1
EREM LOGAŠKE NOVICE
5. januar 2001 številka I letnik XXXII
iasopis občine LOGATEC
Loaaš£e
novice
Januar
je prvi mesec v letu, mesec, ki se mnogokrat začne z razbolelo glavo in mačkom. Po silvesterskem veseljačenju je na vrsti streznitev in polaganje računov. Logaške novice bodo račun z decembrom poravnale s temle uvodnikom. Prvim na prelomu tisočletja.
December je mesec, ki se ga najbolj veselijo trgovci. Kako zadovoljni bodo logaški, ne vem, je pa res, da je veliko Logatčanov denarce trošilo v trgovinah v Ljubljani in na Vrhniki. Treba bo kakšno reči o tem tudi v županskem uradu, kjer jih je decembra še najbolj zaposlovala priprava proračuna, ki pa ga svetniki niso sprejeli.
Smo pa decembra dobili občinski praznik in začeli graditi krožišče na Martinj hribu. Več očitno ni šlo, saj je bilo županstvo s svojimi službami ves čas zaposleno z rekonstrukcijo Tržaške, ki zdaj sije v vsem svojem sijaju in oranžni svetlobi cestnih svetilk, ki jasno označujejo, kje se konča mesto in začne vas. Kalčani bodo še nekaj časa uporabljali ročne svetilke, so pa svoj "desetletni sen" z rekonstrukcijo dočakali Blekovci. Pri njih namreč ustavlja avtobus!
Kakšno razkošje za mesto, ki se je v decembrskih dneh skoraj utopilo v barvah luči. Zelene, modre, rdeče in rumene "kače" so zvečer strašile temno noč, kot leteče vesoljske ladje so bile v lučke odete hiše. Vse je utripalo in žarelo, spominjalo na cenen cirkus, ki se je ustavil v podeželskem mestu. Turistično društvo pa - nič! Kljub obljubam. Mnogi logaški občani, podjetniki in obrtniki so denar za novoletna voščila letos namenili nakupu ultrazvočne naprave v ZI) Logatec ali ljudem iz. Loga pod Mangrtom. (Še je dobrota in solidarnost, tudi v naši občini). In zato je novoletni ognjemet rezko zarezal v polnočno nebo. In proračun. Nekaj minut osvetljenega neba
bi marsikateri amaterski kulturnik ali športnik zamenjal za kakšen tolar več vreden društveni proračun. Marsikateri vaščan bi dobil razsvetljeno ulico ali manj azbesta v pitni vodi. Kakšnega tolarja se ne bi branila tudi osrednja kulturna stavba v občini, ki so ji v zadnjih decembrskih dneh naklonili novo modrino. Precej bledo.
Darila smo podarili, lepe želje tudi, zdaj je tu čas za obračun. Malo več modrosti in pripravljenosti za demokratični dialog bodo rabili občinski veljaki, nekaj več korektnosti v odnosu do občanov in predvsem igro z odprtimi kartami. Ni še povsem blizu, a čas volitev prihaja. In ljudje ne pozabljamo tako hitro.
Januar je tu in z njim čas za prva modra dejanja. Ali pač ne!
B, Novak, foto: A.M.
Dedek Mraz med logaškimi otroki
Tudi leta 2000 dedek s sivo kučmo in belo brado otrok ni razočaral. 29. decembra se je z darili, ki jih je pri njem naročilo podjetje Naklo d.o.o. iz Logatca, ustavil v Narodnem domu in si ogledal pravo gledališko predstavo, ki so jo zanj in za male obiskovalce pripravili pevci Mladinskega zbora OŠ Tabor. Besedilo za predstavo z naslovom Tudi čarovniki ne znajo vsega je napisala Bojana Levinger, da je zgodba zaživela na odru pa so "krivi" še Branka in Zdravko Novak, Darja Seliškar ter Bine Podržaj. Dedek Mraz je bil zelo navdušen nad poučno in zanimivo pravljično zgodbo, ki so jo odigrali, odpeli in odplesali mladi pevci. Potrebnih je bilo precej vaj, da je na odru zaživela zgodba o otroštvu, o ljubezni, sreči, o odnosih med starši in otroki. Otroci so bili navdušeni nad pravljičnim vzdušjem in darili, ki jim jih je iz velikega koša razdelil dedek Mraz. Očke so se svetile in verjamemo, da jim bo srečanje z starim dedkom Mrazem ostalo -v najlepšem spominu.
foto: A.M.
Koledniki prinesli srečo
Na OŠ 8 talcev je vsako leto srečno in uspešno. Pa veste zakaj? Zato, ker so tu doma koledniki, ki šoli vsako leto zaželijo same odlične ocene, nič bolezni in nič nesreč. Ker pa niso sebični, se koledniki odpravijo tudi v druge ustanove in podjetja. Na svojem letošnjem koledniškem obhodu so obiskali šole, vrtce, domove ostarelih, podjetja, med njimi tudi Valkarton.
Božična koleda je star običaj, ki so ga učenci OŠ 8 talcev z mentorico, glasbeno pedagoginjo Marinko Istenič, zelo izvirno obudili. Koledniške pesmi so povezali v šopek, jim dodali nekaj prisrčnih ljudskih domislic in modrosti ter voščilo za zdravje, srečo, blagostanje in uspeh. S svojim koledniškim obhodom so v marsikatero sredino prinesli delček božičnega vzdušja in v življenje obudili star ljudski običaj, ki ga na Slovenskem poznamo že iz 13- stoletja in vsebuje vrsto poganskih elementov.
Da bi lc še dolgo koledovali!
B. N.Joto: Franc Bogataj
Čestitke kolegom
Uredništvo Logaških novic čestita glasilu Drobtinice s planin PŠ
Rovtarske Žibrše za priznanje, ki ga je prejelo na Cicibanovem nagradnem natečaju za otroška glasila. Priznanje za likovno podobo je za leto 2000 prejelo tudi glasilo Žvrgolač OŠ Tabor Logatec in se s tem uvrstilo med devet najboljših slovenskih šolskih glasil. Čestitamo!
Vsem bralcem in bralkam, ki ste nam pisali in nam zaželeli uspehov polno novo leto ter da bi še naprej ustvarjali zanimiv časopis ter prinašali dobre novice, se iskreno zahvaljujemo za dobre želje. Trudili se bomo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja in vas kdaj tudi presenetili. Posebej se zahvaljujemo bralkam in bralcem iz Raven na Koroškem, Portoroža, Trebnjega, Cerknice, Vrhnike in Idrije.
Uredništvo
Pet fantov in pet deklet
Pred štirimi leti sta se v Logatec preselila Natalija in Aleksander Mezeg z družino. 13. decembra lani se jima je rodil deseti otrok - hčerka, ki sta jo poimenovala Mihaela Mirjam. Najstarejši otrok je Domen, ki bo januarja dopolnil 15 let.
So največja družina v naši občini, zato jim je ob božično-novoletnih praznikih Občina izkazala majhno pozornost - zaželeli so jim še veliko veselja in zdravja ter jih obdarovali z veliko košaro dobrot. Natalija, ki je pustila službo v zunanji trgovini in sedaj skrbi za družino, pravi, da se ne čuti prav nič prikrajšano. "Družina ni le nekaj najlepšega, je tudi nekaj najpomembnejšega," se strinjata z možem Aleksandrom, ki je profesor na Srednji lesarski šoli. "Dela je res veliko, saj veliko stvari naredimo sami, vendar nas to osrečuje. Sicer pa so otroci kot zrcalna slika in pomoč pri samovzgoji." Kljub vsemu pa še vedno najdeta čas zase in za duhovnost.
Petra Trček.foto: Franc Bogataj
novice
www.
Svetniki preložili sprejemanje proračuna
Ženska na čelu upravne enote
Smo res pripravljeni na zimo in
pluženje?
2 L
oaask.
novice
politiko I gospodorstvo
5. januar 01
vpraštlksmo
ZAVA!
Dražja kabelska
"Že vrsto let redno plačujem vse položnice za kabelsko televizijo. Pred kratkim pa sem bila kar nekoliko presenečena, saj sem opazila, da namesto položnice za plačilo trimesečnega obroka (1700 SIT) plačujem položnico za dvomesečni obrok, ki pa znaša kar 2200 SIT. Takšna podražitev se mi zdi precej velika, zato me zanima vzrok. Zanima me tudi, kaj plačujemo z naročnino ter kateri od programov, ki jih lahko gledamo, so "zakodirani", in koliko plačujemo za njihovo dekodiranje. Tudi sama izbira programov mi ni preveč všeč, a kaj hočemo, ne moremo biti zadovoljni prav vsi," nam je pisala bralka J.L.
Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica4, Logatec, fax.: 750 96 64, e-mail: novice@mali.si
Pri Združenju kabelskih operaterjev Slovenije pravijo, da znaša povprečna mesečna kabelska naročnina brez 19 % DDV okrog 1300 SIT v strnjenih naseljih (bloki) in okrog 1500 SIT v redkeje naseljenih krajih, kjer so pretežno hiše. "V Logatcu naročnina trenutno znaša 1080 SIT ali 10 DEM (brez DDV), kar pomeni, da smo glede na povprečje v Sloveniji v spodnjem cenovnem razredu," je pojasnil Ante Vladič, direktor podjetja Naklo d.o.o., ki je upravljalec kabelsko-distribucijskega sistema v Logatcu. "To ceno je na podlagi analize stroškov poslovanja konec januarja 2000 določil Upravni odbor KaTV Logatec. Približno 13 % denarja, zbranega z naročninami, porabimo za plačilo programov - trenutno je plačljivih 5 od 28 programov. Ostala sredstva porabimo za plačevanje električne energije, za vzdrževanje in popravila v sistemu, za najem prostorov, operativne stroške upravnega odbora, za administrativno-finančno vodenje in članarino v ZKOS ter 0,5 DEM za informiranje preko KaTV (Logaški utrinki)." V začetku leta 2001 načrtujejo nakup signala podjetja Telekabel d.o.o., v katerem bo 57 televizijskih in 30 radijskih programov. To pomeni, da bodo naročniki lahko spremljali do 29 novih programov, odvisno od kvalitete njihovega sprejemnika. Vladič: "Upam, da bomo z novimi programi ugodili čim večjemu številu naših naročnikov. Nov signal pa bo omogočal tudi priključitev na internet - do konca leta 2003 bomo celoten sistem preuredili tako, da bo možna dvosmerna komunikacija." Stroški bodo s tem še narasli, saj bo z novim signalom tudi več plačljivih programov. Zato pri KDS razmišljajo, da bi naročnikom ponudili dva paketa: "Eden bi bil osnovni, z vsemi slovenskimi programi in dvema tujima, drugi pa razširjen, za katerega bo potrebno odšteti tudi večji znesek."
Cene kabelskih naročnin se v Sloveniji gibljejo od 800 SIT (KDS Štepanjsko naselje, Ljubljana) do 1679 SIT (Tele TV Kranj) mesečno. Podatkov, koliko in kakšne programe nudijo svojim naročnikom, mi ni uspelo dobiti. Cene so, kakršne so in kakor je videti, bodo naročniki kabelsko televizijo drugo leto plačevali še dražje, a bodo za svoj denar tudi dobili več. Upajmo, da bo med novimi programi čim več takšnih, ki bodo po meri gledalcev,
Petra Trček
/ I
PREJELI SMO
Spoštovani gospod urednik,
pišem vam, čeprav morda niste pravi naslov za to. V Logaških novicah ste namreč objavili rezultate zadnjih parlamentarnih volitev. Največ glasov je dobila LDS, druga je bila SDS, na tretjem mestu NSi, četrta pa Ljudska stranka. Tako je bilo napisano. V parlamentu pa sedi poslanec stranke, ki je dobila najmanj glasov. Zanima nas, zakaj je tako in zakaj to ni nikjer objavljeno? Tudi v parlamentu je vse skupaj čudno. Tam sedijo poslanci, ki niso dobili največ glasov. Zakaj je tako. Je za to kriv proporcionalni sistem? Mnogi med nami se sprašujejo, ali se je sploh vredno udeležiti volitev, saj po volitvah ostane sama kolobocija.
S spoštovanjem, 1\ Logar
Spoštovana bralka,
vaše pismo kaže, da nam politiki vendarle niso uspeli natančno razložiti po kakšnem volilnem sistemu in kako volimo. Hvala za vaše pismo in vprašanja, na katera bomo skušali najti odgovore pri strokovnjakih, ki se ukvarjajo z volilnim sistemom. Članek na to temo bomo pripravili v februarski številki Logaških novic.
Lep pozdrav, Anton Mali
Seja Občinskega sveta
O proračunu januarja
Občinski svetniki so zadnjič v letu 2000 zasedali 19-decembra. Po pričakovanju se je zapletlo že pri drugi točki dnevnega reda, pri obravnavi predloga Odloka o proračunu za leto 2001. Poslanec LDS, Franc Godina je namreč predlagal, da jo umaknejo z dnevnega reda, saj naj bi bilo KS Naklo namenjenih premalo sredstev, sredstva za investicije v tej krajevni skupnosti pa naj bi se zmanjševala že zadnjih šest let.
V Narodnem domu svetniki kujejo našo prihodnost
Nekaj poslancev iz KS Naklo se je strinjalo z Godino (v skladu s sestankom, ki ga je sklical predsednik KS Berto Menard konec novembra) - predlog proračuna naj ne bi upošteval plana in smernic razvoja občine od 1999 do 2002. Županjanez Nagode je odgovoril, da je proračun pripravil v skladu s planom ter da ne prenese kritike in neresnic, da gre za Dolenji Logatec tako malo denarja. Svetniki so šele na seji dobili poročilo o realizaciji proračuna za 11 letošnjih mesecev. Vnela se je burna razprava, ali točko sploh uvrstiti na dnevni red. Ker niso našli skupnega jezika, se je župan odločil, naj se poslanci posvetujejo - v strankah in krajevnih skupnostih, januarja pa bodo nadaljevali z obravnavo proračuna za leto 2001.
V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli Odlok o občinskem prazniku. To bo 20. september, dan, ko je bil leta 1875 sedež Okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije prestavljen iz Planine v Logatec. Svetniki so sprejeli še Sklep o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001 (ta znaša od 1. januarja 0,0304 SIT za vse uporabnike), o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečni ceni komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 2001 ter sklep o povprečnih stroških komunalnega opremljanja za območja izven programov opremljanja stavbnih zemljišč v letošnjem letu. Poslanci so potrdili še sklep, s katerim se dovoli odprodaja osmih stanovanj, ki so v lasti Občine Logatec. S to točko se je seja tudi zaključila, poslanci pa so se odpravili na tradicionalni novoletni sprejem, ki ga vsako leto pripravi župan, /pet/
POJASNILO
V prejšnji številki Logaških novic sta avtorici Bernarda Rudolf in Katarina Čuk v prispevku Pri Miklavovih v Grčarevcu navedli, da kmetijo upravlja gospodar Andrej. I.e-ta je solastnik, in ni edini lastnik kmetije.
Uredništvo Logaških novic
Bodo Radio NTR prodali?
Na dnevnem redu zadnje seje Občinskega sveta se je znašla tudi informacija o poslovanju Notranjskega radia, Logatec, d.o.o. in predlog sklepa, po katerem bi lahko izpeljali vse potrebne aktivnosti za zbiranje ponudb za odprodajo družbe NTR Logatec, d.o.o. Seja se je končala prej, preden so svetniki prišli do te točke dnevnega reda, tako da bodo o morebitni prodaji razglabljali na nadaljevanju seje enkrat januarja.
Ustanovitelj in lastnik družbe je Občina Logatec, najemnik pa Bojan Leskovec. Iz gradiva za sejo Sveta je videti, da se dolg družbe do ustanovitelja z vsakim mesecem povečuje (neporavnane obveznosti najemnika znašajo 3.383 868 tolarjev za obdobje od 1998
do 2000). Poleg tega naj bi bili prenizko izkazani tudi stroški dela: redno je zaposlena le ena oseba s polovičnim delovnim časom, čeprav bi pri takšni družbi lahko pričakovali 2 in pol redno zaposlena. Kakor nam je uspelo izvedeti, se najemnik z gradivom ne strinja popolnoma. Kakšno usodo bodo radiu namenili logaški svetniki in kako na poslovanje radia gleda Bojan Leskovec, bomo poročali v naslednji številki Logaških novic.
pet
Bagerji že rijejo
Na križišču priključka za avtoceto in Notranjske ceste, kjer naj bi letos nastalo krožišče, so konec lanskega leta začeli s pripravljalnimi deli. Večino sredstev bo prispevala država, občina pa je pri investiciji udeležena z manjšim vložkom.
Križišče na Martinj hribu je že dolgo časa trn v peti mnogim krajanom, predvsem tistim z Martinj hriba, seveda. Veliko besed je že bilo spregovorjenih o prometni varnosti in o varnosti otrok. Krožišče naj bi umirilo promet, s tem pa naj bi postalo tudi bolj varno za pešce. Dela so se začela, kdaj bodo končana, pa z gotovostjo še ne moremo napovedati.
Petra Trček. Joto: Franc Bogataj
Nove vodovodne cevi
Konec decembra so delavci končali z zamenjavo vodovodnih cevi na okrog 550 metrov dolgem odseku Tovarniške in Jačke. Zamenjava je potekala v okviru programa menjave starih salonitnih in PHD (politelenskih) cevi, ki so bile na tem delu že močno načete - nekatere so položili v zemljo že pred 33. leti.
Najbolj kritičen je bil odsek na Tovarniški, saj je samo letos na 200 metrih vodovoda prišlo do enajstih okvar. Komunalno podjetje je cevi nameravalo zamenjati drugo leto. vendar so zaradi napeljave plinovoda malce pohiteli. Prej je vodovod potekal na obeh straneh ceste, zato za plin ni bilo prostora. Letos so zamenjali le glavni vod. naslednje leto pa bodo obnovili še hišne priključke. Približno polovico stroškov za zemeljska dela je prispevala občina, polovico Adriaplin, montažna dela pa je financiralo Komunalno podjetje.
V obnavljanje vodovodov so letos, ob pomoči občine, vložili 45 milijonov, je povedal Igor Petek, direktor KP Logatec. Trenutno pa širijo vodovod še na koncu Martinj hriba (tako za že vseljene, kot tudi za nevseljene hiše), drug izvajalec pa širi vodovod na Medvedjem Brdu.
pet
Kdo bo uporabljal stavbo Tržnice?
V prejšnji številki Logaških novic ste lahko prebrali članek o turizmu, takšnem in drugačnem, v naši občini. Pred izidom številke še nismo imeli najnovejših informacij o tem. kaj naj bi se zgodilo s stavbo Tržnice, kjer ima prostore tudi Turistično društvo Logatec. Konec novembra so se sestali predstavniki Turističnega društva in Društva likovnikov ter se dogovorili, da se uporaba in vzdrževanje prostora na Stari cesti 1. januarja 2001 prenese na Društvo likovnikov, medtem ko Turistično društvo v prostoru le gostuje. V prostoru si želijo vsak za svoje potrebe preko javnih del tudi zaposliti dve osebi, delovni čas pa podaljšati na nedeljo in praznike. Bolj konkretno se bodo pogovarjali, ko bo znana ponudba Zavoda za zaposlovanja.
pet
Tresla seje gora...
Bralcem se iskreno opravičujemo zaradi napake v tekstu z zgornjim naslovom. Sestanek, o katerem smo pisali, je bil 24. novembra in ne oktobra, kot smo pomotoma zapisali.
5. januar 01
politiko I gospodorstvo
'-og>a.$
novice 3
Lipe pozor -
soljenje na cestah!
"Ali vsaj na teh kratkih dveh kilometrih ceste soljenja ni mogoče z odlokom prepovedati," se sprašuje dr. Darinka Soban, danes upokojena profesorica anesteziologije, ki se od dijaških let ukvarja z botaniko in je letos spomladi v reviji Proteus objavila članek o drevoredih, kjer je pisala tudi o lipovem drevoredu v Logatcu. Mnogi se sprašujejo, kaj bo z lipami v zimskem in pomladnem času, kdo bo poskrbel - kdo je odgovoren?!
mmm*
S projektnim delom OŠ 8 talcev in publikacijo Lipe v Logatcu, ki so jo predstavili, so mnogi občani postali bolj osveščeni in pozorni na to, da so lipe ogrožene. Veliko ukrepov je bilo predlaganih. Gospod Franc Mihevc. skrbnik drevoreda, je sam pripravil Predlog del v drevoredu Napoleonove lipe v Logatcu in finančno ovrednotenje za sezono jesen/pomlad 2000/2001 in ga poslal na Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta je dal predloge naprej na Ministrstvo, po tem pa se je zadeva ustavila. Problem je finančne narave, treba je počakati na proračun, in sploh, če bo projekt sprejet?! Regionalni zavod se bo skušal dogovoriti s Cestnim podjetjem o varovanju lip predvsem sedaj, v zimskem času. Potrebno pa bo sprejeti tudi ustrezno rešitev odvodnjavanja atmosferske vode ob rekonstrukciji ceste.
Pogosto se vse začne in konča pri denarju. Morda v poduk ali pa v razmislek primer, ki ga je opisala dr. Darinka Soban. Na večstoletni kmetiji De Put v Severnem Brabantu živi slovenski zdravnik Jože Rupreht. Ob kmetiji vodi 2,5 km dolga cesta skozi polja do občinskega jedra. Na obeh straneh je zdaj kakih 30 posameznih hiš in 150 let stari ostanki hruškovega drevoreda - 60 dreves, klasičnih zimskih sort, ki zdaj povsem izginjajo. Junija 1998 jej. Rupreht sosedom predlagal, da bi zanemarjeni drevored skupaj obnovili. Vodstvo občine Aalburg je ponudilo formalno in tehnično pomoč, le za denar so morali poskrbeti organizatorji sami. Ustanovili so fond - kdor hoče posvojiti mlado hruškovo drevo, mora vplačati 200 guldnov (približno 18.000 tolarjev). V ceni so vračunana prva štiri leta nege. V zameno bo na deblu bakrena plošča z imenom dajalca, ki pridobi za sto let pravico obiranja hrušk na posvojenem drevesu. Že v pozni jeseni 1998 so lahko posadili 40 mladih drevesc in leta 1999 še 170. Upajo, da bodo v letu 2001 dokončali sajenje skupno 550 potrebnih novink. Iz vse Nizozemske, pa tudi iz tujine se steka posvojitveni denar.
Tako je zapisala dr. Darinka Soban o načinu reševanja podobnega problema, kot ga imamo sami. Se bomo morali občani sami zdramiti in ustanoviti fond? V zameno dajalcem dati pravico obiranja lipovih cvetov?! Upajmo, da bodo slaba vest ali slabi občutki zdramili odgovorne?!
_ Karmen Osredkar
Božičkov Čuha puha
V zadnjih letih imajo vsi trije dobri decembrski možje velike težave s prevoznim sredstvom. Ker zime niso več bele, sani namreč skoraj nikjer ne morejo uporabiti. Zato so si omislili druga prevozna sredstva. Božiček Slovenskih železnic se je seveda odločil za vlak in njegov Čuha puha je 16. decembra peljal velike in male otroke na vesel izlet z vlakom. Od Borovnice do Postojne je sopihal Čuha puha in se ustavil tudi v Logatcu. Na železniški postaji je na Božičkov vlak vstopilo mnogo malih in velikih otrok, ki jih je na vlaku pozdravil dobri mož, jim razdelil darila in se pustil cukali za brado. Odlična ideja za prijeten izlet in spoznavanje novega in skrivnostnega. Tisti, ki vas ni bilo navlaku, si idejo zapomnite za drugo leto. /bn/
Kako drago se ogrevate!?
Vsak dan bolj resno razmišljamo o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, še posebno ob vsakomesečnem plačevanju položnic. Redne bralke in bralci rubrike (ki jo pripravljamo skupaj s svetovalno pisarno Ensvet), ki boste upoštevali naša navodila, boste ob letnem obračunu stroškov gospodinjstva lahko zapisali manjši znesek, ki ste ga porabili za energijo. Koliko bo manjši, pa je in bo odvisno predvsem od vas samih.
Ranljivost, predvsem pa odvisnost od energije, svetovnega gospodarstva se slej ko prej pozna v vsakem gospodinjstvu. To še posebej občutimo v zadnjem času, ko ob cenovnih skokih nafte skačemo tudi Slovenci. Vsi smo bolj ali manj odvisni od energije, za katero plačujemo (pre)visoke račune. Splošno prepričanje, da končni uporabnik (gospodinjstvo) ne more vplivati na manjše stroške, je zgrešeno. V nadaljevanju lahko razberete, kako je to možno in uresničljivo. Opremljeni z informacijami, znanjem, papirjem in svinčnikom zelo hitro izračunamo, kaj se splača in kaj ne. Maneverski prostor je krepko večji, kot si mislimo.
Pred gradnjo stanovanjske hiše se morate odločiti, kakšno vrsto goriva oziroma energenta boste uporabljali za ogrevanje stanovanja in sanitarne vode. Istočasno izberete tudi cenovno in energijsko najbolj učinkovit način priprave tople sanitarne vode. Pri tem moramo ločiti stroške izdelave instalacije, obratovanja in vzdrževanja. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je pozornost namenjena specialnim zahtevam posameznega energenta, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, sanacija dimnika, brezplačna drva, cena kvadratnega metra kurilnice in drvarnice, izkoristki, predvsem pa cena. Iracionalne pa so: zanesljivost preskrbe, varnost, ekološka sprejemljivost, strah pred energentom, čiščenje in odlaganje pepela. Slednji imajo pri izbiri energenta velikokrat odločujočo vlogo. V spodnji preglednici (http//www.maribor.si/MOM_INT/17-00/ESP/-ESP_pred.html) - mesečno jo novelirajo kolegi iz ESP Maribor - so razvidna razmerja med cenami energentov z vključenim 19 % DDV. Izračun velja za normalne razmere. Starejši, slabo vzdrževani kotli imajo bistveno slabši izkoristek. Kljub jasnosti razpredelnice kratko komentirajmo posamezne stolpce.
• Energent vključuje vse na slovenskem trgu dostopne energente.
• Prodajna cena SIT/enoto je cena energenta na enoto, kot jo obračuna dobavitelj. Uporabljajo se običajne mere za težo in prostornino.
• Kurilnost kWh/enoto nam pove, koliko energije je "shranjene" v eni enoti. Manjša kot je številka, večjo količino energenta potrebujemo.
• Končna energija SIT/kWh je prvi pravi finančni in primerljiv podatek. Pove nam, koliko stane kilovatna ura toplotne energije, pridobljene iz energenta, brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave.
• Izkoristek je magična beseda, s katero nas največkrat prepričujejo prodajalci kotlov. Verjemite jim le v primeru, ko imate tudi doma idealne (laboratorijske) pogoje. Pri vsakem odstopanju se izkoristek zmanjšuje, cena kilovatne ure pa dviguje. Kakovostni kotli imajo izkoristke med 80 in 90 %, manj kakovostni pa med 60 in 70 %. Električni kotli imajo 100 % izkoristek, plinski kondenzacijski kotli pa - ob upoštevanju zgorevalne toplote - celo do 106%.
• Koristna energija SIT/kWh je najbolj realen podatek in predstavlja toplotno energijo, ki nam ogreje stanovanje ali sanitarno vodo.
PRODAJNE CENE ENERGENTOV, KONČNE IN KORISTNE ENERGIJE, 26.10. 2000
Energent	Prodajna cena	Kurilnost	Končna energija		Izkoristek		Koristna energija
	SIT/enoto	liWh/enoto	SIT/kWh		%		SIT/l(Wh
1 Zemeljski plin	77,89 SIT/Sm'	9,5	8,20		88		16,25
		kWh/Sm'			98		9,11
2. UNP propan	103,19 SIT/I	6,9 kWh/l	14,96		88		18,78
(cisterna)					98		16,62
3. UNP propan	213,78 SIT/kg	12,8	16,70		88		20,86
-butan (jeklenka)		kWh/kq			90		18.56
4 Kunlno olje Et	187,18 SIT/I	10,0 kWh/l	10,71		80		13,39
					Ni		11,90
5. Drva, bukova	12 2 72 SIT/m'	2418	5,0	l	r 60		8,48
		l(Wh/m'			70		7,27
6 L ignit	165BBSIT/t	3100	5,23		60		8,87
		kWh/t			70		7,60
7 Rjavi premog	24.900 SIT/I	5 600	4,45		60		7,42
		iiWIi/i			70		6,36
8 Dal| toplota	358,74 SIT/I(W,						7,78
	mesec						
9. Elektrika	I stopnja	4115.42				16,66 S1T/kWh	
IJH ,pin||li|:.lv.|		S1T/kW mesec					
	II MOplIlJ	1092,18		VT		19,83 SIT/kWh	
		SIT/kW mesec		ET		16,66 SIT/kVUh	
				Ml		H66SIT/l(Wh	
	III stopnja	184,89		vr		19,83 SIT/l(Wh	
		SIT/I(W, mesec		MT		11,66 SIT/kWh	
Vse, kar vas zanima s področja URE in OVE, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec na Notranjski 14. Pisarna je odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovore z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 na tel. 70 96 020. Le podvizajte se!
Energetski svetovalec
Bojan Žnidaršič, univ. dipl inž. krajin, arh.
Pod drobnogledom
Nakupovanje v Logatcu - da ali ne?
S tokratno anketo smo prisluhnili vašim nakupovalnim željam, pripombam, predlogom ... Povod za to je bila ugotovitev, da logaške občane z nakupovalnimi vrečkami in vozički zelo pogosto srečujemo na Vrhniki, v Ljubljani... Kje tiči vzrok za to, da se za nakup odločamo izven meja naše občine? Kaj nas privede do tega, da tudi denar konec koncev ne ostaja v našem kraju, temveč ga nosimo drugam. Vsak zakaj pa ima svoj zato.
Lidijajanjič:
"S trgovsko ponudbo v Logatcu sem zelo nezadovoljna. Razmišljala sem že, da bi bilo o tem dobro kaj napisati v Logaške novice. Nakupujem ponavadi na Vrhniki, saj v Logatcu marsičesa ne dobim. Npr. ponudba okraskov je zelo majhna - dobi se jih recimo v Obrtni coni, vendar je ta trgovina preveč oddaljena, predvsem za starejše, ki nimajo prevoznih sredstev. Prijaznost se je izboljšala predvsem v zasebnih trgovinah, moti pa me tudi, da je treba ponekod na postrežbo kar nekaj časa čakati
Milan Stojko:
"Mislim, da v Logatcu lahko dobiš vse, kar želiš. Ni velike razlike med nakupovanjem v Logatcu in npr. Ljubljani. Tudi parkirni prostor, v primerjavi z Ljubljano, tu zlahka dobiš. Morda v večjih nakupovalnih centrih dobiš več stvari na enem mestu - je pa že tako, da je denar treba odšteti tako tam kot tukaj. Tudi nad prijaznostjo se ne morem pritoževati, saj se, glede na to, da je to majhen kraj, med seboj skoraj vsi pozdravljamo."
Tanja Slabe:
\ t "Pogrešam predvsem večjo izbiro ■ tekstila, sicer pa v Logatcu nakupujem res samo osnovne stvari. Mercator recimo mi ni všeč; parkirni prostor je premajhen; police nepregledne; čakaš mesarje, ki se zadržujejo zadaj. V to trgovino grem samo, če je res nujno. Odpeljem se rajši na Vrhniko, kjer je večja ponudba, preglednost in prijaznost. Morda trgovine v Logatcu tudi premalo oglašujejo in seznanjajo s popusti ter ugodnostmi. Na dom npr. neprestano dobivamo raznovrstne oglase predvsem ljubljanskih trgovin - pritegne te nek izdelek, ugodna cena in potem v tisti trgovini kupiš tudi vse ostalo."
Božena Smole:
Meni se zdi, da Mercator v Doljnjem Logatcu dobro skrbi za nas. Pogrešam le, da zraven trgovine ni kakšnega bara, kjer bi se z znanci in znankami, ki jih srečam v trgovini, lahko vsedli in poklepetali ob kavici. Zelo dobrodošla pa bi bila tudi blagovnica. Včasih me je v Mercatorju motilo, da je treba posebej čakati za kruh, posebej čakati za salamo, sir... No, ja, zdaj me pa to ne moti več, ker sem v pokoju in imam čas. Pred časom so bili v tej trgovini pod vsakim nivojem mesarji, zdaj pa so jih zamenjali in je veliko boljše. Včasih, ko ni ljudi, je treba malo čakati, ampak saj pokličeš, pa mesar pride. Nisem nestrpna, tako da sem v glavnem zadovoljna. Res pa je, da enkrat na teden nakupujem na Vrhniki, to pa zato, da malo spremenim okolje."
Odgovor je na dlani. Ljudje v tem času pričakujemo, da bomo za svoj denar dobili kar največ. Trgovin je veliko, izberemo tisto, ki najbolj zadosti našim željam in pričakovanjem, pa čeprav se moramo po to odpeljati izven občinskih meja. Dobiti za svoj denar kar največ in ugoditi željam, pa v sebi skriva marsikaj: urejenost trgovine, pestrost ponudbe, dovolj parkirnih mest, kvaliteta izdelkov, hitra postrežba, konkurenčne cene in še bi lahko naštevali. Nenazadnje pa so mnogi trgovci premalo pozorni tudi na odnos do strank - na besede, kot so: dober dan, nasvidenje, hvala, pogled v oči in prijazen nasmeh ... Te drobne, a zelo pomembne stvari pogosto manjkajo. Na srečo so tudi izjeme. Kupci pa gledamo, ocenjujemo in se odločamo. Bilo bi prav, da bi se odločali za trgovine v našem kraju. Pogoj za to pa so seveda doseženi kriteriji, ki jih pričakujemo. Res pa je tudi, da smo ljudje ponavadi veliko bolj kritični do stvari, v tem primeru trgovin, v domačem kraju.
Janja Peteriin foto: Franjo Bogataj
4 ć-opašknovice
pogovor meseca
5. januar 01
Ljudje se zelo težko privajamo na spremembe. Če smo leta in leta hodili urejat stvari na Občino, se bomo kaj težko privadili na novo ime. Prosim vas, povejte preprosto, kaj so upravne enote, od kdaj jih imamo in kaj pomenijo v organizaciji državne uprave?
Upravne enote so bile ustanovljene konec leta 1994. Poslovati so pričele sočasno s pričetkom dela reformiranih občin, v začetku leta 1995. in so od pristojnosti prejšnjih občin prevzele približno 70 % upravnih nalog. V naši državi je bilo ustanovljenih 58 upravnih enot. Upravne enote so pristojne v upravnih zadevah na prvi stopnji, v organizacijskem smislu pa so samostojni upravni organi podrejeni neposredno Vladi Republike Slovenije. Upravna enota Logatec in občina Logatec sta si po teritorialnem obsegu identični, ker se občina Logatec ob uvedbi novega sistema lokalne samouprave ni delila na manjše občine. Takih primerov je še nekaj - npr. upravna enota Koper in občina Koper kot ena izmed večjih občin. Tako Občina kot Upravna enota Logatec še vedno poslujeta v stavbah na Tržaški 13 in 15. Na zunaj se torej ni veliko spremenilo. So pa vsa moja prizadevanja in mislim, da tudi prizadevanja obeh dosedanjih županov, namenjena predvsem ukrepom, da bi strankam, v okviru danih možnosti, omogočili urejanje zadev na najbolj enostaven način.
Kako je organizirana upravna enota v Logatcu, ki ji načeljujete?
V Upravni enoti Logatec so organizirani oddelki za občo upravo, za upravno notranje zadeve, za okolje in prostor, za gospodarstvo in urad načelnice. Oddelke vodijo vodje oddelkov, upravno enoto v celoti pa načelnica. Pri upravni enoti je ustanovljen tudi sosvet načelnice,  katerega  člani so
Na čelu upravne enote
Milka Kune je diplomirana pravnica, zaposlena v državni upravi že tako dolgo, da je preizkusila kar nekaj različnih modelov delovanja države na lokalni ravni. Njena pisarna, odeta v zelenje, že navsezgodaj zjutraj diši po kavi. Jutra ima rada, saj z njimi prihajajo novi izzivi. Na to, da dela v Logatcu, vas opozorijo slike na stenah pisarne - prizori s Cankarjeve in Čevice zrejo na kupe lepo zloženih aktov, ki jih ima gospa načelnica na dosegu roke na svoji veliki pisalni mizi. Govori preudarno in razločno, prepričljiva je v svojih odgovorih. In čeprav uporablja strokoven jezik upravnih delavcev, je na njenem obrazu nenehno nasmešek. Urejena, v temnih tonih zrele poslovne ženske, včasih, ne prepogosto, svojo trditev podkrepi še z gesto dlani.
predstavniki občine in ima značaj posvetovalnega organa. V upravni enoti je zaposlenih 29 delavcev, od tega 15 z visokošolsko, 7 z višješolsko in 7 s srednješolsko izobrazbo.
Po poklicu ste pravnica, v državni upravi pa službujete že dolgo, tako da poznate tudi delo prejšnje organiziranosti državne uprave. V čem je bistvena razlika?
Premiki, ki jih ta reorganizacija prinaša, se že čutijo. Niso vsi pozitivni, je pa res, da je velik poudarek namenjen dvigu strokovnosti dela v upravi. Nobenega delovnega mesta ni več mogoče zasesti brez ustrezne izobrazbe. Naše delavce tudi zelo spodbujamo pri pridobivanju znanj s področja komunikacije s strankami, informatike itd. Ena od bistvenih novosti je tudi enotno izvajanje predpisov, zakonodaje. Prizadevamo si, da bi bil postopek za pridobitev nekega dokumenta popolnoma enak npr. v Slovenj Gradcu in v Logatcu. In še nekaj je pomembno. Prejšnje občine so bile kot nekakšne države v državi. Neposredne kontrole države praktično ni bilo, iz tega pa so izhajale tudi mnoge slabosti.
Občani se bojimo urejanja upravnih reči predvsem zaradi birokratskega pristopa, zaradi dolgotrajnih postopkov? Je smisel reorganizacije tudi približevanje državne uprave občanom?
Seveda. Preglednost dela je precej večja. Trudimo se, da je naše delo bolj prijazno do strank, predvsem pa transparentno. Stranka ima v vsa-
kem trenutku možnost izvedeti, kje je postopek, kdaj bo zaključen. Občani morajo imeti občutek, da so pri urejanju zade\ pri upravni enoti enakopravni partnerji. Gre torej za dosledno izvajanje zakona o upravnem postopku in na sploh vseh predpisov, le da se način našega dela spreminja. Uvaja se management, v okviru katerega velik poudarek dajemo organizaciji dela. izvajanju določenega števila uradnih ur, ustvarjalnemu izkoriščanju zaposlenih delavcev in fleksibilnosti pri komunikaciji s strankami sploh.
Upravne enote Logatec očitno še ni dosegel razmah informacijske tehnologije, verjetno pa se nanj pripravljate. Kako dolgo bo še potrebno trkati na vrata pisarn, oz. kdaj bomo lahko kar od doma urejali upravne reči?
Da bomo lahko od doma urejali zadeve, bo morala Vlada Republike Slovenije, glede na določbo zakona o elektronskem podpisu, v tehničnem smislu urediti vse potrebno za registracijo elektronskih podpisov. Vsaka fizična in pravna oseba bo s katerim koli državnim organom veljavno poslovala le v primeru, če bo imela registriran elektronski podpis. Priprave na to že potekajo. Drug nerešen problem pa je plačevanje taks, saj veljavni zakon o taksah (čeprav je star komaj pol leta), tega sploh ni predvidel.
Z državno upravo ljudje povezujemo predvsem negati vistične izraze, kot so biro kracija, počasnost, neinventiv-nost ...Je delo v državni uprav i lahko tudi drugačno? Kaj je cilj - vaše vodilo pri delu v upravi?
V upravni enoti si prizadevamo, da bi bili do strank čim bolj prijazni. Se pa pri delu srečujemo z mnogimi problemi. Eden izmed težjih so vsekakor delovni pogoji naših delavcev. Pisarne, ki jih imamo na razpolago, so za delo s strankami povsem neustrezne. Nimamo prostorov, kjer bi lahko imeli obravnave. Stranke imajo ustavno pravico do diskretne obravnave njihovih zadev. Te standarde težko zagotavljamo, saj sta v uradnih prostorih praviloma po dva delavca, kar je moteče tako za stranke kot tudi za delo naših delavcev. Torej, potrebno bo ustvariti take delovne pogoje, da bodo naši delavci čim boljše in čim hitreje lahko reševali vloge občanov.
Doma ste v Rovtah, tako da razmere v občini poznate. Je znanje o tem potrebno, poma ga pri delu ali je obremenitev?
Za opravljanje dela načelnice upravne enote je poznavanje upravne enote bistvenega pomena. Iz prakse pa vidim, da je pri opravljanju posameznih strokovnih del in vodenju postopkov včasih poznavanje okolja celo moteče, obremenilno. Kar precej je namreč postopkov, ki zahtevajo nepristranskost, popolno objektivnost in upoštevanje samo strokovnih podlag. V tem primeru je poznavanje okolja in emocionalno gledanje na zadevo lahko obreme-
Delo načelnice je naporno. Imate tudi družino, odrašča joče otroke. Kako lahko usklajujete te napore?
Seveda, delo je naporno, je težko, odgovorno, zahteva veliko samodiscipline. Ni pa tako težko, da ga ne bi mogel človek opravljati. Usklajevanje dela je predvsem stvar pristopa v družini - dogovora med možem in ženo, otroki. Dejansko pride velikokrat do težav, ko je čas težko sko-ordinirati. Se pa da, če upoštevamo medsebojne razlike in objektivne danosti. Sama pri tem, na srečo, nisem imela nobenih težav.
Imate čas, da v službenem času preberete Delo?
Ne, zelo redko naredim to. Včasih si vzamem čas in ga prelistam, pogledam kak aktualen članek. Predvsem se mi zdi čas preveč dragocen, da bi ga izkoriščala na tak način.
So se v funkciji načelnikov boljše znašle ženske ali moški?
Tretjina nas je žensk. Verjetno nas je manj, ker so funkcije načelnikov v veliki meri prevzemali bivši predsedniki izvršnih svetov v prejšnjih občinah, ki pa so bili skoraj po pravilu moški. Ne. mislim, da ni razlike, tudi ženske znamo biti dobre načelnice.
Leto 2001 se je komaj začelo. Ste na prehodu v novo tisočletje ujeli zlato ribico, da bi vam izpolnila želje?
Po naravi sem realist. Prepričana sem, da visokoleteče želje, tudi če se človeku kaj uresniči, še ne prinesejo osebnega zadovoljstva. Seveda imam načrte in tudi želje, saj brez njih ni prave prihodnosti. Z vsakim dnem sem zadovoljna, če mi uspe narediti čim več pozitivnih stvari. Naj bo tako tudi v prihodnje. Si pa želim zdravja in pristnih odnosov med ljudmi.
Branka Novak foto.AM.
Nov izziv - ekološko kmetovanje
Razvite države, bogate z naravnimi danostmi za kmetijstvo, so svoje tehnološke postopke intenzivne pridelave pripeljale do stopnje, ko govorimo že o škodljivih vplivih na okolje. Porušena naravna ravnovesja se kažejo v številnih težavah, kot so: pomanjkanje humusa, zapleveljenost, uničenje travne ruše, ostanki fitofarmacevtskih sredstev v zemlji ipd. Posledica nekontrolirane pridelave krme, predvsem pa prireje v živinoreji (pretirana uporaba krmil in krmnih dodatkov, različnih zdravil, hormonov rasti, gensko manipulirane surovine ...) se v zadnjem času vse pogostejše odražajo v izbruhih različnih bolezni. Med drugim tudi t.i. zoonoze bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi. Najbolj odmev na v zadnjem času je prav gotovo bolezen norih krav. K sreči je v Sloveniji še ni in tudi upam. da se jo bomo s razumnim rav nanjem uspešno ubranili.
Slovenija je v primerjavi z evropsko razvitimi državami ekološko dokaj čista. Naše kmetijstvo je v večini primerov tradicionalno in okolju prijazno. Predvsem v gorsko višinskem pridelovalnem območju, kjer vladajo omejeni naravni dejavniki za razvoj kmetijstva, je kmetijska pridelava ekstenzivna in kot laka skorajda ustreza ekološkim zahtevam. Kljub temu pa to še ne pomeni, da je taka kmetija ekološka kmetija.
Za pridobitev ustreznega certifikata se morate prijaviti za kontrolo ekološke pridelave na kmetiji, ki jo izvaja Oddelek za ekološko kmetijstvo pri Kmetijskem zavodu Maribor, Vinarska It. Za kontrolo se prijavite tako, da: podpišete pogodbo o izvajanju kontrole in izpolnite obsežen prijavni obra zec. Prijavljeni pridelovalec mora kasneje kontrolorju omogočiti nenapovedani, vsaj letni vpogled do vseh obdelovalnih parcel,
prostorov za proizvodnjo in skladiščenje ter dokumentacije. Pri kontroli rastlinske proizvodnje je poudarek predvsem na izvrševanju primernih ukrepov za ohranitev rodnosti tal, preprečevanju bolezni, škodljivcev in plevelov, gnojenju, varstvu rastlin, izvoru semena. V živinoreji pa kontrolor preveri stalež živali, spremembe v čredi, način reje, krmljenje in zdravljenje živali. Po preusmeritvenem obdobju, ki traja najmanj dve leti, se kmetiji v tretjem letu dodeli naziv ekološka kmetija, pod pogojem, da je pridelava in prireja v skladu z načeli za ekološko kmetovanje.
Glavne prepovedi v ekološ kem kmetovanju so:
• uporaba kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin
• uporaba razkuženega semena
• uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil
• uporaba sintetičnih dodatkov v krmilili
• uporaba surovin živalskega izvora v krmilih
• uporaba gensko spremenjenih organizmov
• preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (kokcidiostatiki, antibiotiki...)
Z doslednim izvajanjem kontrole na kmetiji se tako preprečuje zloraba kmetijskih proizvodov, blagovnih znamk eko, bio...
Sonaravno, ekološko ali kot mu nekateri pravijo kar bio, upošteva načela trajnostnega razvoja in zagotovo ni zgolj modna muha. Vse številnejši so posamezniki, ki vidijo v alternativnem (starem) načinu kmetovanja svojo priložnost za preživetje, To so v glavnem mali kmetje, ki se zaradi visokih stroškov pridelave težko kosajo z velikimi pridelovalci hrane.
Poleg usmeritve malih kmetov v ekološko kmetovanje za pridobitev certifikata eko proizvodi, postaja vse večje zanimanje tudi za t.i. ekoturizem, ki združuje turizem in rekreacijo z vrednotami neokrnjene narave.
Ekološko kmetijstvo ni star način kmetovanja, temveč obsega metode, ki tradicionalna, ud nekdaj veljavna vedenja o naravnih dogajanjih, zdru žuje s sodobnimi ekološko ustrezni mi metodami.
Ekološko kmetijstvo je resnično trajen način pridelovanja lira
ne, ki v sožitju z naravo zagotavlja ohranitev kulturne krajine in rodovi tnost zdravih tal, iz katerih uspevajo zdrave rastline. Te hranijo naše živali in nam dajejo živila visoke prehranske vrednosti. Zdrava živila rastlinskega in živalskega izvora, ki vsebujejo veliko kakovo Stnih sestavin, so najpomembnejša predpostavka za človekovo zdravje.
Udeleženci dvodnevnega seminarja o ekološkem kmetovanju na Vrhniki
V občini Logatec imamo eno kmetijo, ki je prijavljena za kontrolo ekolo škili kmetij in je v drugem letu preusmeritveneega obdobja. Trije pa so pred kratkim končali dvodnevni seminar, ki ga je organiziral Kmetijski zavod Ljubljana. Prepričan sem, da bo v bodoče lakih pridelovalcev hrane vse več.
ing. Roman Rupnik, kmetijski svetovalec
Izobraževanje za kmete in člane njihovih družin v mesecu JANUARJU
Druga polovica januarja:
Enotedenski tečaj osemenjevanja krav in telic v lastni reji (tečaj bo v Logatcu in ga bo vodil mag. Ivan Ambrožič, dr. vel. med.)
Konec januarja:
Vpliv prehrane krav molznic na kakovostno sestavo mleka.
Z VAMI IN ZA VAS LOGAŠKE NOVICI'.
5. januar 01
predstavljamo vam
novice 5
Vojak - takšen in drugačen
Že nekaj let v naši državi fantom, ki morajo odslužiti vojaški rok, omogočajo tudi civilno služenje. Za to obliko se v Sloveniji odloča precej mladih. Na Občino Logatec je od leta 1997 prispelo 32 vlog za civilno služenje vojaške dolžnosti. 30 vlog je bilo odobrenih; ena je bila umaknjena, druge pa niso odobrili, saj je prosilec imel dovoljenje za posedovanje orožja. Občina vloge posreduje na Ministrstvo za notranje zadeve, na Oddelek za ugovor vesti vojaške dolžnosti. V Sloveniji je 122 ustanov s koncesijo, ki omogočajo opravljanje civilnega služenja - vladne in nevladne organizacije, društva, domovi, zavodi.
V Logatcu je tudi letos zaprosilo za civilno služenje nekaj kandidatov. Pet jih služi v Slovenski Karitas v Ljubljani, eden v Zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani, dva sta v Zavodu za vzgojo in izobraževanje v Logatcu in eden v Domu upokojencev v Postojni. In kakšen postopek čaka potencialne kandidate? Na Občini oddaš prošnjo ali pa dvigneš obrazec, kamor vpišeš osebne podatke ter razloge in utemeljitev, zakaj si se odločil za tovrstno služenje vojske. Potem čakaš na odgovor, opraviti moraš še zagovor pred komisijo...
"Ves ta postopek je dolgotrajen in nikakor ne enostaven." pravi Vid Sark, ki že končuje služenje v Domu Marije in Marte. Začel je maja in pravi, da je imel najprej tridnevno uvajanje v Stični, nato pa je začel z delom v Domu. Na
teden je delal šest dni po osem ur. Njegovo delo je zajemalo delo v kuhinji, priložnostna hišna dela, razvoz hrane. Na vprašanje, zakaj se je odločil za civilno služenje, je odgovoril, da se mu zdi vojska profesionalna zadeva, ne strinja se z vojaškim sistemom in meni, da je civilno služenje možnost humanega služenja državi. "Sicer pa," doda, "z davki dajemo državi že tako dovolj." Je pa tudi res. kot pravi, da če za sedem mesecev zapustiš dom, odgovornosti, ki si jim zavezan, se ti zna življenje precej spremeniti in ko se vrneš, morda ni več priložnosti, da bi nadaljeval, kar si skušal ustvariti.
Nekoliko drugače razmišlja Matej Cerpič iz Cest, ki je 23. oktobra letos začel služiti vojaški rok v 1. bataljonu 42. brigade poveljniške čete. v lahkotopniškem vodu v Ilirski Bistrici. Nikoli ni niti razmišljal, da bi
♦ME
V*
služil civilno. Že dolgo je tabornik in vojaški delovni dan se mu zdi podoben dnevu na taborjenju. Poleg tega ga zanimata tako streljanje kot tudi pouk (orientacija, različne vrste orožja...).
Prihod v vojsko je bil tudi zanj velika sprememba: pozdravljanje, naslavljanje, stroga disciplina, pospravljanje. "Kmalu se navadiš," mi je zagotovil, "in ugotoviš, da je čisto v redu, čeprav včasih res nekoliko naporno. Imaš veliko dela, malo prostega časa, pa še doma nisi nič," No, Matej je bil doma kar nekaj vikendov, tudi zato, ker je vzoren vojak in pri pouku dobiva dobre ocene. Božič je sicer preživel na straži, zato pa je bil za novo leto doma. Opozoril me je, da večina vojakov ni tako navdušena nad služenjem vojaškega roka - nestrpno odštevajo dneve, ki so jim še ostali do vrnitve domov (znani "sitno" iz jugo-vojske).
Vojska, v primerjavi s služenjem v nekdanji jugoslovanski JLA, se je spremenila - "poveljniki so človeški in nas poslušajo, ne priganjajo nas do onemoglosti ..." Vojaki se med seboj dobro razumejo, držijo skupaj in se trudijo po najboljših močeh, (le gre kaj narobe (slabo pospravljanje), so kazni namreč kolektivne - kaznovani so vsi. "Zvečer pa deka partv (deko čez grešnikovo glavo, pa udari po njemu)." se nasmeje Matej in takoj pojasni, da se pri njih to še ni zgodilo in da naj bi to bila "kazen" za hujše "prekrške". 23. maja bo Matej prišel domov. Jeseni se bo najverjetneje vpisal na fakulteto, do takrat pa ima še dovolj časa, da premisli, kaj bi pravzaprav rad.
Karmen Osredkar
Petra Trček
Pripravljeni na sneg
Sneg! Kam bomo z njim? Kncmu je v veliko veselje za smučanje na snegu, ponekod ga sploh ni, za občinski proračun pa je bil v lanski sezoni kar velik strošek. Za pluženje in posipavanje krajevnih in lokalnih cest v naši občini so namenili kar 28 milijonov SIT. Za čiščenje snega krajevnih in lokalnih cest je zadolžena Občina Logatec. Za krajevne ceste je zadolžila krajevne skupnosti za lokalne pa je sklenila pogodbo s Cestnim podjetjem Ljbljana d.d., sektor II, CVE Logatec. Zato smo o organizaciji čiščenja cest povprašali predsednike krajevnih skupnosti ter vodjo drugega sektorja za vzdrževanje državnih cest g. Stanka Petriča. In kaj so povedali o pripravljenosti za čiščenje cest?
Berto Menard, KS Naklo:
"Tako kot že vsa leta do sedaj, smo tudi to leto podpisali pogodbo s Javnim podjetjem Komunalno podjetje d.o.o. Logatec, ki je zadolženo za prevoznost krajevnih cest v samem centru Logatca, za Martinj hrib, Zaplano in Obrtno cono. V prvi lazi očistimo ceste le toliko, da je samo središče nonnal no prevozno, v drugi lazi pa v primeru hude zime sneg odvažajo na deponijo."
Franc Rudolf, KS Tabor: VKS
Tabor plužimo z več stroji, opremljenimi za ulično čiščenje ter s stroji za čiščenje cest. Najprej očistimo prostor pred gasilnim domom, šolo in trgovino in koli kor je le mogoče tudi ostale površine, da so pripravljene za prevoz v službo v jutranjih urah. Pogodbo imamo s štirimi izvajalci. Za posipavanje cest na področju cele KS Tabor pa je zadolženo
Javno podjetje Komunalno podjetje d.o.o. Logatec."
Andrej Zelene, KS Hotedršica:
"Večji del cest plužimo sami s krajevnim traktorjem, imamo pa tudi kooperanta, ki pluži cesto preko 1 loterijskih Zibrš, do nekaj domačij pa zaradi oddaljenosti plužijo krajani
sami. Sneg odvažamo vsaj dvakrat letno izpred kulturnega doma, vaškega jedra ter trgovine. Za posipanje ceste pa imamo pogodbo s Tonetom Trevnom s.p."
Štefan Trpin, KS Trate: "Kot vsako leto bodo tudi letos domačini morali plužiti sami, saj so naše domačije preveč razdrobljene ter nekatere tudi težko dostopne. Za naslednje leto pa se že dogovarjamo, da bi pluženje izvajali tako kot po drugih krajevnih skupnostih v občini. Zaradi višine snega ter obilnih žametov pa nastopijo tudi težave. Vsega skupaj imamo 22 km cest.
Andrej Kermavnar, KS La-ze-Jakovica: "Tudi letos bo pluženje prevzel domačin, saj sama KS nima lastne opreme primerne za pluženje. Cesti Laze - Planina pa pluži KP Postojna d.o.o., s katerimi imamo sklenjeno tudi pogodbo za štiri leta."
Boštjan Marinč, KS Log-Za-plana: "Ceste pluži Tone Treven, saj imamo samo 3 km cest. zato tudi ni velikih problemov."
Stanko Petrič, vodja zahod nega sektorja Cestnega podjetja Ljubljana d.d.: Cestno podjetje Ljubljana, d.d.. izpostava Logatec bo tako kot doslej čistilo lokalno cesto preko Logatca, Hote-dršice, Rovt, Trat ter Medvedjega Brda. Vsega skupaj plužimo in vzdržujemo približno 107 km cest. Opremljeni smo z vsemi potrebnimi stroji; imamo tri tovornjake, opremljene s plugi, posipa-lec soli in peska, dva unimoga ter traktor. Letos bo potrebno tudi pluženje pločnika ob Tržaški.
Od 15. novembra do 15. marca imamo tudi stalno štiriindvajset urno dežurstvo. Do sedaj nismo imeli večjih problemov z občani, zato pričakujemo, da bodo tudi letos strpni in v pomoč."
Seveda pa pluženje ne poteka v smislu dobrodelne akcije, saj morata tako država kot občina zagotoviti veliko denarnih sredstev. Zato bodimo strpni, saj bomo s svojo strpnostjo najbolj pomagali vsem udeležencem na cesti.
Bernarda Rudolf, Katarina Čuk
Apel podobo na ogled postavi
V Logatcu smo bili v letu 2000 priča različnim kulturnim dogodkom. Nekateri bolj, drugi manj odmevni so bili rezultat trdega dela velikega števila ljudi, ki se v Logatcu ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Razstave, koncerti, gledališke predstave - so ustvarjali kulturno podobo krajev naše občine. V Logatcu se je lani zvrstilo zares veliko različnih kulturnih prireditev, ki jih je pripravilo 19 različnih kulturnih društev.
Za oceno dogodkov preteklega leta smo prosili Slavka Albrehta, predsednika Zveze kulturnih društev. V pogovoru je natrosil še nekaj drugih podatkov, povezanih z ljubiteljsko kulturo. Pozitiven premik je opazil pri pojavljanju logaških kulturnih društev v mednarodnem prostoru, saj to pomeni napredovanje in željo po potrditvi v tujini, kar pomeni, da logaška kultura ni več tako zaprta.V drugi polovici letošnjega leta so končno uspeli zaposliti tudi osebo, ki predstavlja vez med našo občino in državo na področju kulture. Posebno pozornost pa so namenili tudi društvom, ki delajo z mladimi in za mlade, saj se zavedajo pomembnosti podmladka za napredovanje kulture v Logatcu.
Želeli smo. da bi predsednik ZKD Logatec,   Slavko Albreht
naredil izbor dogodkov leta 2000. ki so umetniško najbolj zaznamovali preteklo leto. Pa nam ni ustregel. Pravi, da se mu ocenjevanje in selekcija dogodkov ne zdita pomembna in sta tudi težko izvedljiva. Društva se vsako leto trudijo po najboljših močeh in največkrat izboljšajo kvaliteto svojega dela. Vsekakor pa je velik premik to. da so se nekatera društva začela pojavljati na tekmovanjih in v mednarodnih manifestacijah. Ob tem je treba predvsem spomniti na uspešne mažorete, ki so požele velik uspeh na Češkem, iz iste države so z zlatom prišli tudi pevci Adora-musa, glasbeniki Pihalnega orkestra Logatec pa so na slovenskem tekmovanju v koncertni skupini dosegli srebrno odličje.
Vsa tri omenjena kulturna društva sestavljajo predvsem mladi in tudi to je vzpodbudno. Ukvarjanje mladih s kulturo podpira tudi Zveza kulturnih društev Logatec, ki dodatno stimulira in dodeli več sredstev društvom, ki vključujejo mlajše člane. Med njimi so mažorete, pihalni orkester povezan z glasbeno šolo, gledališka skupina Vrh nad Rovtami in seveda kulturni društvi Tabor in Drevored, ki delujeta v okviru osnovnih šol.
In kaj Zveza kulturnih društev Logatec pripravlja letos?
Predvsem bodo nadaljevali delo lanskega leta. Pri tem jim bo v veliko pomoč Nevenka Malavašič, vodja izpostave Sklada za ljubiteljske dejavnosti. Njena naloga bo predvsem povezovalna, poskrbela bo za boljše stike občinske kulture z državno. To naj bi v novem letu logaško kulturo popeljalo še više, v vidni spekter slovenske kulture, jo naredilo opazno in prepoznavno. Nikoli pa nikomur ne gre vse kot po maslu. Tudi logaški kulturniki se spoprijemajo s težavami, ki v konkretni podobi pomenijo premalo namenskih prostorov za delovanje. Zato si v novem letu želijo predvsem, da bi čim prej obnovili Narodni dom. Konkretne ocene predsednika Zveze kulturnih društev Logatec sicer nismo dobili, smo si pa lahko svojo oceno ustvarili 3- decembra lani, ko so skoraj vsa društva nastopila na prireditvi ob obletnici rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Prešerno, kot se za tak dan spodobi.
Arija Sedej
Adoramus na zlatem vrhu
Z enim tekmovalnim nastopom do četvero odličij. Adoramus najboljši zbor. Marjan Grdadolnik najboljši dirigent.
Na desetem mednarodnem tekmovalnem festivalu adventnih in božičnih pesmi se je v Pragi od 1. do 3. decembra »spopadlo« 57 zborov iz 17 evropskih držav. V tem mnoštvu kakovostnih zborov, od katerih je moral vsak zapeti po štiri skladbe, je Adoramus predstavil Gallusovo Resonet in laudibus, Ebenovo Ubi caritas et amor, Močnikovo Christus est natus ter Vrabčevo Bila je noč. Žirija imenitnih evropskih glasbenih strokovnjakov s Češke, Nizozemske in iz Nemčije je z izostreno muzikalno senzibilnostjo presojalo izbor programa, intonacijo, umetniški vtis in dirigiranje. In ta žirija je prisodila Adoramusu zlato plaketo za odličen zborovski dosežek, čemur sta sledila še pokal za najboljši komorni zbor in posebna nagrada za umetniški vtis; zborovodja Marjan Grdadolnik pa je prejel pokal za najboljšega dirigenta. Se razume, da je bil zbor čez vse navdušen, zborovodja pa prepričan, da se je splačalo trdo in najtrše delo.
S tem navdušenjem in prepričanjem je zbor na trgu pred dvorano Pražanom še posebej predstavil Slovenijo s programom slovenskih božičnih pesmi, z narodnimi nošami ob kruhu in soli. - Drugi dan so združeni zbori zapeli na glavnem praškem trgu množici meščanov in drugih gostov izbor znanih božičnih pesmi: Adeste fideles, Veselte se, Rorando coeli, Sveta noč in Jingle Bells. Pevci in zborovodja, ki so s tako imenitnimi dosežki nadvse dostojno predstavili sebe in bogato pevsko kulturo Logatca in našega naroda, pravijo, da so ob teh odličjih hvaležni vsem, ki so jih doslej vzpodbujali in jim kakor koli pomagali, zlasti pa tokratnim sponzorjem: logaški občini, logaškemu Skladu za kulturo in domači župniji.
Ob novembrskem koncertu smo v prejšni številki Novic zaželeli zborovodju in Adoramusu, da bi na praškem tekmovanju zapel najbolje. In zgodilo se je tako. Da bi se še mnogokdaj!
Marcel Štejdnčič
6 Ćopas/L novice
kulturo
5. januar 01
Večer za troje odmevov
Ko so se nam oglasili pevci domače »Notranjske«, ženska skupina iz Breginja in obdravski štajerski fantiči iz Ruš.
November se je nagibal h koncu, ko je Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« povabil v goste Žensko vokalno skupino iz Breginja ter Moški pevski zbor Območne obrtne zbornice Ruše. Mirjana Suhadolnik je šarmantno kramljala z, žal, ne prešte-vilnim poslušalstvom v veliki dvorani Narodnega doma.
Domača »Notranjska«, ki nas je znala pod vodstvom požrtvovalnega in uspešnega pevovodja Janeza Gostiša že lepo razvajati s svojimi koncertnimi nastopi, to pot ni dosegala same sebe. morda z izjemo Prelovčevega Pozdrava in miloglasnega sola Erike Marolt iz Pregljeve Venite, rož'ce moje. Ženska skupina trinajstih pevk, kolikor jih zmore tako rekoč celotni breginjski kot, je ob prekaljeni zborovodji Veri Clemente-Kojič izpričevala nežno pevsko vztrajanje, ki pomaga ohranjati rahlo presihajoče življenje ob naši skrajno zahodni meji. Res da plaho, a za uho najprijetneje se je oglasila TomčevaJaz pa vrtec bom kopala. Fante iz Ruš pa je vodila skoz pester in dokaj zahteven koncertni program temperamentna in obetavna Marinka Šober, ki je dosegla, da je zbor tudi resnično zborovsko pel. Večer je bržčas okronalo troje pesmi: Pregljev Štajerski fantič, Adamičeva Oženil se bom in Gerbičev Pastirček. - Kajpak, solisti so najbolj izpostavljeni pevci, in z njimi bo potrebnega še kaj malega dela. Velja zapisati, da prisiljeni tempi niso vselej najučinkovitejši, sploh ne, če so premalo jasni; fraziranju na kvar pa gredo tudi posamična zabijana, odrezavanja, ki kdaj pa kdaj načnejo intonančno natančnost. Je pa sicer zbor prijetno glasovno uravnotežen in ima dinamične registre dovolj v oblasti.
Nekako skupna značilnost vsem trem zborom se je izkazala v zaljubljenosti do Cirila Preglja, ki ga v programu noben zbor ni zaobšel. Poseben primat je pripadal Matiju Tomcu, ki je breginjskim pevkam prispeval kar troje (od sedmih) priredb ljudskih pesmi. Sicer pa ljudsko osrčujoče je izzvenel pretežni del koncertnega sporeda. Tudi prav.
Marcel Štefančič
Janez in Janez Švajncer
Oče in sin Švajncer, oba literarna ustvar jalca, živita v Logatcu in sta se na zadnji novembrski večer predstavila Logatčanom. Oba sta zelo topla človeka, saj sta s predstavitvijo svojih del, ki so odraz njunega življenja, prinesla kanček topline v hladen večer.
V delih, ki jih ni malo, opisujeta svoje spomine, zatorej so v večini avtobiografska. Oče Janez Švajncer je ustvaril precejšen knjižni opus (okoli 40 knjig je že napisal); med najnovejšimi so Sosedov Peter,Jutro na zemlji, Upanje, Mladost na jasi. Večina starejših del je namenjena mladim. Avtor pravi, da starejši kot je, bolj se z mislimi vrača v zgodnjo mladost in ravno ti spomini, prav tako tudi ljudje, ki jih spoznava, so motivacija za njegovo pisanje. Napisal je tudi več iger, ki so jih igrali predvsem na amaterskih odrih.
Sin že dolgo stopa po očetovih stopinjah in njegov opus je prav tako obsežen. Spoštuje očetovo delo in osebnost ter tudi sam avtobiografsko ustvarja. Od lastnih knjig mu je najbolj pri srcu Vzpon in zmaga revolucije pri sv. Tomažu; pravi, da pri knjigi ne gre za to, kar daje čutiti naslov, pač pa je delo "spomenik očetu, nepozabnim trenutkom, ki sva jih preživela skupaj..."
Sin je tudi lastnik Vojnega muzeja, ki si ga lahko ogledamo v Gornjem Logatcu, kjer družina Švajncer živi. Muzej je edinstven, saj nam posreduje vtise dogodkov iz vojne leta 1991.
V logaški knjižnici si lahko ogledate del njunega obsežnega knjižnega opusa - zagotovo najdete tudi knjigo za svojo dušo.
Knjižnica Logatec vse bolj postaja kulturno žarišče. V decembrskih dneh je na četrtkovem literarnem večeru predstavila tudi avtorico Bojano Levinger in njeno knjigo gledaliških besedil za otroke z naslovom Gledališče v deželi Lepo in prav. Zanimiv večer z avtorico je vodila knjižničarka Špela Petkovšek.
Karmen Osredkar
Pevskih dosežkov ne manjka
Navdušili so domači pevci in gostje iz Maribora; vmes pa še mladi godalni orkester.
Na predvečer Prešernovega rojstnega dne je Pevsko društvo Logatec pripravilo letni koncert svojega Mešanega pevskega zbora z gostujočim Moškim pevskim zborom Nove kreditne banke iz Maribora in godalnim orkestrom logaške Glasbene šole.
Gostitelji so dali prednost gostom in Mariborčani so pod vodstvom Mirana Antaverja dodobra izrabili priložnost in predstavili logaški publiki solidno, tudi zelo dobro moško petje. Presenetljivo ubrano in intonančno urejeno je zbor odpel zlasti prvi del Mokranjčeve liturgične skladbe Njest svjat pa tudi Šivičevo^lrao pes'mco s paše, nadvse zadovoljiv je bil Amen v Gounodovi Glorii; žal, dinamične stopnje celotne Glorie niso bile dovolj dosledno izpeljane. Zato sta Bučarjeva skladba Tam, kjer pisana so polja in Gallijeva Montanara izveneli zvočno polnokrvno. Nekoliko bolj trpeča je bila intonacija v osrednjem delu Foersterjeve skladbe Večerni Ave; III. molitev Frančiška Asiškega pa je zborovodja zastavil z nekoliko prepoudarjenim »recitativom«. A kot rečeno: Antaver je predstavil lepo upet zbor. Čeden instrumentalni predah je med nastopom obeh zborov prispeval mladostno tipajoči Godalni orkester Glasbene šole z dvema skladbama pod skrbnim vodstvom Marjetke Tekavec-Mihevc. Pevovodja Lovro Grom je z domačim mešanim zborom izvedel tehtno odbran repertoar. Uvodna pesem Tebe pajom Bortnianskega je nedvoumno naznanila občutljivo zborovsko petje, ki se je kasneje še posebno občuteno zniansiralo v Marzijevi skladbi Signore delle cime ali v dobro zaznavni akordični elementarnosti Hubadove/e/z« davi slanca pala ali pa v prepričljivo dinamiziram Lebičevi Ta drumlca jezvomlana. Jasna intonančnost se je potlej izpela v Zardinijevih Planikah, kjer smo bili priče prijetnim rahlo plašnim solističnim zastavkom basista Marka Škrlja. Nekoliko manj zbran je bil Gounodov Ave verum, premalo izraznosti je bilo čutiti tudi v Srebotnjakovi Kraški jeseni. Pač pa ni mogel zbor zgrešiti z Venturinijevim Znamenjem, ki velja že kar za znamko belkanta. ki mu vdahne vsakič posebej impresivno muzikaločno podobo imenitna solistka Špela Petkovšek. Zahtevani dodatek je bil namenjen vnetim poslušalcem in spominu na Prešerna z njegovo uglasbeno pesmijo Luna sije Koncert je občutno obogatil že tako obogateno logaško koncertno pozno jesen.
Ma rcel Štefa n čič
Obilje kulturnih užitkov
Lanski december je ljubiteljem kulture poklonil množico kulturnih dogodkov. Nekatere smo predstavili s posebnimi članki, tule pa je še kratek pregled nekaterih, ki so se vtisnili v decembrski spomin.
Zanimivo je bila prireditev ob Prešernovi dvestoletnici rojstva, na koteri so se predstavila skoraj vsa logaška kulturna društva. 7. decembra so v Knjižnici Logatec predstavili knjigo gledaliških tekstov Bojane Levinger z naslovom Gledališče v deželi lepo in prav. Zadnji tekst Bojane Levinger pa so premierno uprizorili učenci OŠ Tabor 29. decembra v Narodnem domu, kjer si je predstavo ogledal tudi dedek Mraz. Poleg koncerta Pihalnega orkestra Logatec je bilo še nekaj božično-novoletnih koncertov. Enega takih |e pripravilo Pevsko društvo Hotedršica, na koncertu Ročk mojega srco pa sta zapela Mladinski pevski zbor Vrh. Sv. Treh Kraljev in Pevski zbor Rožmarin. V Glasbeni šoli Logatec so najprej koncertiroli z Božičkom, 71. decembra pa so se predstavili še učenci oddelka solopetja iz razreda profesorice Jerice Rudolf. Veliko |e bilo tudi decembrskih ustvarjalnih delavnic. Predvsem je bilo zelo oktivno Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec, ki je decembra pripravilo tudi drugo predstavo Lutkovnega abonmaja. Ne smemo pozabiti tudi mnogih gledaliških, glasbenih in lutkovnih prireditev na osnovnih šolah, kjer so orgonizirali tudi delavnice. Na podružnični OŠ v Hotedrišici so izdelovali voščilnice.
In tudi plesali smo. Mažoietna skupina DMG Logotec, ki je lani na tekmovanju na Češkem dosegla lepe rezultate, je pripravilo svoj tradicionalni novoletni nustop. In peli smo. V cerkvi sv. Nikoki|(i sta koncertiiala Otroški in Mladinski zbor. V tem bogatem mozaiku ste zagotovo našli tudi kak dogodek zase. In še to: tudi knjižničarji so bili konec leta presenečeni nad velikanskim obiskom.
Uranka \urak
Praznik dveh velikih Slovencev
Konec novembra so se na OŠ Rovte z eno-urno prireditvijo spomnili 200-letnice rojstva velikega slovenskega učitelja, pisatelja in škofa Antona Martina Slomška.
Zbrali so se učenci, učitelji in gospod ravnatelj. Prepevali so člani otroškega in mladinskega pevskega zbora šole, in sicer same Slomškove pesmi. Za popestritev proslave sta poskrbeli dekleti, ki sta zapeli pesem Sloven'c Slovenca vabi in pri tem, ob nazdravljanju, nehote razbili kozarec. Prijetno so presenetili tudi "prvarčki". V šolo hodijo komaj nekaj mesecev, pa so brez napake zaigrali Slomškovo basen o čričku in mravljici. Med pesmimi sta voditeljici pripovedovali utrinke iz Slomškovega življenja. Tako je bila ta prireditev poučna in zabavna hkrati.
Darja Kogovšek, juto: Marija Logar
Nagajiva Pika Nogavička
12.12. ob 12. uri in še tri ure čez se je Pika Nogavička predstavila (i)zbranemu občinstvu v Narodnem domu v Logatcu. Predstav o so, pod vodstvom mentoriejudite Cempre in Simone Nagode, pripravili otroci dolnjelo gaške osnovne šole. Navdušili so zbrane gledalce in si prislužili prvo kritiko: otroci (stari tudi šest let in manj, najmlajši le dve leti), ki so si igro ogledali v okviru lutkov nega abonmaja, so celo uro napeto sledili dogajanju na odru in zdržali vse do odličnega konca.
Kaj bi sploh še lahko dodali? Presenetila sta Tomaž (Jerca Korče) in Anica (Patricija Stepanovič), presenetilo je pet mladih igralcev, še najbolj pa nas je prepričala Ajda Pupis v vlogi naj, naj ... Pike Nogavičke. Za vse so poskrbeli na OŠ 8 talcev: Igralci obiskujejo 4. in S. razred, sceno so ustvarili pri dekorativnem krožku, tudi lučkar je njihov ... Ni čudno, da je predstava doživela uspeh. S Piko Nogavičko so se učenci, ki so obiskovali dramski krožek pod vodstvom Judite Cempre, srečali že prejšnje šolsko leto. "Vedno iščem igre, v katerih bi lahko igralo čim več otrok, poleg tega jih moram prilagoditi tudi njihovi starosti. Nad Piko so bili takoj navdušeni - že prej so videli predstavo v Mladinskem gledališču. Po vlogah so kar planili in morda so se tudi zaradi tega pri igranju še bolj potrudili," je komentirala Cempretova. Junija so v šolski telovadnici imeli prvo predstavo. Ogledala si jo je tudi Simona Nagode, ljubiteljica gledališča, in si \ tepla v glavo: "Ta predstava mora na oder." Skupaj z Judilo jima je uspelo.
Pa ni šlo vse gladko. Največja težava je bil prostor za vaje. Precej truda in časa sta porabili, da so konec oktobra lahko zaceli vadili na pravem, zaresnem odru v Narodnem domu (Simona: "V Logatcu moraš biti zelo, zelo vztrajen."). Otroci so se prvič srečali z. odrom in z osnovnimi pravili igre; z gibanjem, govorom ... Nekoliko so jim pri tem pomagale izkušnje, ki so si jih nabrali na gledališki delavnici SLKD-ja, kjer so delali skupaj s celjskim režiserjem Miho Alujevičem. In na koncu je nastala Pika Nogavička, na katero so upravičeno ponosni. Pred predstavo v Narodnem domu so tako igralci ko! režiserki imeli tremo, saj je bila, po Simoninih besedah, odgovornost do občinstva velika, kljub temu, da je občinstvo bilo domače. Ali pa ravno zato ...
Igro bodo še nekajkrat ponovili in jo tako približali čim širšemu občinstvu. Kaj bo prišlo na vrsto po Piki Nogavički, pa se ne vesla. Oziroma se jima že nekaj plete po glavi. In kolikor ju poznam, nas bosta skup:i| z. otroki prihodnje leto spet presenetili
Petra lit fh
PRIREDITVE V
MESECU
JANUARJU
7.1. ob 16.00
Koncert Ročk mojega srca
MPZ Vrh. Sv. Treh Kraljev in PZ Rožmarin Cerkev sv. Treh kraljev na Vrhu
7.1. ob 18.00
Koncert v cerkvi sv. Nikolaja
Glasbena šola in MePZ Adoramus
8.1. ob 16.30
Popotniško predavanje Janeza Levca V Južno Ameriko
POŠ Hotedršica
15.1. ob 16.30
Popotniško predavanje Domna Skumavca Na hladni sever
POŠ Hotedršica
19.1. ob 19.00
Razstava Moje cunjice avtorice Karin Lavrič
Knjižnica Logatec 20.1. ob 19.00
Božično-novoletni koncert v cerkvi sv. Nikolaja
Ženski zbor KD Tabor in vokalna skupina Prima iz Žužemberka
27.1. ob 1930 Gospod Evstahij iz Šiške
Premiera komedije Dramske skupine ŠKD Vrh POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev
28.1. ob 15.00 Gospod Evstahij iz Šiške
Ponovitev komedije dramske skupine ŠKD Vrh POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev
V tej številki Logaških novic sodeluje 24 novinarjev, novinark, dopisnikov in drugih sodelavcev.
Adijo kultura
V novembrski številki Logaških novic smo pisali O koncertu skupine Adijo kultura, ki v letu 2000 praznuje četrto leto ustvarjanja glasbe. O zgodovini in načrtih nam je tokrat več zaupal kitarist in pevec Bogdan Mlinar.
"Na začetku smo, kol velika večina skupin, proigravali skladbe naših idolov," je začel zgodbo moj sogovornik, kitarist in pevec skupine Bogdan Mlinar, ki prihaja z Medvedjega Brda. Skupino tvorijo še bobnar Lucijan Nagode, baskitarisl Janez Zelene in ritem kitarist Izidor Zelene, vsi trije iz Hotederšice. line skupine Adijo kultura nima kakšnega globjega pomena. Fantje v besedilih predstavljajo svoj pogled na svet, ki nekako ni naklonjen mladim, spopadajo pa se tudi z družbenimi problemi in precej kritično gledajo na dogajanje v občini, v kateri živijo. Glasba sama je odvisna od trenutnega razpoloženja, čeprav fantje ne skrivajo, da svoje lovke raztezajo tja čez, Atlantik in se pridno učijo iu črpajo iz bogate zakladnice newjorškega hardeora. Naklonjenost njihovi glasbi so mladi pokazali na majskem koncertu v Grajskem parku, kot tudi s leni, da so njihovo skladbo Zupanov sin izglasovali za Faca hit na Notranjskem radiu. V letu 2001 si fantje želijo posneti in izdati album, čim več koncertov in preboj v orbito slovenske glasbene scene. Naj se jim zelje izpolnilo'
Ksimeront \ rbetu
5. januar 01
šport
lifaš/U novice 7
Vrhunski igralec ragbija
Logatčan, Renato Djuran se je pri 12 letih zapisal ragbiju. Njegovo nogometu zapisano "klapo" iz otroštva je namreč nekega dne pred blokom, kjer so živeli, presenetil možakar z ragbi žogo in jih v istem trenutku navdušil. Od takrat bivši kapetan državne reprezentance ni manjkal na skoraj nobenem treningu.
Glede na to, da je ragbi eden najbolj grobih športov, me v prvi vrsti zanima, kako je s poškodbami?
Tako kot v vsakem športu je tudi tu izjemno pomembna telesna pripravljenost, tej pripravi pa igralci ragbija namenjamo še posebno pozornost. Za primer naj povem, da smo bili pred kratkim reprezentantje na testiranjih na Fakulteti za šport, tam pa so bili strokovnjaki, ki opravljajo teste skorajda šokirani nad našimi izjemnimi rezultati. Sam sicer kakšnih večjih poškodb nisem imel, le lani sem bil na prisilnem počitku zaradi težav s kolenom.
Katere pa so tiste države, ki so v tem športu "zakon", kot radi rečemo?
Vrh krojijo vse angleško govoreče države, nekdanje angleške kolonije, kar pa ni čudno, saj se je ragbi v Angliji tudi rodil, tu so izjema le ZDA, ki so si po svojem načelu zaslužka in "šova" ragbi močno priredile. Že vrsto let dominira predvsem Nova Zelandija, kjer je ragbi nacionalni šport in se vse vrti okrog njega. Pred časom sem bil tudi sam dogovorjen za odhod na Novo Zelandijo, a sem nato dobil naraščaj, zato sem odhod odpovedal. V zadnjem času hitro
napredujejo tudi ostale evropske države, predvsem Francija je dvakrat senzacionalno premagala Novo Zelandijo, pa tudi Italija je po novem med elitnimi šestimi reprezentancami sveta.
Kje smo v svetovni konkurenci Slovenci?
Pred kratkim smo gostovali v Monaku in tam enostavno niso mogli verjeti, da je pri nas le sto registriranih igralcev v članski kategoriji in kljub temu igramo na tako visokem nivoju. Njihova reprezentanca igra v drugi francoski ligi in kakšnih posebnih težav nismo
imeli. Smo nekje tam kot Hrvati in Madžari, a še zelo oddaljeni od vrha.
Že prej si omenjal komerci-alizacijo ameriškega "foot-balla", je primerjava med tema dvema športoma potem sploh mogoča? Primerjava je možna, vendar gre tu za velike razlike. Osnovna je v opremi, nogometaši so mnogo bolj zaščiteni in zato je ragbi bolj moška, groba igra. Sicer pa, kot sem že omenil, se pri nogometu hitreje prekinjajo akcije (predvsem zaradi reklam), vse je podrejeno denarju. Osnovna razlika v pravilih pa je. da pri ragbiju žogo naprej zgolj brcamo, nazaj se jo lahko meče, pri "footballu" pa je dovoljeno vse.
Glede na to, da je ragbi pri nas vendarle manj popularen šport, me zanima, kako se financirajo klubi in repre zentanca ?
Tako kot pri vseh športih tudi tu ne gre brez sponzorjev, v mojem klubu (Kolinska Bežigrad) kakšnih posebnih težav z denarjem ni, sredstva za reprezentančne nastope pa v veliki meri prispeva tudi svetovna ragbi zveza - BORD.
MatevžPodjed
Jesenska opravila na kolesu
Preden kolo dokončno položimo k zimskemu spanju, je dobro, da mu namenimo še nekaj pozornosti. V dolgih jesenskih večerih se lahko posvetimo temeljitemu čiščenju in natančnemu pregledu kolesa, ki je nenazadnje tudi zrcalo svojega lastnika. V nadaljevanju si preberite nekaj koristnih nasvetov, kako se lotiti tega opravila.
Kolo najlažje očistimo tako. da najprej poberemo stran kolesa, izpulimo sedež s sedežno oporo, odstranimo verigo ter s kolesa poberemo vso dodatno opremo (števec, luči, tlačilka, ipd.). Zamaščene dele kolesa, kot so verižniki, gonilke, veriga in menjalniki pošpricamo s posebnim sprejem, ki razkraja maščobo (kupite ga lahko v kolesarskih trgovinah in servisih), pustimo ga delovati 3-4 minute, potem pa dele speremo z rahlim curkom vode. Če je umazanija zelo trdovratna, postopek ponovimo. Če spreja nimamo, si lahko pomagamo tudi /. nafto in čopičem. Za pranje ostalih delov kolesa je najbolje, da vzamemo kar vedro vode, ki ji dodamo detergent za pranje avtomobila in kolo ope remo od vrha do tal. Celo kolo potem speremo z rahlim curkom vode, pustimo, da se odteče, nato pa ga obrišemo s suho krpo ter tako osušimo vse dele, Pri ,(,,n bodite pozorni na vse razpoke na barvi, saj se lahko zgodi, da je pod barvo počen tudi okvir, Ko je kolo tako temeljito očiščeno, je naj bolje, da vse lakirane dele zaščitimo z, zaščitnim voskom. Naslednje opravilo je pregled vseh ležajev kolesa. Sneto kolo prime mo za os ter jo obračamo naprej in nazaj. Takoj med prsti začutimo, v kak snem slanju je ležaj. Pregledamo še ostale ležaje. Preverimo tudi, kako so napete napere in če je mogoče kolesa potrebno centrirati, Po odpravi
vseh napak kolo namažemo in sestavimo. V odprtino sedežne opore stisnemo malo WD ja, ker se med sezono v okvirju lahko nabere voda ali pa kondenz, Sedežno oporo namažemo /, mastjo in jo vsadimo v okvir. Tako naslednjič ne bomo imeli težav s tem, kako jo bomo dobili narazen. Verigo in menjalnike namažemo z oljem ali silikonskim sprejem, zato, da nam ti deli čez zimo ne zarjavijo. Pregledamo se zavorne in prestavne žiee, zavorne gumice in jih po potrebi zamenjamo. Na koncu očistimo še vso dodatno opremo in jo namontiramo nazaj na kolo. VSa ta opravila lahko naredite sami ali pa se odločite, da vam to naredijo v kolesarskem servisu, v tem primeru vam svetujemo, da preden kolo odpeljete v servis, kolo operete kar s "štrajfiksom" ne pozabite prej odstraniti števca, baterijskih luču ter ostale dodatne opreme, saj boste drugače vse morali še enkrat kupiti
saj je tako pranje najbolj učinkovito, vzame najmanj časa in tudi veliko cenejše, kot če vam kolo čistijo v servisu. V servisu pa potem odprejo, očistijo in namažejo vse ležaje ter ostale dele kolesa, ki jim bi voda lahko škodila ter se posvetijo natančnemu pregeldu kolesa. Priporočamo vam, da kolo odpeljete na pregled v servis pozimi, saj imajo v servisih običajno manj dela in se vašemu kolesu lahko resnično temeljito posvetijo. V pomladanski in poletni gneči je veliko dela z odpravljanjem okvar, zato vas bo takrat spravila v slabo voljo tudi dolga čakalna doba.
Ponovno srečanje s kolesom v zgodnjih spomladanskih mesecih bo gotovo prijetneje po temeljito opravljenem servisu,
Andrej Potrebuješ
Trinajstkrat prvi
Četrtošolec podružnične osnovne šole v Hotedršici, Kristian Peklaj, je fant, ki je zdaj v šoli, zdaj na treningu, komaj smo ga uspeli ujeti. Kristian je skromen, veder, postaven fant, ki se zelo rad ukvarja s športom. Tekmuje v teku, krosu, teku na smučeh, najbolj pa ga zanimajo smučarski skoki. Njegov osebni rekord je štiriindvajset metrov in pravi, da ga bo kmalu izboljšal. Kristian pa je tudi kar trinajstkratni zmagovalec tekov v kategoriji dečkov za Pokal sobote v severnoprimorski ligi za leto 2000.
Sam pravi, da je dober tekmovalec. Nikoli se ni bal, da ne bi zmagal. Najtežja tekma je bila v Vipavi, ko je lilo kot iz škafa in na Ihanu. Njegov najljubši trener je Viki Tršar iz Logatca, ne pozabi pa omeniti tudi Cveta Brenčiča iz Športnega društva Hotedršica. Kristian pravi, da k njegovim uspehom prispeva vsa družina. Vzpodbujajo ga vsi, saj hodijo z njim na treninge, tekmovanja ali celo sami tekmujejo, V ligi za Severnoprimorski pokal je devetkrat uspešno nastopila tudi njegova starejša sestra Darja. Bratec Žiga pa je še premajhen in zaenkrat le navija, bo pa kmalu tudi on zmagoval. Skratka, Kristian živi za šport. Domačo nalogo najraje naredi takoj po šoli, uči pa se zvečer. Rad bere knjige, čeprav ima zelo malo časa. Televizije skoraj ne gleda.
punce ga zaenkrat še ne zanimajo, posodo in ostala hišna opravila pa raje prepusti mamici. Oči je nanj zelo ponosen in največkrat igra vlogo šoferja. Dajmo, Kristian!
Stanislav Nagode
Zlata Xsara za Mojco Suhadok
Citroen servis Merlak je ob krajši slovesnosti predal novi avto Citroen Xsara naši najbolši smučarki v hitrih disciplinah Mojci Suhadolc. Mojca je tudi letos v vrhunski formi in odlični rezultati ne bodo izostali. Več o sezoni in letošnjih uspehih pa v eni od naslednji številk Logaških novic, saj Mojci nismo hoteli ob tej priložnosti jemati še tistih nekaj trenutkov, ki jih preživi v krogu najbližnjih.
Anton Mali
Modelarska trgovina v Logatcu
V centru Logatca, natančneje v Možinovi hiši na Stari cesti 3, so 16. decembra odprli trgovino MIBO MODELI.
Miho sicer proizvaja letalske modele, ki jih večinoma izvaža, v svoji trgovini pa nudijo še cel spekter opreme firme Graupner. Takih trgovin je v Sloveniji le šest, Mibo pa naj bi bila med bolje založenimi. Posebej velja poudariti, da so nekateri izdelki
Kiiii'i\\\\tiliit'iiliii'' m
primerni tudi za uporabo pri tehničnem pouku v šolah, pa tudi tisti, ki o modelarstvu ne vedo kaj dosti, imajo v trgovini Mibo modeli kaj videti.
Matevž Podjed
ŠPORTNI JANUAR
6.1. Nočni pohod na Grmado
19-00 odhod iz Logatca PD Logatec
13.1. košarka- člani
18.30 KK Logatec :KK Jezica
13.1. (verjetno) Nočni pohod Pasja Ravan -Dražgoše
PD Logatec
20.1.
Namizni tenis
10,00 NTK Logatec: NTK Petovija
14.00 NTK Logatec: NTK Moravske toplice
Šahovski turnir za šahista leta
18.00 Birtov hram-Trate prijave: do 19.1.2001 na tel. 750 11 86 (Vojko)
Odbojka
20.00 OK Logatec: OK Žurbi team Kamnik 11
27.1. košarka - člani
18.30 KK Logatec :KK Črnomelj
Konec januarja - Pohod na Kriško goro
PD Logatec
Januar, če bo sneg -smučarska tekmovanja v Rovtah
ŠD Kovk Rovte
Če ni navedeno drugače, se tekme odvijajo v telovadnici OŠ 8 talcev.
Giro zopet
skozi
Logatec
Italijanski krog, druga največja kolesarska etapna dir- ka na svetu, prihaja v priho- dnjem letu na naše ceste že četrtič. Tudi tokrat trasa etape s ciljem v Ljubljani poteka skozi Logatec.
Podpis pogodb s sponzorji ter številna znana imena svetovnega kolesarstva sta vzroka za obisk ekipe Logaških novic v novo-goriški Perli. Med tistimi najbolj znanimi velja, poleg naših štirih mušketirjev (Štangelj, Valjavec, Hauptman, Klemenčič). posebej omeniti nekdanja Italijanska šampiona Giannija Bugna in Mau- rizija Fondriesta. Prvi je zmagovalec Gira leta 1990, Fondriest pa je ves čas svoje kariere slovel kot izjemen specialist za enodnevne klasične dirke. Oba sta zdaj strokovna sokomenta-torja italijanske televizije. Tretji gost v Perli je bil, vsaj mlajšim ljubiteljem kolesarstva manj znani Giordano Cottur, ki je tekmoval v času legendarnih Fausta Coppija in Gina Bartolija. Vsekakor gredo pohvale novogo-ričanom za vzorno pripravljeno prireditev, katero je popestril tudi kratek plesni program. Giro se je tako za organizatorje nedvomno že začel in le na tak profesionalen način se lahko Slovenija (tako kot sicer že mnogokrat tudi v drugih športih) pokaže kot zaupanja vreden partner. Giro pač spada med elitne svetovne športne prireditve, ki so medijsko izjemno dobro pokrite in kot tak je lepa priložnost za dodatno uveljavlja nje Slovenije v Evropi in Svetu.
Matevž Podjed
8
novice
duhovni odmevi I zahvale
5. januar 01
Znamenja na Logaškem
Kapelica pr'Petrič'
Dobrih petdeset korakov od nekdanje vaške gostilnice Pr' Tončk' zre sv. Anton Puščavnik-Kračun iz Petričeve kapelice tako rekoč iz oči v oči nekoliko navzgor proti cerkvi sv. Treh Kraljev. Sicer pa se od kapelice pr' Petrič razgled lahko sprehaja iznad Hlevnega Vrha prek Praprotnega Brda pa prek Rovt in Logatca do Snežnika: od tod se proti zahodu obzornica stika s Hruško in Javornikom.
Ljudsko izročilo najraje pripoveduje, da pozdravlja kapelica tod mimoidoče, odkar svet stoji. Drugi spet porečejo, da so zgradili kapelico takrat kot cerkev sv.Treh kraljev, kar bi kazalo na starost kakih 300 let. Tolikšno starost naj bi izpričevalo tudi dejstvo, da je bila nekoč prej kapelica posvečena sv.Trem Kraljem, in si je Puščavnik šele kasneje pridobil milostno naklonjenost Vrhovcev. Kapelica naj bi bila sprva namenjena prvemu oltarju - branju prvega evangelija in blagoslovu - ob vstajenjskih oziroma telovih procesijah. Siceršnja navada pa je, da ob tej kapelici sprejemajo za pogrebne slovesnosti pokojne z Lavrovca in Golega Vrha.
Ker je bil zob časa močno najedel kapelico, so jo farani prenovili v značilni formi notranjskih znamenj leta 1956. Zadnjo obnovo, ki pa sicer v notranjščini ni mogla povsem zbrisati sledi pozno romanskih vplivov, je kapelica dočakala 1996; tedaj je Vrhovcem namenila nekaj pomoči tudi logaška občina. V kapelico (dimenzije: dolžina 240 cm, širina 230 cm, višina - do kapa 180 cm - do slemena 305 cm) z dvokapno streho, krito z opeko, in z obojestransko ometanimi in opleskanimi stenami je moč vstopiti skoz obočni vhod (115 x 180 cm); na »oltarček« je postavljen 120 cm visok lesen kip priljubljenega sv. Antona Puščavnika. ki mu je kapelica posvečena.
Petričeva kapelica na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Foto: Fr.Bogataj
Za kapelico in njeno okolico skrbi ključar Vinko Sedej.
Marcel Štefančič
Tone Kompare -monsignor
Župnik Tone Kompare je vtisnil doljnjelogaški župniji in celotni naši občini neizbrisen pečat. Čeprav je zapustil naš kraj in je sedaj župnik v Domžalah, pa nas nanj še vedno spominjajo njegova dela, objekti in zamisli, ki jih je obudil v življenje skupaj s farani. V drugi polovici decembra pa mu je za njegove zasluge v Cerkvi papeško odlikovanje izročil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Prane Rode. Papež Janez Pavel II ga je odlikoval z naslovom monsignorja. Tonetu Komparetu in vsem ostalim duhovnikom, ki jih je papež odlikoval, se je ob podelitvi nadškof Rode zahvalil za njihovo delo. Ob tej priložnosti Tonetu Komparetu čestita tudi uredniški odbor Logaških novic.
Janja Peterlin
Utrip dobrote
Karitas Logatec in skupina za diakonijo v ŽPS sta v Tednu Karitas organizirala dobrodelno akcijo, s katero sta skušala polepšati praznike tudi vsem tistim družinam naše občine, ki si marsikakšno dobrino težko privoščijo. V trgovinah so označili posebna mesta, kamor so občani lahko darovali kupljene izdelke za družine v stiski, v Dom Marije in Marte pa so prinašali predvsem poljske pridelke. Po besedah Like Kokalj. predstavnice Karitas. je imela akcija zelo dober odmev. S pomočjo dobrih ljudi so marši komu prižgali v očeh praznično iskrico.
/(in/a Peterlin
novice
www. mali.si
Po isti poti. koder odhajaš, nevidni) prihajaš nazaj med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. T. Kuntner
Zahvala
ob izgubi naše drage
Mirni Mesar
rojene lloinovec.
Da ste imeli našo Mirni radi, smo vedeli že za čas njenega življenja, sami pa smo to globoko občutili v času njene bolezni in slovesa. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje, ki ste ji podarili toliko cvetja in sveč. posebna zahvala dr. K. Turk, njenim bivšim KLl-jevcem, bali narjeni. Komunali Logatec, pevcem Pomladnega odmeva, Po grebnemu zavodu Menart, troben taču in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Še enkrat hvala vsem, za vse tople in vzpodbudne besede in pomoč ter vsem, ki boste našo mamico ohranili v lepem spominu in ki boste / lepimi mislimi postali ob njenem grobu
Njeni najbližji: mož Stane in otroka Bojan in Branka /. družinama
ALELUJA, moji bližnji, dalnji afriški dobrotniki pod Triglavom!
nadaljevanje iz prejšnje številke
Zadnji dan bivanja v Akamasoi, 13. september 2000
Peter odhaja navsezgodaj sto in sto kilometrov na jug otoka, po kvadratnih kilometrih dva in polkrat večjega od stare Juge. Opravki ravnatelja semenišča. Takoj po šesti jutranji maši - slovo, bodreče slovo - sploh ne slovo v solzavi slovanski "pakungi".
•3
mm
■T?
HI
Od tebe in tvojih nebeško nasmejanih otrok in nekoč zavrženih smetiščarjev se z režiserjem Igorjem Mlačeni samo fizično poslavljava. Črtomirovsko pa tvoje bogo-milo veselo oznanilo nosiva tvo-jim-svojim podtriglavskim sestram in bratom.
Oj Triglav, moj dom! Zares hvala Bogu ljubezni in Gusteljnu, ki nas prenašata, hudiče v angelskih
pižamah, med Zgornjo in Spodnjo Fovšijo krvaveč v Centralno Zamero. Takoj za Bogom hvaležni poklon tebi. Peter Opeka in tvojim najbližjim sodelavcem Akamasoe - "Dobri prijatelji!"
In nenazadnje BOGLONAJ!" vsem sponzorjem, ki so nama z režiserjem omogočili polet in bivanje na Madagaskarju. Pa vsem anonimnim darovalcem, ki so mi stisnili tisočaka ali pet za revne v žep kar takole mimogrede na cesti. Srčna vam hvala za nikoli plačljivo zaupanje. Čez afriške griče vam ploska sam nominiranec za Nobelovo nagrado za mir - misijonar Peter Opeka. Aleluja! Aleluja! Aleluja!
Aleluja! Na veselo srečanje pod Triglavom: verovati - upati - ljubiti! PRIPIS: Cisto spodaj tega mozaičnega potopisa pa še žiroračun za vse tiste bralce, ki niso imeli časa niti volje primakniti tolarja za Slovensko vas Petra Opeke na Madagakarju. Saj nismo vsi ISTI NIČI pred čudežem božje ljubezni. V neskončnost duše neiztrohnjenega srca zaljubljeni!? Aleluja na kubik!
PRIPIS PRIPISA: Oči tretjine premožnega sveta so bile te dni uprte v bleščeče peterokrožje olimpijskih iger v Svdnevu. obljubljajočih človeško solidarnost.
Ko bi bogati od rimskih gladiatorskih iger do današnjih petih gorečih
krogov v olimpijskem simbolu darovali za bolne, lačne in preganjane le en krog za njihove šole. dispanzerje in obdelovalne stroje, bi svet ozelenel še na preostalih dveh ogroženih tretjinah. Kljub vsemu: Aleluja!
Tolarska vplačila lahko nakazujete tudi vi na žiro račun in naslov: Medškofijski  misijonarski svet Slovenije, namen nakazila: za Slovensko vas Petra Opeke (akcija Andreja Žigona), Številka računa: 50100620 1330 1014110 328383.
Andrej Žigon
TO ŠTEVILKO LOGAŠKIH NOVIC SMO NATISNILI NA 67.636.800 cnv
V daljavi so se gore j>ostovile, na pokopališču mi. Darinka, ti med nami še vedno si.
Zahvala
Prekratko življenjsko pot je bolezen prekinila hčeri, ženi. mamici in mami
Darinki Marolt
iz Rovi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob njeni bolezni kakor koli pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala vsem sosedom, prija teljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu, darovali sveče in cvetje, Planinskemu društvu Rovte za nošenje prapora, gospe Ljubici i/, Alpine Rovte za tople poslovilne besede ob zadnjem slovesu in gospodu župniku Janezu za opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala vsem ki ste bili z nami
Vsi njeni
Molitev, delo in trpljenje bilo njeno je življenje. Spočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat mama. hvala Ti.
Zahvala
Ob smrti Erjavčeve mame. babice in prababice
Pavle Kupnik,
roj. 31. 12. I1)III na Ravniku,
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo pomoč, za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo izbrane in zapete pesmi na maminem pogrebu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mamo iako številčno pospremili na njeno zadnjo i>oi
Žalujoči hčeri in sinovi z družinami
Zahvala
ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Francke Kupnik.
Zahvaljujemo se vsem. ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo sestrični Marici, sosedovi družini Kranjc ter prijateljici Heleni.
Hvala zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Logatec in gospodu župniku Janezu Selanu za opravljene obrede in tople poslovilne besede Hvala ludi cerkvenemu pevskemu zboru za lepo poslovilno petje.
Žalujoči: mož line. sinovi Boštjan, Matija ter Max z družino in babici
ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Ia! srce in duša ve. kako boli, ko Te več ni.
V 94. letu nas je zapustila naša mama. sestra, babica in prababica
M
Marija Korene
(Johanova mama).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatelj eni m znancem za darovane sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Katarini Turk. gospodu župniku Janezu Selanu in gospe Zvonki Sovan za poslovilne besede Zalivala tudi pevkam Društva invalidov in upokojencev za lepo pelje. Zahvala tudi pogrebni službi Menart in cvetličarni Joli. hvala ludi vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
5. januar 01
glasbo / razvedrilo
lo^ašL novice 9
Od sonca razvajeni orkester
Po odlično sprejetem in razprodanem prvencu Tat zmikavt, izdanem leta 1998, je Sunnv orchestra, slovenska pop-reagge skupina, v kateri sodelujeta tudi Logatčana, kitarista Marko Menart in Andrej Logar, decembra lani razveselila in navdušila privržence z novim albumom z naslovom V hribe na Karibe, ki je kot prvenec izšel pri založbi Corona d.o.o., Knezova 34a, Ljubljana. Ozadje in sporočila pesmi in načrte nam je razkril Andrej Logar.
Kako ste zadovoljni s sprejemom in odzivom poslušalstva na pesmi s plošče Tat zmikavt, ki je navrgel kar nekaj uspešnic (Odhajam, Tat zmikavt, Afro žur...) ? Zelo! Odziv in sprejem glasbe, ki jo ustvarjamo, je bil odličen, čemur priča razprodana prva naklada albuma Tat zmikavt (v prihodnjih dneh se bo na policah pojavila nova naklada), odličen obisk na koncertih, pogosto pojavljanje videospotov na TV in pesmi na radijskih valovih.
■■ML
C'corono
Med izidom prve in druge plošče ste v skupini zamenjali nekatere člane. Kaj je botrovalo zamenjavam in v kakšni zasedbi delujete sedaj?
Po izidu prvenca nas je zaradi prezaposlenosti zapustil basist Tomi Tršar, med mojo odsotnostjo (potepanjem po Aziji), me je
začasno zamenjal kitarist Mare Menart, ki je v skupini ostal, zapustil nas je klaviaturistjerrv, pridružil se nam je trobentač Tibor. V tem trenutku skupino Sunnv orchestra predstavljamo:
vokalist Marjan Jarnjak. kitarist Mare Menart, bas kitarist Vili Cankar, saksofonist in vokalist Zoran Mosič, trobentač Tibor Krašovec, tolkalist Mare Prosen, sam pa ostajam kitarist v skupni. Odkar nas je zapustil klaviaturistjerrv in je Zoran dobil slovensko državljanstvo, smo čisto slovenska skupina.
Kaj nam prinaša nov album, ki ima naslov V hribe na Karibe?
Devet pesmi v maniri reaggeja s sončne strani Alp. od tega sta dve pesmi, Anja in Si ti. priredbi pesmi
legendarne ska skupine The Specials, besedilo za pesem Da si ne bi kaj naredu je napisal Janez Zmazek-Žan. slednja se na albumu nahaja tudi v dub verziji, naslovljena kot Mlade dame, Marlev mix pa je posvečen, žal pokojnemu, botru reagge glasbe Bobu Marlevu in je nastal med nastopom v oddaji lzštekani pri Juretu Longvki na Valu 202. Nevsakdanjo naslovnico je prispeval kitarist Mare, album pa je izšel pri založbi Corona.
Za razliko Od prvenca, čig<u rdeča glasbena nit je precej umirjen pop-reagge, so pesmi na novem albumu bolj poskočne, saj ste jih začinili s ska ritmi, ki kot reagge izhajajo z vročega eksotičnega
otoka Jamajka. Ali morda ciljate na...?
Jamajko? Vsekakor imamo željo nekega dne igrati v deželi reaggea. Pesmi res zvenijo bolj poskočno, temu botrujejo izkušnje, ki smo si jih v tem času nabrali in vsekakor stremimo k temu, da bi reagge zvenel tako kot mora. Sodeč po odzivih občinstva na koncertih, smo pri tem kar uspešni.
Izzid novega albuma ste napovedali že poleti, ko se je na TV in radijskih postajah vrtela skladba Na Karibe, katero ste med drugim premierno predstavili v oddaji Orion. Katera pesem bo druga mala plošča? Druga mala plošča je priredba skladbe Mona. skupine The Specials. ki smo jo pred leti videli tudi v Ljubljani, mi pa smo jo naslovili Anja. v načrtu je seveda tudi snemanje videospota, kajti v lanskem letu se je izkazalo, da videospot močno pripomore k uspehu.
Načrti za leto 2001?
Promoviranje nove plošče širom Slovenije je naš prvi cilj. S Coletom Morettijem (lx band) smo posneli skladbo Ni zame in se uvrstili na predizbor za popevko Eurosong -EMA 2001, podrobnejše informacije pa so vam med drugim na voljo na naši spletni strani www. Sunnyorchestra.com. Bralcem Logaškili novic želimo poleg sreče in zdravja, v letu 2001 obilo odlične glasbe, v upanju, da se bo vmes znašla tudi katera izmed naših skladb.
Ks i m e roni \ "rb e I ič
V to številko Logaških novi« zaradi časovne stiske ob božično-novoletnih praznikih nismo uvrstili križanke. Upamo, da boste ob prebiranju Logaških novic uživali tudi brez nje.
Pravilno rešeno geslo iz prejšnje križanke je: Srečno Novo Leto, Avtošola Komtar Vrhnika.
Izžrebani nagrajenci so:
1. nagrada, tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 in 2 uri vožnje (B kat.) v vrednosti 12.600,00 SIT: Petra Rok, Stara cesta 75, Logatec:
2. nagrada, tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 in ura vožnje (B kat.) v vrednosti 9-300,00 SIT: Ivica Albreht, Hotedršica 79, Hotedršica;
3. nagrada, tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 v vrednosti 6.000,00 SIT: Robert Mak, Prešernova 8, Logatec.
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na uredništvu Logaških novic, Čevica 4, Logatec.
Izžrebanka nagradnega vprašanja rubrike Poslušajte decembra:
Kaseto Čarovnik iz Oza prejme Albina Petrič. Jakovica 11, Logatec.
EuEIii
mali d.o.o.
založniško in trgovsko podjetje Čevica 4, 1370 Logatec, Slovenija Telefon: 061 7509 660 Faks: 061 7509 664 GSM: 041 625 688 Ei. pošta: novice@mali.si tiskarna@mali.si
grafična priprava offset tisk knjigoveznica
fotokopiranje
digitalni izris plakatov
2 O
Vi J— 7X CT"
H O o.' OO = H
~ N '
O
o
%   < >
o' P D
Cl
r- o" •• o cr
o' -1 o
o N
o ^ o. H o o
D B
O t/)<
o "a
V i
O O
P n
? 3
■l
2 q 5 g'
c/i<
O O.
O O
a.y<
3 oo
m O
: • O
00<
5
c
H O
5 o
00
H
>
r
O D
>
a
o
rs 9?
X o
o oo
n H
S- >
■m r
P' O
S > 2. D
"a
n 7?
		O
		oo
šen		H
	<	>
o		r
&>	O	o
70 o	d, Na	DPA
		C
v\	p	T.
	o	
-		o'
H	<	O*
N'	o'	
63		
C/3< ?r	<	y
	c'	<
o	r..	
n ■/	O	iče\
w	O	
O	o.	
o.	Dl	H
~so'.	z	o
	o	
<	ta	\\
Gor	vas,	ška,
t— na -o
o o n
•*• %< 2 3
" o
T3 "d
S O
n> o
B3   ri: OD
s ? • po
o
C7Q
E. O O >
r
S- o
TJ o
a OO
- N
O. 7 M
22.
2-°
O
O <
T3 O
£. 5
^ i.
•S ^
T)
O -
~ n
^ 5
B- g*
N<
-° O
- >
P D
•po £
H", cr
7T O
^* 3
T3 -O
J" C/K
?3
£ o
-•, ..■
O N-
° 5
o
" On
n o
O co
d. ^
* ON
S* ^
C-
O
CZ)<
H
>
P1
>
N
C 73
O
O N >
O
o •d
>
o
Č
C
n
z
CZ) M
r-
O
03
o<
Z M r
H
O
o T*
	O		a		S!			K							v		i-			-	o					*	-	-		-	
			z	C/3			O	H		Z			o.	C/J			Z	C/l	T.	c->	C/3	"H	H)	z	S.	■v			-	--	C
	-	>	■		-	=	o		-	■		m	a	n		-	■		-	X	°		■								
					On					-	O	VO		-j	:.		r			-	O			.	ON	V,				-	TJ
			en	H	--■	z	C/3			C/3		"O	z	C/3	■s		C/3	H	-v	z	C/3			cn			z	cn	H)		
			n			■		-		o	hi	■					o	CD	-	■		-		o	HI		1				
	o	"O	K) 00			K					O	NO	00	■ j		NA	Ji				O	NO			»						
C/5	"O	r>	C/)	H		z	C/3		o	w	H	TJ	Z	C/3		O	C/1	-i		z	C/3			C/l	-:		z	cn	"J	r>	
1		D V:	O T,	CO T.					=	p i*	"TJ 7".	>				a		n				-	-	O	hi		■				n
	o		00			K	<l			ti	O		-					'.:					OO					Ol		-	> TI
		Z	C/5			CA			z	«	-=	r>	C/3	H		z		■a	o	C/3			Z	■J.	-o	O"	cn	H		z	
	•	■			p			>						"TJ		1			o	n	ca	■				I	o	HI		1	
			OO							li	o	<o		-	-On		s		r:		O	nO	OO	—1	ON	CA	4-				
	C/i	H	-v	z	C/3			C/3	-	T.	z	C/l	T3	o.	C/1	-h		Z	C/l		O	cn			Z	cn	13	f>	cn		
X	C.						D	n	»				-	I	C	"n		Mi			D	n	CB	>			-	"I			
	O		OO						K	-	o				ON		s.		IO		o	nO	*		ON			C-			
		•o	r~>	C/3	H			C/3			en	H	"C	Z	C/3	-	O	C/3		H>	Z	cn		O	C/l		13	Z			G v:
i		-	:::		*n					D	o		1				-.		HI					a		t»	mm				
—	o		m	ti	ON					t;	o						Z			-	o	nO			OS					-	
		z	Vi	-o	O	C/l	H	"O		Crt		O	C/3	H		Z	C/3		O1	Vi		13	z		H>		cn	H	H)	z	c
ta	>	■			i	a	HI	>	II			o	n						1	a	HI				.			tO	>	i:	
	O					i-	Ji				o	NO		-O	On						O	NO			Os	«			tO	-	■
"O	o.		-1				"O	o.		:	"O	Z		"O	r>	C/3	H	•v	Z	C/3	"O		cn	—i		z	cn	"a	O	Vi	
:■:	D	n		>	II			=	o		>						ca				-		o	T,	>				a	n	s
		Jo							K	t;	o	nO			Os	-		Z	13				00	-J	ON					-	i
	z	iT.	-o		C/l	H	H,	z	C/l	"O	O	C/3	H	•s	Z	C/3		O		H		Z	cn	HJ	O	cn	"H	TJ	Z	cn	
				D	O	-	>			-	i	O		>					n		>				I	o		>			D3
	o			t!					11		r	nO	5		v	-		■■■	J3	-		NO	OO	I	Os	«	-				C
C/1	H		■	Vi		n-	C/l		"O		'V.		r>	C/3			Z	Vi			c/.		13	Z	cn			C/l	-H	-	
		>	■			O	n		>	■				o			■			-	ci "w	ca	>			-		t:	ii	7	w
	■		OO	ti	o\	t!			I		O		OO		Os			Z	13	-		NO	OO	I	OS			o/		-	z o
	"d	r>			"O	z			r>	C/5		■v	Z	C/3	"0	O	v.	■:	HI	z	en			C/l	H		z	cn	"0		1
	-	i	c		>				D	n					-								□	("N	S	>	i				EBER
-	o			ti	On					1 ■		nO	M		ON	-	,		f3		--	NO	«	■	■			-		-	P3
"O	t.	w		r>	C/1	—i	TJ	z:	C/1	-o		C/l	H		Z	C/l	"O	r>	C/l	H	HJ	Z	cn	-o	o.	cn	H	13	z	cn	
CD				:;. j				■		i	o	n	CD	>	■		1	I	O	"n	> gHrr'				D	D	CD	I			-X
1 o lopasL novice
5. januar Ol
vsak dan na malice in kosila ter izbrane jedi za zaključene družbe Vabimo vas na nedeljska kosila. Sedaj pri nas tudi pizze.
Odprto od 6. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 22. ure.
Okrepčevalnica Tabor Kristina Brataševec s.p. Tržaška c. 132,1370 Logatec poslovna enota Gostilna Baron Stara cesta 8,1370 Logatec telefon: 01 7541 352
Gregor Šubic s.p.. Polnjenje kemičnih in kozmetičnih izdelkov ter montaža drobnih kovinskih predmetov, Tržaška c. 34,1370 Logatec
%cm Sralfiam in Bralcem JEogašM novic, ly   želimo v letu 2001 oUlo srečezdravja in vcMo prijefnifi in lepi/i trenuffiov f
Sveče lahko kupite v delavnici na Tržaški c. 34, ali v trgovini na Notranjski c. 14 v Logatcu.
*e<*iHa za čire**
Jasmina Krajina Kramar s.p. Cankarjeva 15,1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01/7542115
V Malem Princu so vam v mesecu Januarju pripravili 10% popust pri nakupu otroških vozičkov HAUCK iz programa leto 2000.
So stila a
z gostinskim vrtom
Pođ kostanji
Darja Georgijev s.p. Tržaška 97, 1370 Logatec tel.: 01 7543 679
NOVO V LOGATCU
Cenjene stranke obveščamo, Ha / 8. januarjem naša kuhinja obratuje tudi v dopoldanskem času in sicer od 9. ure dalje. Malice od 9. do 11.30 ure. Kosila vam nudimo od 11. ure dalje.
Pridite in preiskusite naše dobrote.
čistilni servis
METLA
Mateja Horvat Jager s.p. Zalarjeva c. 1 a, Borovnica
VAM NUDI:
NOTRANJE ČIŠČENJE VSEH VRST STAVB, PISARN, TRGOVIN, URADOV IN DRUGIH
POSLOVNIH ZGRADB.
GSM: 041/ 521-040
zastopstvo in
Guillemot
33.300 SIT
175 rtllz/lMMHz 350 maja ptoelsA 700 me ija lejtds/s (41 20 metla IrianillesA
37.200 SIT
DUAL-DlSpLAV VTDEO
175 rtHz/I83MHl 350 mrjja pttelVs ^ 700 mesja Ictc.ls/« idtl 20 iiicii« iriansilesA
MisoonDiDUse
PCI 2.1 smniil canl 2 ali i hanall podpora m 1.0 in S3D podpora v Klici i,\
O
j0°
O'
54.900 SIT
97.500 SIT
200MII7/400 MHZ 800 nn:t!<i pijielsA iooo mciiii lejeb/j (41 25 iiiesia liianjfles/s
A1A,X1 CD mir
8X Wrltc / 4s BeWrlle
32S llfitd programska oprema
,-0°
5CAH0HO
, ,E 48U5B
M skener fH-lilliid h«irvii<i globina resoluclla ooomoo napajanje preko U*ilt|a PholoEjpress 2.0 TeilbrtdHc OCR
20.900 SIT
THGRMAITHAKG
od avgusta 2000 uradni A M H JI    ^ ~2, zastopnik in prodajalec r\n IL/ lr"
Procesorji
Thunderbird 650MHz 75900s/t 750MHz 33.400 sit 700MHz 79.600 s/t 800/900MHz 39.700/48.300 s/t 750MHz 23900 s/t /000/tfOOMHz 62300/78.500 s/t Osnovne plošče
ASUS A7V ATX 57.800 sit
AS/T KT7 ATX 46.200 sit
AB7T 7CT7 RH777 47* S7.300 sit IS K7V4T+AT4700 ATX SO. 30 O sit Aficrostar K7TPR0 2 ATX 38.900 sit
Pestra izbira sistemov Intel CCeleron, Pentium III} ter AMD (Duron, Athlon}!
tkt* t
intel celeron II 700
duron • akcija Ipaln
AMD Duron 650
Noj bo I j iskoni coolerji
sedoj tudi v Sloveniji' lucky star va693am ud66 luckv star K7VAT udlOO
socket 3 70/A : 3.300 sit slot 1- secc2 : 4.400 sit
slot A   secel : 4.600 sit
rM
d.o.o.
ni laco
Opekarska 51A, Ljubljana
T:01/2539315 F:01/2539314
prodaja@mtacom.si, http://wvvw.mlacom.si
blue orb
(za VGA kartice in osnovne pl.
64mb ram seagate 20gb 5400 guillemot 3D prophet MX midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32b'rt stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot wheel
AGP 4X, 133MHz 128mb ram seagate 20gb 5400 TNT2 vanta 32mb agp midi tower, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 150w modem 56kb v90 cherrv g83 slo
Ifff
intel celeron II 700 abit bxl33 raid udlOO 128mb ram ibm 15 gb 7200 guillemot 3D prophet MX 32mb, midi tower, fdd cdrom teac 40x ide creative live! plaver 1024 creative 4fps 1500 modem usr 56kb v90 cherry g83 slo logitech pilot wheel
logitech pilot wheel
tbi.goo sit 155.800 sit 234*500 sit naročeno pošiljamo tudi po hitri pošti!
5. januar 01
ekonomsko sporočila
ioaašle IIOVICO  1 1
TEHNIČNI PREGLEDI
in možnost podaljšanja prometnih dovoljenj ter plačila cestnine in zavarovanj
AVTO ŠOLA
tečaj cestno prometnih predpisov od 15. -19. januarja 2001 od 18. - 21. ure
aprilia
UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV MODELNO LETO 2000
Gostišče
Vabimo vas v prijetno urejen lokal na izvrstne dobrote iz naše kuhinje
Sinja Gorica 12a, VRHNIKA, tel.: 01/ 755 34 77
obiščite AVTOTRADE d.o.o.VRHNIKA, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika
telefon: (01) 75 05 199 ali 75 57 900
v
RENAULT
vozila letnik 2000
POPUSTI od 150.000 ^
ČNlrtVMtf     do 500.000 SIT
Posebno ugodno - CLIO KOMPAS* (el. paket, centralno zaklepanje, alu platišča, avtoradio Sony) *cca 15.000 DEM
PSC d.o.o., Pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT, Poljubinj 89f, 5220 Tolmin
PE LOGATEC 01/750 98 58
Saxo Xsara Picasso in
NOVA XSARA
izpopolnjena oprema
večja varnost
novi stil
popusti za vsa vozila letnik 2000
§5
......
KSARA - popust za modele 1.2000 do 250.000 SIT
SdXO L 0 airbag, kovinska barva 1.290.000 SIT
'Ziaia Pćctućo. t. 6 **<xd 2. 750. OOO ST7 dalj*
Xantia FRESH od 3.150.000 SIT Xantia PLAISIR od 3.250.000 SIT
L———________
TRODAJ/,
MEHANIKA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
CITROEN
M&KU\K Anton Merlaks.p. Drenov Grič 99,1360 Vrhnika tel./fax:(01)7551 007,7553807
NOVA OPEL CORSA
ima zopet tisto pravo za naročnika
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO
ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
avtotehna
m Urbas
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
d.o.o.
12 lopašle novice
ekonomska sporočila
S. januar 01
Pod Hrusevco 34 b, 1360 Vrhnika TEL: (01) 755 25 98, FAX: (01) 754 95 30 GSM: 041 708 456
O
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
Andrej Potrebuješ s.p, orodjarstvo ter trgovina in servis koles in motornih koles
• sobna kolesa
• skiroji
• kolesarska oblačila
• sani
• pohodne palice
• rolerji...
modeli koles 2001
vse za kolo in kolesarja
Ne pozabite! Seda] je pravi trenutek da pripeljete kolo na servis!
Novost na slovenskem trgu je blagovna znamka HORE, pod katero se predstavljajo izdelki nove generacije spodnjega športnega perila izdelanega iz KLIMATEXA. Perilo izdelano iz tega materiala ima izboljšane lastnosti od dosedanjih izdelkov. Vsi HORE izdelki odvajajo vlago od telesa, pozimi grejejo in poleti hladijo. Delujejo antibakterijsko, ne povzročajo alergij in se hitro sušijo. Model SANDRA ima tudi UV zaščitni faktor 7 kar omogoča tako imenovano sončenje skozi oblačilo .
Delovni čas: 9.00 -12.00 in 14.00 -19.00, sobota: 8.00 -12.00 «7 ADIMPO od 01. 01. 6001 du 14. 01. 2001
SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME
NUDIMO VAM
• vse za centralno kurjavo
• vodovodno instalacijo
• keramične ploščice italijanskih proizvajalcev
• sanitarno keramiko
• vodovodne armature
• kopalniško pohištvo
NOVO!
ŠPANSKE
KERAMIČNE PLOŠČICE
trg
gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485, faz: 01/7543 522
ODPRTO:
od 8. do 19. ure,
sobota
od 8. do 13. ure
Logaške novice, glasilo Občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje Logatec - Tisk: Mali d.o.o. Logatec - Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci (ke): Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Černigoj, Maša Zupančič, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Štefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Čuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed, Anja Sedej. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec, tel.: 01 7509 660, fax: 01 7509 664, e-mail:novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenoročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno ONLINE novice:http://www.mali.si DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: 01 7509 660. Število izvodov 4200. Novice izidejo do sedmega v mesecu.
PRODAJNI PROGRAM:
vijaki, žlčniki, drugI žični Izdelki, stavbno In pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje,
električno ročno orodje in stroji, kmetijski In gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, varllno-tehnični material.
NOVO NOVO
oddelek z vodovodnim materialom za samogradifelje in obrtnike ... armature, ventili, fitingi, ■il rlilTN nrur / kanalizacijske in vodovodne cevi...
tfPRKHRJEVE VR0CE CENE J
i Jt rr'  "3S t*-A!l
NOVO NOVO
oddelek z efekrromaterialom za samogradifelje in obrtnike ... žice, kabli, cevi, stikala, svetita, kontakforji in ostali drobni material, ki ga potrebujete v vašem domu ...
t
■ t
9
mM J
VW Golf Generation 25,
VWGolfz brezplačno mehansko klimo
(omejeno število vozil) „ in sedaj
šeVWGolfEdition
Golf Edition je še posebej privlačen akcijski model, ki vas bo prepričal s kakovostno opremo in zanimivo ceno. Za prijetno počutje ima Golf Edition že vgrajeno mehansko klimo napravo in komfortni paket z nastavljivim sovoznikovim sedežem, notranje oblazinjenje "plaza", kije na voljo v dveh barvnih kombinacijah in bogato serijsko opremo (servo volan, ABS zavore, 2 zračni blazini, pocinkana karoserija z 12-letno garancijo, radio "Alpha"...). 7xi lepši zunanji izgled avtomobila so zadnje luči zatemnjene, na platiščih pa so pnevmatike 205/55 R 16.
l^repričajte se IV.
WWW.MPI.SI
O
MEHANIKA KLEPARSTVO
LIČARSTVO
OPTIKA
M PI
P E L J H A N
'I IVI
IDRIJA, Grilčeva 4, tel.: 05/ 37 43 200 fax: 05/37 43 219
POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 05/ 72 10 160 fax: 05/ 72 10 170
Delovni čos: 8.-12. ure 13.-17. ure
Prodajalna KOMPLET c/.o.ov Obrtna cena Logatec 23, Logatec
Telefon: (01)78 43 873. Delovni ime: med tednom od 0. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.