Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 20. septembra 1928. Štev. 7. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29/ Učiteljski Tovariš . 1 , , , , , . < r T rr t f» • • v y mm t t ' Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem \tfinn71<:bn nnllTISfen cr/n^l/n lilij — HODP.flStllStUO / ItllillCLTlCt ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU kJlUllUUaKU Jjuiiltonu glUOllU KJJKJ ri/l/ci/pin-on/u U ULf . plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. lie bomo molčali glede odtegljajev za nataljalne zadruge! 2e drugič so nam sedaj odtrgali od naših plač, najprej 20, potem 10 Din za 'stavbne zadruge nabavljalnih zadrug in obetajo nam še 34 mesece odtrgovati po 10 Din mesečno za isti mamen. Pa to še ni vse! IPo tem se spravijo še nad obvezno včlanjenje pri na* 'bavljalnih zadrugah samih, s petkratnim jam« stvom napram Zvezam. Najprej poplave, potem to, nato dra« ginjske doklade, tako nam hočejo znižavafi dohodke, ako bo državno uradništvo še nas dalje tako apatično in bo molčalo k vsemu ter ne bo podvzelo resnejših korakov. Pred nedavnim smo črtali, da je glavna kontrola zavrnila uredbo finančnega mini* stra, po kateri bi se naložila državnemu urad« ništvu bremena za sanacijo nabavljalnih .za* drug. Listi so poročali: Na podlagi poobla« stila čl. 374 fin. zakona za leto 1928/29 je finančni minister podpisal uredbo o izpre« membah in dopolnitvah uredbe o nabavljal« nih zadrugah državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1. 1920. Po novi uredbi naj se vsem državnim uslužbencem 1., 2. in 3. kategorije odvzame po 10 Din v 36 enakih mesečnih obrokih zaradi zbiranja potrebnega obratne« ga kapitala. O tej izpremembi je finančno ministrstvo že obvestilo vse urade v državi ter jih pozvalo, naj prično odvzemati držav» nim uslužbencem to vsoto z julijem t. 1. Se» daj pa je glavna kontrola poslala finančnemu ministrstvu pod št. 65 447 z dne 11. julija 1. 1928 predstavko, v kateri se ugotavlja, da se uvodoma navedeno pooblastilo nanaša sa« mo na organizacije, odnosno na. ustanavlja» nje kredit, zadrug in zadrug za grajenje sta» novanj državnih uslužbencev. Finančni mi» nister je prekoračil z omenjeno uredbo po« oblástilo finančnega zakona za 1. 1928/29 s tem, da je državnim uslužbencem naložil nov davek. Po čl. 7. finančnega zakona za leto 1928/29 pa je prepovedan vsak davek ali davčna oblika, ki nima v zakonu ali v prora» čunu svoje zakonite, podlage. Zato je glavna kontrola sklenila, da ne more pristati na to, da izvaja finančni minister to odredbo ter odvzema svojemu osObju po 10 Din mesečno, ker bi t>o bilo protizakonito. Tako poročilo v listih! Kakor smo izve» deli, je tudi društvo sodnikov vložilo svoj protest v tem oziru in isto soglaša z nazi» ranjem glavne kontrole. Izza kulis pa pripo» vedujejo, da je Državni: svet baje že zavrnil pritožbo Glavne kontrole in potrdil posto» pek finančnega' ministra. Jasno je, da gre tu za ogromne vsote, če pomislimo, da bo vsak državni uradnik dal vsega 360 Din in da bodo samo od uči» teljstva dobile te zadruge 6,120 000 Din. Kje šo pa še vse druge stroke državnega urad» ništva? Koliko koristi bo imelo državno uradni« štvo od teh stavbnih zadrug in kako se misli uporabiti ta denar ,za državno uradništvo, to je vprašanje za»se, ki se je še malo,, oziro« ma se ni prav nič ventiliralo ter razjasnilo državnemu uradništvu. 'Zato je tudi malo zaupanja in veliko nejevolje vzbudilo to vprašanje v naših vrstah. Gre pa ¡za drugo, kar hočemo danes ugotoviti ob tej1 priliki. Stališče Činovniškega iSaveza 'i,n Zveze državnih nameščencev ter njunih glasil je ona točka, ki se je hočemo dotakniti. Jasno je, da so proti odtegljajem vse strokovne organizacije, včlanjene v Zvezi in ne more odbor Zveze zavzeti takega sta» liišča. ki tudi ne bi tbilo oportuno. V »Našem glasu«, glasilu Zveze so pa izšle notice in članki, ki skušajo zagovarjati odtegljaje ter utemeljiti njih potrebo. Jasno je, da je to velika opora za ministra samega in za one poslance ter zakulisne inspüratorje teh odtegljajev, ki so jih povzročili. Tudi iz listek. Češkoslovaško šolstvo, (Dalje.) Za slaboumne učence se ustanavljajo po« možne šole in razredi. Za gluhoneme, slepe in telesno slabe so ustanovljeni posebni zavodi, kjer so tudi vedno šole za dotične otroke. Za take otrolke je sedaj sik up no 74 šol z 4351 učenci. Poleg teh sta v mestih 102 pomožna razreda. Ministrstvo prosvete je pripravilo načrt zakona, s katerim se /razmere tega šol« stva upravljajo trajno. V mestih se ustanavljajo materinske šole za otroke predšolske starosti od 3.—6. leta. Takih zavodov je 1584 z 99.134 otroci. Tudi o tej panogi vzgoje je že izdelan načrt za» kona, glasom katerega bi nosile občine glav» ne izdatke za javne materinske šole. Narodne šole, t. j. osnovne in meščanske z izjemo manjšinskih šol, vzdržujejo posa» Činovniškega glasnika je videti, da je to pravzaprav v prvi vrsti iglasilo Saveza nabav» ljalnih zadrug. Iz tega razloga moramo tu ugotoviti, da je subvencioniranje oziroma podpiranje uradniških glasil s strani Nabav» ljalnih zadrug postalo uradništvu kvarno in bo treba to vprašanje razčisitliti, da se ne rodi iz tega še večje zlo. Ni treba posebe govoriti, da je uredba izšla po inicijativi iz krogov, ki so blizu na» bavljalnim zadrugam. Zato moramo tudi ugo« toviiti, da smatramo v tem oziru za kvarno, ker so vodilni funkcijonarji nabavljalnih za« drug istočasno tudi na čelu Činovniškega Sa« veza ter je jasno, da na dve strani služiti v »Izzvan spopad,, dramatičnost, mnenja ločena...?« »Ali je res nekaj gnilega v de» želi Danski?« Taka in slična vprašanja so si tovariši«neudeleženci stavili, ko so prečitali oficijelno poročilo o poteku tečaja. Nekdo mi je celo rekel, da kljub »lepo uspelemu tečaju« ni bilo vse v redu, in da je iz poro* čila dobil tak utis. Drugi zopet niso' »na či« stem«, kako se je razčistilo vprašanje družbo« slovja in vzgojeslovja, pod kakimi »pogoji« so se odstranila vsa nasprotstva itd. Potrebno je, da govorimo odkrito, kar bo v bodoče onemogočilo vsaka nova »na< sproitstva«. Tov. Tratar je na tečaju ugotovil, da sta trčila tudi tu skupaj dva ¡»svetova«, dva ne» pomirljiva »tabora«, ki jih niti današnja sve« tovna situacija ne more doumeti in izmiriti .... Stvar pa nikakor ni bila tako tragična! Kot glavni rezultat tečaja bi označil sta« lišče, ki ga je po daljši diskusiji obeh »ta« borov« zavzel OIO: Ustvarja j.mo potom no« ve vzgoje boljšo družbo, nikakor pa ni naš namen rušiti današnjo družbo, da bi ustvarili novo vzgojo. To sta glavni načeli, okrog ka« terih se je »bil boj«. Samostojno in edino proučevanje socijologije bi (po mnenju neka« terih) res znalo simpatizirati z drugo — res volucijonarno ideologijo. Pedagogika s soci« jologijo pa nam kaže evolucijsko vzgojno pot s proučevanjem psiholoških in socijalnih raz« mer otroka, kar popolnoma odgovarja inten« cijam »nove šole«, ki bodi socijalnovzgojna ustanova. Na tej bazi smo se 3. dan tečaja zedinili in tudi končali »enoletno pravdo« s tem, da se je ukinila vsaka nadaljnja debata v »nad« rejenosti in podrejenosti« pedagogike in so« cijologije. S temi načelnimi sklepi je padla tudi te« za »dveh nepomirljivih svetov«, soglasje je vladalo do — zadnjega dne. Takrat so se namreč pokazala žal še nekatera »ločena mnenja«. Dva tovariša sta namreč nad Pibrovče« vim natopom izrekla svoj »veto«, češ — »to je le metodiška novost, to še ni nikaka de« lovna šola!« Eden se je povspel celo do sta« lišča, da je boljša stara šolasučilnica kot no» votarija, ki gre »mimo socijalnih momentov!« In prišlo je do kontraverz, ki so v masi po» trdile trditev tov. Breganta, ki v svoji knjigi ugotavlja dejstvo, da sta v Slvoeniji 2 formi delavcev za novo šolo: na eni strani struja evolucijonistov, na drugi oni, ki hočejo šolo zrevolucijonirati. Če smo se 3. dan tečaja soglasno posta« vili na evolucijsko stališče in dosegli popoln sporazum, zadnji dan pa se pojavijo gromov« niki, ki rušijo prejšnje sklepe,i napravi to utis, ki izobraževalni akciji več škoduje, nego koristi! Na lanskem tečaju so vsi oni, ki delajo v smeri nove šole, čutili potrebo, da se sesta« jajo in izmenjavajo svoje misli. Potreba po medsebojni opori pri iskanju in ustvarjanju, kjer so izkušnje vsakega posameznika drago« cene za vse, vse to nas je pod vodstvom tov. dr. Žgeča privedlo do spoznanja, da je vza» jemno delo potrebno, saji je številce borcev mezne dežele (province). Te plačujejo ¡z dr» žavno subvencijo učitelje, medtem ko izdatke za stvarne potrebe in šolska poslopja krijejo občine. Samo na Slovaškem izdržuje javne šole država ali pa država podpira javne cer» kvene šole. Privatnih šol (samostanskih in dr.) je v ČSR malo. Srednjih šol so v ČSR dosedaj štiri tipi: 1. klasične gimnazije z latinščino od I. in gr» ščino od V. razreda, 2. realne gimnazije z la» tinščino od I. in s francoščino ali angleščino od V. razreda, 3. reformne realne gimnazije z angleščino ali francoščino od II. z latinščino od V. in z nadaljnim modernim jezikom (an« gleščino, italijanščino ali kakim slovanskim jezikom) od VII. razreda, 4. realke z poučeva« njem tehnične smeri in s francoščino ali an» gleščino od II. razreda. Te šole trajajo osem let, realke imajo 7 razredov, imajo pa biti podaljšane v osemrazredne. Reforma srednjih šol je bila deloma iz» vedena 1. 1927. z novimi učnimi osnovami, ki so ustvarile skupno. štiriletno podlago ¡za klasične in realne gimnazije s tem, da je bil v ¡klasičnih gimnazijah začetek poučevanja gr« takih primerih ne morejo. Dočim so bile na« ¡bafvljalne zadruge o tem vprašanju pred ured« bo vprašane za mnenje, ni nihče zaslišal uradniških organizacij. Nismo napisali teh vrstic iz demagogije. Želimo in prosimo učiteljstvo, da iz tega ne dela vprašanja potrebe skupne organizacije vsega državnega uradništva, kj je nesporno in nam je danes bolj potrebna kakor kdajkoli ter presoja vse hladno in prevdarno. Napi« sali smo to iz razloga, da imamo čiste račune in smo prijatelji. Povemo pa,, da si dohodkov ne bomo pu« stili znižavati, ker so nam še ti več fcot neza» dostni za priprosto življenje! ščine in v realnih gimnazijah začetek pouče» vanja francoščine ali angleščine preložen do V. razreda. Ker imajo tudi realke z reformni» mi realnimi gimnazijami enako štiriletno pod« lago, je akcija izenačenja znatno napredovala, kajti tu stoje proti sebi dve dvojici srednje« šolskih tipov: a) humanitarni (gimnazija in realna gimnazija) in b) realni (realka in re« formna realna gimnazija. Uzakonjena bodeta torej imenovana dva srednješolska tipa, vsak z dvema panogama v štirih višjih razredih. Za deklice se ustanavljajo v velikih me« stih oddeljeno srednje dekliške šole vseh na» vedenih vrst, lahko pa deklice študirajo tudi na deških srednjih šolah ter tvorijo četrtino vseh srednješolskih učencev: v šol. letu 1927« 1928 je obiskovalo 30 dekliških srednjih šol 7671 dijalkinj in deške srednje šole 15.222 dijakinj. Vseh srednjih šol v ČSR je 297 z 102.912 dijaki. Za Učiteljsko izobrazbo so skrbeli šti« dietni učiteljski .zavodi, ki se štejejo med srednje šole ter sprejemajo dijake iz IV. raz« reda srednje šole ali pa po končani meščan« ski šoli. Zavodi so moški, ženski in kuedukač« ni. Nekateri imajo enoletne kurze za abituri« jente srednjih šol, ki hočejo postati učitelji, ali dvoletne oddelke za učiteljice domačih ved (skupno 11) ter kurze za vzgojiteljice materin» skih šol (skupno 8). Vseh 65 učiteljskih za» vodov je skupno štelo 7735 učencev. Študij na njih je končal z izpitom učiteljske zrelosti. Po dveletni efektivni učiteljski službi po» loži učitelj izpit za učiteljslko usposobljenost, ki je potreben za dosego definitivnega mesta. Učitelji meščanskih šol lahko postanejo učitelji osnovnih šol tedaj, ako po šolski službi, trajajoči najmanje 30 mesecev, polo« žijo poseben izpit iz enega sledečih treh strok: gramatično«historične, matematične, prirodo» znanstvene ali tehnične. Učiteljstvo stremi že od začetka obstoja republike za visokošolsko izobrazbo ter je ob lastni pomoči ustanovilo v Pragi in Brnu šole visokega pedagoškega študija, kjer predavajo univerzitetni profesori ob sobotah in nedeljah, tako da so šole pristopne tudi podeželskim učiteljem. (Konec prihodnjič.) Da se prav razumemo! (Pripombe k poteku II. izobraževalnega tečaja.) skromnp in je dobro, če drug drugemu vli« vamo novega poguma v plašna srca ... In letos? Ali je res potrebno, da se iden« tificira reforma šole s revolucijonarnimi ideo« logi jami? Tov. Pibrovec je s svojim nastopom — kolikor je pač bilo v danih izrednih razmerah mogoče — pokazal, da je pretrgal z vsako šablono in s tradicijskimi metodami. Videli smo, da izrablja aktivnost dece za svobodno ustvarjanje in se je tako popolnoma osvobo« dil duha stare šole učilnice. Dečki se vzgajajo potom »razredne zajednice« v samostojne ijudi, kar je pokazala prostodušna debata otrok. Ali ni to preokret v smer socijalne vzgoje? Ali mora vsak reformator res biti — revolucijonar? Ali »metodične novosti« sploh za pokret delovne šole ne morejo priti v poštev? Prepričan sem, da ta letošnja »Ločena mnenja« v akciji nove šole ne bodo imela dalekosežnih posledic. Delo bo sicer težje in nasprotnikov na stotine več. Kljub temu ho« čemo s smotrenim, tihim delom (ne samo z besedami in frazami!) gibanje, nove šole ši» riti, kakor se širi že leta in leta drugod. Po« lena nam padajo od vseh .strani in je žalost» no, da jih mečejo še lastni tovariši! — Incident zadnjega dne nam jasno kaže, kam bo morala letos kreniti izobraževali» akcija, ki hoče resnično zavzeti vse »pošto» janke dela« in jih držati v boju do zmage! Ob III. izobraževalnem tečaju ,nas bo pa ve» selilo, če se da tov. Ž. in Š. prilika pokazati svoja pota ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih! Brezdvomno bo tedaj najprimer» nejši forum, da se tudi to »nesoglasje« raz» čisti. E. V. Splošne vesti. — S POLNO PARO PROTI UČb TELJSTVU. V rubriki »Kronika« prinas šamo dobesedni ponatisk člankov, iz kai terih je razvidno, kako sta se oba ljub* Ijanska dnevnika silovito zagnala v učU teljstvo. Eden pavšalno psu je, drugi hoče izigrati našo stanovsko organizacijo v bojih dnevne politike. Izigravanje je pre? jasno na eni kot na drugi strani. Vsikdar smo in bomo branili svoje stanovske tovariše, nikdar pa nismo in ne bomo zas govarjali grehov posameznih, ako so ugo-tovljeni in dokazani. Grehi posameznikov pa ne opravičujejo blatenja vsega stanu. Odgovor na vse klevete pa prepuščamo okrajnim učitelj: s k i m društvom, ki jih poziva* m o in opozarjamo na oba član* ka, da se bo čul tako o d g o v o r vsega učiteljstva na brezstidf no gonjo. — Kongres vseslovanskega učiteljstva. Meseca julija se je sestal v Brnu upravni od« bor vseslovanskega učiteljstva, v katerem so« delujejo predstavniki češkega, poljskega in jugoslovanskega učiteljstva. Na tem sestan» ku je bil določen poseben odsek za pravila, je najfinejša šolska kreda, ki daleko prekaSa vse imporiirane tovrstne izdelke. „J U G O K R E D A" si je na mah osvojila trg v celi državi in to vsled prvovrstne kvalitete in nizkih cen. Uporabljajte le „JUGOKREDO", ki se naroča v vsaki množini pri centralni pisarni „JUGOKREDE" Ljubljana, Kongresni trg 3/1. ki naj bi bila sestavljena do februarja 1929. V tem odseku sta po dva zastopnika vsakega udruženja. — Kongres vseslovanskega uči» teljskega udruženja se bo vršil meseca julija 1929 v Poznanju (Poljska). — Izvršni odbor UJU opozarja društva na ta kongres z željo, da bi se ga udeležilo kolikor mogoče veliko število, jugoslovanskega učiteljstva. — Da bo pa to izvedljivo, naj se pri društvih že sedaj začne zbirati poseben fond, ki bo omogočal delegatom društva udeležbo na tem kon« gresu. — Vloga Izvr. odbora UJU na prosvetno ministrstvo. Izvršni odbor UJU je poslal prosvetnemu ministru posebno obširno vlogo glede absolventov višje pedagoške gole. V tej vlogi povdarja Izvr. odbor, da se je zvedelo, da namerava prosvetno ministrstvo nastaviti absolvente višje pedagoške šole na osnovnih šolah kot upravitelje — zaenkrat na vadni» cah — a pozneje tudj na drugih osnovnih šo« lah v Beogradu — nadalje ikot referente pro* svetmega ministrstva itd. — Izvršni odbor naproša ig. ministra, da bi se taka imenova« nja ne izvršila, ker bi bilo s tem onemogo» čeno napredovanje in bi to povzročalo ve» liko razburjenje med učiteljstvom. — S tem, da bi osnovnošolski učitelj ne mogel postati referent v prosvetnem ministrstvu, šolski nadzornik ali šol. upravitelj na vadnici, bi bile zapostavljene številne vrste odličnih prosvetnih delavcev, češ, da ne razumejo šole in njenih potreb. Če pa prosv. ministr» stvo uvideva, da učitelj ne dobiva zadostne izobrazbe na učiteljšiču, naj se mu dovoli in omogoči vstop na univerzo. — Učitelj naj: tudi pri nas, po vzgledu kulturnih držav, na« preduje in naj. ne ostaja vse življenje v šoli, kot prostak, ki ne bi prišel vse svoje življe« nje do odločilne besede. — V tem smislu je bila poslana vloga na prosv. ministrstvo dne 10. sept. 1928. — Seja ožjega sosveta pov. UJU Ljub» 1jana se vrši v soboto 22. in 23. ¡t. m. vjMur« ski Soboti, kjer je istočasno tudi sestanek s predstavniki iz Prekmurja ter razprava spe« cijielno o vprašanju šolstva in učiteljstva v Prekmurju. — Kontraktualnim učiteljem. Na celjski skupščini je neki delegat prosil intervencije radi štetja službenih let onemu učiteljstvu, ki je službovalo tudi še po 1. 1922. v Italiji ter je bilo šele pozneje sprejeto v našo dr» žavo. Poverjeništvo je dobilo 4. t. m. zagoto» vilo g. prosvetnega ministra, da ne bodo služ» bena leta nikomur in v nikakem slučaju pro» padla ter da so le formalnosti radi dosega državljanstva vzrok, če to vprašanje ni že do» slej povsem rešeno.. — Čehoslovaški učitelji v Ljubljani. Go« spod Josip Zeman,, inšpektor ministrstva prosvete v Čehoslovaški in šef oddelka za nenormalno deco, pride v Ljubljano z g. dr. Herfortom, univerzitetnim profesorjem in g. Bartošem, upraviteljem Jedličkovih zavodov. Z njimi pridejo upravitelji 'in učitelji raznih zavodov za slepo, gluhonemo in slabonadar« jeno deoo iz Čehoslovaške. V Ljubljano pri« dejo 29. septembra ob 16'44. Tu ostanejo 30. septembra in 1. Oktobra. Ogledajo si Ljub» ljano, Bled in zavod za slepie v Kočevju. To» variši, tovarišice! Sprejmimo jih res tova« riško! — Ameriška učiteljica slovenske šole g. Simčičeva se je mudila letošnje počitnice v Sloveniji ter 'proučevala tukajšnje šolstvo. Želela je imeti upogled v ves razvoj zadnjih let ter napredek šolstva. Žal,: smo na tej stops nji ravno sedaj v dobi, ko začenjamo z osno« vo za moderno šolstvo v naši državi. Nismo ji mogli priti povsod s pozitivnimi rezultati na« sproti kakor bi to radi. Vseeno je videla, da je šolska literatura pri nas že močno napre« dov.ala, tako da se pozna, da vstajamo s sve» žimi in mladimi programi. Posebno so jo za* nimaLa glasbena dela — šolske pesmarice, iz katerih naj bi se učila tudi ameriška mladi« na prepevati slovenske pesmice. Prav ljubka zbirka z. zvočnimi uglasbitvami so Pregljevi »Nageljčki«, katere je vzela s seboj. To je naša najmlajša zbirka pesmic, katera se je razširila po vseh tukajšnjih šolah ter se jako hitro uveljavila in tudi razprodala prva na« klada. Kakor "poroča g. Pregelj doda višji in srednji stopnji še nižjo stopnjo (1. in 2. šol. leta), kar obsega skupaj 103 pesmice in kmalu izidejo skupno. Tudi Pavčičeva dela — petje s spremljevanjem klavirja si je izbrala, saj je Pavčič izredno dober v svojih delih in mla« din,a ljubi njegove uglasbitve. Omenjena dela se 'bodo pela v šoli, pa 'tudi v društvenih d'vo* ranah, kjer prirejajo igre in slično vse leto. V Chicagu se j;e posebno dobro obnesla igrica »Povodni mož«, v Clevelandu pa letos igrana »Kralj Matjaž«. Tudi več mladinskih igric je vzela s seboj, deloma natisnjenih, deloma v rokopisih. Predno se je poslovila od L j ubija« ne, kjer je posnela 36 poslopij,, spomenikov in drugih znamenitosti, katere fotografije bo* do razvili v Clevelandu, da jih bo vsako leto kazala v Ameriki rojeni mladini, fcako lepa je Ljubljana. Odpeljala se je tudi na naše naj* lepše letovišče na Bled in se šele te dni ukr« cala na francoski parnik, ki jo pelje preko Oceana nazaj v Ameriko. Vsako leto so go* stejši stiki. Leta 1930 nas namerava obiskati v Ameriki rojena slovenska mladina ter près potovati vso Jugoslavijo. Precejšnje število jih bo v starosti od 15 do 25 let, da se bodo prepričali na lastne oči^ kako lepi so kraji, katere poseča mnogo, mnogo tujcev, kar nam izpričujejo statistični izk'azi zdravilišč in les tovišč — samo pomislimo na Jadran in Bled! — ter videla, da stopamo vzporedno z dru* gimi večjimi narodi in naj tudi oni ne poza« bijo slovenske govorice, dasi žive v morju tujine. — Albin Čebular. — Javnopravno vprašanje. Ravnateljstva in upraviteljstva šol dobivajo od sodišč vpra« šalne pole o mladostnikih, ki so na kakršen že koli način prišli z zakonom v navzkrižje. V teh polah je vse polno vprašanj, na katera naj upravitelji šol odgovarjajo. Za boljše umevanje javnega vprašanja navedemo nekaj vprašanj, ki se glase: »Žive starši v dobrih ali slabih razmerah? Vzgajajo svoje otroke dobro ali slabo? Ali jih morda navajajo h kaznivim dejanjem?« Dalje: »So (bili) nje« govi starši, bratje in sestre ali drugi bližnji sorodniki na duhu bolni (epileptični, histe« rični) ali pijančevanju vdani?« V zavesti, da bomo pomagali sodiščem do čim lažje in pra* vičnejše presoje mladostnikov in pa pametne obsodbe ali oprostitve, smo si prizadevali po« dajati sodiščem točna in resnična poročila, četudi so starše ali pa njih sorodnike obre« menjevala. Bili smo prepričani, da to„ kar uradno .poročamo, ostane zaupno, uporabljiv vo samo iza sodnika. Poseben slučaj v Prek« murju pa nas je prepričal, da temu ni tako. Upravitelj, ki je po svoji vesti in informa* cijah poročal, je na naše veliko začudenje prišel sam pred sodnika in ga je tako poro» čanje drago stalo! V bodoče si bo pač pre* mislil še kdaj kaj poročati na taka vpraša* nja. Tudi nam drugim ne kaže nič drugega, kakor odgovarjati le na vprašanja, ki zade« vajo le učenčev napredek v šoli, s čimer pa bo sodnikom bore malo pomagano. Pri ¡tem pa je še drugo vprašanje, t. j. ali sploh sme mo še zabeleževati družinske razmere v ma« tičnih listih, ker so tudi v njih približno ena* ka vprašanja. Na to naj nam da pojasnila šolska oblast, ker je to za nas s pravnega in vzgojnega stališča nujno in neobhodno po» trebnio. Prav radovedni smo pri tem, ¡ali so tudi drugi uradi v nevarnosti, da pridejo pred sodnika, če na poziv sodišča kaj neugodnega poročajo o tem ali onem? Menda ne bodo samo za nas izjeme?! — Posebno sodne gg. pravnike opozarjamo na ta slučaj, v prvi vr« sti one pri mladinskih zadevah. 1 — Značilno. Šolski skrbnik v Trstu je ¡obiskal Tolmin ter je imel nagovor na zbra« Ino učiteljstvo. Njegove besede so bile polne ¡obetan j ,in tolažbe in slovensko učiteljstvo se je vračalo domov s skrito nado, da bo v prihodnjie prenehalo zlo premeščanj v tuje de« šele. Proti koncu šolskega leta pa je razpo« slal isti šolski skrbnik didaktičnim ravnaš ¡teljem okrožnico, v kateri jih poziva, naj ja« ¡vijo nevarno učiteljstvo, da bo predlagano (potem v premestitev. — Značilno je bilo pri posetu Tolmina tudi to, da ni omenil niti z besedico slovenskega učiteljstva ter se ni ¡spomnil nanj niti v dobrem niti v slabem, ka» Ikor da bii g,a ne bilo. — — Pedagoška centrala v Mariboru je sprejela iz inozemstva nekaj novih pedag. knjig po znižani ceni. Ker pa so to večinoma duplikati, jih centrala lahko odstopi kaki okrajni knjižnici ali pa posameznim tovariš šem. Na razpolago so s 40% popustom sle* deča dela: 1. Pädagogische Versuchsarbeit in Österreich M 2'50; 2. Bundeserziehungsan« stalten M 1050; 3. Entwicklung des Wiener Schulwesens M 4"50; 5. Frohes Schaffen 1927 (razredno čtivo) M 7'50. Od omenjene knji« gotrške cene se po valuti odračuna popust, prišteje se le malenkost za carino in pošt* nino. Kdor se za knjige zanima, se naj zglasi čimprej: »Pedag. centrala —• dr. 2geč — Ma* ribor. Drž. žen. učiteljišče«. — Otvoritev nove šole. V Brezju pri Do« brovi bo otvorjeno novo šolsko poslopje dpe 30. septembra t. 1. Pričetek slavnosti ob H10. uri takoj po prihodu vlaka. — Vabljeni so vsi tovariši(ce), posebno oni, ki so službovali v tem kraju, da se slavnosti udeleže v čim večjem številu. — Kdor želi kosilo, naj to javi najkasneje do 27. t. m.: Šolskemu upra« viteljstvu v Brezjih, p. Dobrova pri Ljubljani, — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustrirane« ga gradiva, Iki služi tako učitelju za obravna« vo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno Obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrike v človeški omiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književ» nosti, začetkom šolskega leta iprav toplo pri« poročamo. Po ceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi mini« strstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Uči« teljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. TISK 7.-21. OKTOBRA — Tolminci in potujčevalna politika. Marsikdo je že obupaval .nad slovenskim Tolminom. Brž po vojni so se naselili v njem Lahi in se sčasom množili potom novega pri« seljevanja, tako da je njih število danes ne« sorazmerno veliko. Po drugih naših trgih nč' srečamo zlepa toliko laških trgovcev in go« stilničarjev kakor v Tolminu. Res, da jih pre« življa vojaštvo in ne slovensko prebivalstvo, a tudi domačini bi imeli pravico do Zaslužka. Tolmin je zadobil kmalu 'po zasedbi lice one dobe, ko je gospodovala nad deželico laška fevdalna gosposka. Uradniki, delavci in Obrt« niki so preplavili kraj v obilnem številu in v prvih povojnih letih je zadobil opazovalec vtis, kakor da se je slovenski živel j umaknil daleč v ozadje. Pozneje je naval tujcev po« nehal, ali priseljenci so se vgnezdili in Tol« min nudi obiskovalcu še vedno tuj odraz. Italijanske oblasti so čuvale s posebno po« zornostjo nad Tolminom. Ukinile so pred časom društveno gibanje med Slovenci in ni« so dopustile, da bi se razmahni! naš iživelj v katerikoli obliki. Domače prebivalstvo ni po« kazalo dovolj odpora. Ponižno se je umak» nilo gospodstva željnemu itujcu in se je za« prlo v svoje domove. In že je šel glas: Tol« min je. padel; slovenstvo Tolmincev jie bilo «grajeno na pesek; kruh jih je premamil. — Letos pa je priredila tolminska šola otroško veselico s samo italijanskim vzporedom in domačini so odgovorili. Razen par radoved« ¡nih ženščet so izostali vsi Slovenci in se je iniso udeležili. Nam je to v tolažbo in ponos; Šolski nadzornik Spazzapan pa je prejel po* 8te.no lepcijo. Oni mož, ki se je navduševal za slovenskega Cankarja in ga hotel celo pre« ivajati v italjanščino; oni mož. ki je vodil ¡igro »Kralja na Betajnovi« med gojenci slo« ¡venskega učiteljišča, črta sedajo slovenske točke z vzporeda šolske veselice. Seveda, časi Ise izpreminjajo in če so se prirejale poprej mladinske predstave za ljudstvo, posebno za ¡starše, se prirejajo sedaj zato,i da si šolski ¡oblastniki utrde svoje stole. — i — Poročila sta se tov. Zega Josko, učit. v Guštanju in tov. Eliza Kertova, učit. na Tolstem vrhu 'pri Guštanju. Oba sta begun« ca, on iz Trsta, ona iz Koroške. Tov. Zega ;je pravkar z odliko absolviral gimnastički kurz v Beogradu, tov. Kertova je pa že 8 let 'bilagajničarka (t. j. od dneva ustanovitve društva). Bilo sretno! — Umrla je v Št Pavlu pri Preboldu gospa Marija Pečar, soproga tamkajšnjega upokojenega šol. upravitelja S. Pečarja v 55. letu svoje dobe. Živela sta 31 let v ne« skaljeni zakonski harmoniji ter odgojila dva sina, od katerih je eden sodnik, drugi elektro» tehnik. Pokoj niča je delovala 28 let kot uči« teljica ročnih del najprej na šoli v Št. Lov« rencu v Slovenskih goricah, pozneje pa v Št. Pavlu in v Orlej vasi ter še le tekočega leta stopila v pokoj. Njen pogreb dne 30. avg. t. 1. je svedočil, kako so Šentpavelčani čislali svojo rojakinjo. Tudi učiteljstvo se je ude« ležilo istega v dokaj obilnem številu. Domači pevski zbor ji je zapel v slovo turobni žalo« stinki pod vodstvom g. učitelja Povha. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od njie upo« kojeni šol. upravitelj I. Zotter. Označil je njeno brezprimerno delavnost in požrtvoval« nost za blagor svoje rodbine in učeče set žen« ske mladine, kakor tudi nj;eno skromnost. Ganljivo je bilo gledati tov. Pečarja, ki je svojo soprogo spremljal na zadnji poiti na bergljah, ker se je nedavno ponesrečil v pla« ninah pri Kranjski gori ter si zlomil nogo. — Blagopokojnica naj počiva v miru! — Himen. Poročila se je 17. IX. gdč. Justa Dokler, učiteljica v Sevnici, z g. dr. Ci« rilom Porekarjem, zdravnikom v Ljutomeru. Najboljše čestitke! — Ono tovarišico iz tečaja, ki si je od mene izposodila Bregantov »Element, raz« red« (last »Učit. tiskarne«!), obveščam, da knjigarna »Učit. tiskarne« do danes knjige ni dobila vrnjene! »Rok za ogled« je že davno potekel, zato prosim, da pošljete znesek 36 Din g. A. Novaku, Ljubljana, II. deška mešč. šola. — Vrane. — Uprava »Zvončka« prosi cenj. tovari« še(ice). da takoj prično z agitacijo na naročbo »Zvončka«, ki izide (1. štev.) v drugi polo» vici septembra. Vsak naročnik naj plača naj« manj četrtletno naročnino v znesku Din 7'50 vnaprej. Uprava. — Uprava »Popotnika« opozarja vsa šol« ska upraviteljstva in kraj. šol. odbore obeh oblasti, da je naročba na list obvezna in pro» simo, da čimprej obnovite naročnino na ju« bilejni 50«letnik. Ona upraviteljstva in kraj. šol. odbori pa, ki še niso naročniki lista, naj store to takoj, da lahko določi uprava na« klado lista in da ne bodo nastale take nepri« like kakor prošlo šolsko leto. Letnik stane Din 50. Uprava. — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. 2IKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. NOVA »ZAČETNICA ZA ČITANJE«. Iz Učiteljske tiskarne smo prejeli na» stop no obvestilo: Ker je Widrova »(Prva čitanka« že skoro pošla, bi 'bila potrebna nje nova izdaja. To se bo zgodilo, vrhutega pa se je Učiteljski tiskarni posrečilo, da je dobila rokopis nove, na modernih pedagoških in didaktiških nače= lih zasnovane »Začetnice za čitanje«, ki jo je po lastnem preizkušanju in študiju najnovej* ših takih tujih čitank sestavil Pavel Flere. —• »Začetnica« je osnovana na življenskih otro« ških dogodkih, ki tvorijo vsebinsko enoto za vso knjigo; njen metodiški princip pa je: spo« znavanje črk na podlagi antikve, ki se z njo Pismenke (velike in male) posnemajo. Prepri« čani smo, da slovensko učiteljstvo pozdravi to knjigo, ki ji bo založništvo dalo primerno obliko s potrebnimi ilustracijami. Ker pa je taka »Začetnica« za slovensko šolstvo novi« na, izda Učiteljska tiskarna k njej tudi krat« ■ko navodilo o uporabi. Rokopis »Začetnice« je že predložen Glavnemu prosvetnemu svetu v oceno za odobrenje, tako da nova »Začetnica« izide že za prihodnje šolsko leto 1929»30. Plpfptlitip lastni izdelki vedno v veliki izbiri, r leiC-IUUt: Najmodernejši vzorci. Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic. FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Osebne zadeve. —i IMENOVAN je, kakor poroča »Slovenec«, za okrajnega šolskega nad* zornika za okraj Šmarje pri Jelšah g. Čer; nigoj, šolski upravitelj v Stoprcah. Dose* danji nadzornik g. Šumer je imenovan za šolskega upravitelja v Šmarju pri Jelšah. — Enako, kakor v 42 .štev. Učit. Tov. po* vdarjamo tudi sedaj načelno stališče or* ganizacije za vse slučaje odstavljenja nad* zornikov in upravnih oseb, da jim je prej dokazati in ugotoviti službene pregreške, ker sicer imajo izpremembe vse druge vU dike, kakor stvarne. Vsako izrabljanje politične konjunkture se bo maščevalo nad učiteljstvom samim, če ne bo našlo v njem samem odpora. —i Upokojena sta učiteljica v Mariboru Avgusta FeigeUPodgornik in učiteljica v Št. Jurju Franja Kump»Labernik. —i Za »reškega šolskega nadzornika v ljubljanski okolici je imenovan, kakor poro« čajo listi, Janko Grad, šolski upravitelj v Mostah, ker je dosedanji sreski šolski nad« zornik Fran Skulj upokojen. —i V stalno državno službo so sprejeti sledeči dosedanji kontraktualni učitelji, ozi« roma učiteljice: Anton Maslu na Turjaku, Pelagija Bekar«Kantjut v Rovtah, Vekoslav Benko v Laškem, Ivan Mercina v Starem trgu, Anton Berce na Viču, Silvester Cerut v Zalogu, Leopoldina Kos v Šmartnem pod Šmarno goro, Jakob Roječ v Škof j i Loki. — Elo Čampa, učiteljico v Zamešku, je ministr« stvo prosvete prestavilo z Zidani most. Damam z dežel« je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del priporoča H. Podkrejsek frizer za dame jo gospode, MIlana Sv. Paira caita 13. U< RAD/ON' pere sam in beli kot solnce! P9' Kronika. CVETKE POLITIČNIH DNEVNIKOV PROTI UČITELJSKEMU STANU. »Slovenec« z dne 14. sept. 1928 št. 210 piše: »Kaj pa šikane v krajevnih šolskih od« borih? Nove uredbe o oblastnih in krajevnih šol« skih odborih nismo delali mi. če» hi jo bili delali mi, bi bila boljlša. Toda po tej uredbi morajo krajevni šolski odbori pravilno go« spodariti s šolskim denarjem. S krajevnimi šolskimi odbori se tam ne da delati:, kjer »na» predni« učitelj ovira delovanje, n. pr. da na« roča vse drugo, samo tistega ne, kar je skle« njeno na seji, dasi uredba točno pove, kako je s to stvarjo, da ne piše sklepov točno, da zmerja člane s kmetavzi in tepci. Če se tak učitelj pokliče na odgovor, je seveda po »Jutru« šikana, če pa se pokliče na odgovor nadzornik, ki daje takemu peda« gogu potuho, je po »Jutru« partizanstvo. Naj nas »Jutro« ne izziiva, ker bomo za« čeli prinašati tudi disciplinarne cvetke teh naprednih žerj.avovskih orjunaških .pedago« gov in bomo prinesli o tatovih v učiteljskem stanu, ki so jih napredni: nadzorniki krili in jim celo predlagali boljša mesta »iz rodbin« skih o'zirov«, da, jih oelo poslali v višje šole, da niso 'bili več v kraju, ker se je učiteljstvo zgražalo. Prinesli bi lahko, če se že gremo radi partizanstva, kako je eden naprednih nadzor« nikov pijančeval, kako zalezoval učiteljice, kako je drugi »napredni« nadzornik »napred« ne« učitelje prešuštnike in nemoralneže kril, dokler ni speaialna preiskava vse to odkrila. Vse to bi lahko prinesli in bi v teh pi« kanterijah prav lahko tekmovali z »Jutrom« v njegovih pikanterijah. Toda preganjanje teh šolskih »mučeni« kov«, k.i so menda le vse to delali iz »napred« nosti«, je 'gotovo šikana! »Jutru« povemo, da bomo te šikane vr« šilii še naprej, in sicer toliko časa, da bomo vso to gnilobo iztrebili. Pijanci, tatovi, pre« šuštniki, pretepači ne bodo vzgajali naše mla» dine. in če se »Jutro« stokrat postavi na gla» vo in če še tako kriči, da je to naziranjte par» tizanstvo! Kaj je z oblastnim šolskim odborom? V oblastnem šolskem odboru ima slovenska ob« lastna samouprava večino. Ta oblastna samo» uprava ne mara z,a ljudi iz »Jutrove« dežele, ker jih pozna iz prejšnjih višjih šolskih sve« tov in posebno 'izza PP., izza časov, ki si jih slovensko učiteljstvo, razen ožje »Jutrove« klike, ne želi več nazaj. Zato je v tem odboru partizanstvo. »Jutro« ne vidi, da je oblastni odbor nakazal že ogromne podpore za šolska poslopja v Sloveniji in da bo v 1. 1928. več dal za šolstvo, nego je dobila cela Slovenija ves čas »jutrovskiih« vlad. Kakor tudi »Jutro« ne ve mič, kam je izginila 1. 1924. od dr. Ko« rošca Sloveniji nakazana polmilijonska pod« pora v dinarjih za slovenske šolske zgradbe. Izginila je pod PP., dasi je prosvetni oddelek že preje obvestilo o podrobnih nakazilih. »Jutro« nič ne ve, kam je pod PP izginilo okoli 40.000 Din, k'i so bili namenjeni za gim« naziijo v Murski Soboti iz demobilizacijskega fonda, a niso tja nikoli prispeli, »Jutro« nič ne ve, kam je izginilo pod PP oboli 40000 Din, namenjenih za analfabetske tečaje na obmejnih šolah, ki tja niso prispeli. Dobro bi bilo o teh stvareh vprašati tedanje mogoč* njake in morda bi ti vedeli kaj povedati o piartizanstvu. ; Ali naj pogrejiemo še tisto divje preme« tavanje učiteljstva iza časa dr. Pestotnika? Mož s kopo za šolo godnih otrok je bil vržen brez disciplinarne razprave iz stanovanja z osemrednice na enorazrednico, iz mesta v hribe, drugi se je maral potikati po celi Slo» veniji, učiteljica Orlica je morala iz kraja. Verujte, če se Vam pové, da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin milo ker je bila Orlica itd. itd., Saj imamo še se* znam teh žrtev, saj imamo še seznam držav« mih uradnikov, ki so morali menjati mesta ■itd.« »Jutro« a dne 15. IX. 1928 št. 217 piše: »Kar velja za »objektivnost« klerikalnih vlastodržcev napram Občinam,, velja še v mnogo večji meri v pogledu učiiteljstva. Tre« ba samo pogledati glasilo UJU, strokovne in stanovske organizacije, ki se skrbno čuva za« meriti se klerikalcem, da se vidi, kako je SLS na vladi zagrešila brezbroj nasilstev in pri« str.anosti, kako je danes le 'tisti učitelj nekaj Vreden, k'i je klerikalec. Tako daleč se je spo« zabil škofov organ, da psuje napredne učite« I je s »pijanci, (tatovi, prešuštraiki in pretepa» ¡či«! Klerikalno glasilo ima pogum za tako infamijo, ker se zanaša, da si UJU ne bo upalo nastopiti v obrambo svojih oklevetanih Članov in ker smatra, da ima režim dovolj ■močno pest zatreti vsak odpor. Danes se po« lagoma vračajo za učitelje časi sramotnega predvojnega režima SLS « POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. ' K II. IZOBRAŽEVALNEMU TEČAJU. {Otvoritveni nagovor poverjeništva UJU, ki ga je podal na tečaju strok, tajnik tov. Jos. Kobal.) Tovarišice, tovariši! Na poziv poverjeništva ste se danes zbrali /tukaj kot delegatke in delegati okraj« nih učiteljskih društev,, da podaste svoja po« ločila in navedete svoja izkustva, ki ste jih doživeli v minulem letu po zaključku I. iz« obraževialnega tečaja. Ta vaša izkustva naj pokažejo jasno sliko, ali je akcija poverje» ništva o učiteljski samoizobrazbi na pravem potu ali je zgrešena. Zato vas prosim, da ,red« no in točno posečate tečaj in se udeležujete debate. Vsakomur je popolnoma zajamčena svoboda besede. Vsa debata bodi strogo stvarna, ves postopek naj se vrši strogo par« lamentarno! Lepa Vaša udeležba priča, da se sloven« sko učiteljstvo zaveda pomena teh tečajev, ki so postali stalna naša institucija. So to vidni mejniki na naši poti navzgor. Bodi, da je ta pot križeva in ne vselej ravna, navzgor gre, in to je glavno. Zato nas ovire ne strašijo in ne odvrnejo od cilja. Mogoče so ti tečaji najvidnejši izraz du= hovnega pokreta med slovenskim učitelj« stvom, ki ga nihče več ne more utajiti in ki objema vedno širše stanovske kroge. Že priznava tudi slovenska javnost pre« okr,et v naših vrstah in mora, hočeš, nočeš, priznati naše resno stremljenje in delo. Nič več ni onega prezira kot včasih, pač pa tu in tam zavist. Razne prireditve za izobrazbo učiteljstva so se sporadieno vršile tudi že prej, a nekaj vendarle jasno loči naše izobraževalne tečaje od njih. Vse delo v naših tečajih je v naj« tesnejši vzročni zvezi z našim stremljenjem in hotenjem in našimti nalogami v javnosti. Z njim zasledujemo popolnoma določene na» mene. Tu ni nič slučajnostnega. To niso zu« nanje manifestacije s cenimi gesli, ampak je to na eni strani kritična revizija dbsedamjega dela, ki se ne pomišlja grajati, kar je graje vrednega, na drugi strani pa resna priprava za delo v dosega prihodnje etape na potu k stavljenemu cilju. Nismo nifcaki utopisti, am» pak trezni, realni delavci. Stroga samokritika, ki jo izvajamo, je združljiva z neomajnim našim optimizmom, ki ga črpamo iz globoke vere v naše zvanje. Prenehali smo kaditi dru» gim, a tudi nočemo slepiti sebe s cenimi be» sedami o nekem frazerskem kulturnem pijo» nirstvu. Kulturnega poslanstva ni brez najres» nejšega in neprestanega samoizpopolnjeva* nja. Kdor počiva, r javi V tem je razlika med mladino in starino. Ne odločujejo leta, am» pak duh. So tovariši, ki si delajo velike skrbi, da bi ne zapustili izhojenih stez tradicij, ki ni» kakor niso vse častne za naš stan, ki bi radi v stari patrijarhaličnosti živeli dalje, pa naj se vse okrog nas izpreminja. V tem baš se loči napredni učitelj od reakcijonarnega, da ima pogum pogledati resnici v obraz, pa naj prihaja od koderkoli, če je tudi trpka, da imajo pogum prelomiti s starimi ljubimi na« zori, če vidijo, da so neskladni s časom. Pa še nekaj! Ni slučajno, da so vsi pre« davatelji iz naših vrst. Tudi ¡to je na zunaj viden znak notranje, duhovne naše emanci« pacije, izraz naše volje, da si sami stavimo cilje svojemu stremljenju in delu. Nismo tesni. Radi sprejemamo od drugod, a kjer imamo to, kar iščemo na viru, ni treba, da Pošljite takoj hodimo drugam na posodo. In vedno več jih je med nami, ki se z lastno neumorno samo« izobrazbo povzpenjali nad duhovni nivio po« vprečnega našega inteligenta, ki nam lahko nekaj podajo iz lastnega duhovnega dožis vetja. Lepa je ta zavest in nam odpira raz« veseljive poglede v bodočnost. Kljub vsem oviram — mi korakamo in korakamo po pra» vi poti. V podrobno utemeljevanje potrebe o nadaljni izobrazbi učiteljstva se ne bom spuščal. Vsi ste čitali v zadnji številki na« šega stanovskega glasila: lep uvodnik, naslov« ljen drugemu izobraževalnemu tečaju. Opo« zarjam vas pa tudi na članek »Pedagogika? — Socijologija?« kjer stoji: »Socijologijo kot prvo in temeljno vedo v učiteljski samoizo« brazbi odklanjamo. Tovariši naj jo študirajo po svojih osebnih potrebah.« Nujno in neob« hodno potrebno je, da reši tečaj to vpraša« nje, ki se pojavlja med učiteljstvom v vedno ostrejših obrisih ter da točne smernice za bodoče naše delovanje. V prid učiteljskemu stanu, narodu našemu in državi. S tem otvar» jam II. izobraževalni tečaj in vas v imenu po» verjeništvia kar najiskreneje pozdravljam. Istočasno opravičujem tovariša poverjenika, ki se nahaja na studijskem dopustu v Sv. Martinu pri Gradcu. Risalno orodje kopite najboljše in ceno pri Fr.PJajec.optik Ljubljana, Stari trg 9. Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanj« ročnih in «trojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vaeh potrebščin za vezenje. — Ferijalni Savez učiteljstva. USTANOVITEV SAMOSTOJNEGA UČI« TELJSKEGA FERIJALNEGA SAVEZA. L. 1926. smo si idealni ferijalei začrtali, kako bomo ustanovili samostojno Fer. Udr. Jug. Učit. (FUJU) in po štirih letih skupnega sodelovanja z FS izstopili iz FS. Ob priliki kongresa UJU 1. 1926. v Beogradu je bil na izrecno željo U. o. FS sklican sestanek za» stopnikov takrat osniv,ajočega se FUJU in zastopniki U. o. FS., pri katerem je takratni predsednik pripravljalnega odbora FUJU, tov. Mrovlje predložil upravičene zahteve jugosl. fer. učiteljstva glede organizacije in kolonije, katere je takratni U. o. FS tudi spre» jel. Tako smo takrat opustili namero, da ustanovimo FUJU in da ne izstopimo iz FS. Na letošnjem kongresu FS v Zemunu je gl. učit. pov. in polnomočni delegat jugosl. fer. učit. itov. Mrovlje zahteval, da se, že spre» jete zahteve 1. 1926. v Beogradu vnesejo v pravila. Kongres FS tega ni sprejel v pravila, zato je delegat tov. Mrovlje zapustil kongres, upoštevajoč resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta na IX. ferijalnem zborovanju 2. avg. na Bolu v Dalmaciji. S tem je bil podan de» finitiven izstop iz FS in ustanovitev Učit. FS. O Božiču se bo vršil ustanovni občni zbor Učit. FS {ali kakor se bo že imenoval), na katerem bodo sprejeta pravila, nakar se bo pričelo z glavnim delom, ustanavljanjem učiteljskih fer. kolonij na našem Jadranu in drugih važnih točkah naše domovine in z organizovanjem poučnih ekskurzij po naši' državi in v prvi vrsti slovanskih državah. Ob času, ko ustanavljamo to važno ferijalno ar« ganizacijo, pričakujemo vsestranske pomoči pri vseh merodajnih faktorjih, a moralno po« moč pri vseh učiteljih(icah), ki so v teku 6 let kot člani FS potovali po naši državi Jn ČSR in letovali v zadnjih 2 letih v koloniji na Bolu z največjimi ugodnostmi, da bo po uspešnem delu sledil pozitivni uspeh! Točen čas in kraj ustanovnega občnega zbora bo j.avljen v vseh učiteljskih listih na» še države in v dnevnikih. naročnino za Vse predloge glede pravil itd. pošljite preds. »Priprav, odb. za ustanovitev UFS na naslov: Mrovlje Slavko, učitelj, Slovenjgra« dec, do 1 decembra! Za »Priprav, odbor UFS«: Slavko Mrovlje, učitelj, tč. predsednik. Za Slovenijo: Adamič Arnošt, učitelj1, Zagorje ob Savi. Za Hrvatako: Šurbek Edo, šol. uprav., Varaždin. Za Srbijo: Dimič Fran, srez. šol. nadz., Leskovac. Za Vojvodino: Atanackovič Drago, učit., Banatsko Novo Selo. Za Bosno in Hercegovino: Banjianin Jelena, učit., Doboj. ] 1.1 LI ran drogerlja, parfumerlja IMl Ljubljana, Sv.Petra c.l9 Nove knjige. —k Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip Priol, izdala »Brezalkoholna produk» cija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena broš. 10 Din, vez. 15 Din. — Knjižica obrav« nava na 86 straneh pripravljanje brezalko« holnih sokov v domačem gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal naj» •novejših virov in je vse sam preizkusil, tako da ne razklada kake suhoparne teorije, tem» več praktična navodila v poljudno»znanstve» nem tonu. Ker naklada ni velika, naj jo vsak interesent čimpreje naroči. —k »Aktivna škola«, Ad. Ferriére. Iz francoščine prevedel Ilija P. Apačič. Izdala Štamparija Saveza Srpskih Zemljoradničkih Zadruga u Zagrebu 1918. Cena 35 Din. Tretja pregledana izdaja je izšla s sledečo vsebino: Predgovor prevodioca — Autorov predgovor srpsko»hrvatskom izdanju. — Autorov pred» govor trečem francuskom izdanju. — Uvod» na reč. — Manuelna delatnost u Aktivnoj školi. — Socialna delatnost u Aktivnoj školi/ —■ Budučnost Aktivne škole. — Bibliografija v Aktivnoj školi kod Srba, Hrvata i Slove» naca. — Knjiga je pisana v cirilici. za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6 LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu »Šolmašter«: Je treba podpisati! MALI OGLASi Mali oglasi, ki služijo ▼ posredovalne in soelalne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Rajmanjil znesek Din 5"—. KAJ PRAVI OCENJEVATELJ P. FLERE« TOVE KNJIGE »PRIRODNE SILE« O ME« TODI TE KNJIGE? ( »Metodični postopek je pravilen. V me« todičnem oziru so velike važnosti vsakemu odstavku pridejane vaje in utrditve; saj se v njih prav lepo zrcali princip delovne šole, katerega pisatelj z veliko spretnostjo upo« rablja, kjerkoli se mu nudi prilika, kar ka« žejo njegova neprestana povelja: glej^ opa» zuj, napravi, napiši, izračunaj, izmeri itd. — Kar zadeva jezika, odgovarja sposobnostim mladine osnovnih šol.« (DR. S. Dolar.) Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Flereta je na osnovi mišljenja Glavne» ga prosvetnega sveta S. BR. 579/27 ministr« stvo prosvete s svojim odlokom O. N. Br. 62.950/2 odobrilo! kot pomožni učbenik za prirodoslovje v višjih šolskih letih osnovne šole. Izdala in založila jo je »Učiteljska ti« skarna« v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni slovenski učbenik za prirodoslovje v osnov» nih šolah. I. Urbančič Miklošičeva c. 20 priporoča nogavica za dame in gospode. Otroije nogavice v vseh modnih barvah. Perilo lastnega izdelka. Volnene jopice, telovnike in puloverje. Čipke, vezenino, žepne robce itd. Cene priznano nizke. NOVO! NOVO! IVAN HRIBSKI: Šolski upravitelj Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu. Cena broSir. knjigi Din 28 Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. „Zvonček" in „Popotnik"! v v ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH PRESERVAT-FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI LUP. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ul. 6. — Telefon 2980» Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, zastore, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! F r. Pere, Maribor, Gosposka ul.34 Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kiinzel i. t. d. Pozor i V Slovenski ulici 28 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instrumente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — En ti an je, aiarlranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. Selitian Zaloga barv, tusev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. « Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. |U/1I/V ki/U/ WWWWU/ u/v^ I Manufakturo | | NA OBROKE | s ======= g 3 nudi cenj. učitelj- g | stvu ter izdeluje p 31 obleke po meri za ^ gospode in dame E: £ S M.B6H naii. PREVGUŠEH I a g i UDBLJABA, Rešilen cesta 7 | 3 £ ^ /JI /H JH/H/R /R /H Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12-—, vez. 18-— Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24"—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, L, II. del, nevezana po Din 28'—. Čevlje in nogavice kupite najugodneje pri BBBBBBBBBHB ■■■■■»■■■■I P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19 P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Damska konfekcija In modni alalje -T V R D K A- M. TIČAR LJUBLJANA ŠELENBURGOVA 1 priporoča vse šolske in pisarniške potrebščine ter šolske knjige naznanja cenj damam sledeče ceno za izdelavo navedenih oblačil: Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krila od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 200 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din Ni razpolago ji velika izbira ugotovljenih plaitn, kostumu iti Vsled lastnega izdelka so cene. ker odpade carina, zaslužek tovarnarja, sigurno za 50% nižje, kar je v prid odji-malcem. Državni nameSenci dobijo proti izkazilg na obroke, proti takojšnjemu platilo po 1B% popista. Vse delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom to po najmodernejših modelih. Kupite na obroke! brez posredovalca kredita direktno pri dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denerja. Na primer: Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg 17/1. Vam nudi: 3 m volnenega blaga in 172 m brokatne podloge kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke za Dih 440'— Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo pošljemo potnika na dom! OBLAČILNICA „ILIRIJA" Telefon 2825 LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 2825 A. E. Skabernè Ljubljana Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst UČITELJSKA TISKARNA izdeluje v lastni tvornici in priporoča V LJUBLJANI Prodaja jih v korist „U č i t e 1 j s k e g a doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.