srpokljune prodnike Calidris ferruginea ter 2 mladostna kamenjana Arenaria interpres. Da pa idile še ne bi bilo tako kmalu konec, so me v enem izmed bazenov nase opozonli še trije veliki prodniki Calidris canutus m mladosten progastorepi kljunač Limosa lapponica. Ker pač nisem vedel, komu naj se najprej posvetim, sem sezul čevlje in se poskusil kar po nizki vodi solmarskega bazena približati trem velikim prodnikom, od katenh )e bil eden v čistem zimskem perju, druga dva pa še nista povsem zamenjala svojega oranžnega letnega perja s sivim zimskim. Ker sem se prav pred kratkim z velikim prodnikom srečal že ob zalivu re,72x torquilla, 1 ujeta (16. 8.), srednji detel Dendrocopos medius, oglaša se več os. (8. 5.), breguljka Riparia 158 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS riparia, 2. os. (27. 5.), vrtnik Hippolaisicterina, 2 os. (16. 8.). Kljub temu, da so vlažni travniki ob Črncu pestri po raznolikosti in številu vrst, ostaja nepojasnjeno, zakaj ni tam kosca Crex crex. Tüdi nočno preverjanje s kasetofonom ni dalo rezultatov, Zanimivo, da tudi ni bilo prepelice Coturnixcoturnix. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor Perniško jezero V začetku leta 1992 sem jezero (ribnik) v Pernici obiskal večkrat: prvič 29. februarja in nato 6., 7., 23. in 28 marca. Naj omenim, daje bil spodnji ribnik 29. 2. že izpraznjen in ribe lzlovljene. Okoli manjših kotanj, napolnjenih z vodo, so se gnetle sive čaplje in veliki kormorani. Z nekakšno ihto so iz njih pobirali zaostale manjše nbe. Gole površine mulja pa so privabljale pobrežnike in galebe. Večina rac se je v tem času zadrževala na zgornjem delu ribnika. Dne 28. 3. je bil spodnji nbnik že napolnjen, izginili pa so tudi pobrežniki. čopasti ponirekPodiceps crista tus: 29.2. sta bila samo 2 osebka 6. 3. 6 os., 7.3.11 os„ 23. 3. 20 os. m 28. 3. 22-25 os. veliki kormoran Phalacrocorax carbo: 29. 2. okrog 60 os., 6. 3.23 os., 7. 3. okrog 80 os., 23.3. 8 os. in 28. 3. nobenega. siva čaplja Ardea cinerea: 29. 2. 26 os., 6. 3. 53 os., 7.3. 30 os., 23.3, pravtoliko in 28.3. samo 8 os. labod grbec Cygnus olor: 29. 2. 5 os., 6. 3. 10 os., 7. 3. 11 os. in 28. 3. 4 os. 23. 3. jih ni bilo. mlakarica Anas platyrhynchos: 29. 2. približno 300 os., 6.17 3. okrog 200 os., 23. 3. pravtoliko in 28. 3. 50-60 os. regeljcAnas querquedula: 7. 3. 1 os. in 28. 3. 8 os. sivkaAythya ferina: 23.3. in 28.3. opažena 2 os. (par). veliki žagar Mergus merganser: 29. 2. 4 samci in 4 samice, 6. in 7. 3. 5 samcev in 4 samice ter 23. in 28. 3. en par. belorepec Haliaeetus albicilla: 6.3. je mladostni belorepec krožil nad spodnjim delom ribnika. Spustil se je celo do ene izmed kotanj, brez plena je nato odjadral vzdolž Pesniške doline. kanja Buteo buteo: po ena opažena 29. 2. in 6.3 na zgornjem delu ribnika. priba Vanellus vanellus: 29. 2. 8 os., 6. 3. okrog 70 os., 7. 3. okrog 200 os., 23. 3. prav toliko in 28. 3., ko je bil spodnji nbnik napolnjen, nobene več. togotnik Philomachuspugnax: 29. 2. 7 os., prvo opazovanje v tem letu, 6. in 7. 3. 3 os., 23. 3. 30 os., in 28. 3, nobenega. kozica Callinago gallinago: 29. 2, ena na zgornjem delu. rečni galeb Larus ridibundus: 29. 2. okrog 150 os., 6. in 7.3. okrog 200 os. in 23. ter 28. 3. okrog 300 os. sivi galeb Larus canus: 28. 3. en os. vodomec/I/cedo atthis: 28.3. eden na spodnjem ribniku. kmečka lastovka Hirundo rustica: 28. 3. 5 os., zaradi deževnega in hladnega vrremena letajo tik nad vodo. Prvo letošnje opazovanje. mestna lastovka Delichon urbica: 28. 3. 1 v jati kmečkih lastovk. Prvo opazovanje. kavka Corvus monedula: 6. 3. 27 os. v izpraznjenem ribniku, nekatere so se v vodi kopale. trstni strnad Emberiza schoemclus: 29.2. vsaj 3 os. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor Ljutomerski ribnik Na robu južnega dela Ljutomera, desno od glavne ceste Ormož - Ljutomer, leži 5 srednje velikih ribnikov, deloma poraslih z rogozom, trstiko in drugim rastlinjem. Nanje me je pred nedavnim opozonl naš član Ivan Vrhar iz Ljutomera. B. Štumberger, M. Vogrin in moja malenkost smo se 8. 5.1992 mimogrede ustavili ob ribnikih. Opazovali smo naslednje pomembnejše vrste.: mali ponirek Tächybaptus ruficollis: opažena 2 osebka, ki sta že gnezdila; siva čaplja Ardea cinerea: 2 sta čepeli na drevesu ob ribniku; rjava čaplja Ardea purpurea: iz tstičja smo splašilikar3os.; labod grbec Cygnus olor: v trstičju tretjega ribnika je bilo gnezdo - samica je še valila, samec pa je plaval nedaleč stran; mlakarica/toas platyrhynchos: gnezdi 3-5 parov; liska Fulica atra: gnezdi okrog 6 parov; mali deževnik Charadrius dubius: 3 os. smo opazovali v prvem izpraznjenem ribniku; pikasti martinec Tringa ochropus: nekje z roba ribnika smo splazili 1 os.; mali martinec/lcfrte hypoleucos: mali martinec je odletele z roba njive ob ribniku; vodomec Alcedo atthis: videli smo 2 os., za gnezdenje primerne stene nismo opazili; pogorelček Phoenicurus phoenicurus: intenzivno je pel v bližnjem naselju; - idkarAcrocephalus anmdinaceus: 2 samca brez predaha pela v trstičju. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor 159 ACHOCEPHALUS Nove knjige: New books: Andrej Sovine ZIMSKI ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJE Tbhniška založba Slovenije Ljubljana 1994, 456 strani Domala vsako knjigo napiše, poleg avtorja, več ljudi: v njej pustijo svoja večidel nevidna znamenja pregledovala rokopisa, poleg lektorja in strokovnega recenzenta je atlas, ki je pred nami, bralo še osem za to opravilo poklicanih ljudi. Tli je še 150 zbiralcev podatkov, kar je seveda fantastična številka, ne nazadnje pa knjigo pišejo tudi pričakovanja bralcev, ki jim je pnročnik namenjen. Lahko bi potemtakem rekli, da nastopa v takem primeru avtor v vlogi dmgenta velikemu simfoničnemu orkestru z imenom Mušici Avium Slovenicorum. Zimski ornitološki atlas je sicer projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Obdobje terenskega kartiranja za Zimski ornitološki atlas je koordinator projekta in avtor knjige Andrej Sovine razdelil v štiri faze: fazo poskusnega kartiranja (zima 1979/80), fazo pasivnega kartiranja (zime 1980/81 - 1985/86), obdobje aktivnega kartiranja (zime 1986/87 -1990/91) in fazo preverjanja terenskih podatkov in kartiranja še neraziskanih kvadrantov (zimi 1991/2 - 1992/3). Slovenija je bila namreč za potrebe kartiranja razdeljena na 244 kvadrantov v izmeri 10 x 10 km. Raziskanost je bila na koncu 98,4 odstotna. Ob pisanju spremnega besedila k distribucijskim kartam so bili avtorju v veliko pomoč zapisi iz društvenega glasila Acro-cephalus. Pred pnčetkom kartiranja za atlas ni imelo zimsko popisovanje ptic pri nas nikakršne tradicije, vsaj v zoogeografskem pomenu te besede zagotovo ne. V prejšnjih stoletjih pa vse tja do šestdesetih let je namreč kot verodostojen dokaz pojavljanja neke ptice pri nas veljala le ubita ptica. Četudi je takšno zbiranje mehov v znanstvene namene v muzejih dosegalo ponekod ogromne številke, to ni zadoščalo ne za prikaz razširjenosti ne za kolikor toliko natančno oceno številčnosti populacije. Vsemu temu početju je manjkal bistveni atribut sodobnega kartiranja, to je geografska organiziranost. Šele z mednarodno uveljavitvijo UTM mreže za potrebe favnističnega kartiranja v sedemdesetih letih so bile ustvarjene vzpodbudne razmere za angažma amaterskih popi- 160 XV-65-66-1994 sovalcev. Osrednja popisovalna meseca sta bila december in januar kot dva najčistejša prezimovalna meseca. Z veseljem bi seveda popisovali tudi v novembru in februarju, toda v teh dveh mesecih se med prezimujočimi pticami pojavljajo tudi selivke, novembra tiste najbolj pozne in v februarju one najzgodnejše. No, konceptualnega miru pa ne motijo le nekatere najbolj nestrpne gnezdilke, po čemer slovi zlasti knvokljun. Najbolj zanimivo pri tem pa je to, da ženitovanjska sla sploh m odvisna od ostnne zime. V uvodnem delu knjige so v prvem poglavju predstavljeni projekt in metode dela, v drugem geografske značilnosti Slovenije, njeno rastlinstvo in podnebje, v glavnem delu knjige spoznamo razširjenost 192 vrst ptic, pred tem pa si lahko preberemo nekaj o pticah pozimi nasploh m o slovenskih posebnostih na to temo. Ker društveni člani projekt poznamo, ga ne bom opisoval, naj le spornim, da naj bi bilo poleg popisa rzširjenosti opravljeno tudi štetje, kar se je nedvomno najbolje posrečilo pn vodnih pticah. Seveda tudi nima nobenega smisla obžalovati, da atlas ni predstavljen ali bolje rečeno narejen po posameznih letih oz. zimah, kakor so s povzetimi značilnostmi predstavljene v poglavju o klimatskih značilnostih. Za kaj takega pač od vsega začetka nismo bili usposobljeni, ni pa rečeno, da takšen cilj ne bo odslej v ospredju prihodnjih zimskoatlaških projektov. Zakaj več kot očitno je, da je narava prezimovanja spreminjajoča se, da se torej ene in iste vrste še zdaleč ne pojavljajo vsako leto, pač pa bolj ali manj občasno, domnevno v večji ali manjši odvisnosti ravno od vremena, ki pa je samo po sebi seveda največja spremenljivka. Ugotavljanje povezave med vremenom in zimskim pojavljanjem ptic pri nas sicer ni bil namen atlasa, je pa ta okoliščina tesno vpeta v komentar distribucijske karte predvsem tistih vrst, ki se pojavljajo pn nas neredno. Druga ekološka determinanta zimskega pojavljanja in še bolj prezimovanja pa je seveda hrana. V tem pogledu bi bil nemara bolj kot splošen pregled vegetacije dobrodošel pregled rastlinske in živalske prehrane. Pregled vegetacije po asociacijah je zelo akademski, vprašanje prehrane pa je za ptice vprašanje preživetja ali, kot pravijo preprosti ljudje: ni važno, kdo je na oblasti, pomembno je, da so police v trgovinah polne in da jih lahko veselo praznimo! Osnovni namen zimskega omitološkega atlasa je seveda pnkazati razširjenost ptic pozimi, pn čemer gre pn vrstah, ki pri nas ne prezimujejo v pravem pomenu besede, temveč se krajši čas le zadržujejo kot prehodni gostje, bolj za pojavljanje kot za razširjenost. S kartiranjem potemtakem ugotavljamo, XV-65-66-1994 kako je njihovo pojavljanje porazdeljeno po našem ozemlju. Sovine tem prehodnim gostom pravi zimski prišleki, medtem ko zimske goste imenuje tiste vrste, "ki jih vremenski in drugi vplivi pozimi pnženejo k nam, vendar so njihova prezimovališča drugje". Tu velja opozonti, da so gostje kratkomalo vse tiste ptice, ki pn nas ne gnezdijo. Tb so lahko poletni ali zimski gostje, m celo počivajoče selivke niso nič drugega kot gostje. Tudi z. njegovim mnenjem, da "pojma selitve in klateštva nista natančno opredeljena", bi le stežka soglašal. Nasploh velja, da je klatež tista vrsta, ki prezimuje znotraj gnezditvenega areala, selivka pa vrsta, ki prezimuje zunaj gnezditvenega areala. Za klateža je značilno, da prezimuje tako, da se potika od enega prehranjevališča do drugega, kar ptica seveda lahko počne tako znotraj kot zunaj gnezditvenega areala. Tako se tudi selivka v pre-zimovalnem arealu vede kot klatež, so pa tudi vrste kot npr. pegam, ki se sprva, dokler je še dovolj hrane, klati v gnezditvenem arealu, kasneje, ko je tam zmanjka, pa tudi zunaj njega. Podobno to počno mnoge pri nas stalne vrste, na primer srnice. Lahko bi torej rekli, da je klateštvo improvizirana selitev v pnmen s pravo selitvijo, ki je načrtna. Rezultati kartiranja vsebujejo tako podatke o razširjenosti kot podatke o pogostnosti neke vrste. Z drugimi besedami, število zapisov ni vedno identično s številom distribucijskih krogcev. Tako je zelenec zabeležen v 217, lišček pa v 207 kvadrantih, vendar lahko domnevamo, da je zapisov o prvih neprimerno več kot o drugih (čeprav ni nujno, ker v takem primeru radi spregledamo ali vsaj ne popišemo vsakič vrste, ki je "preveč" pogosta). Pn tem ne gre za razliko v številčnosti (ki je znana, četudi je le stvar ocene), temveč, kot rečeno, za pogostost pojavljanja. V enem samem krogcu se lahko skriva vsakoletno, to je redno prezimovanje neke vrste (npr. mokoža), v petnajstih drugih pa naključni ali prehodni gost, ki se je, na posamezni lokaliteti pojavil enkrat samkrat in nikoli več. Popolnoma jasno je, da je v takšnem primeru stalno obiskovana lokaliteta naravovarstveno pomembnejša. Na takšne zakrite rezultate atlasa mora opozoriti komentar in Sovinčev komentar to tudi vztrajno počne. V Zimskem ornitološkem atlasu Slovenije je predstavljenih kar 30 vrst z manj kot petimi zapisi. Le enkrat samkrat so bile v preteklem petnajstletnem obdobju pozimi v Sloveniji opazovane naslednje vrste ptic: rumenokljuni slapnik, velika bobnarica, črna štorklja, žličarka, rjavi škarnik, grahasta tukalica, prosenka, belohrbti detel, puščavec in beloperuti knvokljun, Najbolj pogosto razširjene vrste pa so bile odkrite v naslednjih številih kvadrantov: velika sinica 239, ščinkavec 237, šoja 230, plavček 226, kanja 222, taščica 221, kos 218, zelenec 217 in stržek 216. ACROCEPHALUS Skupno število kvadrantov je 244. Ker je slovenski atlas prezimujočih ptic eden prvih v Evropi (imajo ga že v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Franciji in Lombardiji), bo na potrditev domneve, da je Slovenija s svojo geografsko in klimatsko lego in s svojimi prehranjevalnimi habitati za ptice pozimi privlačna dežela, treba počakati. Iz števila odkritih vrst v posameznem kvadrantu pa lahko že zdaj prepoznamo prezimovalno najbolj obiskane predele v Sloveniji. Tb so (z oznakami avtorja) Koper (125), Sečoveljske soline (123), Ptuj z jezerom (112), Maribor (vzhodni del; 110), Rače (108), Maribor (zahodni del; 103), ustje Dragonje (95), Cerkniško jezero (94), Ormoško jezero (92) m Bled z jezerom (92). Med njimi presenetljivo ni Ljubljanskega barja in tudi ne Ljubljane, ki je že v prejšnjem stoletju, najkasneje pa s Plečnikovo utesnitvijo Ljubljanice, izgubila značaj vodnega mesta. Nadvse informativna bi bila pnmerjava tako Ljubljane kot Manbora z obdobjem izpred 100 let na podlagi Schulzevih in Reiserjevih zapisov. Pokazalo bi se, kaj je Ljubljana z izsušitvijo Barja izgubila m kaj je Maribor z akumulacijami na Dravi pndobil. Seveda pa to ni naloga ornitološkega atlasa. V celoti pa je (od 244 kvadrantov) bilo manj kot 25 vrst odkritih v 27 kvadrantih, od 26 do 50 vrst v 141, 51-75 v 52, 76-100 v 14 in več kot 100 vrst v 6 kvadrantih, kar povprečno pomeni 42 vrst na kvadrant. Kajpak je bilo po pričakovanju najmanj vrst popisanih v hribovitih, zlasti visokogorskih predelih, kjer je bilo tudi popisov iz razumljivih razlogov najmanj. Nadvse dragocena sestavina atlaških popisov je seveda t.im. vertikalna distribucija, višinska porazdelitev prezimujočih ptic. Ta predvsem ni nekaj statičnega, marveč je odvisna od vremenskih sprememb. Obilica snega prežene nekatere vrste v doline, nizka oblačnost, dolgotrajna megla ali močno lvje pa predvsem zrnojede vrste pnsili, da si poiščejo hrano v više ležečih predelih. Zagotovo je največ takšnih prezimovalcev najti v višjih legah v razmerah toplotnega obrata. Žal raziskovalna metodologija konec sedemdesetih let, ko smo Slovenci pnčeli z zimskim kartiranjem, višinskega parametra ni vključevala v svoj instrumentarij. Zato so v pnčujočem atlasu višinski podatki omenjeni bolj kot posebnost, dobljeni pa so bili predvsem pri kartiranju Triglavskega narodnega parka, ki ta parameter hvala-bogu vključuje. Kot nekakšen stranski produkt atlasa so v enem izmed dodatkov navedeni tipični selivci, ki so bili v obdobju popisa opaženi v slovenskem Pnmorju. Tb so rumena pastirica, pogorelček, repaljščica, drevesna cipa, rjavi srakoper in divja grlica. Druga dva dodatka omenjata vrste, popisane pred atlasom in po njem (po zaključku redakcije), kar kaže na to, 161 ACROCEPHALUS XV 65-66-1994 da atlas ni nikdar končan. Komentar k distribucijski karti vsake ptičje vrste obsega evropski pogled na prezimovanje te vrste, kakor stvari vidi Harnson v svojem Atlasu ptic zahodne Palearktike (čeprav to ni atlas v smislu kartiranja) iz leta 1982, izbrane zgodovinske vire, polpretekle statusne ocene iz domačih logov in seveda najpomembnejša odkritja terenskih popisov za atlas. Opisan je tudi najznačilnejši prezimovalni habitat, pri zrnojedih pticah pa je omenjena tipična prehrana, zlasti če je nanjo vezano množično (invazijsko) pojavljanje. Pri naključnih gostih je pokomentirano tudi vreme, ki naj bi botrovalo takemu izjemnemu pojavu. V besedilu je pri vrstah, ki gnezdijo pri nas, na kratko komentirana tudi gnezditvena razširjenost, kar še zlasti velja za tipične stacionarne vrste (kure, sove in žolne). Ocena številčnosti vrste, populacijski trend in trend razširjenosti so poleg statusa in števila kvadrantov, v katerih je bila vrsta ugotovljena, objavljeni v poseonem okviru. Za informiranost tujih bralcev je ob vsaki distnbucijski karti poskrbljeno s sinopsisom v angleščini, druge ugotovitve pa so zbrane v splošnem povzetku. Besedila so napisana živahno, čeprav marsikje nekoliko neurejeno, čutiti je odsotnost redakcijske roke, ki bi zdaj marsikje preveč prepletene podatke, domneve in ugotovitve nekoliko pospravila. Ponekod moti pretirano sklicevanje na ustne vire, posebno tam, kjer je na voljo ustrezna literatura (npr. pri brškmki). Pri nekaterih bolj ali manj redkih vrstah (tudi pri regiji!), zlasti iz vrst nepevk, je piscu pošla sapa. Škoda, saj bi bralec ravno pri teh vrstah prebral kaj več, večja informiranost pa bi tudi pripomogla nemara k boljši odkrivnosti v prihodnje. Pomagati bi si v takšnih primerih zagotovo dalo s tujimi viri, čeprav je semtertja piscu na voljo tudi domač zapis (npr. o rjasti kanji). Besedila so marsikje popestrena s citati iz literature, tega pa bi bilo lahko še več, tako bo poznavalec pogrešal npr. Šašljev zapis o pre-zimovanju velikih škurhov ob Temenici z leta 1929 in Schul zev zapis o šestdesetrepi jati bezgavk ob Savi pod Radovljico iz leta 1892, čeprav gre le za oktobrsko opazovanje selivke v močnem snežnem metežu. Čeprav je razumljivo in dopustno, da se ob obilici gradiva kakšen vir izmuzne, drugi morda ne vzdrži kritike verodostojnosti, kar je konec koncev pravica avtorjeve presoje in njegovega kritičnega izbora, pa vendar ne razumem, da je bil Kunllov prispevek o prezirnovanju galebov na Savi pri Kranju v januarju 1985 kratkomalo prezrt. V njem objavljeni podatek o srebrnem galebu (Larus argentatus) si, kljub pomislekom ob sistematski reviziji te vrste, zasluži vsaj komentar! Saj dobro vemo, kako malo je takšnih pravih zimskih zapisov v naši literaturi! Knjiga se kljub precej socrealističnem videzu lista pnjetno, velika večina risb, delo Slavka Polaka, je, kar zadeva prepoznavo, uspela, pa tudi sicer kažejo kar sprejemljiv avtorski obraz. Jezikovnih m tiskarskih napak skorajda ni najti, kar je pri tako obsežnem delu pohvale vredno. Občudovanja vreden je konec koncev tudi pogum založbe, čeprav je vsakemu poznavalcu že danes jasno, da bo knjiga čez čas postala zelo iskano blago. Njena vrednost bo namreč iz leta v leto naraščala, saj je vendarle enkraten, neponovljiv in predvsem verodostojen prerez petnajstletnega obdobja iz časov prebujanja slovenske ornitoiogije. Kolegu Sovincu smo za ta "dokument vseh dokumentov" iahko samo hvaležni! Iztok Geister Tacker, GM., Heath, M.F, BIRDS IN EUROPE: THEIR CONSERVATION STATUS BirdLife International 1994, 560 strani V knjigi Birds in Europe: Their Conservation Status, ki jo je izdala mednarodna organizacija BirdLife International, je prvič predstavljena varstvena problematika oziroma ogroženost evropskih ptic. Avtorji tega obsežnega dela so ptičje vrste po ogroženosti razdelili v štin kategonje (SPEC): SPEC kategorija 1: globalno ogrožene vrste (skupaj 24 vrst). SPEC kategorija 2: vrste, katenh večji del populacije se pojavlja v Evropi, so ogrožene oziroma njihov varstveni status ni zadovoljiv (skupaj 41 vrst). SPEC kategorija 3: vrste, katenh večji del populacije se sicer ne pojavlja v Evropi, so pa njihove evropske populacije ogrožene (skupaj 130 vrst). SPEC kategorija 4: vrste, katenh večji del populacije se pojavlja v Evropi, vendar je njihov varstveni status zadovoljiv (skupaj 83 vrst). Skupno je torej v Evropi 195 vrst (ali 38% evropske avifaune) ogroženih oziroma imajo nezadovoljiv varstveni status (SPEC 1, 2 in 3). Skupaj s 83 vrstami z zadovoljivim varstvenim statusom (kategorija SPEC 4) je torej v knjigi obravnavanih 278 vrst; vidimo, da od 514 redno pojavljajočih se vrst v Evropi v tej knjigi o 236 vrstah, ki se niso uvrstile v nobeno izmed omenjenih SPEC kategorij, ne bomo našli niti besede. Tako npr. o povodnem kosu, ki je na nacionalnem rdečem seznamu ogroženih ptic (Gregori, Matvejev, 1992) uvrščen med ranljive vrste, v tej knjigi ne govorijo; globalno v Evropi pač ni ogrožen. Poleg osnovne razdelitve v štiri SPEC kategorije je pri vsaki vrsti omenjen tudi njen status ogroženosti (uporabljene so IUCN-ove kategorije prizadete, 162 XV-65-66-1994 ranljive, redke, premalo znane vrste itd.) in merila, po katerih je bila vrsta uvrščena v eno izmed kategorij. Takoj je treba dodati, da zahteva razumevanje razvrstitve vrst v posamezne kategorije precej zbranosti: izračuni temeljijo na razmerju med minimalno ocenjeno velikostjo evropske populacije in deležem celotne evropske populacije v državah, v katerih populacija določene vrste upada. Osnova tem izračunom so zbrani podatki nacionalnih ornitoloških atlasov s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki o velikostih in gibanjih populacij. Vključeni so tudi podatki obeh slovenskih atlasov, gnezditvenega in zimskega. Pri vrstah iz SPEC kategorij 1, 2 in 3 so dodane tudi oznake o njihovi razširjenosti in populacijskih gibanjih po posameznih državah, njihovi ekologiji, vzrokih ogroženosti, navedene pa so tudi globalne naravovarstvene smernice Velikosti populacij in njihova nihanja ter spremembe v arealu razširjenosti so pri vsaki vrsti prikazane tabelarično in grafično na preglednem zemljevidu Evrope. Spremno besedilo k posamezni vrsti so napisali poznavalci vrst, najbolj dragoceni pa so nedvomno novelirani podatki o vzrokih ogrožanja posamezne vrste. Pn marsikateri vrsti so tako navedeni povsem novi razlogi njihove ogroženosti, pri drugih pa je kritično dodano, da smo morda v preteklosti kakšnemu dejavniku ogrožanja pnpisovali prevelik pomen. Največ vrst v Evropi ogrožajo spremembe v prostoru, predvsem v spremenjenem načinu kmetovanja oziroma njegovi intenzifikaciji. Sledijo uničevanje moknšč, neposredno vznemirjanje ptic, pogozdovanje in intenzivne sečje itd. Cilj evropske naravovarstvene strategije za varstvo ptic naj bi bil v prihodnje usmerjen v neposredno varstvo vrste, njihovih habitatov pa tudi širšega okolja (ne le v naravnih rezervatih). Avtorji so nedvomno opravili ogromno delo in knjiga je dragocen prispevek pri poznavanju globalne ogroženosti vrst in njihovega varstva. Kako konstna pa je lahko takšna knjiga na nacionalnem nivoju, še posebej če država, v katen živimo, ni tako velika kot npr. Rusija? Manjša ko je evropska država, manjšo korist od te knjige bodo imeli lokalni naravovarstvenih. Naj to ponazonm s primerom: z izjemo Moldove, kjer je (zelo splošna!) ocena sprememb populacije jerebice stabilna, številčnost in razširjenost te kure upada v prav vseh preostalih evropskih državah (z izjemo dveh bivših sovjetskih in treh bivših jugoslovanskih republik so v knjigi zbrani podatki za vse evropske države; BiH pa so pisci spojili kar s Srbijo m Črno goro!). V 13 državah je populacija jerebic v zadnjih 20-ih letih upadla za več kot 50 %. Vendar zaradi sorazmerno velikega skupnega števila ptic, ki še živi ACROCEPHALUS v Evropi (najmanj 2,6 miliona osebkov), je jerebica uvrščena le med ranljive vrste in v SPEC kategonjo 3. Drug pnmer: repaljščica, ki velja po ocenah sveže nemške študije za eno najbolj ogroženih vrst srednje in zahodne Evrope, je po merilih te knjige celo v kategoriji ptic z zadovoljivim varstvenim statusom (SPEC 4), kamor so jo uvrstile sorazmerno velike številke vzhodnoevropskih držav. V knjigi je polno različnih, zelo uporabnih tabel. Med temi najdemo tudi takšno, ki za vsako evropsko državo kaže, katere vrste so v katen izmed omenjenih SPEC kategorij. Za Slovenijo velja, da imamo tri vrste v kategoriji SPEC 1 (kostanjevka, južna postovka in kosec), 11 vrst v SPEC 2 kategonji (bela štorklja, kotoma, rdečenogi martinec, veliki skovik, podhujka, zlatovranka, zelena žolna, hribski škrjanec. pogo-relček, črnočeli srakoper in vrtni str nad) in 38 vrst iz kategorije SPEC 3. Pn tem se kaže še ena pomanjkljivost te knjige: za evropsko varstvo ptic so torej pomembne le gnezditvene populacije določenih vrst. Tb bi lahko razumeli tudi tako, da več tisoč črnih čiger, ki se na preletu redno ustavljejo na dravskih akumulacijah, ali desetine pepelastih lunjev. ki prezimijo po naših nižinah (obe vrsti seveda sta uvrščeni med t.i. SPEC vrste, vendar le v državah, kjer gnezdita), v naravovarstvenem pogledu ohranitve teh vrst ne pomeni veliko oziroma se nanje pri utemeljitvah varovanja posameznih lokalitet - ker pač pri nas ne gnezdita - ne smemo ozirati. Ali je potemtakem pri nas globalno pomembna le gnezditvena populacija kostanjevk ali tudi preletniki in pre-zimovalci (kostanjevka je v SPEC 1 kategoriji za Slovenijo - kot gnezdeča vrsta)? Dokaj nelogično se tudi zdi, da so avtorji pri nekaterih vodnih in močvirskih vrstah upoštevali le gibanja v pre-zimovalnih območjih. Pri velikem škurhu so npr. zaradi stabilnih gnezditvenih populacij v dveh (velikih) državah severne Evrope ogrožene "le" prezimujoče populacije. V knjigi o globalni ogroženosti je seveda zamegljen pomen robnih ali lokalnih populacij. Tako je pač deset tisoč ruskih parov zlatovrank pomembnejših kot zadnji pari srednjeevropskih ptic na slovenskem in avstrijskem Štajerskem. Podobno velja za naše zadnje pare južnih postovk. Nedvomno tudi drži, da se je težišče ornito-loškega zanimanja v zadnjih letih močno prevesilo v dosedaj slabo poznan svet za nekdanjo železno zaveso zastrte Vzhodne Evrope. To pa je priložnost za promocijo znanja in spoznanj tudi naših ornitologov. Pnčakujem torej članke o naših populacijah koscev, južnih postovk, zlatovrank, srakoperjev in drugih vrst, in to v Acrocephalusu, kije mednarodno uveljavljena revija. Povzetki v angleščini naj bodo dolgi in temeljiti.. Andrej Sovine 163 ACROCEPHALUS_________________ Skrivnostna fotografija Mystery photograph ¦><¦'>¦ Y¦?.-"- Katera vrsta je to? (A. Sovine) Identify the species? (A. Sovine) Ptica s skrivnostne fotografije, objavljene v 64.številki Acrocephalusa, je morda povzročila nekoliko povišan krvni pritisk le pn tistih opazovalcih ptic, ki uporabljajo starejše priročnike za določevanje ptic, ali takšne, kjer so objavljene le posamezne fotografije (odraslih) ptic. V naravi je namreč identifikacija ptice s prejšnje skrivnostne fotografije zelo lahka; tako obarvano perje imajo namreč le mladiči čopastih ponirkov v svojih prvih tednih življenja, ko jih starša spremljata in prinašata hrano. Starša sta tedaj v nezamenljivem svatovskem perju. Ptico torej lahko določimo tudi s pomočjo poznavanja njenih staršev. Andrej Sovine XV-65-66-1994 Društveni izlet na Muro pri Peti- šovcih Association trip to the Mura river near Petišovci Po dolgem času je bil ponovno organiziran društveni izlet na Muro. 22.maja 1994 se je skupina ornitologov zjutraj zbrala pred hotelom Lipa v Lendavi. Že pri hotelu nas je območno spreletavajoč pozdravil grivar. Na pokošeni zelenici pa je vneto iskal hrano čopasti škrjanec, ki ga v zadnjem času v nekatenh krajih videvamo vse redkeje. Nato smo se zapeljali do Petišovskega jezera, zalitih gramoznih jam in ostanka mrtvice, porasle s trstičjem. Na vodni gladini, med trstičjem in drugim vodnim rastlinjem, je skrivoma vodil svoje štiri mladiče labod grbec, ki letos na tem območju Mure gnezdi prvič. Med visokimi vrbami so se spreletavale plašice, ki so ob Muri prav pogoste. Od jezerca do reke Mure nas je pot vodila skozi loko in ob zaraščajoči mrtvici. Zanimivo in poučno je bilo slišati vse tri vrste kobiličarjev hkrati, številne so bile tudi bičje in močvirske trstnice, rakarji, trstni strnadi, mali slavci, rjave penice, divje grlice... Ob reki Mun smo videli malega martmca in malega deževnika ter v parih spreletavajoče se breguljke, ki gnezdijo v ilovnatih stenah na desnem bregu reke. Stene z gnezdilnimi rovi smo kasneje nekoliko niže tudi videli. Največje presenečenje pa je bilo šest čebelarjev, ki so lovili insekte in posedali na cvetočih robinijah. Prizor je bil res izjemen, pisani čebelarji so med belimi cvetovi dobesedno žareli. Sicer tod tudi gnezdijo, običajno kar v kolonijah breguljk. Na koncu smo si ogledali logarnico v gozdu Murska šuma, kjer so na pročelju razstavljene različne domiselno izdelane gnezdilnice. Pn tem smo lahko v bližini koče opazovali belovrate muharje, iz gozda pa je odmeval koncert iz številnih ptičjih grl različnih gozdnih vrst. Domačini so nas popeljali še na Dolinske pašnike z več sto let starimi hrasti. Žal se nekatera mogočna drevesa že sušijo kot posledica okoliških nesmiselnih melioracij oziroma nižanja nivoja podtalne vode. Ker ni več paše, se tla zaraščajo z grmovjem, kar daje celotnemu habitatu mediteranski videz. Od ptic so bili zanimivi: prepevajoči rumeni vrtnik, grahasta penica, številni mali slavci in rjavi srakoperji ter vijeglavka. Seveda pa je v takšnem habitatu možno marsikaj pnčakovati. Kar neradi smo se odpravliali iz Prekmurja in poslavljali od gostoljubnih domačinov. Vseh 64 vrst ptic, ki so bile registrirane tega cine, pa je garancija, da še pridemo. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor 164 Kam takoj sporočiti pomembne podatke uvajamo ? NEMUDNE ORNITOLOŠKE LINIJE selitev, najdba obročka, kadavra 061/218-886 int. 297 gnezditev 064/47-170 1 prezimovanjeH 061/262-982 posegi v naravo v C 062/29-086 e vam pri prvem poskusu ne uspe vzpostaviti kontakta z ornitologom, sporočite svojo telefonsko številko ali naslov. 4 ACROCEPHALUS LETNIK 15 VOLUME 15 LETO 1994 YEAR 1994 ŠTEVILKA 65-66 NUMBER 65-66 STRANI 109-164 PAGES 109-164 VSEBINA Evropsko pomembna ornitološka območja v Sloveniji (M. Vogrin) Dinamika prehrane pegaste sove Tyto alba na gradu Rače (A. Šorgo. I. Ferlinc, N. Posel) Gnezditvena biologija malega ponirka Tächybaptus ruiicoUis na nbnikih v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju (I. A. Božič) Popis ptic volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje (B. Štumberger) Sivi vodomec Ceryle rudis v Črnogorskem primorju (V Obradovič) Zanimivosti iz življenja lesne sove Strixaluco (A. Vrezec) Ornitološko zanimive lokalitete: CONTENTS 109 Important Bird Areas in Slovenia (M. Vogrin) 111 Dynamics of the Barn Owl's Tyto alba diet at Rače castle (A. Šorgo, I. Ferlinc, N. Posel) 116 Breeding biology of the Little Grebe Tächybaptus rvficoUis on Draga ponds near Ig (Ljubljansko barje) (I. A. Božič) 123 The birds of Volčeški travniki and conservationist evaluation of this area (B. Štumberger) 135 Pied Kingfisher Ceryle rudis in the coastal region of Montenegro (V Obradovič) 136 Some interesting datails from the life of Tawny Owl Strix aluco (A. Vrezec) 140 Ornithologically interesting localities: P&tišovsko jezero, Ledavsko jezero, Črni log, Rački in Turnovi ribniki, Stavbarjeva gramoznica v Hočah, Akumulacija Požeg-Ješenca, Akumulacija Medvedcepri Pragerskem (E Bračko, M. Vogrin) Iz ornitološke beležnice: 149 Ftom the ornithological notebook: Pufünus yelkouan, Cygnus cygnus. Aythya nyroca, Buteo lagopus, Aquila clanga, Perms apivorus, Tbtrao urogallus, Grus grus, Haematopus ostralegus, Calidris canutus, Stercoranus parasiticus, Larus argentetus, Sterna caspia, Tyto alba guttata. Otus scops, Glaucidium passerinum, Stnx uralensis, Prunella coUans, Turdus pilaris, Parus palustris, Certhia famdians, Fringilla montifhngilla, Embenza pusüla, Plectrophenax nivalis Poročila od koderkoli: Žolneško jezero, Malapolana, Perniško jezero, Nove knjige: Andrej Sovine: Zimski ornitološki atlas Slovenije G- Geister) Tbcker.G M., Heath, M., E: Birds m Europe: Their Conservation Status (A. Sovine) Sknvnostna fotografija: Podiceps eristatus (A. Sovine) Društveni izlet na Muro pn Pfctišovcih(E Bračko) 157 Reports from here and there: Ljutomerski ribnik (N. Kropivšek, F Bračko) 160 New books: Andrej Sovine: The Atlas of Wintering Birds in Slovenija (I. Geister) TUcker, G M.. Heath, M., E: Birds in Europe: Their Conservation Status (A. Sovine) Mystery photograph: Podiceps eristatus (A. Sovine) Association trip to the Mura river near Petišovci (E Bračko) 164 164 Fotografija na naslovnici: SabljarkaÄecu/woscra avosetta (B. Marčeta) rVont cover: Avocet Recurvirostra avosetta (B. Marčeta) Risbe/ Drawings: P Snow (115), J. Wärters (134), S. Polak (135), M. Hulme (139), D. Powel (140), I.Lewington(149)