Štev. 7 GLASILO VSEH ZASUŽNJENIH SLOVENCEV 15. februar 194-2 OBJAVA slovenskega narodnega zastopstva v jugoslovanski vladi v Londonu. - Jasne besede poslanika dr.Kuhar ja v lond.radia. VSEM SLOVENCEM! (Iz govora v nedeljo, 1. februarja 1942:) Kakor se zima naenkrat umakne soncu, tako se bo spričo zavezniških vojnih priprav naenkrat zrušil nemški odj°r. Glejmo pa, da naš narod ne podleže prej! - Med ljudstvom in med vodi¬ telji mora biti sloga , sicer bodo povojni viharji zrušili to, kar bo še osta¬ lo od našega naroda. 0 naši usodi bo odločal le zapad, vse d rugo je laž nad narodom. Nihče pa nam ne bo vsiljeval onega, česar ne bomo dokazali, da’ že¬ limo. Naša največja skrb naj bo, da ohranimo narod pri življenju. Zato je V . „ : odnošaju do sovražnika potrebna modrost in prevdarnost. Pomo je prisepetovalcev, toda voditelji č in ve s narod naj s krbi ¬ jo, da ljudstvo ne bo sledilo najbolj drznim' političnim pa s to lov e em, Jki s svo ¬ j imi d enanji povzročajoče požige slovenskih domov in ubijanje slovenskih živ- 1 jen j ! NOBENA MIROVNA KONFERENCA NE BO OBUDILA K ŽIVLJENJU 'MRTVEGA "NARODA! ■1 en .l (Iz govora v nedeljo, dne 8.febr.1942:) Drage Slovenke in Slovenci! Že dvakrat zaporedoma sem vam govoril o potrebi sloge med vami samimi tam in med vami in nami tu ter sploh med nami, kjerkoli živimo. Glede česa na j bo ta s loga? Povedal vam bom o tem mnenje, ki ga ne smatrajte za osebno mnenje tega ali onega, temveč kot dobro premišljeno izjavo: _ Potrebna je sl oga med narodom in vodstvom glede treh točk’______ 1) Nemce, Italjane in Madžare je treba pognati z našega ozemlja in v bo dočnosti onemogočiti, da se podobno dejanje ponovi. 2) Vsi Slovenci se morajo združiti v eno samo združeno uptavno enoto j- 3) na ta način zedinjena Slovenija mora biti del jugoslovanske držve. -L Glede uresničitve prve točke bodo imeli besedo zavezniški vojaki. Dali nam bodo možnost, da pri tem sodelujemo. Naše sodelovanje bo imelo zelo do¬ ločno obliko. Treba pa je čakati na povelje. - Izvedba druge točke bo v pr¬ vi vrsti odvisna od nas. Na nas v Londonu in Ameriki sloni velikanska odgo¬ vornost, toda ta odgovornost bo lažja, Če bomo podprti od domovine. Na cilju še nismo in vsaka nesloga doma pomeni udarec na zunaj. - Glede tretje točke je to edina rešitev! Vsaka druga rešitev bi pomenila narodno smrt. 0 tem raz¬ pravljati se sploh ne sme. Pri zaveznikih je to danes evangelij. Številni nas za to zavidajo. Ako teh idealov ne bomo uresničili, bomo krivi sami. Vsi¬ ljevali nam Jugoslavije ne bodo. Na stotine drugih kandidatur se uveljavlja na naše ozemlje! - To so tri točke, glede katerih mora vladati sloga med vsemi Slovenci. Ona je predpogoj, da naš narod rešimo. Delovanje v vsaki dru¬ gi smeri bi bila usodepolna napaka. Nimamo pravice ne vi tam in ne mi tu se igrati z usodo naroda. Zvedeli smo, da se v nekaterih krajih doma vodi habsburška propaganda, ki gre za tem, da se ustanovi nova Avstrija pod Hbsburgovci. Vemo, da je naš na¬ rod odločno proti temu, saj se je stoletja boril proti zatihanju s strani Habsburžanov. To stališče odločno zastopamo tako v Ameriki kot v Londonu pri drugih zaveznikih. 7 luči teh obširnješih pojasnil točneje razumemo izjavo podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Miha Kreka, ki jo je dal v londonskem radiu 17.XII.42: USODA SLOVENIJE JE ODVISNA SAMO OD ANGLIJE IN AMERIKE TER JUGOSLAVIJE IN NJENIH ZAVEZNIKOV. VSAKO DRUGO GOVORJENJE SO PRAZNE MARNJE! - VARUJTE E G VSAKE NEEDINOSTI IN ZATRIT ZLASTI VSAKO PARTIZANSTVO! - NE POSLUŠAJTE Ulju - 0 DRUGEGA, KAKOR SVOJE NARODNO VODSTVO V LONDONU. DRUGAČNO RAVNANJE JE V DA¬ NAŠNJIH RAZMERAH RESNIČNO NARODNO IZDAJSTVO! Slovensko narodno zastopstvo v jugoslovanski vladi v Londonu s podpred¬ sednikom dr. Krekom na čelu vrši za slovenski narod nadvse odgovorno zgodo- IM V\ Ir ^ 1 a H ^ X 'i “1 . D ^ 1 1 J “1 _ J _ 1 _ __ _ _ _ • V • •• “1 m ^ # «. »■ I Stran 2 PREBERI! - NE UNIČI! - DAJ DALJE'! - PRIPOVEDUJ DALJ E! . , , ... , _» ■ ... . _. . , _ ^ _ - r __UJ „f| n ii- tn —— •* *• « 1 ?tev. 7 !, Ruski narod je ruski komunizem naš bratski narod, toda . ni naš brat!" (Pr,Korošec) • * \ « I 0 m POGLEJMO RESNICI V OČI! Ali nas.bo Rusija rešila in osvobodila? V svetovni vojni 1914-1918 smo Slo¬ venci pričakovali svojega narodnega o- svobojenja in svojih pravic od Amerike, od velesil in od slovanskih bratov, ki nas bodo rišli osvobodit. Zgodovina je zej naši politični nezrelosti in nestv-i arnosti dala krut in krvav nauk. Zaradi takih političnih utvar in optimistične¬ ga zanašanja na tujo ljubezen smo tedaj izgubili Primorsko, Koroško, Trst in. zgodovinske meje našega ozemlja. Dobili' in ohranili smo le tisto, kar smo znali sami ob polomu obdržati in organizirati ali pa z lastno silo in brez ozirov za¬ sesti - Maribor in ozemlje severno od ! Drave po zaslugi stvarnega in odločnega! človeka, generala Maistra. Ta krvavi nauk in vse, kar smo za¬ radi svojih nestvarnih političnih nazo¬ rov trpeli še dvajset let potem, nas p pri vseh obsodbah napak iz 1.1918 ni n nič izpametoval. So Slovenci - tudi med razumništvom - ki žive danes v nič manj nestvarnih in usodnih utvarah kakor te-' daj.. Živijo v svetem prepričanju, da narr je to pot pričakovati vsega od Sovjete s ke Rusije. Ta da se danes bori za žma-1 go in bodočnost slovanstva, zlasti za pravice malih slovanskih narodov, njimi prav posebno za slovenskega. Ko¬ munistična propaganda Osvobodilne frer te nas z besedo, pestjo in krvjo sili, naj Sovjetom že vnaprej izkazujemo hva¬ ležnost za domnevno odrešenje s tem, da zanje krvavimo -in zgubljamo drago¬ cena življenja. Bliža se ča3 zgodovinskih .dločitev in razmejevanj. Ža dolge čase se bodo ustvarjali pogoji za življenje tistih ■narodov, ki bodo znali svoje pravice sami uveljavi jati in braniti. c e bolj kakor po zadnji svetovni vojni se bo ob sklepanju miru razvila med zmago¬ valci tekma, kdo bo več dobil. In še manj verjetno kakor tedaj je, da bi katerikoli narod dobil kaj po milosti in "iz ljubezni". Zato je mišljenje,_ da nas bo kdo drug osvobodil in nam dal pravico, danes za Slovence še usodn še kakor 1.1918. Kdor ga zagovarja, ju slep, nor ali plačan. Zaradi tega jo nujno spregovoriti trezno besedo o tem, kaj Slovenci lahko pričakujemo od Sovjetske Rusije. 1. SOVJETSKA RUSIJA SE DANES BORI SAMO ZASE IN ZA NIKODAR DEUZ EUA. Bila_ je napadena sredi priprav, da z orožjem uresniči svoje stoletne imperialistič¬ ne načrte. Rusko ljudstvo, ki se danes bori zoper hitlerjevsko Nemčijo in fa¬ šistično Italijo, je naš naravni zaveznik . Ko se bori za svojo zemljo in za ovoj obstanek, se bori tudi proti našemu poglavitnemu sovražniku. Toda ne bor;, se izljubezni do nas ali z namenom, da bi rešev 1 2 * * 5 lo kogarkoli razen.sebe. Prav 'teki naši naravni zavezniki so Angleži, Južnoafričani, Indijci in Američani. 2. S~VJTt'SKI ''Boj' ZOPER HI TLTR JA" NT" 'B7)™M'TMAWVLC V ANS T V Atemveč' boj'za ohranitev Sov j. zveze in sedanjl?gčFV a Rusi ji. Nihče od sovjetskih voditeljev ni od začetka vojne z Nemčijo niti z besedo omenil s lov an s tva , slovanske mi-sli in bodočnosti ali se skliceval na slovansko vzajemnost. Vsi, s Stalinom na če¬ lu, govore samo o boju proti fašizmu in apelirajo samo na pr oletarsko, ne na - rod.no zavest - vseh narodov. ” 3._DANAŠNJA 'URADNA RUSIJA NE MARA VELJATI ZA' SLOVANSKO DRŽAVO. Dokaz za ir je tudi njeno uradno ime: Zveza socijalističnih sovjetskih republik in ne Sov¬ jetska Rusija ali vsaj Zveza ruskih sovj.republik. Voditelji današnje Rusije so 1.1939,1940 in celo 1941 dali uradne izjave, da sovjetska politika nima no¬ bene zveze s slovanstvom ali slovansko mislijo (Gl.izjave Tass glede Bolgarije) ^ 4.'PRVE DRŽAVE, KI JE PROTI NJIM NASTOPILA SOVJ. ZVEZA, ŠOBILE SLOVANSKE č eškoslovaška, ki so jo Sovjeti navzlic vojaški zvezi pustili na cedilu, d bi bil .njihov zgolj diplomatski nastop preprečil nemško zasedbo, - in Pol j sve ki so jo Sovjetisredi njenega mučeniškega junaškega odpora navzlic prijate]■ skl pogodbi napadli v hrbet ter tako povzročili njen prezgodnji zlom. Ob zase danju Češkoslovaške so se Sovjeti že pogajali z Nemčijo za slovito zvezo leta 1939, v kateri je bilo dogovorjeno razkosanje slovanske Poljske in puščene Nemčiji proste roke na Balkanu in v Bolgariji - za ceno Finske, baltiških držav in Romunije. - Nemška zasedba Uolgari.je bi pri znanih simpatijah bol¬ garskega ljudstva za Rusijo nikdar ne bila možna, če bi bili Sovjeti zaradi slovanstva hoteli Bolgariji, tudi slovanski držaai, nuditi vsaj moralno za¬ slombo proti nemškemu pritisku. Toda Bolgarije so se prav tedaj uradno odrekl 5. SOVJETSKA ZVEZA JE IMPERIALISTIČNA DRŽAVA, kakor so imperialistične v ■ Ci O velike države. Bistvo amperijalizma je podjarmljenje majhnih, in pobiranje kih. Cii ii sovjetskega impeei v.iMa sc isti kakor ra‘ivr • 1 \/ e I / 4 v LE SOVRAŽNIKI 3V0B.SLOVENIJE VPRAŠUJEJO. KDO JO PIŠE,IZDAJA d • • • »tr. dtev.7 '*t— —- DOSTOP NA ODPETO TOPLO MORJE, KAKOR PRATI OPOROKA carja ^etra Velikega, začet¬ nika ruskega imperijalizma. Dostop tja ji branijo razne samostojne male drža¬ je in narodi. Sovjetska zveza se je zadnja leta z velikimi imperijalističnimi velesilami skušala za vsako ceno sporazumeti za dostop do prostega morja na škodo malih narodov. Ker ji jih nista hoteli žrtvovati Anglija in 'Praneija, se 'je obrnila k Nemčiji. Sklenila je z njo zvezo, kjer so ji Nemcivse priznali, dali kar so morali, pogodbo pa pogazili, ko jim je kazalo, kakor vse druge. 6- SLOVENSKI NAROD JE RUSIJA ZE ENKRAT PRODALA za dosega svojih imperia¬ lističnih koristi. Za iste cilje, za katere danes stremi Sovjetska zveza, je R usija v Londonskem paktu 1.1915 dovolila It al iji z as edbo polovice slov ensK euu c zemlja “z Reko in Trstom '. Carska ruska politika se je uradno razglašala za ■iovansko, pa je to mirno storila. Kaj naj Slovenci p ričakujem o od današnje r uske politike, ki je uradno razglašena za' nes lo van sko? Primer’*s finskim mirom : -94o jasno kaže, da se imperi j ali stične države' lahko ob najhujših navideznih nasprotjih vedno sporazumejo na škodo malih narodov. 7. RUSIJA V TEJ VOJNI NE BO ODLOČILNO ZMAUALA. Udarci, ki jih je kljub tr¬ demu odporu dobila, so v celoti nepopravljivi. Nadaljni ruski odpor je odvisen od angleške in ameriške pomoči. Nemška ofenziva v Ukrajini se je ustavila, ko so posegli v boj angleški tanki, pri Leningradu pa, ko je nastopilo angleško letalstvo. To so priznala sama sovjetska uradna poročila. 8. ANGLIJA IN AMERIKA, BODOČA MIROVNA DIKTATORJA NA SVETU, ne mislita Ru¬ siji v Evropi dovoliti npbene odločujoče vloge (radi svojih imperijalističn: h koristi). Že sedaj postavljata pregraje proti Širjenju ruskega vpliva v Evre- ■ •čreden je Anglija sklenila vojaško zvezo s Sovjeti, so ti morali uradno vi::., kti v obnovitev povečane'Poljske kot popolnoma samostojne države. Do kod oc~ ■ ta torej v bodoči Evropi segala sovjetski "(ruski) vpliv in oblast? Iz istega az.lo ;a sta mo 'ali Polska in češkoslovaška že sedaj skleniti državno _svezo, d ■ ■osta lahko kljubovali pritisku z Vzhoda in Zahoda, Jugoslavija in Grčija po¬ dobno državno zvezo za bodočo balkahsko federacijo. Kateri so torej stvarni razlogi za pričakovanje, da nas bo Sovjetska Rusu ".ogla ali hotela rešiti? Zato pa, Slovenci, računajmo le nase, na svojo slogo n se jasno zavedimo, kako se dobiva svoboda in pravica. Živimo ir u mi >3. jmc v ase in ne .za utvare? (^ d ) MM MM MM MM MM M M* MM MM M *M* MM / j • •• •. ' • ' ' * vJE JE NAŠA REŠITEV? - V NAS SAMIH, V NAŠI LASTNI MOČI = V NAŠI MEDSEBOJNI ' r 0GI IN POVEZANOSTI Z NARODNIM VODSTVOM V JUGOSLOVANSKI VLADI V LONDONU! SLOVENSKI MOŽ, SLOVENSKI FANT! ♦ "iz- # • • 1 i i m, Nemec, Lah in Madžar morajo stran, odkoder so se pritepli! Ta zemlja je naša! Ne ruski b^lševik in ne Anglež se ne bijeta za nas, ampak za sebe! '.'udi mi se ne bomo bili ne za ruskega bolševika in ne za Angleža, ampak zasedet Sa svojo zemljo bomo morali zastaviti svojo lastno kri. Toda ker imamo skup¬ nega sovražnika, je naša borba skupna. Samo naša ura še ni prišla. Sovraži:.'! je še premočan, nas pa je malo. Imamo pravico, moči pa nimamo. - A koda j 've ^ epočlla naša ura, kdo bo dal znamenje, kdo bo naš vodnik? Slovenški mož,_ ? -c- X enaki fant, saj še veš, komu si prišegel!' Nas kr alj Peter II 7jse živ i L _n Uda še obstoja, naši slovenski ministri so v 'stiku z nami. Te in "samo t v-__ ".■ jAl.ia* vlado in tisteki so z našo vlado ' "stiku. Ob m o po sl uš a 1 i.. Red r;:ro v ti! Ne sme delati vsak po svoji glavi,” da ne bomo kakor plačljivi konj.: "len potegne, drugi odskoči. Kadar bemo poprijeli, bomo poprijeli vsi' Slovenski mož, slovenski fant! Vsa domovina nas kliče. Kliče nas tl- -ta mati iz Srbije in tisoč drugih, ki bi se radi vrnili domov. Kliče nas orh : unt In tisoč drugih, ki bi od severnega morja prišli peš, da bi slišali sio¬ nske pesem in slovenski zvon. Kličejo nas reve, ki prosijo za skorjico k:*u- Obupfto nas kličejo slovenska dekleta, ki jih vlačijo v berlinske bern.ide, •: slovenska deca, ki jo lačno z bičem podijo na nečloveške delo. Kliče nas - ovenska zemlja, ki jo tepka in skruni oholi pritepenec. Kličejo nas požgane ' 3i, pomorjeni talci, mučeni politični jetniki. Kličejo nas vsi naši davni Iredniki, ki vidijo, da je usoda slovenskega naroda izročena v naše roke. £11- ■ > nas rod, ki Izrojen: na smemo mu zapraviti zemlje in svobode, ki se nam aapuatili naši očetje. Bodimo pripravljeni, čakajmo na znamenje in složni, :ložri, složni! Na veliki' petek se je začelo naše veliko gorje in ta veliki uetek še vedno traja, toda če bomo storili svojo dolžnost, se bo končalo * O '»•V* 2lU^Og Št.) JL •*«* - .en zločin O F nad slovenskisi n sv crr. * R *;<:• d\? *’e t r r ' ^ r*~. r •*» \ * i. h v r j. _ i D i .. f. * A V- f I , » # — Stran 4 "SV. SLOV V IZ JAHA V NSDOLOČ-ČASU. ČEZ ČAS VPRAŠAJ PO NJI__?tevillra r~t GRADE C jerske se je v 12.stol.dvignil v glavno mesto Šta-t -i • -i « • • i 1 • j ZA ROBOM Slovenci so mu dali ime in gotovo na kraju, JUSOS10YMSKO ylAT)0 v I io:Sovj, Rusi; sedanjega mestnega gradu že postavili preprosto u . trdbo. Tudi pozneje, ko je že nastal novi zidani s P - ? 4. . - T —_ . grad, se je Gradec zaznamoval do 13.stol.le s sl r '- SHAmerica m n J- venskim imenom, kar pomenja, da je lila tudi oko¬ lica s Slovenci naseljena. Isto izpričujejo pre- •ri • - 3 i mnoga krajevna imena: Topla (Tepel), Gaberje (Ga- briach), Borovnica (Fernitz)? Rakovnica (Ragniz). Slovenci so tudi prostorno graško ravan izstrebili in obdelali. Ime Vinica priča, da so naši■praded je v graški okolici gojili celo vinorodno trto. Sele ■ pozneje so priseljevali Nemce iz Bavarskega. Zato se je pozneje mesto imenovalo "Bavarski Gradec". (Po Grudnovi zgod.) BREZGLAVO POSTOPANJE PARTIZANOV 2.febr.l942 na postaji Verd. Požig vasi Žavrh.Uga- sla slovenska živijenja.Prebivalci odgnani v ječe. Dne 2.febr.okoli polnoči je napadla skupina partizanov železniško postajo Verd nad Vrhniko. S strojnico so streljali na tovorni vlak, ki je pre¬ važal nafto in bencin skozi postajo Verd proti Lo¬ gatcu. Streli so zadeli stroj in 2 cisterni. Vlak ni ustavil, ampak nadaljeval vožnjo. V Logatcu so zakrpali poškodovani cisterni. Med tem je prišlo v postajnem poslopju na Verdu do spopada med partiza ni in it.vojaki, ki so stražili postajo in bivali na posta ji.Skozi okno čakalnice so part.streljali v prometni urad ter razbili telefonske in brzojav¬ ne aparate ter varnostno napravo. Bo streljanja je prišlo tudi na hodnikih. Več it. vojake v in več par¬ tizanov je bilo ranjenih. Pred umikom ® partizani sami ustrelili svojega ranjenega tovariša. Umik se je izvršil okoli pol dveh zjutraj., Vojaki so partizane zasledovali. Dohiteli so jih v vasi Zavrh, ki leži 770 m visoko pod gozdna¬ tim Trebelnikom (814 m) nad Borovnico (5.3 km). ugotovili: Ban. hran.n*na kp- Nekaj partizano^ je ušlo, 20 je pa-bilo ujetih.Te misarja. Posojilo je til-' so odpeljali v Borovnico, kjer jihfše isti dan po-j^ano i. 1.931.Hranilnica S a- f *-?,f *■ t* $ P W im CV J ~~n r\ 1 o Ul L’-Lel O I K.l JU u rl o t vret) '■! 1, • —« rj Vrhnike Vozne t » :e M gent OF. V družbi j o programu OF, to 'družabni red. Nekdo ga ,v vprašal, kakšen bo ta r.cvi jred. Odgovoril io: "Na j pr, bomo pobili farje...' " ZDRUŽENI SLOVENCI "oikIv ’ jo "stare" tudi radi tega, Iv., j so se kompromitirali i £te~ zami z diktatorskimi .režimi Naše mnenje: Iščimo rajši i- kar nas druži. Faj bi 'brskali, če je kdo hotel ali ni hotel sodelovati * Jevti¬ čem in podobni;? Vse važnej¬ še stvari immo danes reša- v.ati. 31o4a, sl o..ga, slog-*: vv o Kn-7« 1 f - u v V# 4. J L C * V 4 . J v*' r* : / » r p J • J »K. V—•