"GLASILO jL ft. K. JEDNOTE" •llTSt Chb As«. CLEVELAND, O. 1U targeet Hll mlin Weakly ta Um UrfUi Stat« Of AMritta Sworn circulation 10,000 ■Met y*a«j> ..41.14 Par nomaiembcrs ft ft Forrifn Coaitrica___(iN Telephone: Randolph Mil. HE GHAND CARNIOLIAN Matter December 12th, 1923 at the Po*tOff|oe at Cleveland, Ohio, Under tbe Act of NaJveCfl v Združenih Driavak. Ima 10,000 naročnikov Naročata«: Za Oaaa, aa let«___Hit Za nečlane ______________41.60 Za iaesematvc ___________%&M NASLOV inUHti ta ipraralitra: 1117 8t. Clair At«. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3*12 H ltll ACCEPTED FOB MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SBCTION 1108, ACT OF OCTOBER 8,1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 44. — No. 44. sUs CLEVELAND, O., 28. OKTOBRA (OCTOBER), 1925. Leto XI. — Volume XI. CLEVELANDSKE NOVICE. —Člani društva sv. Vida, št 25 K. S. K. Jednote so uljudno vabljeni, , da se. polnoštevilno vdeležijo prihodnje redne mesečne seje v nedeljo, dne 1. novembra; seja se prične ob 1. uri I>opoldne. Pridite zanesljivo na to sejo, ker imamo več važnih ♦očk za rešiti. — Tajnik. —V petek večer, dne 30. oktobra se vrši v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. javen ljudski politični shod v prilog kampanje našega slovenskega council-mnnskega kandidata III. di-strikta Mr. John L. Mihelicha. Na tem shodu bo govoril tudi mestni upravnik ali ravnatelj Mr. Hopkins. Slovenski voliki in volilke, dobro došli! —Zadnjič smo poročali, da je dne 20. oktobra v bolnišnici v Notingham umrl rojak John Perko in sicer v sled poškodb, /adobljenih v nekem prepiru. Oblasti so sedaj zaprle pokojnikovega soseda. Erjavca, ker je on osumljen, da je Perkota ustrelil.- Prepir s tepežem je nastal radi malenkostne svote $2, katero je ustreljeni Perko dolgoval enemu jwojlh enancer*. Pokojnik j*-ML afer 44.let, ^N.-dTn ma iz Šmihela pri £Copiču, delal je pri Fisher Body Co. Ti* kaj zapušča ženo, pet otrok, tri sestre, v starem kraju pa ene-, ga brata. ' ŠE EN ODGOVOR. Liberalnemu "Glas Narodu" je bil« že povedano, da se mu v našem '^Glasilu" ne bo več odgovarjalo, ker ne zasluži, da se njegovo ime Čita med nami. S tem pa. ker išče in še nadalje izziva, misleč, da bo s jtem, če namaže Vse svoje kolone svoje čitatelje prepričal, da je črno belo, se zelo moti. "Glas Naroda" še lahko ponovno napiše in ono stvar fotografira še parkrat, s tem bo samo še bolj dokazal, da je po-tvarjal dopise; za take pa jaz ne plačujem nagrad. Naj skuša še nadalje dokazati, da so italijanski fakini in pa sv. Oče vseeno; mi mu tega ne bomo nikoli vrjeli; naj to piše in usiljuje le komu drugemu. Ako bo še nadalje rogovilil, se bo oglasil še kdo drugi, da mu zaustavi liberalno trobento. To naj mu bo v odgovor od moje strani. Anton Grdiaa, glavni predsednik K. S. K. J. -o- SREBRNA POROKA Dne 8. novembra naš dan. —Kot poročajo clevelandski listi, se je 23.' oktobra Otvorila v clevelandskem umetniškem muzeju (Art Museum) razstava slavnega jugoslovanskega ki]>arja Ivana Mfštroviča. Koliko Meštrovičevih del, katera so bila pred letom dni pripeljana v Ameriko,^je na razstavi v Clevelandu, nam še ni znano. Rojake opozarjamo, da se poslužijo te redke prilike ter razstavo obiščejo, kajti taka prilika se jim ne bo nudila nikdar več. Clevelandski umetniški muzej se nahaja v Wade Parku v bližini Euclid Ave. in E. 105th St. Vstopnina je prosta ob sredah, sobotah in nedeljah popoldne. Prihodnji petek, SO. oktobra se bo v muzejskem avditoriju vršilo predavanje o Meštroviču, katero bo imel Mr. Rossiter Howard. —Nevarno (za vodenico) je zbolel rojak Jakob Grdina, brat predsednika naše Jednbte Iskal je že večkrat zdravniške pomoči v bolnišnici, toda bolezen postaja vedno bolj opasna. Zdaj leži revež doma v bolniški postelji. Dal Bog, da bi okreval! —Vstopnice za našo veliko Jednotino slavnost v Slovenskem Narodnem Domu, dne 8. novembra dobite že sedaj lahko pri uredništvu "Glasila," v uradu ' Ameriške Domovine" in pri Mr. Kolarju V slaščičarni v Slovenskem Narodnem Domu. V Collinwoodu v Zadružni trgovini in v trgovini Asseg, v New-burgu pa v trgovini Mr. Jeriča in Mr. Kužnika. Vstopnice veljajo za popoldansko prireditev za vse sedeže v Slovenskem Narodnem Domu samo 25 centov, istotako za večerno plesno veselico 25 centov. 8. NOV. NAS DAN V S. N. D. ;$t. Stephen, Minn. — Srebrno poroko sta praznovala tukaj Joseph Blenkush in tpa njegova ^oproga Marija,, rojena Oman. njih jubileja *o »e zbrali številni sorodniki, bratje in sestre obeh, na. njih domu, da jim časti ta jo in se vesele ž njima in njih otroci. - Mr. in Mrs. Blenkush sta si med tem časom pridobila primerno premoženje, imata namreč lepo farmo, rodovitna polja in obširne travnike, poleg tega pa lepa gospodarska poslopja. Devet otrok krasi njih dom, trije sinovi in šest hčera, pet izmed katerih je dorastlih. Otrokom sta dala in še dajeta primerno izobrazbo. Med tem, ko je ena hči učiteljica, druga ravno izvršuje zadnje leto višje šole, dočim tretja že par let dela v nekem uradu kot stenorga-finja. Med gosti na dan slavnosti smo opazili tudi Rev. J. J. Omana, brata Mrs. Blenkush in pa Dr. M. F. Oman oba iz Cleve-landa. Drugi bratje so bili Paul Oman iz Milwaukee, Wis., Joseph iz St. Paul, Minn., Math iz Hutchinson, Minn., Frank od tukaj in pa sestra Rose, istotako od tukaj. V nedeljo 18. oktobra je darovat Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. Jednote sveto mašo za slavljen-ce, pri kateri je cela družina s sorodniki pristopila skupno k mizi Gospodovi. Naj bo še omenjeno, da se je te dni tudi tukaj ustanovilo novo društvo spadajoče pod okrilje K. S. K. Jednote; imenuje se društvo sv. Štefana. Takoj s prva je imelo 17 članov in članic vpisanih. Društvo pa bo rastlo in močno postajalo, ker ima prilike dosti, da se širi. To društvo se je ustanovilo največ po zaslugi našega g. župnika, Rev. John Trobca, kateri že 25 let uspešno deluje med nami. o Voliki in vodike tretjega di-strikta, glasujte dne 3. novembra za natega slovenskega eouncihnaaakega kandidata Mr. John L. MiheUeha! . Velite samo njega! Dasiravno se bo vršila bodoča konvencija naše Jednote šele prihodnje poletje v Pitts, burghu, se vršijo v našem Clevelandu skoro slične pred-priprave, kakor za kako glavno zborovanje. čemu pa tudi ne? Dne 8. novembra t L, torej drugo nedeljo v novembru bo imelo vseh 17 ohijskih društev naše Jednote svoj veliki dan v veliki dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. To bo nekaka lokalna konvencija. N Na isti ne bomo ukrepali o kakih pravilih in ustavah Jednote, terouč se bomo pod eno streho prvič vsi pozdravili kot Jednotini britje in sestre. Praznovali bomo zmago naše lepe države, ker je v minuli jubilejni kampanji odnesla palmovo vejico. Ker smo tedaj delali vsi kot eden, se bomo tudi naše zmage vsi kot eden, ali združeni veselili ■Predpriprave za naš veliki Jednotm dan so v polnem teku. Za danes omenjamo samo to, da bo vsak izmed naših članov v mesta ter okolici zelo obžaloval, &«£«*> dne 8. novembra odefclitj!*. še velike slavnosti. Iz Bridgeporta, O. torej 123 milj oddaljeno od tukaj se nam poroča, da se bosta te slavnosti oba naša tamkajšnja društva po svojih zastopnikih in zastavami udeležila. Društvo sv. Mihaela v Young-s town, O. bo poslalo tudi svoje zastopnike. IzBarbertona in Loraina so nam tudi obljubili da pridejo. Zdaj je še sa- mo na naših lokalnih društvih, (štangarjeva) naše Jednote, (v Clevelandu) leteče, da se fro ječa očeta, mater in 13 tudi ista polnodtcvihto, oziro- otrok. Povabili smo tudi Ah-ma korporativno udeležijo, linovo družino iz Petersbur- Ta dan mora biti avditorij S. N. Doma natlačen do zadnjega kotička; pričakujemo najmanj 1200 udeležencev. ( Važno! Važno! Na to slavnost oride popoldne ob 3. uri naš clevelandski škof Rt. Rev. Jos. Schrembs, ki nas bo pozdravil Obljubil je svojo udeležbo našemu duh. vodji Rev. Omanu. ga, Ohio, ki šteje 14 članov naše Jednote. Za ta dan imamo najete iz-borne koncertne pevce in pevke, razna pevska društva in fino godbo ki bo zvečer pri plesu iprala. Ker bo na dan slavnosti gotovo velik naval pri blagajni, in ker bodo vstopnice za vse sedeže enake (25c), zato Vas že danes opozarjamo, da si že Iz Pittsburgha, Pa. pride; sedaj omislite vstopnice. Do podpredsednik dr. sv. Miha- danes smo jih že oddali okrog ela št. 163, kateremu se bo ta! 600! Torej na noge, da poka-dan izročilo bandero zmage v žemo kaj naša država Ohio zadnji kampanji. Br. gt. taj- zn ore! nik Jos. Zahr je ie okreval, Natančen program te slav-in pride semkaj: s seboj bo nosti prjobčimo prihodnjič, pripeljal predsednika največ- jega društva K. S. K. J. br. Marfin Težaka, koje društvo je dobilo v minuli kampanji Zlato kladiv**, to kladivo bo br. Težak s seboj prinesel Dalje se bo te slavnosti udeležila tuctt IIL podpredsednica KSKJ: sestra Marie Pri-sland.f Piie nam, da bi zelo V POJASNILO. Radi prireditve skupnih društev K. S. K. Jednote dne 8. novembra v Slovenskem Narodnem Domu na St Clair Ave. naj služi v pojasnilo sledeče: Mnogo povprašujejo nekateri, kako se bo moglo več prireditev vršiti y fJloVenUtoem Narodnem ifda pri tej prflttl^^rtjftla ..Skup-ittft« dekliška dmštvov K. & ..... ........ K. Jednoto. Torej drage nam Clohrja sa društva K. S. K. Jednote bo-Idoi rabila, samo veliko, dvorano sose^tre okrog St. Clairja na (auditorium) popoldne in zv$-noge! Stojo udeležbo nam čet. v ^Glavno bo popoldne, zve-je tudi obljubil preds. nadz. čer. pa samo ples, tako da bodo odbora br. Frank Opeka, da- omentfeni nikogar ovirali, ne vpije vrh. zdravnik Dr. Grahek čeme prireditve društva Zvon in porotni odbornik br< TVem- v N^wburgu in ne banketa v puš. Najbolj se bodo pa po- Domu, zvečer. Toliko v prijazno pojasnilo onim, ki niso bili DR. ŠUŠTERŠIČ UMRL. MMo pa postavili naši vrli Barbertonča ni, ker bo ž njimi na to slavnost prišla največja družina v tej stvari na jasnem. Odbor. SLOVENEC USTRELIL ITALIJANA. Ely, Minn. — Jožef Pakiž in Italijan Carlo Bialli, oba uslužbenca pri trgovcu John Kapš, sta se bila nekaj sprla 16. oktobra. Po kratkem prepiru je Jože Pakiž potegnil samokres ter nameril na Italijana. Strel je šel Italijanu skozi vrat, a le malo je manjkalo, da ni dosegel možganov. Zdravnik je konštantiral, da bo okreval. Ko je Pakiž ustrelil na svojega tovariša Carla, je potem tudi sebi nameril samokres v glavo. Streli so privabili celo množico ljudstva na usodepolni prostor, kjer sta oba uslužbenca v mlaki krvi ležala. Prepeljana sta bila takoj v bolnišnico, kjer je Jožef Pakiž čez tri ure umrl. MA. D.w OPOMIN ZAKASNELIM! Čakam, čakam! Zadnji mesec sem pisal onim tajnikom krajevnih društev glede poročil o izvršeni velikonočni dolžnosti, cd katerih do tedaj označenih poročil ,je nisem prejel. Lepo število odgovorov mi je došlo; toda vsi se še niso odzvali. Leto gre že h koncu, in okrajni čas je, da so poročila tukaj. Zato še enkrat opozarjam in prosim, da mi tudi ostali pošljejo poročila s obratno pošte. REV. J. J. OMAN,; duhovni vodja K. 8. K. J. Katoliški ahod v Springfield, III Letošnjo dobo prireditve katoliških shodov se bo zaključilo dne 29. novembra v glavnem mestu velike države Illinois, v Springfieldu. To leto smo imeli že štiri slične shode: v Indianapolis, Ind., Lorain, O., So. Chicagu, m in Youngstown, O; Osobito, bo gorinapovedani shod važen, ker se bo vršil v onem mestu, kjer počiva nesmrtni ameriški predsednik Abraham Lincoln. Vsa čast in priznanje tamkajšnjemu g. župniku in predsedniku drultva št. 18» K. S. K. Jednote Rev: F. S. Mažirju, ker se za ta važen shod zelo zanima. Shod v Youngstcwn, Oi . Katoliški shod, katerega so minulo nedeljo priredili Hrvat-'je in Slovenci v Youngstown, O., se je vršil povsem lepo in povoljno. Ako hi isti .dan tako ne deževalo, bi bila zborovalna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Tega shoda se je vdeležilo šest Clevelandčanov in (trije Pittsburiani. Iz Cleve-landa so bili: brat Anton Grdina, brat John Zulich, urednik "Glasila," brat Ivan Zupan, dalje brat Anton Strniša, brat Ignac Stepic in sestra Helena Mally. Iz Pittsburgha so došli vrhovni zdravnik Dr. Grahek, brat Katusin, podpredsednik društva št. 163 K. S. K. Jednote in tajnik brat Matt Bro-zenič. Bolj obširno poročilo o tem shodu priobčimo v prihodnji številki. 8. NOV. NAS DAN V S. N. D. ZA MODIFIKACIJO VOL-STEADOVE POSTAVE Te dni se je . tudi v Clevelandu pričela kampanja za dobavo 25,000 do 50,000 podpisov na peticijo, v kateri se zahteva od kongresa modifikacijo Vol-steadovega zakona v toliko, da bi se smelo prbdajati pivo in lahka vina. Kampanjo vodi Rational American League. V dvaindvajsetih državah se je že dobilo 3,000,000 podpisov, cilj lige pa je 5,000,000 podpisov, katere se upa dobiti do meseca februarja ali marca prihodnjega leta. Uradniki označene lige izjavljajo, da so za odpravo sedanje prohibicije, niso pa., za povratek salonov. Za prodajo opejnih pijač naj bi kontrolirala vlada, kakor v Canadi. Naslednik senatorja Ralstona. Indianapolis, Ind. — Guverner Ed. Jackson je na mesto umrlega senatorja S. R. Ralstona imenoval republikanca Arthur R. Robinsona, po poklicu odvetnika, rodom iz mesta Pickerington, O. Novi senator, ki je 44 let star, bo v tem uradu do prihodnjih volitev meseca novembra, 1926. Tedaj bo izvoljen novi namestnik do 3. marca, 1929. Volilei in veiilke tretjega di-strikta, glasujte dne 3. novembra za našega slovenskega councilmanakega kandidata Mr. Jaka L. Mihelicha! Volite samo ajeg*i Dne 7. oktobra je v Ljubljani umrl dr. Ivan Šušteršič, bivši deželni glavar kranjski, bivši organizator in voditelj SLS., dolgoletni državni poslanec ljubljanske okolice v dunajskem parlamentu. Pokojni dr. Šušteršič je bolehal Nskoro že leto dni, vendar pa ni nikdar vprašal zdravnika za svet. Zadnje čase, ko se je njegova srčna napaka kritično poslabšala, ga je zdravil primarii dr. Jenko. Po njegovih izjavah si je nakopal bolezen s svojim napornim delom v prejšnjih letih, kateremu so se pridružili tudi razburljivi in težki pretres-Ijaji prevratnih in poprevratnih dni. Cez poletje se je dr. Šušteršič zdravil v-Bolcanu, po povrat-ku domov pa je odšel v Raden-ce, kjer ga je prošli teden zadela kap. Ohromela mu je leva stran telesa. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer se je njegovo stanje stalno slabšalo. Bolezen se je komplicirala, bolniku je popolnoma odpovedal želodec in šest dni ni ničesar zaužil. Do pondeljka je bil še pri polni zavesti ter se je maogo razgovar-jal s svojo soproga 'Proti večeru pa že ni mogel več govoriti/ V"terek je pričela agonija in ob 9:30 je končno nastopila smrt, ki je rešila bolnika hudega trpljenja. - • Dr. Ivan Šušteršič je bil rojen dne 29. maja, 1863 v Ribnici kot uradniški sin. Po dovršenih študijah (promoviral je leta 1889. v Gradcu), se je posvetil odvetniški karijeri ter je kmalu začel aktivno posegati v politiko. Takrat se je v slovenskem političnem življenju pripravljal velik preobrat. Mladi koncipijent je pričakovanje v polni meri izpolil. Kmalu je bilo vodstvo slovenske politike v njegdvih rokah. Dr. Šušteršič je postal ustanovitelj in organizator SLS. Izredna politična nadarjenost in neumorilna pridnost so mu pomagale od uspeha do uspeha. SLS je rastla ž njim in on ž njo. 2e leta 1896 je bil prvič izvoljen v deželni zbor. leta 1902 je postal poslanec v dunajskem parlamentu, leta 1912 je postal Sukljetov naslednik na stolu kranjskega deželnega glavarja. Se bolj njegova velika politika. Ko je ob prevratu 1918 moral zapustiti domovino ter se preseliti v inozemstvo, je bil logičen zaključek njegove predvojne politike. . . Tekom svoje sijajne politične kari j ere je dr. Šušteršič zavzemal premnoga odlična mesta, bil je častni član neštetih občin in društev, imel je visoko državno odlikovanje, igral je veliko ulogo v avstrijskem parlamentu, ne le kot načelnik Slovenskega kluba, temveč tudi kot eden voditelj Slovanske Jednote. Po izselitvi iz domovine je bival dr. Šušteršič več kot štiri leta na Solnograškem in Tirolskem. Od . tu je v posebni brošuri "Moj odgovor" objavil svoj konfiteor ter naznanil svoje popolno spreobrnjenje. V domovino se je vrnil dr. -Šušteršič leta, 1922 pred volitvami Skušal se je zopet aktiv- RAZNE VESTL SMRTNA KOSA. V Whiting, Ind., je dne 3. oktobra umrla občeznana in priljubljena rojakinja Mrs. Karo-lina Kekič, soproga tamkajšnjega trgovca Tomo Kekiča, stara 47 let, rodom iz Ljubljane. O tej družini smo pisali letos na spomlad, ko je bil njih starejši sin Thomas promoviran za doktorja vsegtf zdravilstva. Pokojnica je bolehala približno eno leto vsled srčne hibe. Semkaj v Ameriko in sicer v Pueblo, Colo., je došla, ko je bila stara 13 let. Zapušča soproga Toma Kekiea in tri otroke: Marie, poročena z državnim inženirjem John Grahekom, sinom blagajnika naše K. S. K. Jednote, dalje Dr. Thomas Kekiča, zdravnika v Cook okrajni bolnišnici v Chicagu in 16 letnega sina Walterja, dijaka višje šole v Whiting, Ind. Dalje žalujejo za njo mati Mrs. Frančiška Predovič v Pueblo, Colo., sestra Mrs. Frances Sitar, soproga bivšega predsednika K. S. K. Jednote, brata Josip Sitarja, dalje sestra Mrs. Paulina Snedec, soproga Dr. Snedeca v Pueblo, Colo., in Mrs. Zora Hoag. Bratje: Daniel. Milan. - WaHW in Elias Predovich v Pueblo, Colo. Tudi v starem kraju zapušča več ožjih sorodnikov. "* Naše iskreno sožatje hudo pirixadetim. Pokojnici bodi lahka ameriška gruda! • -o- ___ no ydelefiti političnega živijo 8. NOV. NAS DAN V S. N. D. Dva kralja obiščeta mesto Chicago. Chicago. III. — Do sedaj sta že dva kralja iz Evrope obljubila, da obiščeta mesto Chicago povodom mednarodnega evhari-stičnega kongresa, ki se bo vršil tukaj prihodnjega junija. To sta španski kralj Alfonz in kralj Belgije Albert. Oba vladarja pripeljeta s sabo svojo družino in veliko spremstvo. Tako poroča Msgr. Quille, glavni tajnik kongresa, ki je že naročil primerne prostore v nekem hotelu za ta dva vladarja. Mlad morilec očeta. Allison. I a., 24. oktobra. — Komaj 17 let stari Warren Van-dervoort, sin pokojnega pastorja R. J. Vandervoorta v Park-ersburg, Ia„ je bil danes obsojen v dosmrtno ječo, ker j? lel tos, dne 6. avgusta hladnokrvno ustrelil svojega očeta. Če bi bil bolj star, bi ga zadela smrtna kazen. Pokvarjeni sin je izvršil umor vsled tega, ker mu oče neko nedeljo ni dovolil iti na neko veselico. nja in organizirati stranko, a je padel. Pokojni je živel nad 30 let v najsrečnejšem zakonu z gospo Bogomilo, hčerko nekdanjega šolskega nadzornika dvornega svetnika Sumana. Od njegovih sinov je padel eden v vojni. Kot človek je bil pokojni dr. Šušteršič mož železne volje in naravnost vzgled pridnosti, vestnosti in točnosti. Za vedno ostane njegova slika kot ena najmarkantnejših v novejši zgodovini slovenskega dela našega naroda. Umrl je ne zapu-stivši bogastva. 1 III Dru$tvftaa naznai lila i d dopisi - Društvo sv. Petra in Pavla? št , 64. Etna, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva sklep zadnje seje. da se prihodnja društvena seja , določena na prvo nedeljo novembra (1. novembra) ne vrši, ker gredo ta dan večin<*na vsi člani na pokopališče, da pomolijo na grobovih svojih ranjkih; torej se ne bo ta dan vršila mesečna seja. Pač so pa naši člani naprošeni, da plačajo ta dan svoj ases-ment za november; jaz bom asesment pobiral dne 1. novembra dopoldne od 10. do 12. ure v klubu na 28 Bridge St., popoldne dd 1. do 3. ure pa v Domu na 110 Bridge St. Člani so torej prošeni, da pridejo plačat ob uri kakor gori označeno. S pozdravom. John Skoff, tajnik. Važno za članice društva št. 85, K. S. K. J. v Lorain, O. Ker je sestra Ivana Bivec, članica nešega društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., zbolela, in se nahaja v tukajšnji bolnišnici soba št. 100. so cenjene članice našega društva uljudno prošene, da to bolno sestro obiščejo, ker je brez sorodnikov. Obiskovati bolnike ni samo naša društvena dolžnost, ampak je to tudi lepo krščansko delo. Frances Tomazin, tajnica. ter članic raznih naših društev, zato je moja iskrena želja, da bi se tudi naše društvo ta dan postavilo z najmanj 10 novimi kandidatinjami. Ako imate morda kako novo članico za predlagati, storite to na prihodnji seji! u . S pozdravom, Frances Ponikvar, tajnica. VABILO NA SEJO Iz urada tajnika društva sv. Valentina, št. 145, Beaverfalls, Pennsylvania. Člane označenega • društva opozarjam, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje mesečne seje dne 8. novembra točno ob 1. uri popoldne, ker ta dan imamo neko važno stvar za reŠ&i. Dostikrat se sliši po seji: "To ni bilo dobro določeno," in to od takih članov, ki nikoli k seji ne pridejo, in pravila ne čitajo. Zatorej pridite vsi na prihodnjo sejo, kjer boste navzoči pri sklepanju točke. Nekaj članov pri našem društvu je tudi takih. ki hodijo okrog nečlanov in ogovarjajo društveni odbor, češ, da je preveč strog ali da preveč pravila izpolnuje. Tak človek ni vreden, da se med nas meša. Ako ne bo bolj previden, ga bomo poslali k "ta rdečim." Jaz bi končno še apeliral na vse naše člane, da naj agiti-rajo.za društvo in K. S. K Jed-noto ter da pridobivajo kaj novih članov, ker je še dva meseca prosta pristopnina v društvo kakor tudi v Jednoto. Ce bi vsak član toliko novih kandidatov za društvo pridobil kakor so jih odborniki, bi danes naše društvo štelo že žez 200 članov. Zatorej na noge! Malo več zanimanja, pa bo društvo napre dovalo; z izdajicami pa ven! Sobratski pozdrav, Nikolaj Klepec, tajnik. Iz urada društva Marije Magdalene. št. 162, Cleveland, O. Kakor je že mnogim znano, so započela tukajšnja društva K. S. K. Jednote z lepo idejo, da se zberejo na skupnem sestanku in zabavi v nedeljo, dne 8. novembra popoldne in zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 2e danes poživljam vse članice našega društva, da se te prve in redke prireditve polnoštevilno vdeležite. Pokažimo, da smo v resnici bratje in sestre ene podporne matere! Vstopnice za to slavnost lahko dobite na prihodnji seji dne 2. novembra; vstopnice so dvojne: za popoldne 25 centov, za zveče^ pa tudi 25 centov. Cena vstopnic za galerijo ali orkester sedežev je enaka. Ker bo na tej siavnosti tudi slovesen sprejem novih članov Iz urada tajnika društva Pre-sveiega Srca Jezusovega, št. 172, West. Park, O. Članstvu našega društva naznanjam, da se vrši prihodnja redna mesečna sej^i za november že v soboto zvečer ob 7:80 v navadnih prostorih namesto 1. novembra v nedeljo. Premem-ba seje je zato, da se na tej seji določi, kako se vdeležimo siavnosti blagoslovljenja nove cerkve, katero bo blagoslovil mil. škof Schrembs v nedeljo, dne 1. novembra ob 10. uri dopoldne. Domenili se bomo, če se naše društvo vdeleži te siavnosti korporativno. Torej v soboto, dne 31. oktobra zvečer vsi na sejo! Na tej seji moramo tudi ukreniti glede vdeležitve siavnosti 8. novembra, katero pri-rede v§a oljska društva naše K. S. K. Jednote v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Upam, da se bo tudi naše društvo vdeležilo te siavnosti v velikem številu. Vstopnice za to slavnost že sedaj lahko dobite pri tajniku društva (pri meni) na 13404 Astor Ave. Prihodnja seja bo torej zelo važna, da se dogovorimo glede vdeležitve kar dveh siavnosti: 1. in 8. novembra. Dalje je ta seja predzadnja redna seja; treba bo tudi kaj določiti glede glavne letne seje, da ne bo potem kakega nesporazuma; pridite torej in odločite, kako je boljše. Ne pozabite na sejo dne 31. oktobra ob 7:30 zvečer! Z bratskim pozdravom, Joseph Grdina, tajnik. Bridgeport, O. — Kakor po drugih naselbinah, kjer so društva K. S. K. Jednote, tako je tudi pri nas. Društveno življenje je še precej živahno. Oba naša društva sv. Barbare, št. 23 in sv. Ane, št. 123 lepo napredujeta, osobito društvo sv. Ane se vsak mesec pomnoži za lepo število članic in ne bo več dolgo, ko bo štela njih armada 100 vrlih junakinj K. S. K. Jednote, kar je za našo naselbino častno število. Vsa čast našim zavednim ženam in dekletam, le tako naprej. Zanimanje za naša društva in K. S. K. Jednoto postaja vedno večje, kar dokazuje, da naša vrla Jednota dobiva ugled in spoštovanje med slovenskim narodom v Ameriki. Neumorno delovanje našega navdušenega glavnega predsednika Antona Grdina in glavnih uradnikov; lepo, složno delovanje krajevnih društev, katoliški shodi in kampanje, vse to je obrodilo nepričakovan uspeh za našo K. S. K. Jednoto in katoliško zavest med ameriškimi Slovenci. Našo Jednote je treba narodu pokazati, tako kakor je, potem jo bo spoštoval in se je oklenil, je reltel naš glavni predsednik. In imel je pa tudi prav; danes priča vse to že tisoče novih članov in članic, ki solz veseljem pristopili, ko se jim je pojasnilo pravo pot, po kateri hodi K. S. K. Jednota že 31 let. Iz našega dosedanjega napredka lahko vidimo, da so ameriški Slovenci, po večini še vedpo zvesti naukom svete katoliške Cerkve in zato tudi žele biti zavarovani v Jednoti, ki skrbi za nje tudi v duševnem oziru in spoštuje ter varje njih najdražjo svetinjo voro. Naše tlelo na Jedngtinem vrtij lepo napreduje, imamo priliko pridobiti še mnogo čvrstih delavnih moči; sredstva, ki smo jih rabili za to zadnje dve leti, so se vrk> obnesla ; porabimo jih še v nadalje. Naši shodi in slič-ne Jednotine prireditve so velika privlačna sila. Naše .ljudstvo pri teh prireditvah spozna naš pravi namen in delovanje ter se pridruži naši armadi. Z veseljem vedno čitam v "Glasilu" poročila o katoliških shodih; iz skušnje vem, koliko koristi prinese tak shod za naselbino, četudi-je majhna, uspeh ne izostane. Povsod se še dobe rojaki, ki radi sprejmejo pravo pot, če se jim jo v pravi luči poaže. No v Cleveland u bo pa zopet nekaj novega 8. novembra, kot sem čital v "Glasilu" vabilo vseh društev- v državi Ohio, na praznovanje zmage v Jubilejni kampanji. Z veseljem sem pozdravil to idejo. Naš vrli glavni predsednik, glavni -uradniki in Clevelandska društva, so zopet pokazali, da so vedno na delu za napredek in čast K. S. K-Jednote. Vsa čast in priznanje njim; gotovo bo to zgodovinski dan za društva naše države, ki bodo skupno s priljubljenimi glavnimi uradniki praznovala zmago in se veselili uspehov njih truda. Brez dvoma se bodo društva iz Ohio odzvala vabilu na to znamenito slavnost in pohitela v našo ameriško slovensko metropolo 8. novembra, da pozdravijo našega vrhovnega poveljnika in njegov generalni štab ter hrabre vojake, ki so tako zmagoslavno vodili kampanjsko vojno in pridobili naši državi častno ime. Vsled odaljenosti je. nemogoče našim društvom sv. Barbare in sv. Ane korporativno se vdeležiti siavnosti. Vabi se pa uljudno vse člane in članice obeh društev, katerim je mogoče, da se odločijo za ta dan v Cleveland, ker bo Jednotin dan za vse člaae in članice K. S. K. Jednote v državi Ohio, fn bilo bi častno za naša društva, če bi bila številno zastopana 'na tej siavnosti,. TDfii&Sttfti noge so-bratje' in sosestre društva sv. Barbare in sv. Ane; pokažite, da ste ponosni na znAagti, ki se bo praznovala ta dan. V Bratski pozdrav vsegiu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa junakom in junakinjam države Ohio. Mihael Hočevar. Rock Springs, Wyo. — Iz našega mesta že dolgo ni bilo kakega dopisa v tem listu, tako da nekateri izmed cenjenih či-tateljev morda mislijo, da Slovencev v Rock Springsu ni več daleč so vaši Skalnati studenci 8 poedravom do vsega članstva naše jednote, Johana Ferlic, predsed. društva št. 86. Opomba urednika: Malo pfe- med živimi? Seveda, čitatelji drugih listov, na primer "Pro-svete" so veliko na boljšem radi nas; tam bereŠ neštetokrat o naši naselbini, oziroma se piše o naši fari sv. Cirila in Metoda, kako da gradimo našo novo cerkev, kdo kaj prispeva in kdo ka^en dan žrtvuje v korist naše fare. Jaz se teip potom zahvalim vsem prizadetim za brezplačno reklamo. Povem vam, so-brat urednik, da to ni brez dobrih posledic. * Naj torej našim čltateljem opišem, kakp se imamo v naših Skalnatih studencih. Ze lansko leto smo sklenili vsi tukajšnji farani, da moramo leta 1925 dokončati gradbo naše cerkve, katero smo začeli zidati še leta 1913. . Tedaj smo postavili samo pritličje, kjer smo imeli sveto mašo In druga cerkvena opravila do meseca julija, 1925. Označeni mesec & pa vzeli streho s, pritličja in začeli nadaljevati z delom, ki bo dovršeno do 26. novembra t. 1. do Zahvalnega dne. Cerkev, katero bomo imeli Slovani v Rock Springu bo najlepša izmed vseh cerkva v državi Wyoming. Zgrajena bo v rimskem slogu; velikosti vam ravno ne morem danes povedati, vendar bo v nji za 600 ljudi sedežev. Imela bo tri altar je: sv. Cirila in Metoda, Marije Rožnega Venca in sv. Jožefa; zraven tega bo še več kipov kakor sv. Antona puščavnika in Srca Jezusovega. V zvoniku bodo viseli trije zvonovi,, ki nas bodo milo vabili k cerkvenim opravilom in nas zaeno spominjali na tiste lepe čase v naši stari domovini, ko qmo tako z veseljem pričakovali, kdaj nas zvon s kakega hrjba pozove v nam drago cerJkvipo. molit . našega ljubega Stvarnika* Vsakdo izmed nas bo gotov© imel v srcu ravnoiste c4«ptke, ko bo prvič slišal naše, fiovfc*zvfcndve. Morda kak ^nfcpreidnjak" tega ne bo hqtel jaino priznati, todf v svojem ere t} bo pa mislil drugače. Zvonovi bodo blagoslovljeni dne L novembra, ako nam ne bd vreme preveč nagajalo. Naj. stanejo jih: funtov (r Gosear; sr< ski Slovaki, enim, da zvonovi ,600; darovali so a, ki tehta 1,600 Frank.. in Josip njega roekspring-manjšega pa Mr, Milwaukee, Wis. — V poletnem času smo imeli v naši okolici mnogo piknikov, katere so prirejala podporna društva v prid bolniški blagajni ali v kak drugi dober namen. Teh piknikov so se Slovenci vdeleževali precej pridno; marsikdo je tu naletel na prijatelje, ki jih ni videl že delj časa; marsikdo je tu ob čistem zraku, ob lepem petju in godbi, ob dobri kapljici in ob živahnih pogovorih pozabil vsaj za nekaj časa svoje grenke skrbi, in se učvrstil. Toda. razvedrila je treba ne samo poleti, ampak tudi po zimi. In kakor vse kaže, nam zabav ne bo manjkalo, ne jeseni, ne pozimi. Tukajšnje dvorane so za to že pripravljene. ' V nedeljo 1. novembra se priredi v Harmony Hall kratek bazar v prid cerkve sv. Janeza v Milwaukee. Cerkveni piknik je uspel dobro, a še bolje, upamo, se bo obnesel bazar'popoldne in zvečer. Kako čujem, poslušali bomo petje in govore naše mladine, gledali kratke prizore, poskušali na kolo, koliko je komu srtiča mila; pokušali, saj so nam poslali iz Michigana in New Yorka in vživali, kar bodo pripravile izborne kuharice. Pridite torej na bazar vsi, posebno še člani in članice katoliških društev. Čim več nas, tem lepše bo. Cisti dobiček tega bazarja se| Gospod urednik, če ne boste bo vporabil za povečanje cerkve preveč zaposleni, pridite ta ve-sv. Janeza Evangelista v Mil- čer k nam na to plavnoat; v waukee. (nasprotnem'slučaju P* pošljite Za obilno vdeieibo «> topk) kakega "reporterja," da bo PQ-priporoče Cerkveni odbor. (ročal, kako se bo ta zanimiva stvar iztekla. - «1 .,: J,, • . Frank Rogan. rodom Irec; imena darovalcev raznih drugih cerkvenih potrebščin in predmetov naznanim pri drugi priliki. Za danes je pa važno, da omenim samo še krstni kamen, katerega so darovali člani in članice mladinskega oddelka našega društva sv. Srca Marije, št. 86, K. S. K. Jednote. K temu oddelku spada 80 članov in članic. Poslušajte! Ti naši malčki nam bodo priredili dne 14.. novembra zabavni večer v Slovenskem Domu. To bo nekaj, .česar še Slovenci v Rock Spri*gu še nismo videli na odrti. Obrani bodo vsi naši otroci v starosti od 6. do 16. leta ter nam 'bodo priredili nekaj krasnega';" vaje so Že v teku. Vabim torej" vse one, ki ste člani ali nečlani, -da nas gotovo ta večer posetite; ne'bo'vam žal; dobiček te zabave bo za pokritje prej omenjenega krstnega kamna. Ko bodo ti darovalci enkrat dorastli, bodo lahko s ponosom rekli: "To smo kupili mi in smo tudi sami denar prislužili z našim j nastopom, ko smo prvič stali na odru Slovenskega Doma." Ta večer bo v resnici nekaj lepega za našo mladino. in pa naša ameriška Ljubljana, da bi prišel na vašo prireditev, aeropiana pa še tudi nimam, čeravno jih "V naši Glenn-Martino-vi tovarni gradijo. Rad bi bil tam, da bi videl, kako se bo postavil na odru najmlajši delegat XV. konvencije v Cleve-landu Master Jakob Ferlic; takrat na predsednikovi mizi še ni mogel govoriti, danes je pa gotovo že precej beseden. Pozdrav vsem skupaj! M f o- ZADNJP BESEDE SLOVEClH MOŽ. , Zgodovina nam kaže, da so sledeči možje izgovorili sledeče besede tik pred svojo smrtjo: Alison: "Poglejte, kako lahko kristjan jiiriiWt*H*{» Ana xargoras: "Dajte mojim; fantom (vojakom) nekaj počithic r Beaufort (Kardinal Heliry) "Prosim vas, molite zame!" Madame de Berry: "Ali ni junaška smrt velika stvar?" Byrtn: "Jaz moram sedaj spati." Caesar: "Tudi ti Brutus!" (Brutus je Caesarja zabodel). Charlemagne (Karol Veliki): "Gospod, v Tvoje roke izročam svojo dušo!" Karol V. (angleški kralj): "Ah, Jezus!" Karol IX. (francoski kralj): "Bolničarka, koliko umorov in krvi! Koliko hudega sem jaz povzoročil. Bog, odpusti mi! Kolumb: "Gospod, v Tvoje roke izročam svojo dušo!" Goethe:*- "Več luči!" Haydn: "Bog naj našega cesarja 6hrani!" Jefferson: "Jaz izročam svo- kolonistov v jo dušo Bogu, svojo hčer pa do- so rpovini!" Jezus Kristus: "Dopolnjeno je!" r r Knox: "Zdaj prihaja smrt." I^Mis XIV.: "Cemu jokate, ali mislite, da bom vedno živel.. Mialil sem, da bo umreti bolj težko." Mohamed: "O, Allah, naj bo tako. Zdaj bom s teboj v raju." Marie Antoinette: "Z Bogom otročiči moji za vedno. Jaz grem k vašemu očetu." Napoleon m.: "Ali ste bili pri Sedanu?" (zdravniku Con-neau). Nelson: "Hvala Bogu, jaz sem izvršil svojo dolžnost." Scot t (Sir Walter): "Bog vas vse blagoslovi!" t Sokrat: "Crito, mi dolgujemo Easkulapu še enega peter lina." Wolfe (general): "Ali že bežijo? Potem lahko umrem." -o- satelj Aubury pravi, da izvira beseda Yankee {z indijanske pomeni slab človek in suženj. Cherokee besede "Cankke," kar Zopet neki drugi zgodovinar je pa mišljenja, da je ta beseda hastala v popačeni obliki med Indianci, s katero so nazivali Angleže (English ali Anglais) z Yankees ali Yangees. Iz malega raste veliko. Ako bi sleherni dan prihranili ali dali na stran samo en cent, bi znašala glavnica z ob|estmi vred v 50 letih $950; 10 centni dnevni prihranek bi se povečal v tem času na $9,504, en dolar pa $95,208. Nekaj podatkov o brzini. Človek prebodi >!tii:iqijje imi ehodi uro ali š|iri joe^je r; eni s*kijn * ' $ddem! mi|| i Morilno orodje pri usmrčenju. V Avstriji rabijo za na smrt obsojene zločince vislice, na Bavarskem gilotine, v Brunswick sekiro, na Kitajskemv meč, v l gilotino. v Italiji i meč di. i OKMi na uro ali lb' Čevljev na do. Navadni parniki .prevozijo po 20 milj v eni uri ali 26 čevljev v eni sekundi.v Ladje jadrnice 10 milj na uro, 14 čevljev na minuto. Brze reke tečejo tri milje na uro ali štiri čevlje v eni sekundi. Navaden I veter drvi sede mmilj na uro,! 10 čevljev na sekundo. Vihar i 36 milj na uro, 52 čevljev na sekundo. Orkan 80 milj na uro, 117 čevljev na sekundo. Krogla iz puške 1,000 milj na uro ali 1,466 čevljev na sekundo, i Glas 743 milj na uro, 1,142 čevljev na sekundo. Svetloba (luč) SlWte|is; pPknškem; gkb« lioiin saj Dolžina predorov. Največji tunel1 ali -predor na svetu je zgrajen fpod gono sv, Gotharda na meji Švice it Italije; ta prostor je dolg 48,840 čevljev ali približno deset milj. Ceniš predor v Italiji je dolg 39,840 čevljev, Hoosac predor v državi Massachusetts je dolg 25,080 čevljev ali 4% milje. Viseči most nad niagarskimi slapovi je bil zgrajen leta 1852- 1855 za svoto $400,000. Ta most se dviga 245 čevljev nad iooaaa i- * .. vodo; dolg je 821 čevljev, mo- 192,000 milj v em sekund,; čan da drži 12(K) ton elektnciteta pa 288,000 milj v eni sekundi. < * --t Vaudeville. Ta beseda je na- Izvor besede Yankee. stala iz imen dveh krasnih do-Izvor te besede se tolmači na lin (Vaux de Vire) v Norman-tri različne načine. Ze za časa diji (obrežni del Francije). Svo-mestu New York ječasno je komik Oliver Basse-tedanji Kolandci irpniČno lin iz Vire uglasbil neko znano ri pesem, katera ije postala namah nazivali svoje, sosede; V jd Connecticut i Jnameš^o tfafifc|d [popularna na otkik /raznih gle-(John) z Jankini. Angleški pi^jdališč. ■ i'r!t>itJtijti ... ZAHVALA Žalujočih src se pridružujemo vrsti onih, kateri so zgubili svoje drage. Tudi nas je zadela žalostna usoda. Zgubili smo svojega dobrega očeta, soproga in bili so nam dober oče, zvesti mož in skrben gospodar. Preminul je dne 13. oktobra, ob 2. uri popoldne John Bučar po nekaj tednov trajajoči bolezni, previden s sv. zakramenti in je bil položen k počitku na Calvary pokopališču dne 17. oktobra dopoldne iz cerkve sv. Alojzija. Zatorej pa si štejemo v dolžnost, da se na tem mestu prav lepo zahvalimo vsem onim, kateri so nam v tem času skazali prijaznost in sočuvstvovanje, kateri so na krsto položili cvetlic, kateri so prišli rajnega pokropit, spremit ali drugače z nami čuvali. . , ' Najprvo se zahvalimo duhovnikom: Rev. Kickel za obiskovanj^ v bolezni, podcljenje sv. zakramentov, Rev. Delaney, Rev. Kickel in Rev. Lavery za cerkveno opravilo in sv. mašo in zahvala sopestram 8. razreda šole sv. Alojzija za obiske in udeležbe pri službi božji in Mrs. Klement, ki so darovali za sv. maše. Zahvala Mrs. Cormack in Ben Fedu, ki so stali ob smrtni postelji umirajočega.' Zahvala svaku Mr. John Rusu in družini, družinam Anton Leustik, Jim Jert, Frank Yert, Frank Gruden, John Sever, William Jappel in Albert Pečjak. Nadalje družinam Perko, Ransel, Lunder, Mrs. Rose in family, Mrs. McKenny, Roy Wallen, Anna Perko, Edvard Becker Candy Co. in New York Central Employees. Lepa hvala društvam sv. Vida, št. 25 K. S. K. J. in sv. Jožefa za podarjene vence in spremstvo k pogrebu, tako zahvala pogrebniku Grdina in Sinovi za vse oskrbovanje in vsem. ki so morebiti tu neimenovani in so izkazali svoje simpatiji Kajni soprog in oče je bil doma iz vasi Temence, fara Št. Vid pri Stični; zapušča mnogo sorodnikov tukaj, štiri hčere, dva sina, ena rejenka in osem vnukov, mnogo prijateljev in znancev. Vsem "hvaležni ostali: Mrs. Frances Bučar, soproga. Mre. Mary, omožena Dolis; Mre. Amilija.omožena Bregar; Mre. Frances, omožena Diboy in Agnes Bučar, hčere, in Mary, rejenka. " John in Joseph, sinova. Cleveland, O., 20. oktobrfc, 1925. Slika predstavlja družino Mr. in Mrs. Anton Žaubi, Springfield, 111. Ob priliki srebrne poroke, dne 18. oktobra. 1925. Novice iz Springfield, 111. Srebrna poroka. V nedeljo, dne 18. oktobra je vladalo veliko veselje v naši naselbini. Naš mnogoletni cerkveni %kl j ličar, Mr. Anton 2aubi- in njegova žena Štefanija, sta v radostnem krogu svojih deseterih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev obhajala 25 letnico svoje poroke. 2e slovesno pritrkovanje zvonov ob ranem jutru je ganilo srca vernikov cele naselbine. Nad vse svečana in ganljiva je pa bila cerkvena slovesnost pri rani sveti maši, katero je daroval domači župnik, Rev. Franci* Mažir.., Točno .sta jubilanta vstopila V cerkev, ^HHHHHHHPHH ki je bila vsa v bogatem okra-1Frances Zaubi' najmlajša slo-su cvetlic in šopkov. Pred svo-!venska organistinja cerkve sv. jim očetom in materjo so štir-i-Barbare v Springfieldu, 111. je otroci, po dva in dva. kora- FraRCCS iG or*,a,a in kali proti glavnem altarju. Z».vodna Pevski zbor ob Pri,jki njima so spet sledili drugi štir- 'Srebrne poroke njenih starišev. je njuni otroci. Hčerka Fran- • ; ces, čeravno še le 14 let stara, j ko sta oče in mati z otroci vred pa je zaorgljala poročno korač- sprejela nebeškega ženina v lika" predstavlja nko svojim starišem v čast in veselje. Jubilanta sta s tremi otroci zasedla prve sedeže ob al- svoje srce ob stopnicah altar-nih,slovesno, kakor na dan prvega sv. obhajila. Komu bi tarju. Tem so sledili bližnji so- j pač srce ne vzkipelo ob pogledu rodniki in člani društev sv. Jo- na tako srečno krščansko dru-žefa, št. 189 in sv. Rozalije, št. žino? Slavnostna tihota je za-140, K. S. K. Jednote, z rega- vladala v tempeljnu Božjem ob lijami na prsih. Pet Zaubito- teh svečanih trenotkih. Zdelo vih hčera, ki so cerkvene pevke, se nam je, kakor bi Kristus Go-se je pridružilo cerkvenemu *pod bil vstopil vidno med svo-zboru in devetletni sin Charles je učence in z mehkim in lju- je stregel maši. mašniku pri sveti beznipolnim glasom spregovoril znani svoj pozdrav: "Mir vam Po svetem evangeliju sta ju- bodi." bilanta v spremstvu svojih de- Petje/ pod vodstvom še tako seterim otrok pokleknila h glav- mlade Zaubitove hčerke, Fran-nemu altarju, da sta tam v pri- ces, je bilo lepo in milo. Zdelo čujočnosti Božji, svete Cerkve, se nam je kakor bi se velike or-vseh vernikov in osobito vpričo glje z radostjo zibale pod spret-vseh svojih otrok slovesno po- no-nežnimi prsti mlade igralke, novila svete zakonske obljube. Hčerka Fany Zaubi in njena katere sta si dala pred 25 leti j prijateljica Marie Kmet ste za-in jih toli zvesto spolnjevala peli mili dvospev "Ave Maria" skozi četrt stoletja v lastni bla- za ofertorij. Ob koncu svete gor in blagor otrok, katere jima maše je zadonel mogočni "Te je Bog podelil. Gospod župnik Deum Laudamus," Tebe Bog, je v svojem govoru omenil, da mi hvalimo, in med zvonenjem sveta Cerkev ne zahteva te obnovitve" obljub, a vendar ima za to slavnost posebne obrede in blagoslovila z namenom, da bi zvonov in slovesno poročno koračnico je srečna obitelj Zau-betova korakala iz cerkve. Prijatelji in znanci so nju in otro- se verniki na ta poseben slove-Ike obsipavali s prisrčnimi ča- sen način spominjali vstanovit-ve svetega zakona po Božjih rokah že v paradižu, ter da je Kristus Gospod sam s svojo pričujoč nos tj o in s prvim svojim čudežem pri ženitnini v Kani Galileji hotel potrditi zakrament, v katerega je poprej povzdignil sveto zakonsko zvezo. Ni ga pač bilo očesa v cerkvi, ki bi ne bilo postalo rosno ob pogledu na jubilanta, ki sta klečala ob altarju, obdana od deseterih otrok, ki so bili priče obnovitve svetih obljub. Se bolj ginljiv je bil 'prizor, stitkami . Vse je kipelo v duhovnem veselju in nebeški radosti. Svetna slavnost srebrne poroke se je^ričela ob petih popoldne z velikim banketom, katerega so sorodniki in prijatelji priredili slavljencema in njunim otrokom v naši krasni novi cerkveni dvorani "Slovenija." Sedemdeset gostov se je v sedlo k bogato obloženi mizi. Dekleta so imela auditorij divno okrašen s srebrnimi traki, isto-tako tudi banketno mizo, ki je bila okusno in praktično-prire- jena v podobi velike črke "T." Med izven springfieldskih gostov smo imeli Mrs. Petkovšek, nevestino sestro, iz slovenske farmarske naselbine Willard, Wis., ter njeno hčer, Mrs. Mary Beton iz Chicaga. Več gostov je bilo tudi iz Virden in Auburn, 111. Domači gospod župnik je v napitnici. častital ženinu in nevesti, spominjajoč se zlate poroke njegovih starišev, kateri je pred tremi leti prisostoval v Jugoslaviji ravno tudi v mesecu oktobru. Zupnikovi napitnici je sledilo še več govorov. Ze-|nin, Mr. Zaubi se je v lepih besedah vsem govornikom in go- membna za slavnost je bila tudi pričujočnost starešinov, Mr. Franka Kmet in Mrs. Blaž Uš-man, ki sta pred 25 leti bila za priče pri poroki. Rujno vince je kmalu ogrelo srca in vzbudilo glasove. Razvila se je prava radosti polna, steroslovenska zabava s petjem, godbo, in plesom, zabava +ako ljubka, divnomila in prijateljska, *kakor je še nikoli ni bilo v naši naselbini. Neradi smo se začeli ločevati ob pozni, trudni uri. Vsi smo bili brezmejno srečni. Tako nekaljenega veselja še nismo doživeli v Springfieldu. Najsrečnejša pa sta bila naša slavljenca in njuni otroci. Dal Bog, da bi se vseh prijateljev želje spolnile, naj bi se srebrni venec tega dneva spremenil v zlato krono ob 50 letnici njune poroke. Katoliški shod. Dne 29. novembra se bo vršil v naši dvorani "Slovenija" prvi slovenski katoliški shod, pod pokroviteljstvom naše K. S. K. Jednote. Pogajanja so v najboljšem teku in v kratkem času bomo obvestili slovensko javnost glede programa. Slovenska veselica na Martinovo soboto. Vstopnice se že prodajajo za prvo slovensko veselico na Martinovo soboto, dne 14. novembra v naši novi dvorani, na 15. in Laurel cesti. Večerja s pečenim prešičem, perutnino, domačimi prikuhami i. t. d. se bo servirala od šestih do devetih. Od devetih do polnoči bo prosta zabava s petjem, slovensko godbo in plesom. Vstopnina bo prosta, večerja pa bo stala le 50 centov, otroci 25 centov. Slovenci v Springfieldu in okolici se že vesele te prve slovenske veselice. Mr. Leo Mladič je bil te dni gost našega g. župnika. Mr. Mladič ima velike zasluge za naše katoliške slovenske liste ter za naša katoliška društva. , Pred par dnevi sta bila č. g. Father Leo in Mr. Glavač iz K. S. K.fBtmnwr 28, oktobitc 'Iter,. Chicaga na obisku v naši naselbini o -- VAŽEN OPOMIN, vsemu slovanskemu narodu na ' Eveieth, Minn. S tem vas prijazno opozarjamo ter prosimo dragi nam rojaki Slovani, da se sedaj, bal ob času bližajočih mestnih volitev zavedajmo, ter branimo našo narodno čast. Upam, da še niste pozabili onega žalostnega slučaja pred par leti, ko nam je neki drugorodec (Šved) ustrelil našega dobrega rojaka in so-brata Maks Stipetiča v njegovj lastni hiši in sicer popolnoma po nedolžnem. Ko je bil morilec pozvan pred sodišče, ai je izbral za zagovornika našega mestnega župana (mayorja), in kčr letk ni našel drugega vzroke pred poroto, se je izrazil skrajno sramotilno o našem narodu, da je slab narod in da nosi vedno orožje pri sebi. Dragi rojaki! Zdaj je čas, da mu pokažemo, da naš narod n: slab in tako tudi ni slab pri volitvah,- ker ga ravno naši rojaki podpirajo; ustreči pa želi drugim narodom. Zdaj je čas, da mu to pokažemo in dokaže-mo, in to upamo^tudi, da bomo dosegli, ker naše gore list, nai kandidat August Bratulich je jako priljubljen med tukajšnjimi Jugoslovani, tako pa tudi med drugimi narodi. Zatorej bodimo na dan volitve vsi kot eden. Volimo vsi za tega rojaka. Ako ga izvolimo za župana, to bo čast za nas in za naše otroke. Ravno zadnjih par let smo si pridobili toliko zaupanja, da imamo Že polovico drugega naroda za seboj. In kaj so nam rekli? "Na vas je ležeče, če hočete imeti vašega Človeka za majorja ali ne? Od vas je odvisno, kakor boste volili. Zdaj je Čas, da javnosti pokažemo, da naš narod ni slab, ter da Ai bo dotlČ- nik zapomnil, da nas ne bo nikdar več zasramoval." In drugi je zopet oni, katerega gotovo še niste pozabili, to je tisti, ki je bil pred par leti v mestnem uradu, in potem je dobil pošteno brco od našega naroda, ker se je izrazil jako zaničevalno o našem narodu, da oh lahko dobi za en glažek pijače pet avstrijskih glasov. Vem, dragi mi rojaki, da niste tako nizko padli, da bi se dali zasramovati od takega drugo-rodca. Zavedajte se torej in pokažite na dan volitev, 3. novembra, da ga ne poznamo, in da se naš narod ne da zasramovati. Dajte mu enkrat za vselej razumeti, da ga ne poznate. In tisti obžalovanja vredni rojaki, ki od hiše do hiše letajo, in takega kandidata priporočajo; tak agitator bi morda v resnici rad, v vodo skočil za en glažek pijače ?! Res, žalostno! Torej volite le dobre in zavedne kandidate v mestni urad, ki so se izkazali zadnje dve leti, ki so vam prihranili dosti denarja in ti so: naš rojak Geo Brince. Na tega moramo biti ponosni, ker je zaslužil to čast neie samo sebi, ampak tudi vsem drugim Slovanom. Drugi je Joe Wilson, superinten-dant, najboljši prijatelj našega naroda in jako nam naklonjen v vseh ozirih; tretji je pa Sam Ovens; tudi dober mož; zato so vsi ti naši kandidati vredni, da jih podpiramo. V prvi vrsti vam priporočam naše rojake-kandidate: za majorja August Bratulicha, za komisarje: Geo Brince, Anton Le-nich, Joe Wilson in Sam Ovens. Ako želite v resnici pravi mestni odbor, da bo hranil vaš denar, ne pozabite jih! F. P. KOTIČEK ^S OTROškozdR^J OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAV3A unld«iia hom ali drobtinami. Kos prepečenca ter 6 do 8 unč mleka. Ob 3. popoldne. Goveje, kokošja ali janiečja juha z riiem ali z zdrobljenim starim kruhom . šest unč mleka, če ga orrok hoče. Star kruh in surovo maslo, številni otroci te starosti bodo radi zaužili in prebavili kuhana jabolka ali čeiolje. Kadar daste ti dve, morate opustiti mleko. Ob 6. popoldne. Dve veliki žlici žitnega jelly-ja, v osmih unčah mleka. Kos prepečena. Suh kruh in surovo maslo. Ob 10. zvečer. Velika žlica žitnega jelly-ja v osmih unčah mleka. Otroci, ki so stari več kot petnajst mesecev, potrebujej« Se nadaljni stvari v svoji dijeti. , V narlednjem članku bomo navedli podrobne recepte za obroke od 15 meiecev naprej do dveh let. 1 čitajt* te riankr vsak teden *kr»>:M> ter jih ohranite za poznejšo upcratni Članek i36. Maj potrebujejo otroci ca rast? Dospeli smo do dobe, ko mora otrok zavživati bolj solicfcio hrano. Skrajno važno je, da se uveljavi dobre prehranjevalne navade, ko so otroci majhni. Hrana, katero zavživa otrok danes, določi v veliki meri kakovosti bodočega moža. Oni, ki so odgovorni za prehrano otrok, bi morali biti skrajno skrbni pri izbiri živil za dijato otroka. Obed otroka ne sme nikdar obstajati le iz ene ali dveh jedi. Različnost živil je potrebna, ker nudi vse vrste materijala, potrebnega za rast. Istočasno pa se je treba izogniti enako-ličnosti v hrani. Ponavadi bi morala mati po dvanajstem mesecu izbrati di-f FARME NAPRODAJ, 5, 10-80 akrov jeto ter paziti na to, da se je bo otrok blizu Jolieta ,kjer vse obrodi; blizu šol, strogo držal. Vsako novo živilo je-,cerkve in tovarn. Več pove Jos. Kle-treta dajati otroku redno in 'ničesar pec, 107 Chicago St., Joliet, III. med posameznimi obedi. Pri številnih FARMA NAPRODAJ. ' i Proda m> 150 akrov dobre z«*m!j?, kjer raxte vsak pridelek: pšlnku. ajda. ječmen, oves, koruza, krompir fižol, zelje, kumare. Vsega s* tu pridela in vm pridelke m> lahko produ v bližnje me«to tako tudi živino. Mleko se proda vsak dan. Na tej farmi je v«t orodje in stroji; je še«t gospodarskih poclopij; lepa his« z 10 sobami, dobra klet, studenec pri hifti, tekoča voda pri hlevu. H farmo se pruda tudi 18 govedi, 3 konje. 1 svinjo in 300 kokoši in ves pridelek. Cena je.$7000; polovica takoj, drugo pa na obroke. Proda *e tudi le polovica žita, ali pa v»e, kakor kdo hoče. Pišite na lastnika: ADOLPH POTOK AR. Box 67, Hartwkk, N. Y. MRS. HATTUCK REŠENA PRED ZDRAV. NIKOVIM NOŽEM. Mr«. Hattuck, stanujoču na East Boroujrh St. ic prvd kratkim na čudeien najin uila g—*>1*: . Teden dni prej. preda« je imela iti v bolnišnico, ji je neka prijateljica .velo vala. naj vzame dobro zdravilo zoper ubogala. It Pil t. - MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica, 522 N. Broadway. JOLIET, ILL. . Telefon 2380-J. otrocih je razširjenje njih dijete v zve zi s precejšnjimi težkočami. Popolnoma so zadovoljni z mlekom ter zavračajo vso drugo prehrano. V takih slučajih ni bolj solidne hrane, če dajete oboje dajte otroku mleka, dokler ni zavžil istočasno, bo otrok seveda burrha je nar^ila ^driviT^k" ji je rajši imel mleko, Jn kakorhitro ga bo »f™»ilo1.iud®i- v •'»»h urah ie tla od ak> popil, bo zavrnil solidno hrano. Na-! ftT^&tt slednia dlietna lestvica nudi materi pet let bolečine, in nobeno zdravilo ter no-primeme obede za otroka. Tekom ze- b'n *e. uko. »'v«* *d™»nik j< ni mw.i t>»-lo vročega časa ni dobro izpremeniti ^1^ ££ J;. aiiete- »»Oji rrvičini. najeti in plačati »soedo'. H je čajna žličica Eagle Brand konden- "^'i" opr*.vU"t. <*«'»- Kaj taka ziranega mleka, zmešanega z eno unčo prevrete vode, predstavlja mešanico, ki ima isto redilno vrednost kot sveže dobro mleko. Kjerkoli se pojavi v naslednjem pregledu beseda mle- .-'trašna poiast lahko napravi človeikemu telejM. j« razvidno is dejstva, da ie Mr*. Hattuck pridobila v enem tednu nad 11» funtov na teii. Tisoče molkih, žensk in otrok se zd.-avt sa kako drugo bolesen in sicer neuspešno, d očim je njihova resnična bolezen poia*t — ko, naj se Eagle Brand Mleko razred- t*»kuba. Gotovo znamenje te poia»ti »o od- či nn 7 0nrainmj»ntf»ni na^in dajanja njenih delov, morebitna pa izruba CI na zgorajomenjeni način. ,ek, , »č..nim i.pehavanjem. pokrit jezik. Hrana za otroke od 12. do 15. mese- Iirma. bolečine v hrbtu, rtegnih in nocah. ca — petkrat na dan. omotica, glavobol. občutek omedlevire h ~ r>h "/ 7in»rai Zrlrnhlien izmeri Pr"n''» ielodcem. vHiki, temni kolobarji • UD /. Z)litra). ^aropijen ječmen,, krog rti. Želodec je teiak in naoihnien. ječmenov ali pšeničm jelly, eno ali | Človek tudi čuti. kot da se nekaj ^ibijp a« dve veliki žlici V Šestih ali osmih un- ; f1«- Bolnik ima rmeno koto. malo tebi«, čah mleka. Star kruh in surovo maslo ^.'o^o SjS,^ pade. Ce se splasi v sapnik, lahko Kaduii svojo irtev. lxnebite se takoj te noiasti. dokler ne iipodkopl je zdravja. Patljitc $10.48 sa zdravilo Laxtaaa. Ne. puiljtmo C. O. D. Prodaja va mhio to »lavno ttira-vilo sooer trakuljo. danes, 1-axal Co.. |4a Laxal Bid«.. Box BSS. Pittsburirhl Pa. Za savarovanje zavojčka 2Sr. posebej. (Copy 19.) —Adv't. ali oa prepečenec in surovo maslo Ob 9. zjutraj — sok oranže. Ob 11. zjutraj. Nastrgana govedina, od ene do dveh velikih ilic, pome-žana z isto množino kruha ter omeče-na z govednim sokom ali z mehko kuhanim jajcem, obenem s starim kru- Bordenovo Eagle Mleko ni nova hrana za otroke. Matere ga uporabljajo že nad sedem in Šestdeset let. j* Matere, ki so bile same vzrejene z Bor'deno vim Eagle Mlekom, hranijo danes 2 njim svoje otroke. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti ya-šega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2 Važno Naznanilo, POZOR Clevelandčani! Drugo nedeljo v novembru (8. nov.) popoldne in zvečer se vrši v veliki dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu velika slavnost vseh eleve- .d——■——■—■—SMS.—S—A— landskih društev K. S. K. Jednote in ostalih podreje-nih društev iz države Ohio. Vstopnice že sedaj lahko kupite pri društvenih tajnikih-(cah)9 v uradu "Glasila" in "Ameriške Domovine". "GLASU X) -GLASILO K. 3. K. JEDNOTE." 2«. OKTOBRA. 1925 GLASII O K fi K IKFWflTP1*1000; 13186 Khapp M«ry, roj 1996. R. 41, fGOO; 13186 KlUft 1V.0.1V, JDUlNU 1 C Julia, roj. 1884, R. 42, $100«; 18187 Modetz Julia, roj. 1897, R i____Iskat« «sb «Nds loo tmnn- 1318K Oorianz Rozaliia. roj. 1893. R. 32 *Knn. ioion Kraajeko-Slovenake tin m. cm Mm. Ursšalfcv« ti Nfftti Tilmif - -l^Js&L 29, $1000; 13188 Gorjanz Rožalljja, roj. 1898, R, 32, $600; 13189 terjane Helen«, roj. 1890, R. 36, $1000; 18190 Novfik Theresa j. 1890, R. 35, $260; 233 Praznik Olffa, roj. 190«, R. 19, $1000 284 Sever Louise F., roj. 1899, R. 26, $600; 235 Jamnlk Josephine, roj. 1888, R. 38, $500. Društvo šteje 28 «1. JOSIP ZALAR, glavni tajnik, —h ' 1 ■ «i OFFICIAL OBOAM of the GRAND dhlNIOUAN SLOVENIAN CATHQUC UNION of the UNITED STABS OF AMEBIC*. - I by and ia the interact el As Iseaed every Wedatsdey. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec september, 1925. Asesment št. 9-25. 1 OFFICE: Sin St Osir Are. \ Telephone: Randolph 3012. OJOMAND, OHIO I: 420.03 850.29 233.32 281.80 308.74 857.22 188.60 31.13 $ 500.00 .......$ 183.00 ........ 89.00 ..$ 150.00_____ VREDNOST OGLAŠEVANJA. 177.10 .......................« 400.00.... Dr. »t. Pla«. na u«. «-28. Smrtni na oJ kodnina Centr. bnl. pod p. 70-1. star. podp O nodn j; ion rti ' pon9' 2zzzzz....... 3............. 4............. 5............. 7.....:....... 8............. 10.............. 11.............. 12...-........ !t:=: 13=: 21.............. 23.............. 24. 430.45 98.31 412.71 253.10 160.35. 45.91* 214.96 182.59 171.33 10.25 500.00 29..., 30..................... 32..................... 33..................... 3 8.................. 3 9................... 39.................... 40.. 895.06 Vedno in vedno se tekom leta nekaj ljudi posveti kaki trgovini in obrti. Naveličali so se že delati za druge, biti odvisni od| 25ZZ.ZZZZ.Z- 1,142!64 samega zaslužka in oprijela se jih je misel o samostojnosti, ki je v pni vrsti zapopadena pri trgovini./ Naravno, da večina teh novincev sreče začne najprvo z mhlim; recimo naravnost s kako malo prodajalno na drobno. Ker vsak človek stremi za boljšem, za bolj uspešnem in do- ^ ^ w 1WW bičkanosnem, je torej ta prvotna ideja malega trgovca vse hvale I 4uZZZZZZZZ. 347^90 ZZZZZZZZZ.....153.50 200.00 124.53 ...... 218.58 .... 209.05 ...... 22.44 22.44 161.05 .........-............. 100.00 51. 00 195, ,00 46.oo 72. 00 97. 00 15. 00 378. 00 171. 50 44.00 ..$100.00 42.. 43.......... 44....."...... 45........... 4«........... 47.........- 50........... 51.—...... 52........... 53........... 5 5............ 5 6............ 5 7............ 58.. 50.00 402.77 180.68 344.87 12121 121.62 163.94 • 503.37 94.15 323.98 ............................................ 118.00 347.07 197.48 446.78 261.90 138.15 250.00......... 93.50._____ "68.66""'" 32.00 60.. 61................... 62.................. «3................... 6 4................... 6 5.................. 72............... 73—.......... 74...«,.......... 75—.......... 7 7................ 7 8................ 80................ 81................ 8 3................ 8 4................ 8 5........-...... 8 6................ 87-.............. 88...„........... 90................ 91................ 92...„__________ 93.—........... 9 4................ 9 5................. 34.00. vredna, kajti trgovina je glavni temelj uspeha, ako se isto na pravi način vodi. Toda pri trgovini nastanejo važna glavna vprašanja: kako uspešno napredovati? Kako delati in ravnati, da bo imel trgovec za svoje delo kaj odškodnine in plačila. Kdor teh principov ije vpošteva ali začne kako trgovino tja v en dan malomarno, za tega je boljše, da bi ostal pri svojem starem delu, kajti trgovina ga bo ugonobila. Ideja delati zase, namesto za druge, se mu bo izjalovila. Glavni princip vsakega novega podjetnika ali trgovca je ta, da takoj pri začetku trgovine skuša svoje podjetje razglasiti v| ».Z.ZZZ.ZZZ. 563.61 javnosti; oziroma to drugim naznaniti potom oglaševanja v listih ali na kak drug način. , Do danes najbolj svetovnoznani veletrgovec John Wana-maker je pričel tudi z malim. Že pri začetku je imel glavno idejo, kako spraviti svoje podjetje potom reklame v javnost; za! to je posvetil največ svoje moči in največ finančnih sredstev. [ 7l"'................ Prvi dan, ko je otvoril svojo trgovino v Philadelphiji so znašali njegovi skupni dohodki $21.61. Naslednji dan je Wanamaker od te svote vporabil celih $21 za oglaševanje tako, da mu je preostalo od dohodkov prvega dneva samo še 61 centov. Dandanes je skoro vsakemu znano, kako se je Wanamakerjeva trgovina povspela iz malega v veliko. Začetnik te trgovine je razumel napetif glavno struno s tem, da je posvetil največ pozornosti oglaševanju ali inseriranju. Po Wanamakerjevem izgledu bi morali vsi trgovci delovati. Pričel je z malim; postregel je odjemalcem dobro m poteg tega je svoje podjetje še vedno bobnal v javnost. Wanamakerjeve veletrgovine v vseh večjih ameriških mestih so danes vredne več milijonov dolarjev. Nekoč je Wanamaker razpisal v svojem oglasu $1,000 nagrade onemu odjemalcu, ki bi pri njem označeni dan ne dobili dlZZZZZZZZ. '75.16 ........................................... 41.00 50.00 50.00 92.83 ......................................... 180.50 38.12 500.22 295.49 273.18 64.50 ...................................... 140.37 9.98 253.88 ...................................... 52.74 135.32 ......................................... 81.18 ........................................ 258.49 409.47 ........................ 100.00 371.15 310.93 72.19 ........................................ 32.96 ......................................... 156.24 ........................................ 150.12 ........................................ 162.42 85.03 _______L........................ '84.17 164.71 .. 163.96 459.17 ................................._ 80.52 ...................................... 141.03 11.00 62.00 57.00 16.00 29.00 25.50 50.50 15.00 69.00 55.50 14.00 vsega, kar potrebuje za družino, hišo in dom. Samo še nekaj ur | pred zaključkom Wanamakerjeve razprodaje se oglasi pri njemu nekdo, ki bi rad kupil fino holštanjsko kravo mlekarico, naročil jo je po telefonu. Tekom ene ure je bilo to naročilo izvršeno in krava pripeljana na določeno mesto v polno zadovoljnost odj« malca. Ce je bilo oglaševanje že pred toliko leti nazaj potrebno in i veljavno, ko ljudstvo ni dajalo dosti važnosti na reklamo, koliko večjega pomena je dandanes inserat v listu, ker je velika kom- petici.ia med trgovci in ker daje osobito ameriška publika največ | ijsT.!Z____L.!'.!! 6224 pozornosti na oglaševanje? Kar se tiče danes milijonarske Wanamakerjeve trgovine, to I \23ZZZZZZZZZ 152.48 98.................... 101...................... 10 3...................... 10 4......-.............. 10 5...................... «08...................... 10 9...................Y. 11 0...................\ lil...«................. 112.......-............. 11 3...................... 11 4...................... 11 5...................... 118.. 94.65 245.16 307.82 187.09 79.18 270.83 65.90 235.35 248.71 152.45 186.08 105.60 193.55 37.45 1,000.00 60.00 53.00 63.00 7.00 55.00 124..., 126... 128... 16.48 50.82 90.79 velja tudi za naše slovenske trgovce in podjetnike. Znano je že, da se vsa Amerika naslanja na reklamo. Znane so nam tvrdke, ki potrošijo za en sam list za reklamo na teden po $15,000 za I IftZZZZZZZ 221S ^no stran. To se vrši redno. Ce bi te tvrdke ne imele od tako l&ZZZZZZZZ 131.00 drago plačanih oglasov gotove dobičke, bi z oglaševanjem ne I IftZZZZZZZ '45.38 nadaljevale. Mnogo teh oglasov se opira na naročila po pošti I 134' ali pa osebno. Med ameriškim Slovenci imamo širqm držav tudi lepo šte- 100.00.. 36.00 24.00 1,000.00........................ 136.00 ........—........................ 15.00 135... 136... 139... 140.. 110.87 179.57 160.88 73.50 30.63 16.00 117.00 30.00 18.00 vilo trgovcev in podjetnikov. Le žal, da ti rojaki ne dajo dosti | j«™Z™Z * 3M9 pozornosti na oglase ali neklamo; niso še povsem amerikanizirani in modernizirani. , ^^ Kakor zibano je "Glasilo K. S. K. Jednote" največji slovenski I wZZZZZZZZ "96.94 tednik v Združenih državah. Danes se ga tiska in razpošilja 222S 144..... 145.... 146_______.V... 250.31 93.07 349.80 150.. 152.. 199.10 naročnikom v ^6,000 iztisih vsak teden. Culi smo že sodbo naših izvežbanih trgovcev, da posvečajo več važnosti oglasom v [ jg; -—»fjS tedniku kako> pa v kakem dnevniku, ker ljudstvo tednik bolj z[ zanimanjem čita kot pa dnevnik. Vsled tega se naš. list prav i toplo priporoča vsem slovenskim trgovcem in podjetnikom za 157......147.34 1,000.00 153...................... 154...................... I56...„ 191.57 196.69 25.57 330.21 82.00 58.00 oglaševanje. Ravnajte se po znanem Wanamakerjevem načelu) in ne bojte se stroškov inseriranja. E URADA GLAVNEGATAJNIKX 158.. 160...................... 161...................... 162.1.................... 163...................... »64................... 165.................... 166...................... |67...„--------------- 168..................... 180...................... 170....V............... 17 1..................... 17 2.................... 173...................... 174..................... 17 5...................... 17 6...................... Novo društvo sprejeto v K. S. K. Jednoto. Nofo ustanovljeno žensko društvo sv. Srca Marije, št.« 198, Aurora, Minn., sprejeto v Jednoto dne 13. oktobra, 1925. Imena čtoitic ss: ^ v. * 13166. Bradach Johana, roj. 1907, R. 18, $500;~13167 Novak Mary, roj. 1907, R. 18, $1000; 13168 Bradach Josephine, roj. 1905, R. 20, $1000; 13169 Gregorich Mary, roj. 1905, R. 21,1177.. $500; 13170 Perushek Mary, roj. 1900, R. 25, $1000; 13171 Smo- {JJ—........... lich Mary, roj. 1896, R. 30, $1000; 18172 Kermavnar Louise, WG.".."! 104".90 HMrtfaMMH 81.63 28.5? 39.76 5f.70 Hp K roj. 1892, R. 83, $1000; 13173 Korenčan Frances, roj. 1892, R.| 34, $1000; 13174 Yedinak Anna, roj. 1890, R. 35, $1000; 13175) Krulich Mary, "roj. 1890, R. 35, $1000; 13176 PUtzel Katarina, roj. 1889, R. 36, $1000; 13177 Tegel Frances, roj. 1888, R. 37, 181. 182............ 183............. lltzzzz 86... 28.98 ................................„..................66.00 72.36 ........................................................................................78.00 65.25 ..........................................................24.00 733 98 ........................ 275.00 ' 675.49 «70.64 aU................................................15.00 107.97 67.18 10.85 210.65 .................................... - 280.00 476.32 58.08 * 76.17 ............................................................26.00 JW-36 ...............................*.......56.00 '£72 "............—r*.....-.........< 134 00 33.08 'feg .........................~................................54.00 .........................................31.00 11........................................................................................36 00 ■ 27.00 (86 SIGtoO; 13178 Knaus Marv, roj. 1888, R. 37, $1000; 13179 Ma-|fJJ...................... JJg rinšek Jennie, roj. 1888, R. 37, $500; 13180 Miklaučič M*ry, roj. ld#7, R. 38, $500; 13181 Boben Mary, roj. 1885, R. 40, $500; 13182 Pajk Uršula, roj. 1886, R. 40, $1000; 13183 Grahek Mary, roj. 1«6, U. 40, $1000; 13184 Oražem Frances, roj. 188«, R. 40, 190.. 19!.. 33.69 48.70 40.34 59.12 124.94 59 J7 1,000.00....... 90.00 112.50 74.00 14.00 1 ijr ~ i 50.00 50.00 50.00 104....«..... 14,00 tS^rt" 7'""'"-"-.................. iravin mrifcCa nCpCCMviftf 31,845-36 Skupaj Posmrtnine ».......................................... Pojkodnine .............................................. Centralne bolntfke podpore .................. 70 let staroetnc podpore ..................... Onemogle podpora ................................. Upravni stroški ...........;........................ Preostanek 39. septembra. 1925 ........ Joliet, III., 1. oktobra, 1925. Hijifsll; $1,490,396.60 ..$ 5,450.00 .. t^75.00 .. 4,167.50 253.66 .. 350.00 .. 2337.68 S 14,333.84 ..............................—..$1,886,032.76 JOSIP ZALAR, (lavni tajnik. Mladinski oddelek. september, 1925. Dr. št. 1 ... 2 .... 3 4 5 7 .... 8 .... 11 ..... 100.00 12 13 14 15 16 i7 20 21 23 25 29 30 33 38 40 41 42 43 44 45 46 47 50 52 53 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 69 70" 72 74 75 77 78 80 81 83 84 85 86 87 88 90 92 93 94 '95 98 101 103 104 . 108 . 109 . 110 . 111 112 . 113 _ 115 . 118 . 119 . 120 . 123 _ 126 .. 128 .. 130 . 131 :. 132 .. 132 i 133 .. 134 .. 135 .. 136 . 139 _ 140 143 ~ 144 _ 145 _ 146 _ 147 _ 148 „ Plač. vsote 37.05 58.65 10.95 11.10 8.70 56.15 13.20 9.00 25.20 2.10 7.80 13.65 1.80 . .60 10.30 _ j - 4.50 5.70 29.40 75.15 5.25 11.55 17.10 5.70 _ x 13.00 50.70 1.05 9.45 3.15 2.40 7.50 29.90 _ • 23.40 27.40 4.35 24.75 9.60 1.50 23.70 .. • < 2.65 18.90 3.30 41.70 16.20 16.20 1.05 3.00 16.65 3.60 1.65 .19.55 _ ' 15.00 14.40 18.45 1.05 1.65 7.20 12.15 10.05 150 150 153 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 180 181 182 183 185 187 187 188 189 191 194 195 23.85 48.00 14.95 15.45 1.80 6.60 22.35 2.40 3.00 6.90 33.45 47.40 3.60 3.60 3.90 .30 2.25 25.35 4.50 3.90 15.90 2.25 4.65 2.55 1.05 1.35 1.50 7.05 3.60 3.15 3.30 1.95 2.00 2.55 2.55 1.50 1.65 .90 .30 Skupaj_____ Preost. 1. sept., '25 Prejeli od društev ____ Obresti ____________ ? ]' $44,; 563.85 381.10 1,563.85 946.03 Skupaj __________$46,890.98 Izplačali; Posmrtnine _________$ 380.00 Za prestop med čl.____ 130.50 Upravni stroški _____ 95.00 Skupaj............$ 605.50 Preost. 30. sept., '25 $46,285.48 JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, 111., 1. oktobra, 1925. ——o- na tla, ne doma, ne po javnih lokalih. Ne vsekujte se in ne kihSjte pf-ed obratom kake druge osebe. Ko kašljate, denite vedno žepni robec na svoja usta. Ce vas morda m razi, vlezite se takoj v gorko posteljo. Ne odlašajte na jutri, ker bo morda že — prekasno. Ne izgovarjajte se, da niste imeli časa. Vzemite si ga. Ako se boste samo nekaj dni zdravili, si s tem lahko rešite življenje. Ce nočete poslušati dobrega nasveta, in če vam lastno zdravje ni nič mar, boste za vedno počivali na — pokopališču. Torej, kaj vam je ljubše? Življenje ali- smrt? Dalje, pokličite takoj svojega zdravnika, da vas preišče; ravnajte se pa potem tudi po njegovih navodilih! Ne mislite, da znate glede zdravil in zdravljenja vi več, kot pa zdravnik! Zdravnik je v tem izšolan ter izkušen, vi pa ne. Ne hitite prenaglo iz bolniške postelje. Ce še en dan več v postelji prebijete, vam bo to gotovo koristilo. Bolnik, katerega muči influenca, mora ležati v svoji lastni postelji in v svoji posebni sobi. «Ne brani se svežega zraka in jemljite predpisana zdravila. Zdravniški nasveti. Dr. Jos. V. Grahek vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote. INFLUENCA. Iz raznih iztočnih mest priha-.75 jajo zopet žalostna poročila o 5.40 pohovni morilki influenci, ki je 5.85 nedavno tudi toliko naših sobra-30.60 tov ter sosester ugrabila. Ce-1.65 ravno se ponekod influenca še 8.25 tako rapidno ne širi, nihče iz-4.80 med nas ne ve, kaj nam lahko 7.50 še blišnja bodočnost donese? 11.40 Zaradi tega bosta vsak previ-24.90 den mož in žena podvzela izjem-10.80 ne korake in posvetila v tem 9.00 oziru največjo skrb za svoje 21.45 zdravje, teko tudi za zdravje 12.60 svoje družine. 3.45 Iz poročil posnemamo, da se 9.60 influenca najrajši pojavlja pri 6.90 onih, ki vživajo "munsajn." Ti 1.80 se dosti ne brigajo za svtye 5.55 zdravje; vsled tega se jih Iote-22.35 va pljučnica, ki pomeni za mar-12.55 sikaterega — smrt. Naj bo to-2.10 rej vsakdo zelo previden pri 2.25 dandanašnji pijači. Kdor uži-2.50 va slabo iganje (munšajn), ne 11.10 more pljučnice ali influence pre- 1.35 stati; isto pa lahko prebolijo 1.36 oni, ki ne vilvajo strupene pi-1.35 jače. Prvi se ne morejo s svo-9.16 jimi telesnimi močmi zoperstav-3.30 Uati morilki influenci; zaradi [sreče 6.90 tega se pri njih preje pojavlja^ 4.66 nevarna komplikacija s slabimi .60 posledicami. Čuvajte se torej 1.05 pred strupenim "munšajnom!" 20.86 Da vas influenca ne bo napa-9.00 dla, ogibajte se poleg tega ne-83.30 snage; ohranite čisto telo; imej-1(5.50 te vedno noge suhe in gorke; ne J us ti ca na Ruskem. Se predno so boljševikf dosegli kontrolo nad Rusijo, ter pričeli dajati svetu poduke o pravem delovanju socializma, bi bil marsikak pristaš Karl Marxa silno jezen, če bi mu kak nasprotnik socializma prerokoval, da bodo "rdečkarji" prestopek proti lastnini bolj strogo kaznovali kakor pa prestopek proti osebam, in naj si bo pri tem že tudi nameravan umor. Taka sodba bi osobito Amerikanca razburila, ki se vobče ze socializem dosti ne briga. Resnica je, da se danes na Ruskem one osebe, ki kaj po-neverijo ali ukradejo, bolj strogo kaznuje kot pa morilce. Za oderuštvo ali za poneverbe državnega denarja se zločinca kaznuje s smrtjo, med tem, ko je za morilce določena najvišja kazen 10 letna ječa. Iz tega je razvidno, kako se ruski tirani bojijo za svoje žepe in lastnino. Krasti državni denar je bolj strogo prepovedano kakor pa umoriti kakega priprostega delavca, ki je samo ijeznaten del celokupne države. — (Op. ured. To notico naj izvolijo ponatisniti naši slovenski socialistični listi in Delavska Slovenija," glasilo slovenskih komunistov. Poroke na poskušnjo. Berlin. — Tukajšnji list "Lokal Anzeiger" poroča, da je sovjetska vlada na Ruskem odobrila novo postavo glede porok na poskušnjo; tozadevna doba je določena za tri leta. Ako zakonski par v tem času živi nezadovoljno, lahko mož ali ženi* po prestanem tretjem letu zakona zakonsko zvezo pretrgata; če sta pa zadovoljna eden z drugim, pa lahko čez tri leta zakon za stalno obnovita. Ločitve zakonov se vršijo dandanes brez vsake posebne formalnosti ali brez sodnijskega postopanja. Fantje se lahko poročijo z 18 letom, dekleta pa s 16. Zcna lahko obdrži svoje dekliško ime, hoče, mož pa lahko vzame ime svoje žene, če mu ljubo. Tudi pri izbiranju imen otrok rri nič natančnega; otrok se lahko piše po očetu ali po materi. 9.30 hodite v ghječe; ne pljuvajte Podkve so v Londonu obešali na vrata v 17. stoletju vsled tega, da so-po vraži ljudstva odganjale Čarovnice in zle duhove. Dandanes je podkev simbol Vizitnice (karte) so pričeli delati in rabiti Kitajci za dobo Tongove dinastije (leta 618-907). Sobe v tvoji hiši bodo lepe, če bodo tudi sobe v tvoji glavi čiste. Jednota Imenik krajevnih dr. K. S. K. J, in njih uradnikov, Joaip Smole, ki je fest fant in ima tudi pridne konje, je naročil, da pozdravim Franceta, Jožeta in dva Toneta Smoleta, potem pa tudi Čavloviča, Kre-beljna in Frances Smole. Pehanovi mati so pa rekli: "Pozdravim vse. Ktdar bo zopet kdo prišel iz Amerike, naj ne pozabi oglasiti se pri nas." Naročili so mi tudi vsi, prav vsi, da bi radi dobili moje koledarje. Saj ga imajo že v sko-ro vsaki hiši. To je odvisno od vas. Jaz tega ne bom storil, razven ako mi boste naročili, jih bom pa že poslal. Družina John Škufca tudi prejme pozdrave. Tako sem vsaj približno napisal pozdrave in naročila, kakor sem jih prejel. Razume se, da so med' njimi tudi nekateri, ki so se glasili ostrejše kot sem napisal. Mnogo je pa še onih, katerih nisem mogel napisati. Naj pmenim še to, da je neki rojak iz Trebče vasi meni izročil p^r funtov težak paket samih igel za newburske trgovce Jeriča in Jančarja. Torej sem prinesel s seboj šila iz Slovenije. Le pojdite sedaj kupit k omenjenim — šila. Gospod dekan Gnidovec v Žužemberku so se tudi zahvalili vsem svojim bivšim faranom in rojakom, za vse, kar so poslali v domovino, bodisi za okra-šenje cerkve, zvonove ali pa za pomoč svojcev. Želijo vam vsem skupaj, da bi bili srečni in zdravi. Mi smo pa tudi gospodu dekanu prav iz srca hvaležni, ker so nas imeli pod streho malo manj kot tri dni, četudi je bila streha bolj redka, pa tedaj ni deževalo, vendar take suše kot je imamo tukaj ni bilo tam. Kadar pa pridejo g. de-Jkan v Ameriko, jim vrnemo z "near beer." Gospod dekan v (Žužemberku so stric novega ka-j plana v Newburgu, Rev. Albin iGnidoveca, brat omenjenega dekana je pa škof v nekem revnem kraju v južni Srbiji. Torej na \>ak način častna družina ! Tudi mi sedaj vračamo vse pozdrave Žužemberčanom, kajti oni čitajo naše liste. Mogoče i se še kaj vidimo, ostanite naklonjeni vašim dobrim duhovnikom, kakor so tudi oni vam. Z najlepšimi spomini ostajam vam hvaležni pohvaljen, ker pošlje denar. Je . pa ta napaka, da ne piše. Vča- i sih šteje pismo toliko kot de- i nar. Mamica Skinder prosi . hčerke Železnikar in Mauser, i da bi se večkrat oglasile, dolg- 1 čas. je materi. Prav poštami oče Kadunc pozdravi sina biva-jočega v Ameriki. Marija Gnidovec pa se spominja strica i Alojzija Florjančiča s pozdravi. Pa Martin Spelko se je tudi priglasil s pozdravom na stare Aitierikance. Za Alojzija Roj ca na Arcade Ave. je poslala gorki pozdrav sestra in mama. Maver na Norwood in na 43. cesti dobe pozdrave. Sedeminsedemdesetletni oče so umrli, mama so pa revnega zdravja. Dobro bi bilo, če bi prišli kaj na obisk. Na to se podpiše teta Strumbelj. Za Franc Kocijančiča se pa zanima sestra Agnes Zaletel. Teta Josip Papeža, Rose Muhič želi zelo kaj slišati o njem. Priglasil se je tudi Mihael Drenšek iz Dvora pri Žužemberku in rekel, da prinesem pozdrave bratu in družini na Hecker Ave. In tukaj je že zopet Josip Košiček. Mati od žene bi radi vedeli, kako je kaj s tisto roko. Slišali so, da je zgubil prst. Premalo piše. Kdo bi mogel kaj povedati materi in očetu od Frank Gorenčiča, ki je umrl tukaj še samec. Oba sta že zelo stara in bi rada kaj natančnejšega zvedela. Nikogar ni, da bi za nje skrbel. Kdor bi dal lahko kaj tozadevnih informacij, naj piše na 122 Žužemberk na Josip Urbančič. j John Mirtič pa pravi, da ne bo pozabil na Jančarja, Kužnika in Jeriča v Newburgu. Sestra Le-gan se je v imenu očeta malo jezila na brata Jožeta in Miha-ta, da preveč pišeta. Franc . Štraus želi priti v Ameriko s pomočjo brata Ivana, gostilni- j čarja. Mr. Štraus ima več kom-j plimentov od svojih prijateljev. Oba Mr. Štratisa si morata pozdrave razdeliti, ker imata enaka imena. Za Mr. Klin-ca na 170. cesti pa imam sledeče poročilo: • Radi cerkve pravi, da se ne bo takoj začelo z delom, pač pa prosijo še na-daljne darove, tako je sporočil brat Slak. Laušetova družina na Hartley Rd. dobi pozdrave od Jožefa Zurc, Ignacija Podboja. Mojster Josip štupica pozdravi tudi Lavšeta, Ulčar- i ja in Valenta. Pehanovi zet Sloveoski katoliški shed r So. Chicago, AL \ Konec) NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnega srca naznanjamo tužno vest da je dne 30. septembra 1925 nenadoma umrla moja ljubljena soproga, oziroma naša draga mamica " Pokojno se je rodila v vasi Zavrsnik, fara Šmartno pri Litiji t'ne 7. septembra, leta 1892, toda morala je zapustiti ta svet v najlepši dobi 33 let, zaptntivši žalujočega moža in šest mladoletnih otročičkov v starosti 11-let in najmlajši 7 mesecev, kakor tudi eno sestro tukaj in še več drugih sorodnikov znancev in prijateljev, v stari domovini pa uže priletnega očeta in 4 brate in 6 sester. V dolžnott si štejemo da se zahvalimo na tem mestu vsem našim številnim prijateljem, znancem in sosedom za tolaiilne besede in tudi za vso pomoč ob tako težkih časih smrti moje ljubljene soproge oziroma naše nepozabne mamice. Zahvaliti se moramo »e posebej Mr. Joseph Moder-ju in Martfti Pavšek-u ker sta vedno čula ob rakvi pokojne. Lepa hvala tudi vsem darovalcem vencev, kakor mojemu očetu Mr. Anton Trelc st. Mr. & Mrs. Anton Trelc ml. Mr. & Mrs. Anton Bistan, Mrs. Frank Končar, Mr. & Mrr. Frank Rudolph, društvu Marije Vnebovzete štev. 77 K. S. K. J. in Katoliškemu Materinskemu društvu za vence kakor t ud za tako obilno udekžbo pri pogrebu in za tako mnogoštevilne obiske ko je pokojna ležala na mrtvaškem odru. Pogreb pokojne se je vršil 3 oktobra ob 9 uri « peto sv. mašo zaduinico v cerkvi sv. Jožefa in pokopali smo jo na slovensko pokopališče sv. Jožefa. V dolžnost si tudi štejemo da se lepo zahvalimo našemu gospodu župniku Rev. F. M. Jevniku za vse prekratke cerkvene obrede ia sprejem na pokopališče, hvala Vam in ljubi Bog na) Vam obilo poplača ves trud. še enkrat izrekamo prisrčno zahvalo vsem skupaj in Bog Vam plačaj, pokojmeo pa priporočamo v molitev in blag spomin. Zaluioči ostali Frank Trelc, soprog Mary, Ana, Frank, Sylvia, William, Josephine, otroci. Forest City; Pa. 17. okt. 1925. u« ii w mat —m UTK AND LAMM M St Rev. FREDERIC BARAGI, Pint Bishop ef P. CHRYSOTTOMUS ef Les tartii, GaL CHAPTER XXXVI. Wonderful Escape of Father Baraga, when Crossing Lake Superior in a small Sail-Boat. His Adventure on a Floating Field of Ice. We learn from Father Baraga's letter, written in October, 1845, that he intended to .go to Grand Portage, Minn., the next fall to build a church there. It is, therefore, highly probable that he made that trip in the fall of 1846. He first went to La Pointe, where, no doubt, he .spent some time attending to the spiritual wants of the good people. He then engaged a half-breed Indian, named Louis Gaudin, to go with him to Grand Portage. They had but a small fishing boat with a mast and sail, without keel or center board. Such a . boat might do on a river or small lake, but would be very unsafe 0 a large lake, where it would easily founder or be driven like a cork be/ore the wind. The boat was but eighteen feet long. When they started from La Pointe the people laughed at them for attempting to make the journey. They said it would take them a month to make the voyage, as they would have to keep close to the shore all the way, going first west some 70 miles to the end of the lake and then, doubling, turn northwestward, coasting along the northern shore of Lake Superior." This woiiWf ft&Ke"the' distance about 200 miles, perhaps even more. " . However, Father Baraga and his guide set out on their perilous journey. At Sand Island they awaited a favorable wind to cross the lake which is about 40 miles wide at that- place. By so doing they would save from 80 to 100 miles, but would expose themselves to great danger, as a high wind might arise, whilst they were out on the cpcn lake, and engulf their frail bark. They set sail on an unusually calm day. Father Baraga steered and Louis rowed the boat Before they got midway a heavy west wind arose and the lake grew very rough. They were constantly driven leeward and when they finally readhed the north shore they were at least 30 miles east of their intended landing place, h$vjng made a very perilous safijof 70 miles during that day. While in the height of the sta|m. in mid-ocean, it might c^ said, Louis became frighten^ and exclaimed in Chippewa to the Father, who was -ljr-ing on his back in the boat, reciting his office in an uncon- 1 -.med manner: "Nosse, ki ga-nibomin, gana-bateh" Father, perhaps we are going to perish!" The Father answered quiet-'Kego segisiken, Wizon' Chippewa for Louis) — "Don't be afraid, Wizon; the priest will not die in the water. If he died here in the water the people on the other shore, whether we are going, would be unfortunate." When nearing the north shore the danger was even Krpater than put on the deep der, for there were huge breakers ahead. Louis asked the Father whither to steer and as if following a certain inspiration,. Father Baraga told him to *te* straight ahead tor the W * * '-In- land. Through a special disposition of Divine Providence watching over the precious life of the saintly missionary, they passed through the breakers unharmed and ran their boat into the mouth of a small river, heretofore unnamed, but now called Cross River. Full of gratitude for their miraculoijs escape, they at once proceeded to erect a cross. Hewing a tree in a rough manner, they cut off the top as far up as they could reach, and taking a shorter piece, they nailed it cross-wise to the tree. "Wizon," said the Father, "let us make a cross here that the Christian Indians may know that the priest coming from La Pointe landed here." The cross was, it is true, un-artistic, but it was an emblem of their holy faith and it gave the name, Tchibaiatigo-Sibi, "Cross River," to the little stream where they landed. They arrived none too soon. Ascending an eminence and looking out on the emminse lake they saw that the storm was increasin gevery moment; high waves with white caps, which would surely have engulfed their little bark. They landed about 6 o'clock in the evening. Having spent the night there, th^y continued their journey nex|.day, and in two days arrived at Grand Portage, having made the whole journey in three days. May we not think with Louis Gaudin that their safe passage across the stormy lake, and their deliverance from a watery grave, was due to a special intervention of Divine Providence in favor of the saintly misaionary? In 1667 Father Claude Al-louez, S. J., then stationed at the mission of the Holy Ghost at the head of Chequamegon Bay, made the voyage across the lake from Sand Island. He made the voyage in a birch-canoe with three Indians. He remarks that they paddled their canoe all day as hard as they could without intermission, for fear of losing any of the beautiful calm weather they had. It took them twelve hours to make the trip across. The Father was then on his way to visit some Christian Indians residing at Lake Nipigon — "Animibigong" in Chippewa. For the particulars of this journey the reader to "Missionary Labors of Fathers Marquette, Allouez and Menard in the Lake Superior Region." Tbe following narrative is not to. be found in any of Baraga's published letters, but the writer has it from the mouth of trustworthy persons, among whom is Father Chebul (Ce-. bul), a countrymen of Father Baraga, who was stationed at Bayfield for many years. We wilt give the account, as we have it from Rev. Father Chebul. One time Father Baraga was going to Ontonogan in company with an Indian half-breed ip the month of March or April. At that season of the year the ice, though thick, becomes honey-combed and rotten. Some say that Baraga's companion was a man named Newagon. They went on the ice at La Pointe Island. As tl)e walking - on the sandy ^beach would have been very fatiguing and kuuc, thru detjrmintri In "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 28. OKTOBRA, 1925. KSaeBBNM over the ice. By so doing they would not only have better walking, bat also shorten their way a great deal. A strong southwest wind waa blowing at the time, and the ice, becoming detached from the shore, began drifting lake-ward. After they had traveled for some time,' they became aware of what had happened, for they could see the blue waters between them and the shore. Newagon became greatly alarmed, for almost certain death stared them in the face. Had the wind continued blowing in the same direction, the ice would have been driven far out into the lake and broken up into small fragments. Tbey would surely have perished. To encourage the drooping spirit of his companion, Father Baraga kept telling him that they would escape all right and that they must trust in God, their loving Father and Protector. , He also sang Chippewa hymns to divert Newagon's attention and calm his exciter ment. Finally the wind shifted and blew the field of ice back toward the shore. They landed near Cadotte Point, near Union Bay, a short distance from Ontonagan, which they reached that same day. "See," said the missionary to his companion, "we have traveled a great distance and have worked little." The distance from La Pointe to Ontonagan is about 60 or 70 miles by an air line. Had they been obliged to walk the whole distance around the bend of the lake, it would probably have taken them two or three days of very hard and fatiguing trayeling. So what at first seemed to threaten certain death was used by God's fatherly providence to shorten and facilitate the, saintly priest's journey. u.i . * To Jt>e continued.; . { >} -—■ -V"0---- i-'t Davek na gazolin v Ohio. Meseca avgusta t. 1. se je v državi Ohio prodalo 68,656,270 galon gazolina. Ker znaša posebni državni davek 2 centa pri galoni, si je državna blagajna s tem v enem mesecu opomogla za $1,173,125. Orla so imeli v visoki ^časti že stari Grki, ker so mislili, da prenaša duše mrtvih ljudi na goro Olimp k bogu-. Orlovo podobo na zastavah so delali v znak kraljeve časti že stari Etruskfcnci. Leta 87 pred. K. so pa začeli Rimljani staviti srebrne orle na vrh droga k vojaškim zastavam. V Ameriki so pričeli kovati denar s podobo orla leta 1788. PABERKI. Piše urednik. nam kažejo lepe zdravice. zložene tudi njemu v počast. Iz sledečih besed si lahko predstavljate vso razlago, kaj so naši rojaki zadnje dni delali: denar, žeja, klet, sod, pipa, veha, grozdje, mlin, preša, » vrenje, mošt, bufalca, kozarec, marti-novanje. •v ? • Pri nas in tudi po drugih naselbinah bodo letos naši dragi j*ojaki Martinovo nedeljo tudi > slovesen način proslavili, mu in zakaj? Kot dobri pmeriški državljani se bodo držali znanega Voisteadovega principa, da nffj se dobro' pijd-čo odstrani. Marsikatera ga-lonca bo k temu pripomogla s geslom: "Proč ž njim! Živela prohi6ici ja!" r i • . - .. Minuli teden- sam prejel od Na našem slavnem St. Clair-ju je bilo zadnje tedne vse zelo zaposljeno, čeravno so bolj slabi časi. Sv. Martin se bliža. Kak sloves ima baš ta svetnik med našim narodom (pravijo, . .,. ... da je bil prekmurski rojak), ^voliti v drŽavi Oftio. Roja- burghu precej obširno in ljubko pismo, ki je romalo narav-nost v — peč. Skoda za papir, zamudo Časa pri pisanju in za znamko! Naši komunisti so pa res korajžni, ker si še svojegp imeiia podpisati, ne upajo. Vseeno pa, hvala mu lepa, ker se tudi on zame tako zanima. L * . . . i • Vodja boijševikov in komunistov na Ruskem in občeznani "rdeči car" Trocky se je že naveličal syojega jmena. Cital sem namreč, da bo isto premenil v ime Thorpe. Jaz poznam nekega domoljubnega rojaka -tukaj v Clevelandu, ki svojega hudega psa kliče "Trocky." Zdaj bo moral tudi, on staro pasje ime, premeniti. •, •. : f t > . . Pravijo, da je' država Wisconsin glavno gnezdo socialistov. Pri zadnjih volitvah za zveznega* senatorja (La FoUette) se je pa jasno pokazalo, baš koliko socialistov živi v Wisccm-sinu. Njih kandidat Work je dobil nič manj in nič več kot 12,000 glasov, Le FoUette pa 230,000. V resnici, to je velika razlika, ki dokazuje, da socializem dandanes v Ameriki hira. - ■ - • , / Urednik "Proletarca" nič kaj posebno ne odobrava priporočila Mr. Terbovca, bivšega tajnika J. R. Z., da naj bi se preostanek milijondolarskega sklada porabilo za gradbo Slepske-ga Doma v Ljubljani. Morda zopet pričakuje par tisočakov za pokritje velike luknje v Pro-letarčevi blagajni ?! ' }. i-X * , . Naročnici v StoMfcyganu izrekam lepo zahvalo za poslana mi tri peresa roženkravta. Za 8. novembra jo uljudno vabim, da bi prišla na našo veliko Jedneti-no elavnost semkaj v Cleveland; za športi in jI bonHizročH najno* vej še vrste rožmarin, ki cvete, ker mi obljubljenega ^sheboy-ganskega rožmarina ni mogla Ulihrt il" » VjfAlj ixrry-Ult i '.; • A < ■ o*.* K '. •«• ■ SpoštovaneWftf-;'naročniku' v' 3t: Vithi tiad Ljubljano nažna-njam, da snid ono perečfe vprašanje glede kozjega f-epa že rešili. Odgovora ha Isto, pa tukaj ne navajam. Ali ifnateše kaj takih? - •' k vt ■ ' • Zdaj, ko je posfttlo bolj hladno vreme, je nastopila prijetna sezona j (doba) klobas. Ker je klobasa naša narodna jed (osobito suha kranjska klobasa s kislim zeljem), bom v prihodnjih paberkih napisal več vrst o klobasah. Za danes samo omenim, da ima :v Clevelandu najbolj okusne krvave in riževe klobase naš znani mesarski mojster Anton Malenšek. Ce tega meni- ne verujete, pa se sami prepričajte. • ' Dne 3. novembra bomo imeli v, Clevelandu mestne volitve. Ta dan mora iti na volišče vsak ameriški državljan in državljanka in naj glasuje samo za našega domačega čouncilmanskega kandidata Mr. J. L. Mihelicha. Jaz bom imel ta dan prvič pri- ki na zapatihi ktrarti našega me sta (v Wfešt Parkh), n^j glasujejo za kandidata Trinajstiča. Ako bosta oba naša označena kandi&ata zmagala,' bomo imeli v mestni zbornici ali svetu dva Jugoslovana, Sloifenca in Hrvata; za Srba za enkrat še ni prostora. . » , 'i"'" "N* J"'"''' I . i * V?.«\ »«•".«>. - ',. • . Zadnjo nedeljo je nas šlo šest Clevelandčanov pogledat, kako se imajo naši bratje Hrvatje v Youngstownu, O. Prav, dobro smo se imeli. Samo našemu ministru Janezu ; iz Oiterca bi svetoval, da paj drugič na po-tovanju svoj zajčji klobuk dt>-Joro priveže s kako vrvjo na ušesa ali vrat, da. mu ga ne bo več veter vrgel v cestni jarek. - « «:.> > » V Youngstownu imajo posebne vrste čaj. Ni ruski in ne ; -v r , W *t.'v mačega prideUu, ki raste v kleteh. - Pri kosilu so nam ga nudili kar v velikih kozarcih. Barve je belorumenkaate kakor kalifornijski mošt in tudi ravno ta. S takim čajem naši bratje Hrvatje v Youngstownu uničujejo prohibicijo, ko ga točijo kar iz srebrnih "pičerjev." * Na tem hrvatskem obedu smo imeli tudi posebne vrata krom-v oblicah, ki je bil zabeljen pir Tako in 8 papriko natresen okusnega krompirja še nisem nikdar jedel. Da, tudi Hrvatice so izborne kuharice! * N^ši bratje Hrvatje v mestu Youngstown imajo to lepo navado, da svoje prijatelje in člane kakega društva nazivajo z besedo "Bruder." Angleški izraz, "brother" se jim je pretvoril v nemškega, česar jim ne smemo zameriti. f 4 Pred odhodom iz prijazne hiše brata Pavlakovica smo imeli nekaj pričkanja radi zginule kurje "tace." Ošterški Janez je imel isto lepo zavito in pripravljeno za lunč na povratku v Cleveland; pa mu je to pre-šmentano taco nekdo izmaknil. Pri nas na Kumljanskem imajo kokoši noge (bedre), ne pa tace. Morda imajo kostanjevi-ške putke psom in mačkom podobne noge, ker je naš Janez iskal kurjo taco. Nazadnje je to youngstownako kurjo taco srečno domov prinesel zavito med šopkom rož. Zadnji teden je bilo v Clevelandu rojenih 42 otrok. To pot so se osobito slovenske štorklje dobro postavile. Med imeni mater novorojencev sem v nekem listu, čital 10 slovenskih imen, torej skoro ena četrtina! Naša ameriška Ljubljana še ne bo propadla! ; . v J ~~—:——r— Grunt naprodaj. $a,d M profjpl s,voj grunt v starem kraju, sel* Fratroyee, občipa Bosjljevo na Hrvatskem; to posestvo obsega četrt grunta. Cena samo $1,200. Pišite za druga pojasnila na: *, George Podnar, R.F.D. 2, Box 157 Beaverfails,, Pennsylvania. TaUfon piMrnc: 649« Telefon stanovanja: 624 JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETLIČARNA, ▼•gal N. Chicago ia Indiana St. JOLIET, ILL. V talogi imam Kti« rot«; ixdelu-i«n veno« u pogreb«, lovk« M porok« In u botniinlce. NaroČila ■« sprejemajo tudi pi«menim. talcfoniinim in brxojavaia po-tMft. Vaa naroČila •• lirrit po aalo nisfci toni ia toCao. Poakaaiu a aarolloai ankrat pri m«nl. izdelujem HARMONIKE, NAD 20 LET ki so m«d vsemi dfufipH ki friznane za aajboljie. delovanju harmonil dosegel najbolj* prakso. Da ao moj« v resnici najbolj tr [izdelki priznane z« aajboljic. V izdelovanju harmonik Mm tort) ■keislt in j« harmonike znane is pri-ljubljene, dokazujojo K^Una pohvalna pisma is vseh krajev Žirom driav. V zalogi imam tudi nfjnovej-ie slovenske in dmfe pu-M TAS«,« Pišite srn cenik. Pri meni bost« dobili vsak muzikafični initrnment, mali sli S«>ivitM pn*«»C*m račkom.' ANTON MSKVAB Music 9m% mi *?. CLAW A VB. GLIVgLAMtt, OBia Prihranite nekaj od svojega zaslužka vsak plačilni dan io vložite ta ▼ nafto varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vafti prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iate prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v nafto banko frav tako zanesljivo kjerkoli ivite sirom držav, kakor če bi iiveli v našem mestu. Pilite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom ia ognju in dostikrat a« ga potroši brez potrebe, če ga imate pa na nafti močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar ee ga lahke dvigne ali detana ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740.00« kapitala In resorvaega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. Skupne denarne vloge pa prsaegajo Us » liHlf sv dolarjev. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON SIV. ' n JOLIET. ILL. W«. Kodmond, preda. Qua. a Pese« M »* J • • I • « . • o. .« » « • « » » » • » • • • • « « . PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja na drži doma kras obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, Id mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obTesti se lahko t odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro ve« bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljno«t. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL. ' K Tinniii*nrimi:iimiinTiiin*in»igi»3T;n:iti ah imnir»iiTii m:iiimmniii iisumit Veselo Naznanilo. Ameriškim Slovencem: Z novembrom mesecem začne katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC" \ izhajati petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Dolga, iskreno gojena želja ameriških Slovencev bo 8 tem uresničena. To je določeno in pri tem ostane. Obenem tem potom otvarjamo: Izredno kampanjo ZA 700 NOVIH NAROČNIKOV da se bo dalo 8 tem listu kot dnevniku podlago za obstanek. S to kampanjo se nudi vsem čitateljem in naročnikom izredne pogoje, to za£o, da bo našim prijatelj em-somišljenikom lažje agitirati in pridobivati nove naročnike za katoliški dnevnik. Zato smo sklenili žrtvovati od svoje strani veliko, namreč to, da ponudimo starim in novim naročnikom to priliko, da kdor ponovi ali podaljša svojo naročnino še za naprej od 15. septembra pa do 31. oktobra, 1925, dobi list za staro ceno: , NE POZABITE, da ta ponudba starim in novim aaročnikom ob tej priliki veliko koristi za vsakega našega naročnika, ker listu kot dnevniku bo potem viija cena- Ta ponudba preneha • 1* novembrom, 1925. Prijatelji naročniki, posiužite se te prilike. Pridobivajte sedaj novih naročnikov, da pridobimo listu še 700 novih naročnikov, ki jih je potreba kot dnevniku. Storite kar je v vaši moči za katoliški dnevnik! Vso pošto naslovite na: "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 W. 22nd St. Chicago; lil. iiwgwiWi»wiiiMuiUiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,iiiiiiuiiiii|liMiiim __ ESSS^ Večno hrepenenje. Nemiko spisal F. En*. Poslovenil 7. 0. T. I % i (Nadaljevanje) Neko solnčno popoldne je sedel Bogdan Jelovec pod šotorom, ki si ga je dal razpeti, da ga je varoval pred bleščečo svet iobo, ki je odsevala povsod od gorskih sten. Bral je Byrono-vega "Manfreda" in prišel do mosta: "Ta mož je moj, moči nevidnih knez! Navaden človek ni, kot kaže vse na njem, njegov obraz. Trp- ijenje to nesmrtne je narave kakor naše, njegovo znanje volja, moč duha pač kolikor združljiva s prahom tem. ki le ovira v bistvu nam duha je taka, kot ima jo redko prah, srce mu hrepeni vse dalj kot drugim ...**' Zdaj se je zbudilo v Bogdanu drugo hrepenenje — hrepenenje. da bi mogel krotiti svoje trpljenje, še bolj pa razdor v svoji duši, hrepenenje, da bi postal telesno in dušno cel, zdrav, krepak človek, ki bi mogel is tega samotnega sveta, v katerem grme samo plazovi in šu mi snežnica, zopet stopiti med ljudi, da bi vendar še kaj imel od življenja . . . nekaj, kar bi se svetilo, ga zadovoljilo in izpolnilo. česar si v trenutku ni mogel jasno predstavljati. In Bogdan Jelovec je začel z majhnimi pohodi, ko je šel vsak dan za nekaj vijug gorske steze više. Na tiste, ki so se vozili lagodno po železnici v višavo, je gledal nekako za niči j i vo, ponosen na svoje, četudi še zelo skromne uspehe — toda vedno bolj je bil pa tudi prepričan, da ne bo imel nikoli več tiste moči, katero zahteva življenje od vsakega. ki ga hoče krotiti in vla-dati. Prišli so zopet žalostni trenutki za Bogdana, ki so hoteli zaviti njegovo dušo v staro temo, kakor so se vlekle črne megle po mnogih zlatih dneh ob gorskih stenah, da bi zamenjale njihov kraljevski sijaj z nočno temo globeli in prepadov. Nekako sredi maja je stal naš vedno večji samotar na postaji železnice gore Device, ko se je vrnil s sprehoda. Vlak je pravkar prihajal z gore. Izstopil je tudi deček, star približno enajst let. Njegov nežni, bledi obraz je zaradi posebnega izraza velikih, svetlih oči takoj zbudil pozornost Bogdanovo. Prav nič ni zapazil otrokovega spremljevalca v obleki iz nevaljanega sukna, ki stopi 7vetu! Deček nosi dediščino ^.voje matere, ki je umrla po njegovem rojstvu. Kako bi mogel biti srečen na tem svetu s tvojo sestrično, ki mu v resnici nikakor ni mačeha! Tako morava prenašati trpljenje, ki ga ne more vzeti nadarjenemu dečku nobena vdanost, nobena skrb, nobena ljubezen. Vse to storiva, kar je v najini moči, moliva in upava!" "Kako moreš to prenesti, Milan?" vpraša Bogdan. "Dragi Bogdan, nisem bil vedno v srcu to, kar sem postal ^edaj, ko sem dozorel po trpljenju. To ti pa rečem lahko, če n? bi veroval na tega nad nami, ki sem ga dosegel po strašnih "jojih, bi me bili gotovo kdaj lašli v gozdu s kroglo v srcu. Povej mi, Milan, ali je res mogoče, da bi mogel iti Jedo ?am v smrt iz tolike sreče, kakor si je užil ti v življenju?" Povem ti, prijatelj, da je to, kar imenujemo ljudje srečo, sa mo prelivanje barv, česar se človek danes ali jutri naveliča, zlasti, Če visi nad njim vedno temna senca. Krog teh veselih ur, ki nam morejo osladiti življenje, je kmalu prekoračen; in kar ostane, je vedno in vedno ponavljanje tega, kar je že kdaj bilo. Moja življenjska modrost je zdaj to: delaj dobra dela, ki te bodo preživela, bodi vedno za glavo više kot tvoja usoda in vedno pripravljen, če te pokliče tvoj Gospod!" "Srečni človek!" vzdihne Bogdan Jelovec. "Zakaj me imenuješ srečnega?" vpraša grof Cirnski. "Ker bi te zavidal zaradi te življenjske modrosti, Če bi le mogel — oprosti, da govorim odkrito — verjeti, da je prava." "Da je prava, to dokazuje moč, ki jo daje. Ce se hočeš pobotati z življenjem, se je boš moral oprijeti tudi ti." "Oprijeti tudi jaz? Torej: dobra dela naj delam, ki me bodo preživela — toda odkar sem moral pustiti svoj poklic, je po-italo moje življenje brez vsebine In prazno! Za glavo naj bom vfše kot moja usoda — tola le pol Človeka in strt, kot sem jat, bom moral vedno hoditi med tistimi, ki so sklonjeni! In za Boga naj bora vedno pripravljen — ah, Milan, ta je pri šel tebi po tvoji srečni naravi vedno bliže — za mene je zginil vedno v večjo daljavo." "Mogoče je pa tudi, da si izginil ti pred njim, Bogdan!" Snežen plaz je zagrmel z gorskega velikana v dolino, da sta oba hipno posluhnila. "Milan, ali je ta Bog tudi v močeh, ki rasdirajo? Ali je bila njegova volja tudi v koscu granate, ki je letel in me naredil pohabljenega? Ali je bila njegova raka, ki mi je vzela ie vse v življenju, ob čemur se je hotela dvigniti moja duša?" "Ne morem drugače, kakor da rečem: da. Tako sem se iz- praševal tudi jaz ob smrtni postelji prve žene, ob njeni krsti, ob njenem grobu, ob bolnem sinu — rekel sem: ne, kakor sedaj ti, končno sem se naučil reči: da." "Dragi, dragi moj Milan," pravi Bogdan mehko in iz srca "kako se pa nauči človek reči ta, da?" "Jaz sem se naučil od svoje žene, ki je s preprosto, stanovitno molitvijo več dosegla, kakor jaz z vsemi dvomi, s tuhtanjem in preklinjanjem. Naučil sem se doma od kmetov, ki zajemajo življenjsko modrost iz raolit-venikov, pesmaric in pridig svojih dedov in ne klonijo glave, naj jih še tako tepe usoda. V gozdu sem se tega naučil in njegova veličastna mirnost mi je povedala, kako moram sprejeti vihar. Od sto Človeških oči sem se naučil, ko sem bil s sinom prvič v Davosu in občudoval srečo, če more kdo verovati. Od mladega kaplana sem se naučil, ki se je tam zavzel za de čka in se tudi meni približal za kratek čas, pa dosti dolgo, da sem mogel pogledati v svet, kaže drugačno prihodnost, kot jo je poznala tedaj moja ozko-srčnost." "Kako se je pisal kaplan ?" vpraša Bogdan, ki ga je izpre-letela hipna slutnja. "Pisal se je Ernest Svetec in je nameraval oditi na drugo službo, ko sem odpotoval z otrokom. Toda zdravnik je odredil, da mora iti še enkrat v Davos, s^mo žal mi je, da ne bom do-bk-rveč tako dobre družbe za svojega sina, ali ga morda poznaš?" Ah, samo vprašal sem," pri pomni Bogdan. "Bo že dobil koga Egon. Sploh se pa vidi, da že čisto samostojno misli." Ti popolnoma sam razpolagaš s svojim časom, Bogdan, nadaljuje Cirnski, "ali naju ne bi hotel spremiti v Davos? In potem, Bogdan, se th St. Cleveland, O. PREKLIC. Jaz, John Gričar preklicujem, da to ni resnica, kar sem govoril in sramotno obdolžil' so-brate: Louis Luzarja, Martin Potnika, Vene. Gerčerja in John Turka, stanujoči sedaj v starem kraju. Torej obžalujem in preklicujem vse kot neresnično. JohU Gričar, RJF.p.2, Box 86, Bridgeport, O. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline ih krče rabiie Several Gothardol. Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cena SO in 60 centov. Zahtevajte najprej pri Ukmrju. W. F. SEVERA CO. CIOAK KAPIOS, IOWA PREJELI SMO Družinsko pratiko za navadno leto 192G. Joseph Perko SHOES I-OR THE WHOLE FAMILY 2101 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Slavnemu občinstvu v Cbi-cagi in okolici se toplo priporočam za obilen poset. v Imam veliko zalogo jesenskega in zimskega obuvala vseh vrst. Svoji k svpjim! LMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiijiiiiiniiuiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiHiiiiiiiuuiuuiirv H C IF. KERŽE, i 1142 Dallas. Rd.. N. E. = CLEVELAND, O. K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pazite na moje ime in naslov, če hočete dobiti najboljfte blago za najniije cene. Na;rti i* vzorci ZASTONJ 1 iitiiiiiiiiiinnntiHiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiii Ker smo jo prejeli le gotovo število, opozarjamo naročnike družinske pratiket' da takoj sežejo po njej, dokler v zalogi ne poide. Letošnja pratika je zanimivo urejena in je nekoliko večja kot lanska. Stane s poštnino vred 25 centov. Naroča se od Knjigarne AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III VA2NO je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v pre iskovanju stanja zemljišč in raznib drugih stvareh, bodisi tukaj ali v sta rem kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZBASNIK, slovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. po najnižji ceni Najboljše blago ' k fcair veletrgovin«. Prodajam O tisto mehka perje « velikih ko-Udinah: ista j« redno grele in Kito. ne prel*tn»o. kakorino M drugod produ ju- Razpošiljamo r« na rte i kraja Amerike in. itftnad«. Pttito n»Jp Pf t norce in a* - rend: vafrca rttpoeiljamo zastonj. ALBERT STETZ dept. 3. fS8 Passaic St., Paesak. N. J. Telefon urada: 74» Talafoa Humajt SttS-J. Weeee Printing Company ' Jmlius G. Waaa*. Tlakama la ladeloralniaa »tamplltj » karftaka. Tiskamo v t s eh jezikih. , t JEFFERSON ST, JOL1ET, OJL t. aadatropj«. pri Mata. f? IMAM NA ZALOGI IM-PORTIRANE LUBAS-HARMONIKE nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. ALOIS SKUU, m EPSJLON PL-BROOKLYN. N. T. ZASTAVE, BANDERA. REGALIJE in ZLATE ZNAKE ■a Mfra tor Sane K. S. L J izdeluje EMIL BACHMAN I1ST «. Hamlin Ave. Chieagn, n PI«* m cenik) DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diikve, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v. knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. PiJite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina zi kaj se rabi. V ceniku boste naSli ie mnogo drugih koristnih stvari.. MATH PEZDIR* Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze med New Yorkora jn Jugoslavijo preko Cherbourga. 2. Veliki moderni parniki, udobne kabine tretjega razreda, javni prostori in pokriti izprehajalni krovi. 3. Vsaka pomoč od strani naiega ix-veibanega uradnika na vsem po tovanju med New Yorkom in r Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu. 'S Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja. Potujte na AQI ITAMJI. ki odpluje I« Vew Torka S. DK( KMUKA, v spremstvu Mr. Alfreda Marku*«, člana naaera newyor*kega t; tabu. ali na BKRKNt.AKJl S. IIKCK.MBRA v spremstvu Mr. t. M'ebera, Nana nuiega newrortdutga štaba. Vsi potniki ao nastanjeni v udobn'.i sobah s S-4-C posteljami; pi#ebnl proetori za drutiae. Za podrobnosti «la.le vladnih dovoljenj za \roite\. if n. voznih listkov Itd.. vp-a*ajt^ avojera lokalnega nrMita ali pa pišite nam v svojem matemem jeziku. Kbplte Karto za T jo in JVazaJ Ter fttedlte Meaar CUNARD LINE 1022 Cheater Ave. Cleveland, O Established [857 f PREDNO ODPOTUJETE na vaše letošnje počitnice ali na obisk v inozemstvo, zglasite se gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers' Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona-oseba, ki jih kupi. Mi imamo te Čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00. -VELIKI STENSKI- KOLEDARJI Zdaj je čas za nabavo VELIKIH STENSKIH KOLEDARJEV ZA LETO 192«! PoSiljamo jih kamorkoli jih naročite. Koledarji 20x28 palcev; imajo 12 različnih slik, vsak mesec drugačno in £.0 prav prikladni za urade, ali pa stanovanja. Cene so sledeče: Kamorkoli po Ameriki 30r s poštnino vred, za v staro domovino 50 pa po 25c komad. Naročila naj bi bila po 3 ali 6 komadov skupaj, kjer je to mogoče. PiSite na: A. GRDINA & SONS «019 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.