I«eto XXV., štev. 53 Ljuo.jaiiu.. fucciiijjeva uLS 1'eieinu St Jl-VLi il--^ 'Uucicb fuccuujeva ulita 5. leieion si. 31-0. 31-26 Pocuužnlca Nov« mesto LjuoijaufKa C. 42 Izključno zastopstvo za aglase :z Italije ln inozemstvo cpi S A. vinan»-_ Rttcu^, ^jüijduoiii. pijju .in postno čekovnem zav št. 17'49 za ostale Kraje rtalnp -Jorv-Tio conti Corr Host 11-3118 Postfebiihi bat bezahlt L&bljana, sreda *J. marca WS Frei« — Cena Z.— h Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: .iubljana — Pucclnljeva ulica St. C. Telefon št 31-22, 31-23. 31-24. : opisi se ne vračajo Der Wgfmaachtbericht itn heutigen »Slovesiec' Velika feoarba sta vzhodu in zapadu Zaustavljeni so bili napadi močnih sovjet skih okiopnišklh sil v smeri proti Stettiner Uaffu — Ogorčeni boji pri Kolbergu in Beigardu — Oklopniška armada je uničila na Pomorjanskem v 8 dneh 300 sovražni kovih oklopnikov — Vkljub veliki uporabi materiala so doset li boljševiki v Zapadni Prusiji le skromne uspehe — Premor v b<>jih v Vzhodni Prusiji — Zopet so bih odbiti napadi Angležev m Kanadčanov na £>uročju pri Xantenu — Ogorčeni obramb ni boji med Diisseldorfom in Euskirchenom >ji v zapadnih predmestjih Kölna — Arne riški sunki so bili odbiti med Schnee-Eifiom in reko Mosel nora je uspelo po krvavi borbi, da so prodrli z jugozapada in juga do Rheinberga, medtem ko so se izjalovili njihovi napadi proti Orsoyju. Na celotnem bojišču med Düsseldorfern in Euskirchnom se bore naše čete v ogorčeni obrambi proti močnim sovražnikovim silam, ki so prodrle v smeri proti Renu. V zapadnih predmestjih Kölna se vršijo borbe. Večina amenških sunkov je biia oabita med Schnee-Elflum in reko Mosel. Le severnovzhodno od Kyllburga je uspel sovražniku globlji okiopniški sunek. V protinapadu je bilo uničenih 12 oklopnikov. Poiožajni boji pri Forbachu m Stirnig-Wendelu še trajajo. V etruščanskem A p e n i n u so razširili Američani svoj pritisk na celoten obseg med Mcntesem in Vergatom. Njihovi napadi so bili zaustavljeni pred novimi gorskimi položaji. Pri bojih v februarju na Hrvatskem »o 'zgubile tolpe po poročilih, Iii so dos'ej na razpolago, nad 7 000 mrtvih, 1.300 ujetnikov, 250 strojnic in številno drugo vojno orožje, po večini angleškega izvora. Očiščevalne akcije uemških in hrvaških bojnih skupin na področju pri Bihaču ob dalmatinski obali dobro napredujejo. Severnoameriški bombniki so izvedli podnevi strahovatne napade na Chemnitz, Grosshamburg in Geiisenkirchen. Na ab nji angioaanerišlvi bombnčški oddelki to oddelki letal v nizkem poletu so povzročili izgube in škodo predvsem na področju srednjega Rena- V pretekli neči je bil Chemnitz ponovno cilj težkega britanskega napada; Britanci so razven tega odvrgli bombe na mesta v zajiadnem, južnem in srednjem nemškem področju. Letalsko obrambne sile so sestrelile 32 ameriških letal, večinoma ^motorne bombnike. Nemška letala, kj so v široki črtj sun ia na področje britanskega otoka, so dosegla razven že javljenih sestrelitev britanskih Iji vdor v naše glavno bojno polje. j strahovaiiuh bombnikov še nadaljnje uspe- Ob spodnjem Renu so odbili naši > ho z bomb iiškimi in strojniškimi napadi oddelki tudi včeraj napade Angležev in j na vojno važne industrijske cilje in na Kanadčanov na področju pri Xantenu. V j vojaške naprave v osvetljen h krs„«h. času od 2. do 5. marca je bilo tukaj uniče- j London je še nadalje ***** P®vra-E.h 203 sovražnikovih oklopnikov. America- I čjinlm ognjem. Führerjev glavni stan, 6. marca. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Drave in Düna vom je oživelo bojno delovanje. V Slovaški so naše čete v žilavi obrambi zaustavile na področju južno od fetiavnice z juga izvedene boljševiške napele. Na srednjem vzhodnem bojišču je prišlo le na področju pri Laubanu do večjih bojev. .Severnovzhodno od mesta so potisnile naie čete sovražnika dalje nazaj, držale v napadu osvobojeno ozemlje proti številnim protinapadom in uničile 30 sovražnikovih oklopnikov. Žarišče velike hitke na Pomorjanskem leži med Stargardom in Greifenbergom. Oddelki orožja SS so napade močnih sovjetskih okiopniških sil v smeri na Stettiner Haff zaustavili severno od Stargarda. severovzhodno od Gollnovva in pri Platbe. Tu tli pri Kolbergu in Belgardu so se razvile ogorčene bitke z boljševiškimi napadalnimi skupinami, pritiskajočimi proti obali. Neka oklopniška armada, nameščena na Pomorjanskem. je uničila v zadnjih o-mih dneh 300 sovražnikovih oklopnikov, od teh 135 z bojnimi vozovi za berbo iz bližine. V Ž a p a d n i Prusiji je nadaljeval sovražnik s svojimi napadi na širokem bojišču. Vkljub visokemu posegu gradiva so ostali njegovi uspehi omejeni na skromne v;!ore severnovzhodno od Rummelsburga in r-verno od Grossvvolientala. .Neomajna odporna sila naših hrabrih čet T Vzhodni Prusiji je prisilila holjše-vike spričo njihovih visokih izgub na moštvu in gradivu, da so včeraj mirovali. Slabši sunki na ? tlroejn pri Zintenu 5«) se zlomili pred lastnimi položaji. Tudi v Kurland® so izgubili sovjetski prebijalni poizkusi Jugovzhodno od Lio-paje pod vtisom naših obrambnih uspehov mv sili in strnjenosti. Jugovzhodno od Frauenburga so Sovjeti nadaljevali s svojim velenapadom, ne da hi jim uspel glob- Finska pod udarom Vzroki In posledice vojne napovedi Nemčiji — Popolna izguba samostojnosti — Le še sluga Moskve Stockholm, 6. marca. Čeprav finska vojna napoved Nemci j. ni nikogar presenetila, je vendarle zbudila živahne komentarje Značilno je, da je vojna napoved retroaktivna, ugo-tavla namreč, da je Finska v vojnem stanju z Nemčijo že od 1. septembra 1944 Vada v Helsinkih utemeljuie svoj korak s trditvijo. da nemške čete niso zapustile dežele v času, k je bil do'ocen v finsko-sovjetskem premirju Potrebo naknadne vejne napovedi pa opravičuje z izjavo, da je treba »preprečiti morebitne nesporazume v razmerju med Finsko n Nemö'jo« V švedskih n drugih tukajšnjih nevtralnih krogih so si na jasnem, da je nenavadno zadržanje finske vlade samo poslcdica sovjetskega prit ska Izvedelo se je, da sta imela dva trenutno na močnejša moža v finski v a-di. pred-edn k Paasrikivi in delovn minister Vuor. nekaj dn; poprej zaupni razgovor z Ždanovom, vodjo boljše viške konrsnje za nadziranje izvajanja premirja. Po tem razgovoru ie imel Vuori radijsk govor, ki ;e zbudil na Finskem pravo zaprepaščenje, ve-i ko pozornost pa tudi po vsem ostalem svetu. Vuori je v govoru opozoril Fince, da bo treba pogoje premirja točno in v celoti zvajati, ker bo src er Finska v to prisMjena Dejal je do-besedno: »Ako Finska ne bo doumela resnost poožaja, bomo doživeli revoluciio. al. pa si celo zanravilj pravico samoodločanja. katero nam dajejo nvrovni pogoji« S tem svoj;m govorom je Vuori že na-znač'1 da mora da bo tudi v bodoče morala F'n-ka ustrec vsem sovjetskem zahtevam. Očividoo je bil govor mišljen že tudi kot priprava široke javnosti na nepopularni čin vo^ne napovedi Nemčij. Ko je Mwskva tako prisilila Finsko v vojno, ima še lažjo pot v njeno bo jševizacijo. Nekomunistični živelj med f nsk m ljudstvom bo sedaj lahko preganala tud z izgovorom m potrebe vojnega stanja Z enakim izgovorom bo lahko zajedla vse važne postojrnke v državi z rdečimi četami ter tako omogoč la neznatni manjšini finskih komunistov zved-bo nasilne revolucije, če b boijševizacija drugače prepočasi napredovala. Finska se tsko v vseh pogled h nahaja v enakem položaju kakor Rumumja in Bolgari a. Kakor ti dve dr iavi jc tudi cm že izgubila svojo samostojnost n bo "morala odslej poslušno izvr evati vsa moskovska pove ja vse do zadnjega ki bo odredil njen dokončn- -amomer z vklju-čtvijo v Sovjetsko uni o Višinski, diktator v Rumnniji Dunaj, 6. marca Pcdcc Radescove vlade v Bukarešti se je odigral v zelo dramatičnih okolnositih. 2c iz dejstva da je radio Bukarešta istočasno poroča' o prhodu Višinskega in o odstopu Radccove vlade, jc razvidno, da sta ta dva dogodka v medsebojni zvezi Ob ietern času so namreč sovietske čete za-socfle poiic;j9ko predsedništvo notranje ministrstvo. geweralni štab in bukareštansko leta-I šče ter istočasno razorožile romunsko poad-ko. Pri tem je prišlo v vo a:nicah do spopadov med sovjetskimi in romanskimi četami Kot izg'eda. so Radesca zaprli Vojaški položaj na zapadu m viJrotiu V 10 dneh samo med Roero in Renom uničenih nad 600 sovražnikovih oklopnikov ti « d» if» >»> J®, Strahotna grozodejstva boljš Be-:-lin. 6. marca. Kakor že v Vzhodni p- usiji. tako tudi v zgernji šiez:ji vsepovsod diviata morilska sla in krvoželjnost brfiševiških vojakov. Može. žene in otroke mučijo, odvajajo, ali pa Jih kratkonialo likvidiralo«."Stanovanja šo izropali, hiše pežgal', žene in dekleta posiljevali. Sovjet-rko pedčloveštvo se izživlja v najbelj podlih "ftrolkih. sovjetski častniki pa se teh zlodelstev še udeležujejo, često zadosttuie b? nekaj ur sovjetske za?edbe,"da se izpre. mene cele vasi v prizorišča groze te. Le dva dni so bili bolzšev'.k! gospodarji vasi Raschütz nedaleč od Ratibora. To'a teh 4S ur je, zadostovalo, rta so zagrešili 7i e št et"' strahotnih grozodejstev, ki pa so '■h Nemci po ponovnem zavzetju tega kra-'ra doslej le nekai odkr ili, ker so boliševiki Žrtve ;n priče odvlekli ali pa so same zbežale Ko so vdrli nemški pionirji v kraj so Na cesti in v hišah se jim je nuM grozoten poeried. Na nekem drevesu je visela 18 'etra deklica, ki so jo obesil-, ker ni hotela slediti boljševikom, ko so morali bežati. v kuh'nii neke dri!ge h'5e je ležalo tnm-lo 42 letne žene. umorjene s strelom v til-n$k. Sosedie se. de-iali, da je to ženo posi-I jo 40 rdečearmejcev, preeien so jo usmrtili. Neko 50 letno ženo. pri kateri so našli sliko njenega sina v letalski uniformi, so olvlekl' v finden j ter jo tamkai pesilili. Boljševiške "zveri so napadle mater s Šestimi otroki ter io oskrunile. Ker ni dala div a kein žgania katerega so od nje zahtevali, so jo hoteli skupaj z njen'mi otroki ustre!'t;. Le nagli be? b-li. ševikov prert nemškim! vojaki. Id so vdrli v vas. je re=:i materi in "otrokom življenje. S"vieti se» zlostavH' tudi 14- in 15 letna dekleta. Ko ie neka žena prosila bolj-?ev5k?, naj se u^rillio v«saj otrrck. so ii z ■^smehom odgovorili: : Ke-'pridemo preko O re. bomo tlakovali ceste z vašimi- gla- yp rv>? .r Dve vaščanki sta soglasno Japoved^li, da. se ie v neki živilski trgovini nastanil k št-b. nr' katerem sta bili tudi <; ž:d'nii. Ti dve ženščini sta dali aretiraveč vaških prebivalcev ter iih zapreti v klet-" Tri so Nemci še pravočasno osvo-V^ili Ostale pa ar» že našli ustreljene ali teži-o r^niene. Neki mož. ki je hrom v postelj" in ni megel slediti boljševiškemu poz'vu pai takoi vstane, je bil na licu me. sta ustrelien. O številnih prebivalcih te vasi ni rf^k"^ ci?du Ne Ivomno so jih boIjSevIki odvlekli s sebol V koFkor se-Tpe'i še so nai"?1'!? nakradene drago- cenost' obleke in živ!la na vozila ter i-ih spravili pr~č. V^e. kar so morali pustiti v vari ro nefmi^^no uničil'. ; Feeka neročila prihajajo iz Vzhodne Prusije. Vzhodnopruški begunci prinovedu-jeio o grrrotnih dogodk-h. Tako ie pove. dala neka žena iz Pelershagna, da je vdrlo v kraj 60 sovjetskih vojakov ,,a vprežn h vorili'n. Pi'etakn'H so vre hiše, odvze'i ženam njihove dragoc:-n"Sti te iih odvlekli nato na ali v sobe. da *h> lih tam- kaj posiljevali. Častniki in vojaki so se enako udeleževali ten grezole^tn' K se mlada m^ti "nran la. f!a bi bila po ponovnem z'CS+avM^niu še na Talje na raz. po'atro opitim diVa^om -i-^n i z udarc: m sunki zavlekli pred hišna, vrata ter io t^n'"11 ^obili. Zene n otroci so se rešil- pred iy,','""''§kimi nepridiprav! samo k be^rm v gozdove. n N»Va ■ '""aja Krimwalde prt Petershaamu je potrdila izpovedi ter "Oove'.a'a k^-ko so p^a v na 'beNikaka smrt ni tako grozotna kakor naše trpljenje,« je dejala neka nemška žena. kateri je uspelo, da je s svojo 3 letno hčerkico na rokah ušla krvi pijanim boljševikom i -z male pomorjanske vasi Wob-bermin, nekaj kilometrov južnovzhe-lno od Pyritza. Pripovedovala je, kako so sovjetski oklopniki zaprli vse ^izhode iz vasi, medtem ko so vdrli vojaki v hiše m na dvorišča. Boljševiki so bili močno opiti. Izropali so vse hiše ter jih zažgali. Nato so segnalj skuoaj vse žene in dekleta tega kraja ter se kot divje živali vrgl" na svoj s žrtve katere so posilili in nato pobili, isto so dež'vel i begunci iz bližnjega ktfia Me--row. Po mučni noči se» prispeli v _ koler so izpovedali svoje dožvljaie. Redki prebivalci, ki so še ostali pri življenju, so objemali- nemške vojake, starke se- jim po-IjubUale roke in jokale od veselja. Na nii-hovih obrazih pa se je še dalje zrcalila prestana groza. Milijon lir za pmsvno aretacijo Reatte Bern, 6. marca. Kakor javlja agencija Reuter iz Rima, je bivš' šef italijanskega generalnega štaba Mario Roatta proti kateremu teče postopek pred političnim sodiščem, pobegnil iz vojaške bolnice, v kateri se je zdravil. Ta vest, ki so jo objavili na sodni razprav1, je izzvala posebno presenečenje, ker so Roatto v bolnici čuvali posebni oddelki karabinjerjev. Kot vzrok postopka proti njemu so navedli njegovo delovanje kot vodje vojne tajne službe. Med drugim pa mu očitajo, da je b'l souleležen pri umoru kralja Aleksandra in ministra Bar-thoua v Marselju. O pobegu Roatte pr-daja agencija Reuter naslednje podrobnosti/ Uradnik, ki je imel stražo v bolnici, v kateri je bil Roatta, opisuje pobeg takole: Roatta je bržkone pobegnil iz sobe, ko se je stražeči uradnik za nekaj časa oddaljil. Domnevajo, da je splezal preko vrat na breg Tibere, kjer ga je bržkone čakal avto, ki ga je odpeljal. General Roatta Je dobil dovoljenje, da stanuje med razpravo v bolnici, ker je bil baje bolan na srcu. AiAr^m. 6. marca. Notranje ministrstvo Bonemljeve viaüe je objavilo, kakor pcaoča Reuter, da so zaprl; vse karabiner- Berl'n, 6. marca. Z zapadnega bojišča javlla^o: V materialn- bitki, ki tra'a že od 23. februaria med Roero in Renom, so uničile nemške čete daleko močnejšemu sovražni, ku skurne- 602 ok'cmka. Po padcu Neu^sa in po maku do Krefelda se je posreč lo 9. ameriški armadi, da je Drišla mel ü:dingen om in Neussom do Rena. Tamkaj stoječe nemške čet« so bile prepeljane v svr-ho oiačenja zaščitnih p'-sadk na vzhodni breg Pena. Nemški nio-nirv 3o r>ogna!! v zrak düsiseldorfski neit. preko reke ter ta. ko obrezuspešili ameriška prizadevanja, da bi ga neovirano dobili v reke. Kljub neugo ':nemu vremenu s snežnim v hariem ;n dežiem so se tudi severno od črte Venlo-Krefcld nadal^evaJi boji S področja pri Gochu. pri iižno v višini Keve-la.erja pr'drle angleške in kanadske divizije s« oribl žujeio področju južno ol Gel-dema. Dočm je usmerjen en njihov uda-ni klin cb cesti Geldem-Wesel. teži drugi proti Mörsu. Tudi na jugu področja r-ri Neussu na. piedujejo ameriške naoedalne div zije. tako zlasti na. cesti Greventor>'ch-K'51n. Kijvb žilavemu o 1 poru in vedno bolj osredotočeno izvršenim prot napadom neniških oklop. nle.kih čet a " Ve Američanom na več me-srih r-osreč1!' vdori, ki so jih Nemci pre-fdregl' v bo"h, zvezanih za obe strani 8 precejšnjimi i'/. večurnem in izredno- ogorčenem boju končno umakn'le na prinravUeno črto, ne da bi dopust'le proboi svoje bojne črte. Nadal^nle težišče bojev je ležala vzbc-lno od Bitbu-ga kjer so Nemci močno nap-adali ameriško predmostje na vzhodnem bregu Kylla. Na jugu prodrle ameriške oklopniške si-le se- prišle preko Mozele in hočejo napredovati ob izMvu Kylla proti vzhodu. S takojšnjim protinapadom bo Nemci zaustavili več ameriških okiopniških krdel ter odrezali neki ojačen'- motorizirani bat al Ion. Posreč;lo jim je, da so ponovno zavzeli Ehrang. Dočim se na vsem zapadnem bojišču povečuie brzina razkola v smeri mrti spodnjemu Renu mied Weselom in Bonnom, «o ostali spopadi na vzhodnem bojlSču razmerom-a stac'onirani. To dejstvo nas seveda ne sme premotiti, da bi mislili, da se dogodki tuli tu ne to! kaj kmalu spravili v tek. Do tega zaključka pridemo -nujno, ako zasledil jemo poročila z b~dem-:ikrate* i in zato stalno zatrjujejo, ca nočejo naro-I au dikaiaü nobene oi>^ioe vladavine, mar-I več prepustit vse njegovi sv ijo-mj očlo-; čitvi, vendar si jnjvsod "prizadevajo v vpra_ i šantto euži-vne uieoitve, političnega in eo-! cialhega reda in zlasti še glede monarhije ; pestaviti neioc pred izvršeno dejstv:. Ker poz a.j:« tradicionalno monarhično razjioio» i žen e srbskega itaroia, ob katerem se je v Srbiji že ieta 1941. p.pobi:ma razbila Titova akcija, n ker vidijo v monarhiji največjo zapreko svojim namenom, hočeiM i v nisiprej izključiti vsako možnost, da bi ; se nar.t. o tem vprašanju mogel kdaj sva-i bodni"- izrečL Kako je Ti«) načrtno rušil Petra tn pripeljal zadevo od prepovedi njegovega pian.'u AVNOJ-a v Jaj_ ; cu dne 29. novembra 1943 je bil sprejet • sklep: -Kralju Petru n. Ksir^čjodjeviču se prepoveduje povratek v državo s tem. da . bo vprašanje kralja in monarhije rešil na-_ r:d sam s svotoocnro- voijo po csvotooditv* i cele -iržave.« j 2. Po tem sklepu so komunisti brez po-j rrie>'"ov I hkc. pristali na sporazum Tito-šubašič z 16. juni;ia 1943, ki pravi: ' :1.KJJ smatra, da nima v sedanjem času i po-trebe načenjati in p-etavl'aö na cstnno vp:ašanja o kralju "'n monarhiji, ker sta. se obe "stranki sporaizumolL da dokončni sklep c državni ureditvi er pravi ljudstvo samo po osvoboditvi domovine.« 3) Dodatni sporazum Tito-šubašič z dne 1 novembra 1914. se v tej točki glasi: »Da bi se izognili vsakršni zaostritvi odnosov v ! deželi, srno se sporazumeli, da kralj Peter H. ne pr de v deželo, dokler nai odi o tem ne doprinesejo svojo odločitve, v nje-' govi odsotnosti pa bo kraljevo oblast vršilo kraljevsko namestništvo. Takšna oblika vladavine v Jugoslaviji ostane do odločitve ustavotvorne skunščine-« — Pri tem je treba i vedeti, da priznava isti sporazum AVNOJ-u ! zakonodajno oblast do izvolitve te skupščine, torej tistemu organu, ki je s svojim p-orniim sklepom že v naprej zavzel svoje stališče do monarhije. Kakšen bo vohlm zakon, ki ga bo določil AVNOJ in kakšna po njem »izvolj-na« ustavotvorna skupščina, ! si lahko predstavljamo. Da hočejo biti ko-t mun sti pri Izvajanju svojih načrtov popolnoma neovirani, izhaia tudi iz odkJoniinega Titovega stališča do nasveta krimske kon-j ference, naj bi se »AVNOJ razširil s pritegnitvijo članov zadnje jugoslovanska skupščine, ki se niso kompromitirali z za-sedbenimi oblastmi in bi tako tvoril začasni parlament.« Tito prezira ta nasvet in je Izjavil, da ni nobenega nekompromiti-ranega člana bivšega parlamenta ne iz-vzemši tiste, ki niso :meli nobenega opraska z zasedbenimi oblastmi aH so se proti njim celo borili. Zadošča, da niso komunisti. ; 4) Ker si je Peter dovolil izraziti nek® ' pom:sleke in želje glede na sporazume Titc-šubašič o zakonodajni oblasti, o vladi :tt : namestništvu, je to izzvalo Tita k izjavi z ' dne 28. januarja 1945.: »Pristali smo, da ma kralj v naši deželi svoje namestnike. \ In glejte, danes ko smo pokazali tako šir >-i kogrudnost. nride kralj in pravi, da noče j takega sporazuma, ampak hoče postavljati i pogoje. Razumljivo je." da se kralj boji za ! svoj prestol. Jasno je, da se nobenemu kri i lju ne da s prestola. Po vsej zemlji se ie dvignilo vsesplošno nezadovoljstvo proti kraljevi izjavi." To je poskurni plebiscit! Izvedlo ga je ljudstvo samo.« Jasnejše se Tiso o svc'j'h namenih in s tem c stališču vseh komunistov ni mogel izraziti. 5) Po tem Titovem govoru so komunisti vrgli med ljudstvo sledeča in tem podobra gesla in vzklike, ki jih kot primer posnemamo samo po komunističnem glas u »Ljudski pravici« z dne 3. februarja tega leta: »Hočemo Tita, nočemo kralja! Kralja pred sod:šče! — Dol kralj izdajalec! — Kralj se je ženil. Tito se je boril!« 6) Tudi »Naša vojska«, glasilo NOV. tc-rej tiste »nepristranske« vojske, ki naj ei po komunističnih načrtih kot oborožena »narodna« in »nepcl tična« sila zavarcva'a po rdeči »ovoboditvi« nar-du demokratične svoboščine in njegovo prosto odločitev gle-'e bodoče vladavine, je prejudicirala svoje stn^ lišče do Petra v članlrj z naslovom ^Noč°-mo kralja, hočemo Tita!« V Članku je vse polno najgrših oč tkov izdajstva in reakci^-narstva na naslov Petra, "katerega ^Naf i vojska« dolži. da z odrekanjem zakonodajne oblasti rdečemu »parlamentu« AVNOJ -u odreka samemu narodu vse demokratične pridobitve. Komunisti ae - tetcvetijo z narodom in kdor njim ne priznava vse oblasti, ta je proti svobodi in pret* narodu. Temu razvoju boibe r-iecl Petram in Titom so ravnodušno botrovali tud' zapadnl zavezniki, k! so silili p.-tra v nasprotju z njegovim! narodnimi intereai k vedno večjemu popuščanju pred kon:'*niz:-.iom. Danes prejema Peter nagrado- za r-!uge ki h i je izkazal zapadnim dep-- arij«m. kakor | so jo prejeli tudi mnog! diugi državniki i manjših narodov, ki so se i-v .;ali po zaupa-i nju v zvestobo in moč vi) k h prja.telj'. « j in se zatekli v nj h go.-.toij i n -st. Vsi ti o ' s tem trenutkom zguWb svebodo poiif č ie I11U1U/U1CV. -»'J " .t1" * '-«.t-l -1M..I l-''" ložnost, da je s posebno izjavo '~<'!;i-~>nil TJu in protestiral proti bol-'f-cvi-a- i hj- še Jugoslavije. To svoje srtailV-e. pa je na pritisk zaveznikov zonet opustil. Breznrimeina je iv^riia us-xie v tem. da se kralj zaveznike države ne. me vj-riti v svojo »osvobo,jenov. prestolnico. To je c:o-kaz več. da se je se-1;";nja vojna izi-odila v povsem nelcaj drugega.' kakor je bila zamišljena ob svojem začetku, namreč v pohod komun stične revolucije in diktature. Bombe na Basel in Zürich Basel, 6. marca- Švicarski radiio* objavlja uradno sporočilo, da so tuja letala v nedeljo zjutaj odvrgla bombe na Basel in Zürich. Po poročilu tamkajšnje p^deje je bila zadeta v Zürchu poljedelska viaolca šola. V obeh mestih Je bilo teč osefc r%-nje.nih, ftrfisssr Milana Grola Pretekli teden je presenetila svet novi-oa, da je Titov režim zaprl v Beo-gralu Milana Grola, ki se je b:l skupaj s Suba-šičeni in ostalimi okoli njega zbranimi emigrantskimi politiki vrnil iz Londona v domovino, očitno v ti dnem prepričanju da bo kot b vši poslanec naiodne skupščine sodeloval z začasnim beograjskim parla-raentom, kakor to določajo v Jalti na Krimu in po »zaveznikih« slovesno razglašeni sklep' »sporazuma«. Kajti, če kateri z. med bivših jugoslovansk.h politikov, potem je gotcvo Milan Grol tisti, ki nima na vesti prav nobenega od tistih »grehov«, katere je Tito razglasi kot take, ki izključujejo pravico lo vstopa v nameravano začasno becgrajsko »narodno predstavništvo«. — Vest o aretaciji je p- išla iz ßer-na, torej iz nevtralne Švice; ni vzroka torej da bi >o podtaknili nemški »propagandi«. M lan Grol je bil vsa leta Jugoslavije eden najzvestejših vodilnih mcž v srbski demokratski stranki, katero je vodil do svoje smrti Ljuba Davilovič. Po 8 januarju 1929. je ostal dosledno v opoziciji in ni sodeloval niti posredno niti neposredno pri nobenem pošestcjanuarskem režimu, ampak se je. nasprotno, vedno boril p.oti tem režimom za popolno in brezoog jno demokrac jo. Bil je eden izmed tist h, ki so se najbolj trudili, da bi združili v trdno enoto vso opozicijo, zlasti z Mačkom, in vodih ne samo kčord nirano ampak celo popolnoma enotno borbo za absolutno obnovitev demokracije v Jugoslaviji. Kot tak je Milan Grol kandidiral tudi pri zad* njih" jugoslovanskih skupščinskih vol t vab na opozicijski Mačkov listi in bil izvoljen za narodnega poslanca. Po Simovičevem prevratu se je Milan GroL tedaj kic-t Davidov Cev naslednik že predsednik demokratske stra ike, brez obotavljanja priiitružil pučističnemu režimu in ga podprl ne saimo osebne, ampak tudi z vso svojo stranki?. Kot tak ie odšel v emžgraciio v Lomilo in b i min;ster v ju-goslovanski emigrantski »viadi«. Po vsem tem Milanu Grolu torej ni mogoče očitati, da se je keiiar koli »kompromitiral« bodisi z idejnim ali s stvarnim scdelova-n em s »fašiptovskimi« režimi, ne z »okupator jem«. rkompronv tirala« pa se tudi ni njegova stranka/ Tako združuje torej vse pogoje, ki j::ih je postavil celo Tito skrajno netolerantno kot strogo legitimacijo za pripustitev k sodelovanju v njegovi »začasni naročni skupščin-«. Na njegovi strni so oa tudi vse pravice ki mu jih da-je-'o sklepi v Jalti na Krimu, sprejeti kot »sporazum« med Staljrom, Churchilifcm in Rooseveltom. Kliub vsem tem pogojem pa je Tito Milana Grola. predsednica srbske drmo-kratske stranke, takoj ko se je vrnil iz emigrae je v domovino, z^iprl v Glavnjačo, is katere se po vsej verjetnosti ne bo ni-kol-: več vrnil živ. Zakaj je moral Milan Grol v ječo, o tem n:so potrebna nobena posebna u^ber"o. izrini*"' "ie mora1 s političnega pozrrišča B°ogr?jda samo zato, ker stoji pač na stališču, da. ima le narod pra v co na svobodnih volitvah svrfhodno iizr^či svoio želiO rWQce ln vsebine vladavine in ker je kot Srb pač prepričam, da nelkomui ist:čni srbski narod v svo-brdnem glasovanju nikoM ne bi oddal svojega privoljenja kamucfl^čnlim uzuipa^ toriem, ki so" se s pomečio sovjetrv f» NTCVD polastili oblasti v Beogradu in m-pravili "z njega mednarodno balkonsko komunistično dramo. Josipu Brozu Titu, »poverjeniku« (t. j. komisarju!) za narodno obrambo in »maršalu Jugoslavije«, je bila neprijetna že sama navzočnost predsednika srbske demokratske stranke Milana Grela v Beogradu, ker ne more in noče trpeti v svojem okolišu nobene tako pomembne priče, da bi iz neposredne bližine mogla opazovati njegovo »demokracijo« v »osvobojen.« domovini. Zato je moral ta nezaželeni opazovalec v Glavnjačo, in to prav v tistem trenutku, ko sta Churchill in Eden sveto zagotavljala v angleški spodnji zbornici, da Titov režim ni komunstičen, češ da je v njem prostora za vse res demo- i kratske elemente. Zato je aretacija Milana Grola kakor Titov satanski posmeh Churchill« in Edenu in vsem tistim hinavcem ali bedakom, ki drugod ali pri nas še vedno tidijo, da je s komunisti mogoče »demokratsko« sporazumevanje in sodelovanje. Aretacija Milana Gr ola pa je oponvn tudi vsem slovenskim politikom in politikantom ORovske sorte, ki se še vedno zazibavajo v blazne sanje, da si bodo z ohranitvijo »č slih rok« rešili glave in žepe ali pa da bodo po >osvobojenju« lahko celo še igrali kake vloge. Igrali jih bodo v resnici lahko samo po zaoorih in po moriščih, ali v najboljšem primeru v koneentracijsk h taboriščih kje na divjem severu Stalinove despo-tije. Zakaj, z boljševizmom ni ne sporazuma ne sodelovanja, zato ga tudi ne more biti z njegovim v beograjskim »poverjenikom« Josioom Brozom-Titom. Milan Grol bodi odločno hi živo svarilo vsem, ki morda še vedno mislijo, da se ie mogoče približati komunizmu Itako drugače kakor s puško v roki in nožem za pasom. Pomen nakupsvalnlce Socialne pamaci 2e prve dni svojega poslovanja je v začetku leta ustanovljena nakupovalnica Socialne pomoči pokazala, kako potrebna je bila takšna ustanova pri nas. Del prebivalstva je takoj razumel nujnost nakupoval-nice in je prodal tiste predmete, ki jih neobhodno ne potrebuje. Ti predmeti so bili takoj oddani najpotrebnejšim in sicer po isti cen: kakor so bili kupljeni, v izjemnih primerih pa celo brezplačno. Vendar pa je še zmerom del prebivalstva, zlasti med lmo-vitejšimi in najbolj imovtimi sloji, ki ne razume socialnega pomena nakupovalnice Da bi Socialna pomoč tudi ta del prebivalstva pritegnila k sodelovanju, je pred kratkim poslala svoje uslužbence, da po hišah pokupijo vse tiste predmete, ki P so lastniku neobhodno potrebni. Zato je torej nujno potrebno, da vsakdo ponovno pregleda, ali ima vsvoji zalogi še kakršn koli predmet, ki bi lahko koristil sočloveku v stiski. Razumljivo pa je, da morajo biti t: predmeti v vsaj za silo uporabnem stanju. Mnogokrat se je že prineslo, da je kdo prinesel v nakupovalnico čevflb, kose obleke in pe- rila ali druge pieou.iete, ki so oui popolnoma nerabni, a je kljub temu zahteval nemogoče cene. Pom siiti je treba, da število siromakov stalno narašča in je glede na to popolnoma razumljivo, da stalno naraščajo zahteve in obenem tudi težave, s katerimi se mora boriti Socialna pomoč. Zato bo dosegla nakupovalnica res zadovoljive uspehe šele tedaj, ko bo celokupno prebivalstvo z razumevanjem sodelovalo pri tej Socialni akcji. Razveseljivo je dejstvo, da so mnogi oddali oblačilne predmete, obutev in tudi druge koristne predmete nakupovalnici brezplačno. Ti lahko služijo za vzgled vsem tistim, ki se branijo prodati nakupovalnici odvišne predmete tudi za drag denar in se raje zatečejo k brezvestnim prekupčeval-j cem, kjer morda dobe res 100 ali 200 lir več, niti malo pa ne pomislijo, da s tem najbolj škodujejo sočloveku v st:ski, ker prekupče-j valeč 'pač ne bo kupljenega predmeta oddal j najpotrebnejšemu po kupni ceni. marveč ga • bo prodal tistemu, ki mu bo dal dvakrat ah 1 trikrat toliko. <ä « Ker nam primanjkuje prostora za aktualno gradivo, ki se nam je nabralo zadnje dni, smo morali danes izpustiti osmrtnice. Da pa izpolnimo svojo nov narsko dolžnost na Fetticha; za gluhonemo mladino diuži-ni Tušar-Praprotnik 379 lir namesto cvetna na grob pok. Jaroške Vesnaverjeve; za otroški oldelek splošne bolnišnice v Ljubljani Kmetska posojiin ca 1000 lir v počastitev spomina svoiega člana upravnega odb ra g. Juvana Franca. u— V poročilu o premieri »PygmaJioni« je 'zostal del stavka Ivi se glasi v celoti: Iz- do javnosti, navajamo v ljubljanski rubriki I med moških vlog se je simpatično postavil imena in kraje umrlih z navedbo dneva in ure pogreba. To obvestilo je popolnoma brezplačno. Denar za morebiti že plačane, a neobjavljene osmrtnice dobe stranke povrnjen. Uredništvo in uprava »Jutra« u— Novi grobovi. Dotrpel je zidarski poli r g. Alojzij Klešnik. Pogreb bo v sredo cb pol 11. iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — V Litij' je umrl gosp. Franc Tičar Pokopali so ga v ponedeljek na domačem pokopališču. — Na Jesenicah sta postala žrtev 'letalskega napada fotograf in založnik piva g. Franc Pavlin in njegova hčerka Mileča Jenclrzejewska. — V ponedeljek je sklenila svojo življenjsko pot ga. Magda Vallentschag. Na zadnji ~oti jo bodo spremli v četrtek ob pol 9. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno, sožalje ! u— Promocija. Na pravni fakulteti univerze v Ljubljani je b i promoviran za d ktorja prava g. Franišek Valena. Mlademu g. loktorju iskieno čestitamo! u— Nečak piSaLclja Jo®ipa Stritarja in njegov imeniak g. J:že SUitar, bivši šolski upravitelj v št. Vidu pri Gro'oelnem, živi že daljšo dobo v pokoju v Ljubijani. Pied nekaj Inevi je praznoval svoj 75. rojstni dan. Bil je priljubljen vzgojitelj, ki mu je dana tudi pisateljska žilica in bo slovenska literatura gotovo dobila mlčen prispevek, ako bo kdaj objavil svoje spomine na str ca-pisatelia, ko je ta še živel na Dunaju. K 75 letnici, ki jo je obhajal izredno čil tudi naše čestitke! u— Pcr°e>la sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi g. Rudolf Keršdč, stud. iur., in gdč. Anica Knifičeva. Za pr či sta bila g. Miloš Abram, polje jsM komisar, in g. Vladimir Menart, stud. iur. Bilo srečno! u— D-rovall so: za Socialno pomoč dru. žina Ivana G-ačnerja 500 lir v počastitev spomina pok. Anice Trost. 1. baterija Slovenskega domobranstva 2205 lir in Cene in' Cenka Borštnar 250 lir, ki sta jih prejela za svoje odlično spričevalo: 7a slepo mladino rodibina Bajt-Rupnik 300 lir v počastitev sp'roina pok. Matije Filipiča: za Dom slep h Jo-sio'na Klemenčič z Rakeka 1500 lir v počastitev spomina pok. dr. Oto- Košuta kot Pickcrng, P. Kovič je v svojem osebnem stilu dokaj dognan kot Doolittle, Verdonlk povsem ustrezen kot Freddy. u— Učite se s» i"«>.episja — vsakomur p°-trcbn°! Novi eno-, dv>, trimesečni tečaji pričenjajo 7., 8. marca. Pouk č poldne, Dono'dne nli zv.'čer no želji. TT^e dogovorno! Informacije: Trgovsko učilišče »Cliri-št°fov učni zaved«, Domobranska 15. OFOZORSLO! Dogodilo se .je že več nesreč z neeksplodiranimi ročnimi bombami, ki so ostale v snegu in so sedaj, ko je sneg skopncl, pc^+sJe zopet nevarne. Probj\a'stvo se zato epozarja ra nevarnost takih bomb. katerih naj se nr dotika, marveč naj vsako tako najdbo takoj javi rajhl?žji vojaški posadki, ki bo poskrbela, da se nevarnost odstrani. če sae tsče, pa kaplja Prib.ižno podovica gospod n j ste v v Ljubljani te podužuje električnega iikanika »Absolutna č stoča, preden pripraviš perilo, je 1 ka'xrk že vroč, — če mora> z Ikanjem za hip prekiniti, g» postaviš pekoncu in čaka nate brez vsake škotše«, hvali gospodinja e!ek trčni i ka'n k POTRATA se muza: »Ne, ne in zopet ne gospodinja! Pripraxn najprej vse perilo za likanje, potem šele vključi lik J nik. Likai brez presledka, izklopi tok, četudi le za kratek čas prenehaš likati, — proti koncu likanja izk'opi Ukalnik pravočasno m s preostalo toploto v hkdniku zlikaj lahko perilo. Ker gospodinje teh načel ne upoštevale. potratite vseka vsak me^ec najmanj po eno kilovatno trro. — moi vsakoletni dobiček pa znaša 300000 lir. Če ne teče, pa kaplja! Boj POTRATI! Popis vojns škode Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je z razpisom z dne 30. i. 1945 VIII. št. 486-1 odredil pop s vojne škode- Meetno župansko zat. pozi va p^ebivaice, ki so utrpe i na ozemlju mestne občine ljubljanske kako škodi., povzročeno od vojn h dogodkov, naj sv jo š :o'o naTrrrio ter v prijav-- izčrpno navedejo naslednje podatke: 1. priimek in ime oškodovanca; 2. poklic; 3. stanovanje; 4. kje je Sk;;da nastala (ulica, cesta, parcelna številka itd.); 5. kaj je bilo poškodovano in v čem je obst~ jato škoda; 6. kdaj "e škoda nastala; 7. kdo jo je povzroči; 8. ali je oSkndnvanec škodo pr'javil, komu in kdaj; 9. kodike cen j oškodovanec vojno škodo; 7 0. all Je büa škoda uradno cenje-a, od koga in kek;:- visoko; 11. ali je oškodovanec dcail kake odškodnino. Mestno županstvo li'ub'jansko pripominja, da med vojno škirdo ne spadojo rekvi-z cije {n pogodbene dajatve, ki bodi:- obravnavane posebej. Pač pa stiada med vojno škodo tudi Skodla, povzručo a od partizanov. Ako ie kdo utrpe1 vojni: šlorčo več-kr.rt, naj za vsako poškodovanje vioži ps-sefa o prijavo. Prijava'je takse prosta. Oškodovanci naj vlože raoitan-črte in izčrpr.e priiave die- 17. ma.rca t. 1. Prijave treba oddati pri vra-t~TTu mestnerä županstva v pritličju magi-stratnegai poslopja za Robhovim vj tega, zdaj onega, toaa ves njihov trud doslej m bii mogel ustvariti jasnosti. Nato pa se je razpoč la bomba Willy je bil tisti. Ki jo je sprožil. Willy, strežai. Oukr:l je nekai, kar ni bilo od muh. Ena izmed veiiidh dvajsetlitiskih kant za petrolej je ui.a malone prazna. Zaknnjal se je, da jo je o o imej" Jahto so pretaknil: od vrha do tal. O strojniku ni bilo sledu. Ob n.astopu noči je bil moral uprežati pripraven trenutek in ga porabiti za vratolomno drzen skok v reko Labo. druge rai-.lage ni biio. Njegov imetek in njegovi papirji pa so b'li Se tu. Imetek je bil pičel in napirji niso bili njegovi lastni, toliko so možje cd pristan ške' policije kaj kmalu ugotovili. Uspeh kemične preiskave je potrdil sum. Zaž g s pomočjo petroleja Kasch je planil v divji grohot. Prisegel je, da s svojimi rokami" zodav; m a" mid-neža. če ga dobi. Ali do tega je bilo z;'zdaj še daleč. Krivec nesreče je bil skočil v vodo. Ako je bil pri tem uton i, so morali nekega dne najti njegovo truplo. Toda najbrže ni bil utonil, am rek ie b'i dosegel kopnino in zdaj je bil na begu. Policija glede na to m mogla storiti dru- Er&gi sestasrek vari&arjev Ljubljana, 6. marca Davi ob 7.30 se je začel v sejni dvorani Kmetijske zbornice v Puccinijevi ulici drugi sestanek ljubljanskih vrtnarjev, ki ga je kakor prvega ski cala Kmetijska zbornica. Udeležba je biia prav številna, razveseljivo je, da so se pozivu tokrat odzvali razen Kra-kovčanov in Trnovčanov tudi nekateri pridelovalci vrtnin iz okolice. Pobuda Kmetijske zbornice uspeva tako tudi v ljubljanski okolici ki je pred vojno obilno zaiagala ljubljanski živilski trg z zelenjavo v zadnjih ietin pa je pridelovanje vrtnin v znatni meri opustila Marljivim organom Kmetijske zbornice z g. inž. Crilcm Jegličem na čelu bo gotovo uspelo, da jih sedaj pomagajoč jim pri njihovih težavah pritegne je zopet k polnemu sodelovanju. Na sestanku, ki ga je vodil inž. Jeglič, se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo vrtnarje, že od prvega sestanka razdeljuje Kmetijskä zbornica razpoložljivi gnoj. Doslej so ga vrtnarji dobili že okrog 70 voz, vsi pa še niso prišli na vrsto. Mnogi so bili deležni tudi umetnih gnojil: apnenega solitra in amonijevega sulfata. Se-iaj je na razpolago tudi nekaj kaii-jeve soli. Pri uporabi razpoložljivih umetnih gnojil so mnogi greš ii in niso dosegli učinka, Ivi bi ga sicer megli. Apneni soiiter in amonijev sulfat se ne smeta mešati. Apneni soli-ter pomaga rasti zelenjave in ga je najboljše dovajati rastlinam večkrat in po malem. Najugodnejše razmerjg mešanja je našle Jn je: 100 1 vode primešamo 2o do 30 žlic al: okoli 20 dkg solitra in s to raztopino zalivamo mladim rastlinam ped listje. Amonijev sulfat pa moramo podgra'oiti. Pobuda za oskrbo vrtnarjev s potrebnim lesom ni uspela, ker so bile težaver prevelike. Sestanek, ki je trajal dobro uro, se je zaključil potem ko so posamezniki predložili se svoje želje. Zborovanje je pokazalo, da je uspešna pobuda Kmetijske zbornice za oskrbo Ljubljane z vrtninami v največji možni meri. OBVESTILO »PREVODA« DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA TEŽKE IN NAj .LL.yE DELAVCE Za mesec marec bo inestni preskrbcv^lni urad pr čel deliti doJatne iiv-il'ke nakaznice za težke in na,težje delavce po številkah potrdil taJco, da pndejo na vrsto v četrtek 8. maici številke t do 100, v petek 9. marca it. 101 do 200, v soboto 10. marca št. 201 do 300, v ponedeljek 12. marca št. 301 do 400, v torek 13. marca št 401 do 500, ▼ sredo 14. marca št. 501 do 600, y četrtek 15. marca št. 601 do 800, v petek 16. marc» it. 801 do 1000, v soboto 17. marca it. 1001 do 1200, UVi * NATAKARICA starej. ša. z lOletno prakso, Išče službo. Ponu-do,- Jutru pod »Praksa« 5134-1 VDOVA 40-letn.?., trg. naebražena, iSč- 6sz dan ali Po dogovoru siužbo pri samostojnem stare: šemu goepodu. Ponudbe Jutru pod »Trgovka«. 5133-1 * KUHARIC». vajena vsega gofpod n'sk.3gn dela, i:Tče eiužbo k samostojnemu gospodn a!i k tnan.iSi dru»*" Ponudba Jutru pod »Kuhar ca«. 4732-1 "VTKROTAN zrnca Z'ixye-«n Tn? Preželi. fova ul. 3. 4683-Ö >0L'itüKS priznano <_ci-Hčno sred t--o zoper vse in 38. p'-'no greznico, prodaiT. N" -?- v v Jutru. 51C7-6 OPRAVO malo mblj-no kuhlrlsko. prodam al' jo zamenJa;n za dobro žearko ko'o. 0?le 1 on : ?■. do 3. ure. Na«lov v 'Jutru. 5111-6 P3ICO Koker-So«o.i'el. ugodno T>rodim> Nas'ov v Jut-u' 5113 6 ČEVLJE 2 pi-a, d-Skih, fportnlh, žt. 35 n 1 par ženskih h nizk'h St. 38, no*en'b, prod-m. — . T * •' f > PRAKTIKANTINJO za čpecerii. trg^viro, sprejmemo." Ponudbe Jut u rod »Veselje«. 5112-la ♦ VAJENKO Šiviljsko ln •pomočnloo. sprejme takoj modni salon F/rr-ian. Rcžna dol. c X,1 5153-1? STCKFGA ali žensko, irvezoaneea v polt 'aniu !e=a, sprejmem. B ^'ffrad št. 6. rd 7. do 14. u-e, Ma-~'Ov v Jutru. 478P-li * GOSP. PO"IOčNTCO TTldno in po^t?no. takoi sprejmem Nnrliv v Jutru. 4731-la * SLUSKTVJO poštam, pr'dno. sTvejmrm fknj Na?7 o v v Je.tru. 4"90-l:i * ŠOFERJA za osebn! auto. na sesrln.' rlln. z-vsžnt cbrat. Iščemo. Naslov v Jutru. 4574-1 a STANOVANJE ln Irano daj t. gc-p-di.Sni srednjih let, ki bi m! pomagala nri gospodinjstvu Naslov v Jutru. 5124-la USITELJICA s puniko. dobi elužbe Vprašati od ze'j. Wolfova ul. 3 4561-6 VRTNARJI! Popevk po sebtio v top'th gred i b bol e kalijo leoo ln močno vzrasteio ln ostanejo zdravi če JLh ootre-sete s »Pukc'n» razkuženim pra'kom Z navo dl!i pri inž. Prezlju. Wolfova ui. 3 4662-6 CT.? LNA SMOLA in »Ranobrnn« sta ladjar-em trenutno neobho-.ino i ootrebna inž Predeli. TT„'f-. „ ? lfi6D-s 2 JAFČET ZTmenjam ?a pižo a'.i prodam. Levfie- Cesta na Ro5n-k 5/TI - nI. 11 518t-6 ! 5H7-6 PRTA 2 narr zna. mr robno ter st dojflat 5a- VrV ov, ?ensko p^lo; ' motiran g^nerček. pro- CVeMlöno stoJa!o moder kostum, «ime. sli prodam Novi j trg 1/UI, levo 5131-8 Zr. 12 oseb. prodam. Na"7oV v Jutru. 520S-6 VO-TČEK globok, po ugodni orni, nr~iam C zl, Ipavčeva ul. 4. K?W-6 FOTOAPARAT Voictlan-de- Jub''nr-Vo!gip- Ana-.'•tfgnat 1.9. prr<3am. — N-slov V Jutru. 5203 -6 OET EKO mc^ko. d bro oh-anfeno. predvojno bligo, prodam Na-~I v v Jutru. 5205-6 EKAČ 5 m do'f» li-o. CEVI JE T>-edVo'ne. dam-ske. f-mučarske, St 36 in Isto^ake moke št. 42. prod tn T?. pr Ji^nosf ra vpog'ed v trgo-lni Peko. Seienourgova 4. 51"S-S I7BRANE FPISE kirjeve, !.. rr . III. del, vemno v polurn;e. pro. dam Pr-.udbe J"t~u pod '»1200r. 5173-6 GA T, ICO m-dro. kundm v^ako mncžln'. ftiba*, k. Ko'-a'jska ul. 19,-H Tr-novo. 4932-7 rjuhe kupuje tvrdka ' »Promet«, nasprot' Kri. žan;ke c>rlr'e. 4911-7-D PAROMETER hygrome-ter ter ter-ometer. Vse ! v dobrem stanju, kuoim .Na-^'.ov v Jutru 5046-7 , VO "IČKE otrofke, ku-' puje tV'dkn »Promst«. i nasproti Krliic're rer PLA5C dežni. mok', rab'-en ali Hub?"tus, kup'm. N^'ov v Jutru Od 8. do 12- in od 2. do 5. ure. 5164-7 SIV. S^tOJ png ez'Jiv. 1 OPRWO novo, mode-no. ku:ihn'svo. Tameiijam za prot;vrednost. — O^'ed v-ak dnn oj 3. d-o 6 ure Kongresni trg 5176-3 ževal. Smeli so iti, kamor j'ih je bila volja. Z G-sreržJsfcega Pfbrao zfcorovr.cje v E-jirnUni. V Ok.ofcem v Kamniku so se pred dnevi zbrali voditelji okrožnih uradov ln krajevni zaupniki stranke ra dvodnevni se<= anek. O'rož. i vodja Pilz 1e ob tej priliki srzuanll navzoče" s krajevnimi nalogami ter Jim podal smernice za tflo v naslednjih mesecih s posebnim ozrcnn Da raKT^.ere na goren i s: em ozamliu. Govoril so še čiaai stranke Pfleger!. Merklein in Th'el S Ksir^ "'IC-ZZ v brezhibnem s-aoiu ali PREMOG zamenjam za nov, kup m. Pc-u<*b~ Ju- ki"4nr»;r, kolerabo, ku.r-tru pod »Dobra m""kn». jo p čo Naslov v Jut>-u 5109-7 RTFO a'i sladkor za pitanje Čebel, kuolr e!' zamen f m % p-ot vrednost. P'-nudbe Jutru ool ►Čebelar«. 5119-7 PItlEOR JtdS'n'. za 12 oseb. r;e T>rost, kupi M;-rarnji, Židovska 6 5121-7 koto damsko, novo ali d-»'o o c>hr'in;eno. kupim. 5056-3 GOJTERJE mo?ke. št. 41—42, gi-entm za žen-ke čev]1- št 38 e lvzko peto. Ponudbe Jutru pod »Čevlje«. 5105-8 7.\ KROMPIR ali drugo blato, zamen n m mo ko obltko obutev n Tleri-lo. Lepi pot 6. pr ti. 5171-8 NixTm der:a.' bV prott- KUR'VO znmen'am za vrednost Trojka t 14 dobro ohranjeno črno podprla, levo. 512S-7 boi- Ponudbe Jutru r> 1 GAltCO p-iVo. modt), y *■ 5170-8 dam. Ponudbe Jutru rol »Lončena peč'. 5016-8 _,orn JANKO črno, dol- c 5126-la 2411 levo. 5148-6 * PO^TPEr-NICO za čas "Ajj^'oni^o MeinM - kuPm za d-nar 'n p«o- , KOJO mo ko. zamen am tlv'ednort. Na. lov v Ju- 1 » 4-crvnl r?d o z do-tru 5129-7 pl-čilom. Andrcaše-,, ul. «IV. STROJ nov ali 6. z® renvzo. 5110-3 jjv,. 4912-7-D rra'o rabljen, kupin. , DRVA 900 kT, zamen am KOLESA kupuje tvrdk-i Pekarna Bučar. Trnovo. ^ dru "o blngo. Poru-»Promet«. na proti Kr:- Kolezijska 4. 5130-7 ; dbe Jutru pod »D^b»r žanske ce kve. 4913-7-D RADIOAPARAT dobro kad"ec« 5123-3 PISALNI srno» bol ši chanjen, kuo:m v za- MO«KT PL.Vse -Jav^. in železno b'agajno. ku- meno za protivrednost !n men am. rano- vi i. p m Ponudbe z navedbo čop'nč:lom. Koler.rkn cene ln znamke, poslat« tü. 23. 5132-7 BLAGO za 21 kapo^ PLENICE 10 kom., no- ; predvojno, zamenjam za Ve ali .-«lo rabi lene. ku- ; eir.d setba^no prvovrstno, zel-> elec^n-t^o. p-rdam aM zamenjam Naslov v Jrt u. 5140 e PT ACO m. ?a moško obleko. p-edv-Jno. ;>'-oda.m. Sreč':o C:rsr k-o ažtvo. Kol d-oski 6 220ri30 — 50 period po pTn ponudbe Jutru r>o-« 2 HP. nova ali dobro ohranjena kun' K rovat & Komp. tel. f on 03 5X79-7 ^Ot O ra harmonko. P'oinnovičeVo. kuv>'m Naslov v Jutru. 5155-7 »Močno«. 5207-7 PNF.'KE al' ga'oäe St. 33—37. nove all dobro .-hraniene. kupim Ponudbe Jutru pod ež-ka«, 5184-7 LET C O kupCm. Ponudbe menjsm ali prodam Na-s'ov v Jutru ČEVLJE št. 37, p^m'a-danrke. seml^. ž-nrke. 51*5-6 nizke, p-rd~ojno b'"go VOZIČEK otrcäki. gl o- prodar. Nas'ov v JuTu bok, p-odam TrKflSkn : 5183 6 c. 2. 5091-6 ČEVLJE- nizke. St. 43. OBLEKO s'Vo. mc^ko. za prodrni ali zamenjam vlsol-o postavo, p oen za fevije št. 41. N o^lei prodam. Naslov v Jutru od 4. dO 6 ve Boršt- 5005-6 n'kov tre 2, Ho?eV<>r. VOLNO be'o. za PreJo, 51S6-6 1 ver. prodam. Naslov v ČEVELJČKE o^'-e. St lej. rabljen, dobe-, za- LIMONO V ČAJU dob-o jutru pod »Foto« 5202-8 ČEVLJE mofitee, St. 42, čisto nove. dar za pro-t v-ednost Naslov v Jutra. 5204-8 9. do 14. ure. Jutru. Naslov v 5199-la T i» i Vi« »"ii'a Iji^'l UčITELJA-ico za nemščino, . s»,nu:oJega v Sp. S-'Ski, ifčem. Na<='ov v Jutru. 5156-3 Jutru. 5039-6 c-t^Vt0 nevo {mo. mai-cng". prodam Svet: Križ. Koka!jeva 6. 5098-6 GOJZER'CE p-°dvo ne. mo'ke in nova črne čeV-lie "t. 46, prodam. Brer? 14/m. 5097-6 20. nrfxiorv! Zrin^-k-g-. ce-ta" 6, pr ti. 51E8-6 OMARO, posteljo, posteljno oma-ici in du. go, p-o4am Ka.p t"':>;ka 3, nad go tlln-.. 5187-6 n"d m-'^a lanrnln eks-tr^kt Ct-cl. ^tekVničko prnrtte e «eboi. D-oge-ri;a /.nfen Kan:, Ä'-'ov-'ka ul. 1. 5058-7 erv STROJ kuni t. Ponudb? Jutru pod »*. val. nI stroj«. 5139-7 PU'KO zračni (l-r-fa), kiiP'm- Ponudbe Jutru rod »Pu"ka<. 5133-7 RT,Aro zi damsko obleko. nredvo:no. s'vo, ? e-tl -mod o ^e5, r:avo la 1 m čme sed-nji član koroškega obmejnega r.le.'.-U5ca Emil Kralj. Za, pusca ženo Hert» in sina tf lijo. I-ep uspeh koroške policije. »K&rr.tner Zeitung« od 1. marca poroča, da je koroška policija pri s"oM zadn.1l akciii prot tolovajem pobila 10 ba::ditov. 13 pa jih Je ujela. Lastnih izgub ni Imela. Zcpctna otverivcv r'-'.avne obrtre šiio!«* V Ce-lovcu Je predvidena no-r.a otvoritev državna obrais «o e. te se Javi za pouk zadostno fttevOo učencev. Kandidati morajo predložiti zadnje se-rae-tra'no »pričPva«o ter dOklimtL da re "stanujejo več nego 25 km daleč od Celovca Ns:;reč'i rri Irražni žaci. De'avka Marija Frl-tzerjtvp. :.T Eoraate. Je pri žeeaniu drv s cirku-larko l'gubüa levo roko. Oddat: so o morali v bolnišnico. T-T »tP-ur»*« *«T?kf Silna Je umrl. v Trstu Je umrl po kratki bolezni znan! Šolski ji^Cz^tt'X Giuseppe Heina, znan vsem šolnl . Tjocročju Julijske Eenečije. Od leta 1918. se je K'":na mu-dil v Trstu, potem je bil leta 1323. pozvan v R m. kjer je bil dodeljen v službo pn prosvetnem ministrstvu. Kmalu se je vrnil v Trst * novtaii pooblastili. Rcira je organiziral pouk v so.fh na pcdlagi GentUleieve šolske reforme teta 1927. Je odšel siufbovat v Pa'emio od k-der se je vrnil v Trst zooet leta 1930. Na tem *iužb>-nem in es tu Je ostal do februar;a ly43 ko 'e b* postavljen na razpoloženje. iReina je'bil rodom la Faleima. SORO c posrbn m vho- i OTROEA 2". leti stare, dom, Išče ve, dan od- ga, oidam v o- krbo k šotna uradnica. Plač-m dobri gc.pe. Ponudbe v denarju in. naravi. Naslov v Jutiu. 5137-23a gerpe. Jutru pod eOt-ok? 5144-37 IZGUBILA SEM ' fo zJato dam.-ko zane-j «tno U-O. NaMlteli raj ROKA\TCo žensko, rja- ' pusti r.nslov v up-avi Vo, sem zgub la V pa- j Jutra pod »L Z.« saž nebodčnika. Najdi- ' 5142 37 telja pros m. naj Jo ipurl P""Je Me*ar- STANOVANJE dvosobno, komfortno, v eno leto 6tari hiš: ▼ Rožni dolini, zamen :n m z ena&jm ali več; m. kjer koli. VAJENKO takoj sprej-me frlzeri ki salon Jan-čigaj Dunaiska 37. 5175-/f4 VAJENKO z začctnlSko r-lačo, epre:me ?p"C3r J-=ika trgov.na. Na iov v Jutru. 5114-44 ČEVLJE moške, vl'oke, a-oJne, popolnoma nove, St. 42. poceni p odam ali znmeniam. Celovüka ce-„ta 55,T. PISALNI STROJ Under-Wod, pi arn'ŠS::, prodam. »Promet», nasproti Kri ŠIV. STROJ Singer, t debrem staniu, zame- _ Ponudbe Jutru" pod - , . „ , vrednost Naslov v Ju- .taaovanje« 5197-21 b'p-ra. kupim. N"^iov V trn 4841-8-D ^ < Jutru. 5136-7-D OELEKO obhajilno za. ČEVLJE ot-oSke a'1, can. sleine^a de'ka, p'aSJek RlfitiT' R in ' ali ffmcnj m Vidovo- dobro ehranenc damr-k© KOLO francoske za-m- dca 40,'II, vhod z? '-'. čeVlie, St. 37'/«, zajrenja.n ke ter rcziervne dele za 5100-7 za protivrednost. Naslov italijansko kolo. p odam BRISAČE frotirke ter v Jutru. 5135-8 ali zamenjan. Naslov v gradi za moške spodnje DRES ženski. *r*Uiarski. Jutru. 51S3-6 hI a.še 'n blago ?a pidža- dobno ohranjen, aame- ELAGO vint>kordeč- bar- nio. kupim ali dam P-o- 5096-6 Ve- za ali tivrednobt. Nasiov v Ju- kof tlim prodam. Na lov tru. 5106-7 v Jutru. 51C2-6 PAPAGAJČKA er.mico, ČEVLJE damske, lepo kupim ali tarnen ,'m Za ohranjene, zelo poceni mladega samška. Ka lov STANOVANJE 15če za kon ki par brez otrok ali prevzame meeto hiSmki. Ponudbe Jutru pod »HLinlkc. nroa nagadi odda Jutru 5174-37 IZCUEIL SEM petna, volneno, č-no-rjavo. de. ?no rokavloo. palčnik ;brez prstov) na pot; f koz; mesto v KrlÄevni-šikr, ulico. Pošten najdite j naj jo p-otl nagTadi odda v up avl Jutra. 5177-37 PA PAGA JČEK Z cn. je ušel. Prosim poštenega ne.ld'is'a, da ga vrne protj nagradi K run Tržaška 69, Mila na. 517^37 IZGUBILA SEM 3. a.ar- n. Židovska C 5122-7 MAST, loj. ter -azno ra-t' O'.v o olje. pokvarjeno, Vam predelam v milo. oef-oma zamenjam, i'onudbe Jutru pod »Leži d ima brez haska«. 5120-37 IZGUBILA SEM 5. marca V tramvaju od Marijinega trg-a do Mest sivo usneno denarnco z manj'o vsoto dc-narja. — Najdite!'a pre-'-im, nai jo vrne proti nagradi Grar.c. Rlniska 24 II. 5149-37 PTIČARKA z ver.žnlm o\-ratnikom. rjava krat- fan^ecerkv^ 5102-6 1/ro