,..,. ..... __ ~ Turizem časopis za vodenje in trženje v turizmu Informacije iz emitivnih trgov Predstavniki STO iz Nemčije, Italije, Avstrije in Švice o dogajanjih na trgih -~ ...... - . t- ~ VisitScotland.com Neznosna lahkost promoviranja stare dobre Scotie - Škotska kot blagovna znamka R! Letnik VI / 49 Junij 2002 Pred letom 2001 turizem v zadnjih 27 letih nikoli zabeležil negativne stopnje Naj dogodek na domačih tleh - Slovenska turistična borza 2002 Ustvarjajmo Tur!zem skupaj! Slovenska turistična organizacija že peto leto zapored organizira Slovensko turistično borzo, med tujimi kot tudi domačimi strokovnimi javnostmi poznano kot SIW (Slovenian lncoming Workshop). Od 17. do 19. oktobra bo potekala v Ljubljani, v Grand Hotelu Union. Znan pa je že tudi gostitelj SIW 2003, Terme Čatež. Na tem najpomembnejšem srečanju slovenske turistične ponudbe in tujega povpraševanja na domačih tleh se je lani srečalo 207 tujih udeležencev iz 156 podjetij ter 89 slovenskih podjetij, za letošnje leto pa ponovno pričakujemo rekordne številke. Program za vse udeležence se začenja v četrtek, 17. oktobra, z večernim sprejemom v Ljubljani. Petek, 18. oktober, bo v celoti namenjen poslovnim razgovorom, v soboto pa se bodo tuji partnerji podali na enodnevno študijsko potovanje na Dolenjsko, s poudarkom na ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč . Glede na velik interes (lani se je "postborznega" programa udeležilo preko 175 tujih udeležencev), je v letošnjem letu STO pripravila še dodatno tridnevno študijsko potovanje (od 19. do 21. oktobra), na katerem bodo predstavniki tujega povpraševanja spoznali območje od Idrije, doline Soče, Nove Gorice, do krasa in Primorja. Vabila so odposlana, prijave že prihajajo! Vse informacije so na voljo na www.slovenia- tourism.si/siw2oo2, kjer se lahko tudi direktno prijavite, za več informacij pa se obrnite na jana.apih@slovenia-tourism.si + Era t.i. generičnega turizma, zgolj izkoriščanja sonca in naravnih lepot, se umika agresivnim in drznim tržnim tehnikam, kot so na primer marketing turističnih dogodkov, aktivne počitnice, alternativna potovanja in obliko- vanje interdisciplinarnih turističnih produktov. Delo v turizmu postaja mnogo bolj kompleksno, a hkrati s tem tudi bolj perspektivno in profitabilno. Nov način dela v domačem in incoming turizmu prinaša nove priložnosti in hkrati potrebo po mnogo bolj dinamičnem komuniciranju s turističnimi menedžerji, tako na najvišji kot na srednji ravni, pa tudi z odločevalci, vladnimi službami in (posredno) s splošno javnostjo - tudi o aktivnostih in prizadevanjih STO. To je bil namen Turizma, revije za vodenje in trženje v turizmu, že od vsega začetka v letu 1996. To je naš na- men tudi danes. Res je, da format ostaja enak, prav tako ime in koncept vsebine, a edina prava stalnica ostaja naša želja po dinamični, polni in sveži vsebini. Veselimo se vaši predlogov in razmišljanj! Sporočite nam jih na misa.novak@slovenia-tourism.si. + Slovenija ·tirrize·m·: ta nori posel "Tako majhni smo in toliko je vsega. Poglejte v ne~o in preštejte zvezde. Poglejte navzdol iz letala in videli boste, foJko je lučk. Tako nepomembni smo, obdaja nas morje izbire ir,iJ',iva plima sprememb. Toliko je vsega. Toda mi hočemo še več. 4i imo v dobi, ko mora biti vsega čedalje več. Več izbire. Več pol\1be. Več zabave. Več konkurence. Več priložnosti. .. " pravita Jbnas • Ridderatrale in Kjell A. Nordstram, mlada švedska avto[ja v zadnjem času ene najbolj prisrčno provokativnih knjig, i(,i v originalu nosi naslov Funky business (v slovenskem prevodu a nori posel), za katero sama trdita, da ni knjiga o prihodnosti , · temveč o funky svetu, v katerem živimo že zd9j. Prihodnost ~,i namreč tu. f ti . Njune števi lne pronicljivo iskrive misli bi prav zlahka pre~j§li_ na enega izmed zagotovo najbolj "funky biznisov" na svet~ - turizem. Ta nori posel, ta nora industrija, ta najbolj me~ga industrija tretjega tisočletja ... Je Slovenija za svetovnega turista majhna? Smo le ena izmed lučk , ki jih je mogoče videti iz letala? Ali pa smo videti kot iz vesolja? Že res, da Slovenija ne predstavlja več kot 0,3 odstot)sa .. turističnega obiska v Evropi. Majhnost iz uvodnega sta ,t--~ nikakor ni bila mišljena kot ugotovitev za Slovenijo, saj turize , v naši deželi vendar prispeva več kot 400 milijard SIT skupn1tga~ ·: prometa ali 9,1 % BDP in zaposluje 52.000 oseb, turistični de ·' -ni " priliv 1,2 milijarde evrov pa predstavlja okoli 10 % slovensR~ga·· izvoza blaga in storitev. Turizem je pomembna poslmma ., priložnost, nova strategija razvoja slovenskega turizma, kh e. vedno čaka na potrditev Vlade, pa bi ga naj s konkretnimi ukrepi v tem desetletju popeljala do statusa ene vodilnih pan @g slovenskega gospodarstva. Temeljni razvojni cilj je povečaraje - letnega turističnega prometa na 1,6 milijarde evrov do leta 2006, število nočitev bi naj naraslo iz sedanjih 7,1 na 9,5 milijor,i0i , število postelj v hotelski ponudbi bi se naj povečalo za 4000. Povprečna realna stopnja letne rasti slovenskega turizma .:V.' obdobju 2000 - 2006 bo dvakrat hitrejša od slovensKega povprečja rasti BDP. Nova razvojna strategija postavlja nc;ive temeljne razvojne usmeritve, ki so kombinacija produkt~ ga· (zdraviliški, igralniško-zabaviščni in poslovni turizem),~j e_- · ografskega (turistična območja Julijske Alpe, Pohorje, Kra. i' Obala) in tržno marketinškega pristopa (3-E, 3-D in 3-A turize ·, ). , Tako torej pravijo avtorji razvojne strategije ... Na STO pa že !!'id meseca maja v sodelovanju s predstavniki posame.z/.i ih turističnih območij in marketinškimi strokovnjaki pripravljamo novo marketinško(!) strategijo slovenskega turizma, ki1~bo dosedanji "clusterski" pristop zamenjala z gornjim. O poteku vas bomo redno obveščali tudi preko Turizma, mesečnika z vo- denje in trženje v turizmu, ki smo ga z junijem ponovno obt:t'· ili v življenje. Nekateri med vami bodo zagotovo zamahnili, češ , še ena "turistična revija", prepričan pa sem, da so številnejši tisti , ki ga bodo sprejeli kot zanimiv in dragocen vir konjukturnih i.nfor- macij iz emitivnih trgov, gibanj na mednarodnem turistične'rn tr- gu, novih produktov, trendov, novih oblik komuniciranja,v ,-uriz- mu, marketinških kampanj itd. l•, J Na STO aktivno razvijamo integralni turistični informacijski sistem ter krepimo raziskovalno dejavnost - ki predstavljata dva podporna stebra glavnemu področju delovanja STO, proWn0ciji Slovenije kot turistične države. V dvojni poletni številki Tur!zina vas bomo seznanili z izsledki vzorčnega spremljanja turistiGnega prometa, tokratni številki pa v obliki zloženke prilagamo ,~bor nekaj najbolj aktualnih podatkov o slovenskem turizmu. _ Pa se vrnimo na začetek. Nad uvodnim citatom bi se la~ko zamislila prav vsaka gospodarska panoga na svetu, prav va ka država, pa naj bo še takšna turistična velesila. Turist da naš ·· ega kova namreč pričakuje dobre stvari. Navadil se je, da z voj denar dobi nekaj, kar je vredno svoje cene. Še več. Biti da· er ni več dovolj. Če hočemo uspeti, moramo presenetiti. Mor . · o ga pritegniti in zasvojiti. Pozornost je vse. Se posebej v svetu, kjer na dostop klika več kot pol milijarde (ali natanko 531,3 milijonov) rednih internet uporabnikov vsakodnevno pljuskne nov val potovalnih informacij. Kot je nekdo dejal, suši je v bistvu hl·adna mrtva riba, toda ko ga prodajamo ali kupujemo, ne razmišljamo tako. Zakaj potem toliko turističnih ponudnikov po vsem svetu čustveno in doživljajsko lačnemu turistu še vedno vsiljuje hlačlno ribo, ko pa jih mnogo bolj zanima suši? ·• Bojan Meden, generalni direktor STO Najnovejši izsledki Reiseanalyse za nemški trg Po najnovejših podatkih Reiseanalyse 2002 je največ nemških turistov v preteklem letu letovalo v Nemčiji (29 %), sledijo Španija (13,5 %), Italija (9,4 0(o), Avstrija.(7,6 %), Turčija (s%) in Francija (4 %). Ceprav je Spanija še vedno daleč na prvem mestu med i~ozemskimi ?~stinacijami, za katere se odločajo Nemci, pa ta trad1c1onalna destinacija že tretje leto beleži slabši obisk iz te največje emitivne države na svetu, med turističnimi velesilami, ki so imele lani povečan obisk nemških turistov, pa štejejo Italija, Av~trija, Francija in Grčija. četudi ne sodijo med naipomembnejše destinacije nemških turistov, so veliko povečanje zabeležile Bolgarija, Hrvaška in tudi Slovenija. Velik padec pri nemških turistih so imele ZDA, ne samo zaradi 11.septembra, ampak tudi zaradi visoke vrednosti dolarja. Kako kaže v letu 2002? Tudi v letošnjem letu se na?aljuje ma_njše z~nimanje za Španijo, še slabše pa kaze arabskim drzavam, kot so Egipt, Tunizija in Maroko. Po izsledkih analize lahko na dobro bero iz Nemčije računajo Italija, Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija in tudi Slovenija, ki pa ima za povečano zanimanje (kot je na primer v času cerkvenih in drugih praznikov in šolskih počitnic - ki pa so različne v posameznih zveznih deželah) premalo hotelskih in drugih kapacitet. Po nekaj letih zaostajanja kaže zelo dobro tudi Avstriji, za kar gre razloge iskati tudi v letošnjem "letu gora in eko-turizma", podobni pozitivni trendi povpra_~evanja pa veljajo tudi za Bolgarijo in RomunIJo, predvsem na račun cen. Spremembe so tudi pri prevoznih sredstvih na dopust: na prvem mestu sta še vedno osebni avto in avtodom, čeprav se je njun delež zmanjšal. Delež letalskega prevoza se je prav tako zmanjšal, vendar ne toliko zaradi strahu pred letenjem kot zaradi cen. Povečanje je vidno pri železniškem in avtobusnem prevozu (delež 9,7 %), kar predstavlja ugodne trende 'i za Slovenijo. Delež nemških turistov, ki potujejo z )·· v\ako'.1:1, se je_ P?Večal_ iz 5,8 % na 6,7 %, pri teh './. g1banph pa b1 sI dolocen delež lahko utrgala tudi 'j Slovenija, saj bi ob bolj ugodnih železniških ·.,. povezavah in bolj aktivnem promoviranju potniškega : ,, prometa s strani Slovenskih železnic lahko v Slovenijo .:/' prit~gnili_več _~e~š_kih gostov. : Pri vrsti pocItnIc ima zelo pozitiven trend zdraviliški , .:"\ in wellness turizem. Ponudba za wellness pa ni nujno vezana za zdraviliške kraje, ampak jo lahko ponudi vsak hotel z ustrezno infrastrukturo v lepem in zdravem okolju v gorah ali ob morju. Kako kaže velikim organizatorjem potova~j? Veliki org~nizatorji potovanj preživljajo posebno težke čase_. Ce ~o bili med 1TB še zadržani pri izjavah, ker s~ ra~una\1 na poznejše rezervacije, so sedaj morali priznati, da bo sezona slabša od lanske. Predsednik skupine Thomas Cook (Neckermann in ostali) Stefan Pichler, je priznal, da so morali zmanjšati število ponujenih kapacitet za 10 %. Njemu je sledil tudi šef največjega turističnega koncerna na svetu Prenssag (TUi itd.) Michael Frenzel. Za koliko so zmanjšali ponudbo, ni hotel povedati, ker se nekateri posamezni programi dobro prodajajo in ker se ljudje zelo pozno odločajo: ena tretjina turistov rezervira 4 tedne pred odhodom ali pozneje, 60 % pa v zadnjih 8 tednih. Trenutno imajo 13,2 % slabšo prodajo kot ob tem času lani. Slovenija se pri obeh dobro prodaja, vendar je naš delež z nekaj tisoč turistov zelo majhen (manj kot 1 %). Pol~_g tega_ Slovenija ni letalska destinacija, tako da se pm nI potrebno obremenjevati zaradi . neprod~nih letalskih sedežev. Vsi pa še upajo, da rezultati ob k?ncu s~zone ne bodo tako slabi. Upanje na zapolzneh book1ng še ostaja. Pravijo tudi, da so rezultati slabi v primerjavi z lanskim letom, sicer pa so na nivoju leta 2000, ki ni bilo slabo. Glavni razlog za slabšo sezono še vedno pripisujejo slabi gospo- darski situaciji v Nemčiji: recesija, velika brezposelnost in strah pred izgubo dela. Predor Ljubelj je nevaren V zadnjih letih je bilo kar nekaj večjih nesreč s smrtnimi žrtvami, ki so se zgodile v raznih predorih. Zato -~e je ADAC_ (največji avtomobilski klub v Evropi) odlocli, ~a t~~tIra varnostne ukrepe v 30-ih večjih predorih in prisel do zelo različnih rezultatov: 3 predori so dobili oceno "zelo dobro", 6 "dobro", 13 predorov zadovoljuje, 8 predorov pa je dobilo slabo oceno. Zelo dobro sta bila ocenjena mestni predor Cointe v Liegu in predor pod Montblancom, ki so ga za 300 mio evrov popravili in modernizirali. Zelo slabo oceno sta dobila predor Ljubelj in londonska "Blackwall" predora, ki sta stara pre~o 100 let. Sporočili so tudi, da italijanski upravl1avc1 predorov niso dovolili ocenjevanja. Tuji turisti v Nemčiji Po podatkih nemškega zveznega turističnega urada so največ prenočitev v Nemčiji ustvarili turisti iz Nizozemsk~ (5,5 mio), ZDA (4,2 mio), Velike Brintanije (3,5 mio), Svice (2,2 mio), Italije (2,1 mio), Avstrije in Francije (1,7 mio) itd. Vrednost evra v svetu P!! o?loč~nju, kje_ bodo nemški turisti preživeli svoje pocItnice, ima veliko vlogo tudi kupna moč evra v p~sameznih državah. Veliko Nemcev je še vedno pod vtisom, ko so skoraj v vsaki državi dobili za svojo marko več_ kot doma_. Zato njihove banke še vedno analizirajo, koliko blaga in storitev je mogoče dobitiv posameznih državah v primerjavi z Nemčijo. Po najnovejših podatkih Commerzbank je najcenejša Južna Afrika. Za en evro se dobi vredn?st (2,01), sle~ii Namibija (1,67), Bolgarija (1,18~, Madzarska (1,15), Ceška (1,13), Slovenija_ (1,12), Hrvaska (1,?5), Portugalska (1,05), Grčija (1,04), Spanija (1,01) . ManJ kot doma pa dobijo npr. na Nizozemskem (0,96),_ v Italiji (0,94), Avstriji (0,92), Franciji (0,89), Danski (0,74), Veliki Britaniji (0,71), ZDA (0,67) in na Japonskem (0,52). Upajmo, da ta podatek ne bo vzpodbudil nekaterih v Slo_veniji, da bi zvišali cene. Kako občutljiv je nemški turist na cene, Je zagotovo razvidno iz tega, da kot enega od vzrokov za zmanjšanje zanimanja za Balearske otoke (Mallorca) navajajo prav uvedbo eko-takse (od 0,25 do 2 € dnevno). Na trgu so že ponudbe za posezono in božično-novoletne programe Na žalost v Sloveniji še veliko ljudi v turizmu ne razlikuje med turistično agencijo, organizatorjem potovanja in paketnim organizatorjem potovanja. Zadnji se po nemško imenuje "Paketveranstalter", v sl?venskem jeziku pa bi najbolj ustrezal izraz grosist ali veletrgovec (angl. Wholesaler) . Da bi lahko preverili našo konkurenčnost, navajam nekaj programov s cenami, ki jih grosisti ponujajo avtobusnim organizatorjem potovanj: • 3 dni -Advent na Dunaju: 2 x prenočitev/zajtrk, hotel 4 zvezdice, poldnevni ogled Dunaja s Schčinbrunnom € 86; • 4 dni_ - Advent v Marianskih Laznih - Češka : 3 x pol penzion, hotel 3 zvezdice, welcome drink, vodič za izlet v Prago€ 105; • s dni Silvester na Gardskem jezeru : 4 x prenočitev / zajtrk, hotel 3 zvezdice, welcome drink, 3 večerje (buffet), silvestrska večerja, glasba in ples€ 188; • S dni Opatija: 4 x polpenzion, hotel 3 zvezdice, 1 x gala večerja z aperitivom, prost vstop v nočni bar in casino€ 92; • Silvester v Pragi : 2 x prenočitev/zajtrk, hotel 3 zvezdice, ogled mesta, silvestrska večerja z glasbo in plesom, kozarec penečega vina€ 69; • Silvester v Parizu: 2 x prenočitev /zajtrk, silvestrski menu, glasba, vodeni ogled mesta, vstopnica za "Paris Story'' € 89 (2 zvezdici),€ 109 (3 zvezdice)· • Lido di Jesolo in Benetke (sept., okt.): 3 x pol ' penzion (hotel 3 zvezdice), poldnevno vodenje v Benetkah, transfer z ladjo in nazaj€ 102; • Poreč (oktober): 4 x pol penzion, hotel 3 zvezdice, welcome drink € 76; • Budimpešta: 3x prenočitev/zajtrk, hotel 4 zvezdice, 1 x večerja, vodenje za ogled mesta€ 93. Podatki so iz oglasov v nemškem strokovnem tisku. Slovenske ponudbe ni mogoče zaslediti. · Sejem zdraviliškega in welness turizma Koln (29. november - 1. december 2002) Strokovna turistična revija "Touristik Aktuell" in Združenje evropskih zdravilišč (ESPA) organizirata prvi specializirani sejem za zdraviliški turizem. Več kot 2000 m' je rezervirano za zdraviliške ponudnike v okviru sejma "Reisemarkt Kčiln", kjer se pričakuje okoli 40.000 obiskovalcev. Dnevno bodo organizirane tudi delavnice za turistične agente. Cena kompletne stojnice s pultom in napisom je: 3X3 M 5x3 M 8X3M 3.000€ 4.500€ 6.000€ (1 RAZSTAVLJAVEC) (NAJVEČ 2 RAZSTAVLJAVCA) (ZA VEČ KOT 2 RAZSTAVLJAVCA) Cena vključuje tudi 1 oglas, 1/ 4 strani, 4 barve v Evropean-Spa-Atlas, ki se bo delil obiskovalcem in preko Touristik Aktuell. Dodatne informacije: ESPA - Brussels tel.:+ 32 2 733 266 1, Ms. Kathleen Kuchling, espa-ehv@skynet.de in EUBUCO GmbH, touristik aktuell, tel.:+ 49 6146 605 102, Ms Karin Brodowski . Pripravil:Janez Repanšek, direktor turističnega predstavništva STO v Mii11clm11 Velik razmah turizma na podeželju v Italiji Iz letnega poročila zd ruženja Agriturit ltalia je razvidno, da se je število kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, v Italiji lani naraslo na 10.600 enot (ponderirano na slovensko prebivalstvo bi to število predstavljalo okoli 380), kar je kar za 6 % več kot predlani. Finančni obseg realizacije tega sektorja je presegel 680 milijonov evrov, pri čemer se je zelo povečala prodaja poljščin in živil. Rezultati potrjujejo domnevo, da je ključ uspeha predvsem v enogastronomski ponudbi in neposredni prodaji pridelkov. Pomemben podatek je tudi, da se je povprečna dolžina bivanja na turističnih kmetijah s štirih dni raztegnila na dobrih pet dni . (Turismo Attualita, 13/2002) Potovanja Italijanov v letu 2002 in 2003 Čeprav gre predvidevanja vedno jemati z rezervo so zadnji podatki, ki veljajo za Italijo (objavil jih je CISET - Mednarodni center za raziskave turističnega gospodarstva iz okolice Benetk), kar zanimivi za marketinške službe organizatorjev potovanj. Letos se bo v tujino odpravilo najmanj 17,6 milijonov ltalija~ov \2 % več kot lani), za leto 2003 pa predv1deva10 celo 18,2 mio potnikov čez mejo, kar pomeni nadaljnjo 3 odstotno povečanje. To bi lahko (do)končno pomirilo italijanske organizatorje potovanj, ki se jih je že lotevala kriza, češ da ne morejo ničesar načrtovati za nekaj mescev nar:irej. Na- jv~č Italijanov bo še vedno odšlo v Francijo in Španijo, pri čezoceanskih potovanjih pa v ZDA in na Kitajsko. Dobro pa kaže tudi italijanskemu incomingu. Letos bi naj Italija po napovedih gostila več kot 38 milijonov tujih obiskovalcev, naslednje leto pa sk?raj 39 milijonov. Porast je 2,5 odstoten, ravno toliko, kolikor si analitiki obetajo od ponovnega vzpona svetovnega turizma po hudem padcu zaradi travmatičnega 11. septembra. (Turismo Attualita, 13/ 2002) Izgubljenih 60.000 delovnih mest V šestih mescih po 11. septembru (od oktobra 2001 do marca 2002), je italijanski turizem izgubil 7 milijard evrov, kar naj bi predstavljalo kar 10 % ocenjene fakturirane realizacije za vse leto 2001. Gre za najslabši rezultat italijanskega turizma v zadnjih dvajsetih letih. Posledice so tudi pri zaposlovanju oziroma odpuščanju: izgubljenih je 60.000 delovnih mest, kar je v popolnem nasprotju z izsledki italijanskega zavoda za statistiko (ISTA1), ki je še marca govoril o novih delovnih mestih, ustvarjenih v Italiji v zadnjem letu. V tem hudem obdobju so praktično izginile pogodbe na določen čas, prekinjene pa so bile tudi "sezonske pogodbe". Zdaj ves turistični sektor čaka, da vlada sprosti tistih 200 milijonov evrov, ki jih predvideva okvirni zakon in ki so namenjeni pobudam za ponovni zagon turizma, še posebej na področju lokalnega turizma, ki naj bi postal glavni vzvod bodočega incominga v Italiji. (Turismo Attualita, 10/2002) Pripravil: Boris Bajželj, direktor t11ristič11ega predstavništva STO v Jfi/"1m Avstrija - evropska wellness- destinacija Na pobudo državnega sekretariata za turizem pri avstrijskem zveznem ministrstvu za gospodarstvo so Avstrijci že v lanskem letu želeli na državnem nivoju pod zgoraj navedeno krovno blagovno znamko Avstrijo pozicionirati kot evropsko-wellness destinacijo. Vzrok za tako odločitev so pojasnili z neslutenim razvojem tega področja in veliko možnostjo rasti. Glavni cilj projekta je boljše in višje pozicioniranje Avstrije na področju mednarodnega turizma za zdravje. Prav tako želijo postaviti dodatne kriterije kakovosti in inovativnosti na področjih klinike, rehabilitacije, zdraviliškega zdravljenja in wellnessa. Menijo, da so trenutno prva država na svetu, ki je začela taksno iniciativo. Doslej je vlada v ta projekt vložila 360.000 evrov. Tako je letos devet ambicioznih avstrijskih podjetij in organizacij s področja zdravstvenega/ zdraviliškega turizma pristopilo k ustanovitvi novega podjetja: "Wellbeing GmbH", ki si je kot cilj v letu 2003 zadalo realizacijo naslednjih projektov: • razvoj krovne blagovne znamke: "Austria-Wellbing Destination of Europe"; • pripravo natančnih kriterijev za znak kakovosti na področju zdravstvenega turizma; • skupni marketing; • management kvalifikacij; • razvoj in inovacije; • prenos know-howa; • informacije in servis za področje zdravstvenega turizma. Novo wellness podjetje ima devet ustanoviteljic: Steirisches Thermenland, Tirol Werbung, Karntner Werbung, privatna zdravstvena podjetja Alergie Alpin, FlT 4Kid.com Hotels, Humanomed, Reh.center Bad Pirawarth, Rogner in posebno interesno skupino "Schlank & Schon". Trenutno vodi cel projekt svetovalna firma lnvent. Ti menijo, da bodo število ustanoviteljev povečali še za šest podjetij. Ko bodo natančno določeni kriteriji in razvita blagovna znamka, pa ocenjujejo, da bo podjetje lahko sprejelo še bistveno več novih članic iz področja wellnessa in zdravstvenega turizma - pod pogojem, da bodo ustrezale kriterijem. V Avstriji okoli 10 % vseh gostov koristi dopust prav za zdravje. Izdatki po gostu znašajo 98 evrov dnevno, kar je bistveno več od povprečnega avstrijskega gosta, ki potroši 74 evrov dnevno. Avstrija na bližnjih tržiščih kot zdraviliška destinacija dobro kotira (nemški trg), v mednarodni primerjavi je na 4. mestu za Italijo, Španijo in Madžarsko. Tu se zavedajo, da so jim dodatno se največji konkurenti Nemčija, Slovenija ter vrsta novih eksotičnih destinacij. Da bi temu področju zagotovili še več strokovne podlage, pripravlja državni sekretariat za turizem skupaj z ministrstvom za šolstvom nove študijske programe za področje produkta wellness. Avstrijske turistične agencije in njihove bonitete Pred kratkim je avstrijski KSV (Kreditschutzver- band), ki se ukvarja z zaščito podjetij pred insolven- cami, objavil listo finančno najbolj zdravih avstrijskih turističnih agencij. Ne gre le za zaščito podjetij, temveč tudi za zaščito potrošnikov. Kot osnovo za ovrednotenje podjetij je KSV vzel podjetja z najmanj 72.000 EUR prometa na leto. Pri tem so vrednotili predvsem boniteto posameznih agencij in ne strokovnost agencije. V raziskavi so upoštevali 30 faktorjev, ki vplivajo na boniteto posameznega podjetja. KSV gospodarska banka poseduje podatke za okoli 300.000 avstrijskih podjetij. Najboljša ovrednotenja so tista med 100 in 199 točkami, pa tudi vrednosti med 200 in 299 veljajo za ugodne. Pri znesku okoli 600 točk je podjetje že v resni nevarnosti, da pride do stečaja. LESTVICA AVSTRIJSKIH TURISTlfNIH AGENCIJ PO BONITETI: 1. ITS BILLA REISEN, WIENER NEUSTADT 2. (OLUMBUS IHR REISEB0RO GMBH, DUNAJ 3. EUROTOURS, KITZB ,HEL 4. TRAVEL PARTNER REISEN, ELLMAU 5. INTROPA, RB., DUNAJ 6. RAIL TOURS TOURISTIK, DUNAJ 6. NACHBAUR REISEN, fELDKIRCH 8. FFISTERREICHISCHES VERKEHRSB0RO, DUNAJ 8. REISEB0RO MONDIAL, BADEN 10. RUEFA REISEN AG, DUNAJ 10. BLAGUSS TOURISTIK GMBH, DUNAJ 190TOfK 196 201 218 219 223 223 227 227 236 236 Večina navedenih v svoje programe vključuje Slovenijo, tako da lahko na hitro ocenimo, če so naši posli "v dobrih rokah". Megatrendi na avstrijskem trgu Predstavljamo nekaj megatrendov, ki jih je objavila avstrijska revija Hotel & Touristik. Futurologa Mathias Horx in Thomas Huber govorita o tako imenovanih sto glavnih trendov, ki jih navajata kot nosilce prihajajočih sprememb. Najbolj zanimivi za turistično industrijo so naslednji: • Novi optimizem: ni več prostora za pesimiste. Pomembna je spokojnost, hladnokrvnost, kombinirana z okoljskim optimizmom. • Tako imenovani "slow-trend". Današnja "hitra družba" bo v prihodnosti računala z vedno več nasprotniki. • že kar nekaj časa je jasno, da nam tako internet in mobilna komunikacijska tehnologija vzameta več časa, kot pa prineseta prednosti. Kdo še sploh uspeva dnevno pregledati vse maile in jih tudi obdelati? • Športi z dušo - novi doživljajski športi dajejo vedno bolj prednost tistim, kjer gre za telesnost in duhovnost. Gre torej za športne zvrsti, kjer poleg športnega udejstvovanja veliko vlogo igrajo doživetje narave in duševni aspekti. Pionirji teh gibanj so deskarji na vodi, ledu, snegu, saj gre pri teh zvrsteh za ravnotežje, življenjski stil in samo izkušnjo. Pričakovati je, da bodo se večji razcvet doživeli pohodništvo, plezanje, tek na dolge proge, tek. Avstrijska dežela, ki ta mega trend že v praksi izkorišča, je Tirolska. Predstavlja se kot "soul country". Izdali so nov vodnik za zimske športe na to temo in odzivi so odlični, tako da ne dohajajo naročil. • Novi regionalizem: v novi informacijski družbi postaja jo regije globalni igralci, sčimer regije lepridobivajo. Novi informacijski tokovi omogočajo v Evropi novo tekmovalnost, onkraj starih državnih meja. Z novimi tehnologijami niso več tako pomembne avtocestne povezave, za blagostanje neke regije vedno več pomenijo omrežne povezave. • Globalno blagostanje: možnosti, da na našem planetu odpravimo revščino, so dane: pričakuje se še posebej intenzivni razvoj v Rusiji, na Kitajskem, Indiji, Indoneziji, Braziliji. • Wellness II: tu reza drugo fazo razvo·a te trenda, ·- " · ,;:;!l!~--~_-c •- TRENDI IN GIBANJA NA EMITIVNIH TRGIH ·--~;::-. za katerega velja, da je prvi vrhunec že doživel. Nadaljnji razvoj tega trenda poteka v smeri aktivnega iskanja energije. Wellness vedno bolj postaja polnilec energije. Za to skrbijo nove storitvene dejavnosti, kot so "Energijski klubi", kjer lahko ljudje pod stresom resnično na novo zaživijo (mešanica duševnega zdravljenja, masaže, meditacije in sproščanja). Prlpravll:Jan Clglenečld, direktor turističnega predstavništva STO na Dunaju Švica: mešani občutki pred sezono Švicarski organizatorji potovanj in potovalne agencije sicer še vedno tožijo, da knjiženja glavne sezone še ne dosegajo lanskih številk - nekatere agencije govorijo celo o 20 do 25 % zaostanku pri produktu počitnic ob morju -vendar se položaj na trgu po vseh znakih sodeč počasi umirja. Zaznaven je močan trend k kratkoročnemu, t.i. "last-minute" knjiženju počitnic, specialisti, ki ponujajo neprodane čarterske aranžmaje velikih organizatorjev potovanj, pa imajo tako zelo veliko dela. Med destinacijami so v ospredju klasični cilji: Španija, Italija, tudi Nemčija in Avstrija, pa Portugalska, Grčija in Ciper, tudi Turčija, Madžarska in Hrvaška se dobro prodajajo. Prekomorska potovanja so v zaostanku, vendar je to produkt, ki pride na vrsto je- seni in pozimi in sodeč po tem, kako sta največja konkurenta KUONI in HOTELPLAN okrepila svoje čarterske flote EDELWEISS in BELAIR, računajo na močno zimsko sezono na destinacijah Florida, Mehika, Dominikanska Republika, Kuba, Maledivi .... Tudi švicarski hotelirji niso preveč zadovoljni z dosedanjim potekom sezone, saj beležijo po kantonih med 1,5 do 2,5 % manj nočitev kot lani. Pozna se odsotnost Američanov, pa tudi Japoncev. :{; ,. " ~ ,! ,'lil" ,•, . . l .. :_: 1 ., • Slovenija je v Švici še vedno deležna nadpovprečne pozornosti, zlasti med nekoliko zahtevnejšo publiko, ki odhaja v manjših skupinah na krožna, tematska potovanja v pred in posezoni. Knjiženja za glavno t· sezono _so, kot -~o'.očajo speci_alisti, še v zaostan~u! ·)~ vendar Je to ob1caJno. Bati se Je, da bodo zamudniki , ~- ostali pred vrati, saj švicarski organizatorji potovanj ) . ne razpolagajo z velikimi kontingenti. Tudi .1. avtobuserji so se letos skoncentrirali na pred in •• posezono, ko so cene nižje. . - '( .; 1 ~ II,,' Swiss že prideluje izgubo Aprila je poletela nova švicarska letalska družba oziroma kar je ostalo po združitvi bankrotiranega SWISSAIR-a in CROSSAIR-a. Novi nacionalni prevoznik, ki se od 14."lllaja 2002 dalje tudi uradno imenuje SWISS lnternational Airline AG, ima v floti ponosnih 128 letal od SAAB 2000 do Airbusa 340, v prvem polletju pa je pridelal 190 milijonov švicarskih frankov izgube. To je 100 milijonov manj, kot so načrtovali, vse skupaj pa tako ali tako plačujejo davkoplačevalci. Ali bo SWISS res postal "Premium Airline", kot napovedujejo, ali ne, je težko reči. če bodo Nemci vztrajali na omejitvah, ki so jih vsilili švicarski vladi, bo Z[jriško letališče zaradi njih precej ohromljeno in ne bo moglo še naprej funkcionirati kot "hub". Dobrih 7 milijonov Švicarjev pa 128 letal in tako velikega letališča ne potrebuje ... Nič več brez garancijskega sklada Švicarske potovalne agencije ne bodo mogle več prodajati potovalnih aranžmajev velikih TO, v kolikor ne bodo pristopile k garancijskemu skladu, ki ga predpisuje zakonodaja in ki ga zdaj strogo zahteva SRV - Združenje švicarskih agencij. Gre za zavarovanje kupcev potovanj, ki jim sklad v primeru stečaja TO ali agencije, pri katerem so kupili počitniški aranžma, zagotavlja izpolnitev pogodbe, torej hotelske storitve in vrnitev v domovino. Za članstvo v skladu je treba izpolniti več pogojev, deponirati pa je · potrebno tudi garancijo v višini 50.000 švicarskih frankov, ' kar je zlasti za manjše agencije velik zalogaj. Pripravil: Zf/Ofle Pete/,, fJOIIJa ln/Offlllllivnega """"1 STO v Ziiricbn . ,: ~ ' '. ~ 1 1 '\ 1 •• II~ 1 · .:. .. ',•,."II \' ·., ... . ·,·· .•··; • • J Kr.1ze v svetovnem turizmu je - menda - konec Rok V. Klančnik Zehanje, češ, kakšna kriza neki, tule ni na mestu. To, da te krize Slovenija ni občutila, še ne pomeni, da je ni bilo. Priznajmo si: stanje v slovenskem turizmu nikakor ni merodajno za poznavanje realnih svetovnih tur- ističnih gibanj, saj je naš delež v Evropi zgolj 0,3 odstoten. Kriza je bila . Ne dolga, ampak hudo boleča. Ponekod v svetu še traja in bo še nekaj časa, zlasti na Bližnjem Vzhodu - drugod, pravijo kolegi na Svetovni Turistični Organizaciji (v nadaljevanju: WTO), pa se je že menda končala. Okej. Najprej za vse nejeverne Tomaže: še bolj kot prva razpredelnica, ki nam je kolikor toliko razumljiva (predlani je število mednarodnih turističnih prihodov 800 700 600 500 400 300 200 100 o 1995 MEDNARODNI TURISTIČN I PRIHODI V MILIJONIH ,•: ,:• • 1 .. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1997 1999 2001* doseglo malce manj kot magičnih 700 milijonov), bode v oči drugi graf. Ta namreč z rdečo opozarja na to, da so prihodi s sedmih pozitivnih odstotkov padli na dramatičnih minus 1,3. Kar je kajpak jasen znak, da je bilo lani v svetovnem turizmu nekaj hudo narobe. Toda položaj ni tako enostaven, da bi lahko zatrdili, češ, seveda je kriveč za krizo svetovnega turizma napad na ZDA oziroma ugrabitev ameriških letal in zrušenje newyorškega WTC 11. septembra lani. Statistiko je namreč treba znati brati in nemara poseči MEDNARODNI TURIST I ČNI PRIHODI (INDEX) 8.0 - -------------- 7.0 - ---------- 6.0 s.o 4.0 '< ; 3.0 ~ 2.0 ; 1.0 C o.o 96/95 97 /96 98/97 99/98 00/99 01 * /00 tudi nekoliko bolj nazaj v preteklost. Lani torej ni bilo težko zabeležiti negativnih številk, če pa je bilo leto 2000 preprosto - sanjsko. Spomnimo se: pred dvema letoma je bilo svetovno gospodarstvo močno, kot že dolgo ne. V ZDA so se pravzaprav spraševali, kam naj z vsem zbranim denarjem, ki se je natekel v državno blagajno, krizne razmere v svetu so se nekako umirile, vsepovsod pa je potekala čela serija velikih dogodkov. Naštejmo le nekaj njih: Sveto (krščansko) leto, Olimpijske igre v Sydneyju, Evropsko prvenstvo v nogometu, Expo 2000 v Hannovru, kar je vse povečalo povpraševanje po - zlasti letalskih - prevozih in povečanje prodaje turističnih aranžmajev, predvsem prekooceanskih. To povečanje je bilo zelo izrazito tudi zato, ker sta ga leto prej (1999) preprečevala kosovska kriza in strah pred t. i. milenijskim hroščem. ., Danes zlasti ta ubogi insekt izgleda sila nedolžno, pred tremi leti pa se je marsikdo zbal, da bodo 1. 1. 2000 letala ostala na tleh ali tja zgrmela neprostovoljno. Čeprav so se znaki krize - spet najprej v letalskem prometu - začeli kazati že pomladi 2001, je 11. september zamajal ves turistični svet do temeljev. Večina od milijonov mednarodnih turistov je zlepa, čeprav ne za dolgo, začela živeti v negotovosti, predvsem zato, ker niso vedeli, kdaj, kje in kako se bo nadaljeval val terorizma. To je seveda močno otežilo normalen potek turistične, predvsem potovalne industrije, s tem pa tudi stanje v hotelih in drugih namestitvenih zmogljivostih. In kje v svetu so to krizo najmočneje začutili? Strokovnjaki WTO so ugotovili, da v štirih regijah: • v destinacijah, ki so odvisne od letalskih prihodov, • v preko-oceanskih destinacijah, • pri priljubljenih ciljih turistov iz ZDA, • pri ciljih turistov, ki potujejo prvič, • v celotnem arabskem in muslimanskem svetu. Izrael se za nekaj let lahko preprosto poslovi od stoti- sočev turistov. Vojna in turizem ne gresta skupaj. In čeprav se bo slišalo bogokletno: tisti od naših politikov, ki so poleti 1991 razglasili, da je Slovenija v vojni, so prizadejali slovenskemu turizmu veliko škodo za celo desetletje. Poglejmo konkretno, kako so potekala gibanja - vse svetovne turistične regije so po 11. septembru zabeležile padec, največjega pa Bližnji Vzhod - kar 30,2 odstotka: Zaradi negotovosti, če so ZDA resnično v vojni, ali pa je šlo le za enkratni teroristični udarec, so vse tri Amerike po 11. septembru zabeležile kar četrtinski upad turizma. Če je Slovenija v devetdesetih trpela zaradi bližine vojne v BiH, kako bi potem poimenovali to, kar so lani doživeli Karibi, Venezuela, Brazilija, saj so vendar tako "blizu" ZDA? Enak padec, 24 odstotkov, je utrpela južna Azija, še najmanj, le dobre tri odstotke Afrika, ves svet v povprečju pa skoraj 11 odstotkov. Na letn i ravni je padec nekaj manjši, vendar pa bi opozorili tudi na to, da se južna Azija, Amerike in Bližnji Vzhod že 15 ~--------------- 10 , __ ____,_ _ _ ·~---------- '< 5 ; o w -5 ~ -10 _ _ ________ __c, '"-- ~ ~ -15 ~ -20 -!- ------------- --- ~ -25 -!- --------:;,;. :~~ ~============================·3:'.:'.o,'.::2 = World East Asia Africa Europe South America Middle andPacific Asia East j • JA11-AvG 2001 • SE ~·OEC 2001 • 2001 AU n,I pred 11. septembrom niso ravno hvalile s kakšno posebej dobro sezono. In kje se je znašla Slovenija? Lani smo v povprečju zabeležili 12 odstotno rast na tujih trgih. Smo namreč na drugi strani, tam, kjer krize niso začutili. To pa so dežele, kamor turisti: • potujejo z avtom, vlakom ali avtobusom, • ki veliko poudarka namenjajo individualnim gostom, • ki so blizu emitivn im trgom, • katerih turistične ponudbe velik poudarek dajejo dodani vrednosti (šport, kultura, ... ) • kamor potujejo zvesti turisti, prijatelji in sorodniki, • kamor potujejo izkušeni turisti . Kratka zgodovina kriz v svetovnem turizmu Kot nam bo pokazala naslednja preglednica, je rast turizma vedno povezana s stanjem v svetovni ekonomiji in - kajpada - političnimi krizami. Bodite pozorni: razen nekaj promilov leta 1983 svetovni turizem še nikoli v zadnjih 27 letih ni zabeležil negativne stopnje. Res, leto 1983 je bilo zares zoprno: na južnem Atlantiku so se Argentinci in Britanci bojevali za pravilno ime Falklandskih/ Malvinskih otokov, general Jaruzelski je na Poljskem začel preganjati Walensovo Solidarnost, na Kosovu so se začeli pritoževati Albanci, OPEC pa se nikakor ni mogel dogovoriti za ceno nafte. Grdo. Kar je imelo sila slab vpliv na turistična gibanja, ki pa so se kmalu začela gibati navzgor, kar se je izkazalo v rekordni beri v letih 1986 -1988 tudi pri nas. Drugo krizo v zadnjem času je povzročil razpad kar nekaj držav, na čelu s SFRJ, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško ter začetek Busheve gonje proti Sadamu Huseinu, ki je hudo zatresla turizem na Bližnjem Vzhodu. A spet se je vse skupaj nekako "pošti malo", medtem ko je bilo leto 2001 zares "annus horribilis" svetovnega turizma. In če je prav letalski promet tisti znanilec krize v turizmu (spomnimo, da se je bankrot v Swissairu kuhal že nekaj časa pred 11. septembrom), tudi napoveduje njen konec. V zadnjem grafu lahko vidimo, kako je ~ i° 10 "' IZREDNO STANJE NA POLJSKEM, DRUGI VAL NAFTNE KRIZE, FALKLANDSKE VOJNA, I_BA,/'.jjJl(.SKA_VOitt ~8 -h--1---1----11-- -1-,~ I o. ~6 +-1--l+.~ - ~---11--l--~l-l-14 - 11-,...:....C1 ;li 4 ~ ~ o ~ -2 "' C 197s 1980 1985 1990 potekal letalski promet na treh geografsko ločenih letalskih poteh: v Evropi (modra črtkana linija), Azijsko- avstralsko-pacifiškem območju (rumena linija) in v Amerikah (rdeča). Rdeča je seveda dramatično upadla v 37. tednu lanskega leta, torej okrog 11. septembra. Na ostalih celinah je bil padec viden, toda manjši. Po pričakovanju (najmanj muslimanskega življa, najdlje od kriznih žarišč) je kriza letalskega prometa prizadela Evropo, kjer se je situacija vrnila na normalno (ki jo prikazuje ničelna stopnja) že zgodaj letos, vendar ji je tik za petami letalski promet v Aziji - Avstraliji, medtem ko Amerika še ni dosegla normalnega stanja, ampak ga bo kmalu. Po predvidevanju WTO bi se naj to zgodilo v drugi polovici letošnjega leta, k čemur naj bi prispevale nizke obrestne mere, nadzorovana inflacija, nizke cene bencina, vračanje potrošniškega zaupanja ... Seveda pa morebitne nespametne poteze adminis- tracije G. Busha vso stvar lahko hudo zapletejo, pri čemer gre izpostaviti zdaj že stalnico - nenehne grožnje z novimi terorističnimi napadi in zapleti v globalno vojno muslimanskega proti nemuslimanskem (zahod- nem) svetu. Slednje bi pomenila obsodbo svetovnega turizma na propad in s tem vrnitev v mračni srednji vek. RPK '"1• CHANGE YEAR ON YEAR, 2001 & 2002 1· _.J ' L • •••••••••~•a-••n•••~•m-m•-••• WNkly